šVUDl DNEVNIK leto IX. - Štev. 151 (2461) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. petek 26. junija 1953 Cena 20 lir Balkanske države in politika SZ (Od našega dopisnika) Beograd. 25. — Jugoslovanska javnost s posebnim zanimanjem pričakuje napovedani sestanek treh zunanjih ministrov Jugoslavije, Grčije in Turčije, ki bo 7. julija letos v Atenah in z veliko pozornostjo spremlja zunanjepolitične poteze Sovjetske zveze na Balkanu. Sovjetska pobuda za izmenjavo veleposlanikov med Beogradom in Moskvo je izzvala razne tendenciozne komentar-J- Jugoslaviji nenaklonjenega tiska. Sledila je sovjetska nota Turčiji, katere vsebina še ni uradno objavljena, tej pa pristanek Bolgarije, da se ustvari olgarsko-grška m®šana komi- S1ia za reševanje spornih obmejnih vprašanj. Zelja sovjetske vlade za normalizacijo odnosov s Turčijo in pripravljenost Bolgarije, da sprejme za-hteve grške vlade za ustanovitev mešane komisije, so prav majhni znaki želje sovjetskega bloka, da prispeva k popuščanju napetosti. V Beogradu podarjajo, da je zaenkrat malo drjetno, da bi bile te želje lskrene. Najboljše merilo iskrenosti držav sovjetskega bloka je odnos Sovjetske zveze do Jugoslavije, odnos, ki se doslej še ni irpremenil. Nadaljujejo se incidenti na mejah Jugoslavije, odbijajo se predlogi jugoslovanske delegacije na konferenci posebnega odbora donavske komisije v Bukarešti, kar ima za c'lj onemogočanje enakopravne udeležbe vseh držav članic imi deflu komisijetiS svojim negativnim stališčem do jugoslovanskih predlogov, ki bi onemogočili sovjetsko dominacijo v donavski 'komisiji, je komin-formovska večina pokazala, da ne želi normalnih odnosov z Jugoslavijo, da gre celo za tem, da prisili Jugoslavijo na izstop iz donavske komisije. _ V luči teh dejstev opozarjajo poteze sovjetske vlade na Balkanu na potrebo opreznosti in dajo slutiti, kaj želi doseči Sovjetska zveza s poboljšanjem odnosov s Turčijo in Grčijo in s takimi postopki do Jugoslavije, ki je tudi članica balkan-»kega sporazuma. Zato je jugoslovanska javnost s posebnim zadovoljstvom sprejela skupno deklaracijo Jugoslavije, Grčije in Turčije kot izraz odločnosti držav balkanskega sporazuma, da še bolj Poglobijo medsebojne zavezniške odnose ne glede na mednarodni položaj in na morebitne spremembe sedanje konstelacije v svetu. Ta deklaracija je še pred sestankom treh ministrov pokazala, da so jalovi Upi onih, ki so mislili, da bodo * raznimi manevri spodkopali balkanski sporazum. «Objava te deklaracije se je Pokazala kot neobhodna — je izjavil sinoči grški zunanji minister Stefanopulos — iz več razlogov, zlasti pa še zaradi sovjetske mirovne ofenzive, o kateri so razpravljali tudi za časa razgovorov turških in grških državnikov v Ankari, o katerih je bila jugoslovanska Vlada obveščena po diplomatski poti«. Stefanopulos je poudaril nadalje, da bodo tri Vlade imele za potrebno ohraniti enotnost do nove sovjetske politike in da je deklaracija prekinila vse glasove, ki se nanašajo na reagiranje treh balkanskih držav na sovjetsko Pobudo, ter hkrati dala možnost, da se zavzame skupno stališče v zvezi s konferenco na Bermudih. Kljub diplomatskemu besedilu deklaracije vidi turška ^svnost v njej predvsem odgo-v°n na nedavne poteze Moskve poudarja dopisnik «Politi-iz Istambula. Za časa andskih razgovorov so balkan-države sklenile, da sprejmejo sovjetski predlog, toda istočasno so tudi sklenile, da y pričakovanju potrdila, da so 1 predlogi iskreni, poglobijo d °krePij° svoje sodelovanje. Bo mnenju turških politikov v najbližji bodočnosti povečano sodelovanje balkanskih držav tudi na vojaškem podrtju. Na ta način potrjuje razvoj odnosov med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo osnovna načela, na katerih sloni balkansko sodelovanje t. j. iskreno željo, da se prispeva k pomiritvi v svetu in da se normalizirajo odnosi z vsemi državami. Balkanski sporazum ugotavlja Jugopress — je širok in •uia solidno platformo ter omogoča vsestranski razvoj sode-ovanja med tremi balkanskimi državami. Predvideva se, da bodo na bodočem sestanku trije zunanji ministri v Atenah začrtali nadaljnja konkretna pota tega sodelovanja. Se enkrat je potrebno poudariti, da je do deklaracije prišlo v trenutku, ko so se v mednarodnem političnem položaju pojavili novi momenti in ko se je začenjalo razpravljati .o vprašanjih, ki so že dolga leta vir stalne vojne nevarnosti. Posebno pomembno je, da so se pred bermudsko konferenco in pred morebitno konferenco štirih, ki se zdi, da bo bermudski konferenci sledila, balkanski zavezniki izjavili v prid vseh naporov za okrepitev miru v svetu, hkrati pa tudi v prid pravične rešitve mednarodnih vprašanj. Pravično reševanje mednarodnih vprašanj pa je mogoče doseči le s tesnim sodelovanjem neposredno prizadetih držav v reševanju vsakega posameznega vprašanja. Takšno pravično reševanje pa je v duhu mednarodne demokracije in v duhu ustanovne listine OZN. B. BOŽIC Nehru za izredno seio skupščine OZN da se prouči sedanji položaj na Koreji Poziv avstralskega zun. ministra Singmanu Riju - Gen. Clark ob 3. obletnici vojne • Danes Robertsonov sestanek z Rijem > Odhod Dullesa ali Nixona na razgovor z južnokorejskim predsednikom? WASHINGTON, 25. — V ameriških parlamentarnih krogih se je izvedelo, da namerava Eisenhovoer baje poslati enega od svojih najožjih sodelavcev (verjetno državnega tajnika Dullesa ali pa podpredsednika ZPA N.ixona) k juž-nokorejskemu predsedniku na konferenco, ki naj bi bila na Japonskem ali pa v Okinavo i. WASH1NGTON, 25. — Predsednik Eisenhower je danes v Beli hiši poročal glavnim parlamentarnim voditeljem o ameriških pobudah za rešitev korejskega vprašanja. Po sestanku je republikanski senator Styles Bridge izjavil, da položaj na Koreji «ni brezupen, ne more pa se reči, da je dober«, povedal je tudi, da je Eisenhovver obrazložil ukrepe v zvezi s sedanjim položajem na Koreji, ki jih bo državni podtajnik Robertson sporočil južnokorejskemu predsedniku, ko se bo jutri z njim sestal. «fToda položaj na Koreji je zelo resen, je pripomnil Bridges. «Korejsko vprašanje, kakršno je sedaj, je zelo kočljivo in težko rešljivo. Mislim, da je eno najtežjih vprašanj, ki jih moramo rešiti«. Indijski ministrski predsednik Nehru, ki je sedaj v Kairu, pa se je izrekel za takojš- nje sklicanje glavne skupščine OZN, zato da se prouči položaj, ki je nastal na Koreji zaradi Singman Rijevega stališča. Nehru, ki je govoril na tiskovni konferenci, je izjavil, da bi se morala skupščina sestati tako v primeru, da se premirje podpiše, kakor tudi, če pogajanja ne bi uspela. Nato je Nehru izjavil, da je resnost korejskega spora v tem, da bi ta spor lahko predstavljal uvod v še obsežnejši konflikt. Glede izpustitve severnokorejskih ujetnikov je Nehru izjavil, da je to očitna kršitev dogovora, ki ga je poveljstvo OZN sklenilo v Pan-munjomu. «Sedaj se moramo vprašati — je dodal Nehru — ali je poveljstvo OZN še gospodar položaja na Koreji, ali pa je gospodar Singman Ri. Na vprašanje nekega časnikarja, ki ga je vprašal, kdo bo zmagovalec v korejskem spo- ru, je Nehru odgovoril, da nobena od obeh strani ne bi smela doseči hrupne zmage. Do konca spora bi moralo priti na podlagi dogovora med obema spornima strankama v interesu vsega sveta. V krogih indijske delegacije OZN v New Yorku se je izvedelo, da je Nehru poslal predsedniku skupščine Pear-sonu poslanico, s katero zahteva takojšnje sklicanje glavne skupščine. Ameriški delegat- pri OZN Cabot Lodge je takoj sporočil, da nasprotuje Nehrujevemu predlogu. Pripomnil je, da bi sedaj sklicanje glavne skupščine škodilo naporom za rešitev korejskega vprašanja, in je dodal, da bi morali Združenim državam dati dovolj časa, da skušajo rešiti položaj na Južni Koreji s pomočjo naporov državnega podtajnika Robert, sona. Neki predstavnik angleške delegacije pa je izjavil, da se ne more z ene strani izključiti možnosti bližnjega sestanka glavne skupščine, vsi pa mislijo, da bi bilo sedaj potrebno, da bi ameriški napori VČERAJ OTVORITVENI SEJI rimskega senata in zbornice Merzagora predsednik senata, Gronchi pa poslanske zbornice - Merzagora poživlja imperialistični pohlep po tuji zemlji, a le mimogrede omenja veliko bedo v Italiji - De Gasperi se je iz Londona vrnil le z doktorskim klobukom - Nennijevci zahtevajo razveljavitev sedanjega volilnega zakona - Vlada bo odstopila po izglasovanju začasnega proračuna (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Kakor že javlje_ no, sta imela poslanska zbornica in senat danes prvo sejo, da izvolita predsednika, podpredsednike, tajnike in kve-storje. Za predsednika poslanske zbornice je bil znova izvoljen demokristjan Gronchi, in sicer z 273 glasovi. Navzočih je bilp 505 poslancev. E-den se je glasovanja vzdržal. Targetti je dobil 177 glasov, Covelli 29. Scalfaro 1, belih glasovnic je bilo 23, neveljavna pa 1. Za podpredsednike so bili iz. voljeni demokristjan Leone, liberalec Martino, nennijevec Targetti in kominformist d’0_ nofrio. Za predsednika senata pa; je bil izvoljen Cesare Merzagora, Glasovalo je 22.9 senatorjev in Merzagora je dobil 132 glasov. Senator Mole je dobil 79 glasov. De Nicola 10, belih glasovnic pa je bilo 8. Za podpredsednike so bili izvoljeni: demokristjana De Pietro in Bo, neodvisni Mole in kominformist Scoccimarro. Za Merza-goro so glasovali tudi monarhisti. Tako poslanska zbornica kakor senat sta sejo nadaljevala popoldne, da ustoličita nova predsednika in ostale člane predsedstva. Oba predsednika sta se zahvalila za izkazano zaupanje in sta obljubila, da bosta stro. go spoštovala pravilnik. Dočim ni Gronchi v poslanski zbornici podal nobene posebne izjave, je v senatu Merzagora v svoje izjave vključil tudi Trst, kakor je pač že postal v Italiji običaj. Ni omenil na prvem mestu brezposelnosti in revščine, ki danes vlada v Ita. liji, pač pa je to postavil le mimo grede na drugo mesto, kakor da je Trst ključ za rešitev vseh številnih nerešenih gospodarskih in socialnih vpra. šanj, ki danes tlačijo italijansko ljudstvo. «Vsi Italijani, naj pripadajo kateri koli stranki, so in bodo vedno tesno združeni in solidarni z imenom Trsta, ki je Zahvala Križanov tovarišu J itu Vaštani iz Sv. Križa pri Trstu, vasi na slovenski obali našega Jadrana, zbrani na sestanku Osvobodilne fronte, se od srca zahvaljujemo Vam,' tovariš Tito, za odločno stališče, ki ste ga zavzeli v Pazinu v obrambo naših življenjskih interesov v zvezi s tržaškim vprašanjem. Vaše obrambeno stališče do naše zemlje in našega morja ter Vaš pravični predlog za rešitev tržaškega vprašanja sta dobro odjeknila v nas vseh in lahko rečemo tudi v vrstah vseh demokratičnih množic. Ob tej priliki obljubljamo tudi ob spominu na naše žrtve, ki so padle na braniku naših pravic, da ne bomo odnehali z borbo vse dotlej, dokler ne bo naša zemlja in naš človek ki na njej živi, zares svobodna. Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Sv. Križ pri Trstu, 25 junija 1933. (Gornjo zahvalo so poslali Križani tovarišu Titu s sinočnjega sestanka OF). neizbrisno vklesano v srcu«, je dejal Merzagora, ki je potem, skoraj bi rekli, le zaradi lepr šega omenil nekatera pereča notranja vprašanja. Omenil jih je pravzaprav le za to, da bi poudaril, kako imperialistični pohlep po tuji zemlji druži vse sedanje stranke v Italiji, Saj je dejal: «Ce bi morda nesporazumi drugačne narave razdva. j ali duhove v tej dvorani in bi Nove smrtne obsodbe v Vzhodni Nemčiji Uradna objava vzhodnonemške vlade o mrtvih in ranjenih - Danes v vzhodnem Berlinu zborovanje delavcev, da »dokažejo zaupanje v v 1 a d o» BERLIN, 25. — Na današnji seji vzhodnonemške vlade je minister za javno varnost Wil-helm Zaisser sporočil uradno število mrtvih in ranjenih pri zadnjih neredih. Med člani po. licije so štirje mrtvi ir« 191 ranjenih. Med «gledalci» sta dva mrtva in 71 ranjenih, med demonstranti pa 19 mrtvih in 126 ranjenih. Medtem pa javljajo v neuradnih krogih, da v Vzhodni Nemčiji še dalje obsojajo na smrt delavce, ki so se udeležili demonstracij. V Dresdenu so baje danes ustrelili druga dva delavca. Tako je število obsojenih na smrt in ustreljenih narastlo na 29. V zadnjih štirih dneh so baje samo na Saškem aretirali 593 oseb, od katerih 400 v Dresdenu. Voditelji vzhodnonemške vlade in drugi voditelji enotne socialistične stranke še dalje obiskujejo tovarne, kjer skušajo del avte pomiriti z obljubami, da bo vlada podvzela vse ukrepe, da se izboljša njihov gospodarski položaj. Za ju-tri pa je enotna socialistična stranka »klicala v Berlinu veliko zborovanje delavcev iz raznih, tovarn, zato da »dokažejo svoje zaupanje v vlado nemške demokratične republike, vlado delavcev in miru«. Na današnji seji je vlada določila dodaten kredit 30 milijonov mark za izboljšanje higienskih in zdravstvenih naprav v tovarnah. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo zgradili stanovanja v glavnih industrijskih središčih, za zgraditev cest pa bodo določili 600 milijonov mark. Sklenili so dalje, da bodo rudarjem zvišali mezde. Zaradi velikega pomanjkanja živil pa je vlada odredila, naj se večje količine živil vzamejo iz državnih rezerv in naj se dajo v razprodajo v trgovinah, deloma prosto, deloma pa na nakaznice. Zaradi pomanjkanja sočivja pa je bilo ministrstvo za zunanjo trgovino pooblaščeno uvažati sočivje in sadje do višine 5 milijonov rubljev. Obveščena krogi v Berlinu izjavljajo, da nameravajo sovjetske oblasti počasi ukiniti obsedno stanje v vzhodnem Berlinu in tudi preosnovati vzhodnonemško vlado, v katero naj bi prišli taki ljudje, ki bi trenutno bolj odgovarjali sedanjim potrebam sovjetske zunanje politike. na žalost spravljali s tira korektno in redno delo, se bomo znali spomniti bajt, v katerih še vedno živijo tisoči naših bratov, brezposelnih, katerih miza je pogostoma žalostna, revna in ubožna. Znali se bomo skratka spomniti vseh tistih, ki trpijo, ker bomo tako gotovo našli pravo pot, kajti revščina in bolečina sta vzvišena točka, kjer se človeški duh druži in preliva«. Res bi bilo dobro, če bi se v prvi vrsti spomnili velikega števila brezposelnih in revnih v svoji državi, in da bi pred-sem to «družilo vse Italijane ne glede na strankarsko pripadnost«, ne pa imperialistični pohlep po tuji zemlji. Na koncu je Merzagora še dejal, da morajo vsi prispevati k »dvigu prestiža senata«, toda čas bo pokazal, ali se bo. do senatorji tega držali, ali pa bodo k «dvigu prestiža« prispevali tako, kakor so v prejšnji zakonodajni dobi, t. j. s pretepi, metanjem črnilnikov itd. Senat se bo jutri popoldne ob 17 ponovno sestal. V poslanski zbornici je predsednik Gronchi po pozdravnih besedah sporočil, da je Nenni skupno z drugimi poslanci PSI vložil predlog za razveljavitev volilnega zakona od 31, marca 1953. Sporočil je, da bodo ta predlog izročili pristojni komisiji, ko bo ta sestavljena. V svojem predlogu ugotavljajo predlagatelji, da mora izvajati nova zbornica iz volitev od 7. junija potrebne zaključke in sprejeti zakon, ki naj prilagodi volilni zakon volji volivcev in naj vzpostavi prejšnji volilni sistem. Za tem je De Gasperi stavil nujen predlog za odobritev začasnega proračuna do 31. oktobra. Sporočil je, da bo vlada v smislu ustave podala ostavko, takoj ko bo to zadevo uredila. Imenovana je bila takoj po- na račun bodočega izboljšanja državnim nameščencem, trinajsta plača pa se mora v celoti izplačati za božič. Razen tega bodo ti predstavniki zahtevali razpravljanje o celotnem gospodarskem položaju državnih nameščencev še pred poletnimi počitnicami. Kominformist Di Vittorio pa je predložil »nujno resolucijo, s katero se zahteva, naj vlada prekliče disciplinske in denarne kazni proti državnim nameščencem, ki so se udeležili stavk. Seja zbornice se bo nadaljevala jutri. Po velikih in propagandnih naslovih italijanskega tiska pred De Gasperijevim obiskom v Londonu omenja sedaj italijanski tisk ta obisk z nekako sramežljivostjo in poudarja, da obisk ni bil uradnega značaja, kar je potrdil tudi De Gasperi, ki je pred odhodom iz Londona dejal; ((Zadovoljen sem s tem svojim novim obiskom v Angliji, ki je bil v zvezi z osebnimi in kulturnimi razlogi Ob prihodu v Rim pa je De Gasperi izjavil; «Bil je to nov napor, ki se pridružuje tistim, k; so bili nedavno napravljena in ki mu bodo morda sledili novi napori. Toda če je to pripomoglo. da se sliši glas Italije v politiki in kulturi, je bil to koristen napor«. Sploh se je poudarjanje važnosti tega potovanja v L.ondon spremenilo v dim in tuji opazovalci v Rimu, poudarjajo, da se je De Gasperi v razgovoru s Churchillom rajši izognil ((podrobnejšemu razpravljanju« o Trstu, kakor je sam izjavil, ker to, kar mu je Churchill povedal, prav gotovo ni bilo zanj ugodno. Pa tudi trditve, da je De Gasperi s Churchillom govoril tudi v imenu ostalih članic evropske skupnosti v zvezi z bermunsko konferenco, so se pokazale, da so le iluzija, ker je že sinoči italijanska agencija ANSA to zanikala in poudarila, da je bil imeli vsako možnost uspeha. Indijski delegat v OZN je po razgovoru z glavnim tajnikom izjavil, da bi se morala skupščina sestati v četrtek zvečer. Pripomnil je, da je Nehru mnenja, da ni mogoče več čakati novih dogodkov in da bi morali 24 ur po razgovoru Robertsona s Singmanom Rijem vedeti, kako stvari stojijo. Glavni tajnik OZN Ham-maskjoeld bo jutri z letalom odpotoval v Ottawo, kjer se bo s Pearsonom razgovarjal o indijskem predlogu. Avstralski zunanji miniser Casey je poslal Singmanu Riju osebno pismo, v katerem ga opozarja, da je izpustitev vojnih ujetnikov resno kompromitirala pogajanja za premirje, in ga poziva, naj spremeni svoje stališče ter naj v smislu Eisenhowerjevega nasveta sodeluje pri sklenitvi premirja. «Zelo težko bi nam postalo prepričati narode, naj se še dalje dajo ubijati za vas, če bi vi nastopali, ne da bi niti najmanj upoštevali mnenje drugih narodov« zaključuje Casey. Toda Singman Ri še dalje ovira nadaljnja pogajanja in danes, ko vojna na Koreji stopa v četrto leto, je še težko reči, ali bo mogoče premirje v kratkem podpisati. General Clark je ob tretji obletnici začetka vojne na Koreji objavil izjavo, v kateri poudarja, da je kočni smoter poveljstva OZN doseči častno premirje, ki naj mu sledi mirna združitev Koreje. General Clark tudi poziva vse čete, ki so pod njegovim poveljstvom naj ostanejo združene. V Seulu pa je govoril Singman Ri, ki je dejal, da bo Južna Koreja ostala ob strani združenega poveljstva, samo če bodo sprejeti njeni pogoji. Navedel je namesto prvotnih treh pogojev sledeča dva alternativna predloga; 1. umik ki-taskih čet in sil OZN ter podpis pogodbe o varnosti z ZDA. ali pa; 2. podpis pogodbe o varnosti in rok treh mesecev, v katerih bi morala politična konferenca, ki bi sledila premirju rešiti korejsko vprašanje. Ce to ne bi bilo rešeno v treh mesecih, bi Južna Koreja nadaljevala vojno. Govoril je tudi podpredsednik narodne skupščine, ki je ostro napadel britansko stališče in Churchilla. Vladni propagandisti pa medtem pripravljajo protiindijsko kampanjo. Po vsej Južni Koreji bodo razširili letake proti prihodu indijskih predstavnikov na Korejo. Južnokorejska vlada pa je v predvidevanju morebitne spremembe odnosov s povelj- stvom OZN sklenila ustanoviti svet državne varnosti, ki bo imel nalogo sprejemati vse sklepe, ki so sedaj spadali v pristojnost državnega sveta. Iz Seula pa javljajo, da je policija aretirala glavnega voditelja opozicijske stranke Cok Pjunga, ki je odločno kritiziral Singman Rijevo stališče. Eisenhowerjev osebni predstavnik Robertson je danes prišel iz Tokia v Seul, kjer se bo jutri sestal s Singmanom Rijem. Spremlja ga ameriški poslanik Briggs. V britanski spodnji zbornici je voditelj zbornice Harry Crookshank v odsotnosti Churchilla izjavil, da britanska vlada odobrava pismo predsednika skupščine OZN Pearsona Singmanu Riju, Bivši laburistični zunanji minister Hen-derson je vprašal, ali mu je znana izava generala Clarka, da je smoter Združenih narodov na Koreji sklenitev častnega premirja in mirna združitev Koreje. Crookshank je odgovoril, da se strinja s Clarkovo izjavo. F. Leskošek pri gen. Nagibu KAIRO, 25. — Vodja jugoslovanske gospodarske delegacije Franc Leskošek je na obisku v Egiptu skupno z jugoslovanskim poslanikom v Egiptu Markom Nikezičem obiskal danes predsednika republike generala Nagiba. Oba gosta sta predsedniku izrazila najboljše želje za napredek republike in sta z njim razpravljala tudi o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Egiptom. Potek v Beneški Vsi časopisi so se podvizali z objavo volilnih rezultatov in s komentarji, ki so bili pri. krojeni tako, da so pokazali uspeh njihove stranke. Tudi mi smatramo za potrebno, da v tej številki, ki je izšla z majhno zamudo, pojasnimo kako so volili beneški Slo. venci. Predvsem moramo poudari, ti, da je bil pri nas zelo velik odstotek tistih, ki so se vzdržali volitev in da imamo v tem rekord v vsej državi. Število tiskih, ki niso šli na volišče je jasno razvidno iz razpredelnice, ki jo objav. Ijamo na drugem mestu. To so podatki, ki smo jih dobili od prefekture in torej držijo. Obenem naj bodo ti podatki v pouk tistim županstvom, ki nam jih sama niso hotela da. ti morda v upanju, da bodo na ta način prikrila resnico. Takoj pa moramo pristavi, ti, da podatki, ki nam jih je dala prefektura, ne prikazujejo v celoti dejanskega stanja. V seznamu volilnih upravi, čencev n pr. niso vpisani policisti, finančni stražniki in predsedniki posameznih vo. lišč, ki so volili po naših va. seh. Število teh volivcev znaša po približnih cenitvah o. krog 10 odst. glasov, ki so bi. li oddani raznim strankam v naši deželi. Za primer take ocenitve smo vzeli volilne podatke iz tajpanske občine. Iz številk, ki nam jih je dala na razpo. lago prefektura, je razvidno, da je bilo tam vpisanih v volilne imenike 2.040 volivcev. Ce seštejemo število vzdržanih, prazne ali uničene gla. sovnice ter tiste, ki so bile oddane raznim strankam, pridemo do števila 2.127, ali 87 glasov več, kot pa je bilo vpi. sanih volilnih upravičencev. Ko smo zahtevali pri občin-skem volilnem uradu pojasnilo o tej zadevi, so nam odgo. vorili, da pripadajo novi vo. livci, ki niso bili v seznamu policiji, finančnim stražnikom in predsednikom posameznih volišč, kateri nimajo stalnega bivališča v tej občini. Na pod. lagi volilnih podatkov tajpanske občine lahko torej z mirno vestjo računamo, da je približno 10 odst. glasov, ki so bili oddani za razne stran. ke, bilo oddanih od ljudi, ki niso iz naših krajev. Po uradnih podatkih je bilo približno 21 odst. volivcev, ki so se vzdržali glasovanja. Tem moramo torej dodati še 10 odst. tujcev, ki so glasovali' pri nas in tako pridemo do 311" odst. domačih volilnih upravičencev, ki niso volili. Ce k temu prištejemo še 9 odst. praznih in neveljavnih gla. sovnic, ki so jih oddali naši volivci, pridemo tako do zaključka, da je 40 odst. voliv. cev v Beneški Sloveniji odre, klo svoje zaupanje raznim italijanskim strankam. Spričo teh številk naši na. sprotniki nimajo prav nobe, nega razloga, da bi se veselili. Dejstva govore, da so razne stranke zbrale v Beneški Sloveniji komaj 60 odst. glasov volilnih upravičencev, To je primer, ki mu ga ni para V, nobeni drugi italijanski po, krajini. Nasprotna propagan. da bo gotovo skušala opravičiti tako nizko udeležbo pri volitvah z izgovorom, da je temu krivo veliko število odsotnih izseljencev. Taki izgo. vori pa nikakor ne morejo držati, ker je dokazano, da je vsaj 2.000 volivcev, ki niso šli na volitve in se tako odzvali našemu pozivu naj odrečejo zaupanje vsem italijanskim strankam kot protest, zaradi narodnega zapostavljanja in diskriminacije, ki jo vlada izvaja v naši deželi. Seznam volivcev, ki niso šli volit, ki so ga po zakonu občine dolžne objaviti, bo lahko služil za dokaz, da so naše ugotovitve pravilne. Protest našega ljudstva je bilj torej mnogo večji kot smo ga predvidevali mi sami in prav zato je nacionalistični tisk molčal, hoteč na ta način zakriti resnico. Tik pred volitvami so nekateri videmski časopisi pisali, da bo ostal naš poziv brez odgovora. Zlasti demokristjani so upali, da ne bo oddana v Beneški Sloveniji nobena prazna glasovnica in da ne bo niti ene glasovnice, ki bi bila namenoma uničena. To njihovo upanje se je izjalovilo. Danes molčijo in kdor molči, ta potrdi. Poleg zgoraj navedenih dej- (Nadaljevanje na 4. strani) V Franciji bermndska vlada? Narodna skupščina bo danes glasovala o investituri Laniela Kdo bo zastopal Francijo na Bermudih - Churchill bo predlagal sodelovanje z ZDA pri atomskih raziskovanjih PARIZ, 25. — Francoski zunanji minister Bidault je pozno popoldne sprejel sovjetskega poslanika v Parizu Pavlova. PARIZ, 26. — Joseph Laniel se je danes razgovarjal z guvernerjem Francoske banke. Jutri bo v skupščini zahteval investituro. Ro 35 dneh krize so politični opazovalci mne. nja. da bo skupščina Laniela potrdila. Današnji listi pozdravljajo Lanielovo kandida. turo brez vsakega navduše. PO DESETIH LETIH V BAR I J U Vrnjeno dobro ime 76 alpinskim vojakom ujetim na otoku Braču “ drugl^pa^so^sf rrae” sebna komisija, ki bo jutri po-; De Gasperijev obisk le «infor- ročala o tem predlogu. Vlada je nato predložila še nekatere zakonske osnutke. Glede zakonskega osnutka, ki določa izplačilo polovice trinajste plače javnim uslužbencem, nameravajo levičarske parlamentarne skupine predložiti resolucijo, ki poudarja, da mora to izplačilo veljati kot izplačilo mativnega značaja«. Tako se je De Gasperi vrnil iz Londona le z doktorskim klobukom, ki so mu ga podelili v Oxfordu Toda pri tem tuji opazovalci hudomušno pristavljajo, da se razna politična vprašanja ne rešujejo z doktorskim klobukom. A. P. nje vojaško sodišče izreklo nadvse zanimivo in poučno razsodbo, s katero je popolno, ma vrnilo dobro ime 76 vojakom . alpinom, pripadnikom posadke, ki so jo 5. avgusta 1941 v Bolu na otoku Braču razorožili partizani. Od 76 al-pinov jih je namreč vojaško naglo sodišče na rtu Manda-lina pri Šibeniku 28 obsodilo na smrt s takojšnjo ustrelitvi, jo kot ((dezerterje, ki so bili v sporazumu s sovražnikom«, 23 pa jih je obsodilo na 15 let ječe zaradi «pobega pred so. vražnikom in delovanja v prid Titovih pirtizanov«. Trupla postreljenih alpinov so pustili ležati štiri dni na mestu ustrelitve, ki jo je izvršil poseben vod bersaljer-jev. Tisti, ki so ostali pri življenju, so nosili vse do letošnje rehabilitacije pečat izdajstva; po 8. septembru je bil Adlai stevenson v pogovoru z Edvardom Kardeljem šili življenje na druge načine Kako je prišlo do razorožitve? _ Dne 5. avgusta 1941 je 76-člansko alpinsko posadko v Bolu iznenada napadel partizanski odred in jih po kratkotrajni borbi razorožil, za. Plenil vso municijo in ostali vojaški material, vojake pa proglasili za ujetnike. Med al-pini je bilo le nekaj ranjenih, eden izmed partizanskih poveljnikov pa je padel. . partizani niso ujetnikom storili nič žalega, temveč so jim zapovedali, naj se v roku ene ure vkrcajo na ribiško ladjo in zapustijo Bol, kar so alpini tudi takoj storili ter odpluli pod vodstvom svojega poveljnika kapetana Bpnzija proti Supetru, glavnem mestu otoka Brača, ki je od Bola oddaljeno 14 km in kjer je bilo poveljstvo njihovega polka. V višini vasi Sumartin je ribar-ski čoln začelo obstreljevati italijansko obalno topništvo vse dotlej, dokler mu niso s pomočjo raznih znakov dopovedali, da £re za italijansko vojaško enoto, nakar so se lahko izkrcali. Alpine so nato vkrcali na neko italijansko poštno ladjo in jih odpeljali v Split, pri čemer ranjencev sploh niso niti obvezali ali pa vsaj jim ponudili kozarec vode, ampak so jih smatrali za izdajalce. V Splitu so jih zaprli dva dni, nato pa odpeljali v Šibenik, kjer jih je — kot 'rečeno — naglo vojaško sodišče obsodilo in delno postrelja-lo ali bolje rečeno pomorilo. Zelo je verjetno, da je imena postreljenih uvrstil v svoj seznam padlih «od slovanske roke« tako imenovani »zavod za jadranska proučevanja« v Rimu, katerega eden izmed glavnih sodelavcev je glavni tajnik Krščanske demokracije za vso Italijo — Guido Gonella. Nič se še ni zvedelo, ali bodo postavljeni pred vojaško sodišče tisti generali, ki so dali alpinske vojake postreljati. Med temi generali je verjetno marsikateri vojni zločinec, ki ga kljub zahtevi Jugoslavije italijanska vlada ni izročila, čeprav bi to na podlagi mednarodnih dogovorov morala že davno storiti. nja, vendar pa so mnenja, da bo ta, če ne pride do nepri. čakovanih sprememb dosegel podporo okoli 340 poslancev. Desničarski list «Aurore» piše, da ((Lanielova osebnost ne straši nikogar«. Demokristjan-ska stranka (MRP) izjavlja, da so »gospodarski in socialni pogledi Laniela enaki našim«. Tudi druge desničarske stran, ke izjavljajo, da so Lanielovi pogledi sprejemljivi. Vendar pa bo mogoče vedeti za njego. vo stališče o številnih vprašanjih šele, ko bo podal izjavo v skupščini. Obveščeni krogi v skupščini izjavljajo, da je Laniel že zagotovil desničarskim poslancem, da je pripravljen sestaviti začasno vlado, zato da bo Francija imela mož. nost udeležiti se bermudske konference. Vlada bi ostala na oblasti vse poletje, zato da skupščina lahko odide na dopust, nato pa bi podala ostavko jeseni, pred razpravljanjem o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Baje se bo Laniel že vnaprej obvezal, da ne bo razpustil parlamenta, če bo njegova kandida. tura zavrnjena. To je glavno za poslance, ki se bojijo za svoje stolčke v primeru razpisa novih volitev mandate, ki so jih stranke dobile z navadilo večino. Na zahtevo Adenauerjeve stranke, ki je najmočnejša, pa so v načrt vključili tudi kavzulo, ki določg, da stran, ke, ki ne dosežejo 5 odstot. kov glasov, nimajo pravice do poslanskih mest. Parlament je tako celotni zakon odobril. Takoj po odo. britvi novega zakona so javi. li, da bodo volitve verjetno 6. septembra. Odložen obisk K. Popoviča na Dunaju BEOGRAD, 25. — Zvezni izvršni svet je zaprosil avstrijsko vlado, naj bi za krajšo dobo odložila obisk državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča na Dunaju zaradi njegove bolezni. Kot smo že poročali, je bil njegov obisk napovedan za 29. t. m, Sedaj pa so morali obisk odložiti, ker je Popovič nenadoma zbolel na ledvicah in se zdravi na interni kliniki vojno-medicinske akademije v Beogradu. Stevenson pri Titu Neki predstavnik zunanjega ; p0 0biskU ie Stevenson DOtO-mimstrstva je danes izjavil, da ; ni.. n i .i e nemogoče, da bi se bermud- V0! V rUij lil DQtO V DubrOVIlik ske konference udeležili ministri vlade, ki je odstopila. Ce ne bo do 8. julija sestavljena nova vlada, bi predsednik Au-riol lahko imenoval svojega ((osebnega predstavnika«, ali pa bi pozval predsednika skupščine Herriota, naj on zastopa Francijo na Bermudih. V Londonu so medtem sporočili, da bosta Churchilla spremljala na Bermude tudi obrambni minister lord Ale-xander iti zakladni minister lord Chervvell. V londonskih političnih krogih izjavljajo, da namerava Churchill pozvati Eisenhovver-ja. naj bi zahteval od ameriškega kongresa pooblastilo za angleško - ameriško sodelovanje pri atomskih raziskovanjih. Nov volilni zakon v Zahodni Nemčiji BONN, 25. — Zahodnonem-ški zvezni parlament je danes popoldne razpravljal o novem volilnem zakonu, na podlagi katerega bodo septembra izvolili nov parlament. Novi načrt volilnega zakona določa, da se bo število poslancev zvišalo od 401 na 484. Število poslancev i/. zahodnega Berlina, ki nimajo v parlamentu pravice glasovati se bo zvišalo od 19 na 22. Polovico poslancev bo izvoljenih na podlagi navadne večine, in sicer eden za vsako od 242 volilnih okrožij zvezne republike. V vsakem okrožju bo izvoljen kandidat tiste stranke ki bo dobil največ glasov. Ostalih 242 poslancev pa bo izvoljenih na podlagi proporcionalnega sistema. Poslanska mesta se razdelijo med stranke upoštevajoč pri tem BRIONI, 25. — Predsednik republike maršal Tito je danes sprejel kandidata demokratske stranke na predsedniških volitvah v ZDA A. Stevenso-na in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Sprejemu je prisostvoval glavni tajnik predsedstva republike dr. Joža Vilfan, po sprejemu je maršal Tito povabil Stevensona na kosilo. Ob 16. uri je Stevenson odpotoval v Pulj, od kjer bo z letalom nadaljeval pot v Dubrovnik. James RidSeberger novi veleposlanik ZDA v Beogradu WASHINGTON, 25. — Po vesteh ameriškega tiska, ki ga ameriško veleposlaništvo v Beogradu ni niti zanikalo, niti potrdilo, do ba novega ameri. škega veleposlanika v Beogra. du imenovan James Ridleber-ger, načelnik namškega oddelka v ameriškem zunanjem ministrstvu. Kot smo že poročali, je bil dosedanji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Georg Allen imenovan za veleposlanika v Indiji. Christie obsojen na smrt LONDON, 25. — Sodišče je morilca Christiea obsodilo na smrt zaradi umora njegove žene. Obramba je zahtevala, naj se mu prizna umobolnost, a sodišče je to zavrnile^ = 2S 26. Junija W5S SPOMINSKI D!»EV1 Na današnji dan je bil leta 1892 rojen Juš Kozak, slovenski eseist in pisatelj. P Danes, petek 26. junija Rudolf, Hrana Sonce vzide ob 4.16 Ib zatone ob 19.59 Dolžina dneva 15-43 Luna vzide ob 19.50 in zatone ob 3 Vi. Jutri, sobota 27. junija Hema. Lado TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA VELESEJMSKE UPRAVE Velesejem mora služiti krepitvi tranzitnega prometa Ves razstavni prostor zaseden - V zadnjem hipu se je prijavila še Grčija - Prve posledice padovanske nekorektnosti Na tiskovni konferenci, katero je včeraj zvečer priredila uprava velesejma, je predsednik velesejma ing. Sospisio poudaril, da se velesejem ugodno razvija, saj je med razstavljavci vedno večji odstotek tujih držav. Skupno bo tako sodelovalo 32 tujih držav (zadnji trenutek se je prijavila še Grčija), od katerih bo na velesejmu: 11 uradno sodelovalo na mednarodni razstavi kave, 4 s kolektivnimi razstavami v «Palači narodova (Avstrija, Jugoslavija, Indija in Pakistan), 2 uradno na razstavi lesa (Avstrija in Jugoslavija) in 2 na poluradnih razstavah: Turčija na razstavi bombaža in Grčija na razstavi tipičnih proizvodov. Ostale države bo-do sodelovale z raznimi privatnimi družbami. Skupno bo tako velesejmski prostor več kot 40 odst. zaseden po tujcih (seveda, če izpustimo Italijo), medtem ko bo ostalih 60 odst. prostora zasedeno po tržaških in italijanskih podjetjih. Predsednik velesejma je v svojem kratkem nagovoru zlasti podčrtal vedno bolj očitni mednarodni značaj velesejma, ker; ((Preteklost Trsta je bila na njegovih pomolih in tam je tudi bodočnost našega mesta«. Trst je pač tranzitno mesto in le tranzitu lahko uspešno služi tudi velesejem. Velesejmski prostor pa bo razdeljen na sledeče oddelke: Splošni oddelek, kjer bodo razstavljeni razni stroji, stanovanjska oprema in slično. Druga mednarodna razstava kave, ki je letos dosegla izredno visoko stopnjo dovršenosti, kar je toliko bolj pomembno, ker je to edini uspeli poizkus na svetu. Mednarodna razstava lesa pa, po mnenju predsednika še ni dosegla tiste dovršenosti, ki bi jo morala, saj je les za Trst tipično in najvažnejše trgovsko blago. Razstava lokalne obrti bo letos urejena po drugačnih in kot vse kaže mnogo boljših kriterijih kot lani. Tako lahko upamo, da bo delala vendar enkrat čast tržaškemu velesejmu. Poleg teh razstavnih oddelkov (med katere bi morali še všteti; paviljona CRDA in Fin-mare in razstavo avtomobilov ter motorjev) pa bo v tretjem nadstropju «Palače naro- dov« še razstava «Obnove», za katero pa žal nismo mogli ugotoviti smisla in niti namena. Razstava naj bi prikazala obnovo in razvoj našega mesta po vojni vendar se bojimo, da se bo pretvorila v čisto navadno politično propagando predvolilnega tipa. Naš urednik je po končanih izjavah vprašal, če se že lahko predvidi kakšno škodo je prizadejal manever Padove tržaškemu velesejmu, predsednik ni mogel odgovora precizirati, ker še vedno ni gotov, če se bo Padova držala sklenjenega dogovora in še ni vedel, če je včeraj zvečer res zaključila velesejem. Vendar pa je poudaril, da so že sedaj težave številne, saj so morali premestiti urejanja številnih paviljonov. Kljub vsem tem težavam pa je ves velesejmski prostor zaseden po 1200 razstavlj avcih. Neko drugo vprašanje je I sprožilo diskusijo okrog proračuna velesejma, ki je sicer aktiven, v kolikor se nanaša na normalno dejavnost, ni pa mogoče še zaenkrat vračati posojila ZVU. Finančne težave velesejma so pač v tem, ker Trst nima širokega zaledja in je zaradi tega dohodek velesejma od obiskovalcev le pičel. Na vprašanje dopisnice agen-cije ANSA, je predsednik odgovoril, da se še ne ve imena italijanskega ministra, ki bo prav gotovo prisoten na velesejmu. Po tiskovni konferenci so si navzoči novinarji še ogledali zanimiv radijsko vodeni reklamni avtomobilček, ki bo v nedeljo krožil po tržaških ulicah. Avtomobilček predstavlja novost in izum šefa električnih naprav velesejma Stelija Devescovi in ga je napravilo, ob pomoči tržaških tvrdk, osebje velesejma. 30. t m, se sestane tržaški občinski svet V tore^ 30. junija se bo po neupravičeno dolgem odmoru ponovno sestal tržaški občinski svet. S to sejo se bo za čelo njegovo pomladansko zasedanje. Na dnevnem redu je okrog 30 vprašanj. Važnejša med njimi so; ukinitev občinskih pokopališč v Skednju in Barkovljah, imenovanje dveh članov komisije za dovoljevanje stanovanj, davčni povišek na odnašanje smeti v mestu, davek na uporabo električnega toka itd. Imenovanje komisarja ki bo upravljal Vojni muzej Predsedstvo cone sporoča, da je bil imenovan posebni komisar za upravljanje zbirke orožja iz minulih vojen, ki ga vodi Diego de Henriquez in je znan pod imenom ((Zgodovinski vojni muzej«. Za komisarja je bil postavljen višji ravnatelj knjigovodskega oddelka finančnega ravnateljstva Antonio La Corte. Vpisovanje za dijaško kolonijo Odbor za počitniške kolonije javlja, da se vrši vpisovanje za dijaško kolonijo (druga izmena) na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 8.30 do 10.30 do Vključno 30. t. m. V poštev pridejo dijaki od 12 do 15 let starosti. STANOVANJSKO VPRAŠANJE V DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI Od odnosov med IACP in občino odvisna rešitev stanovanjske krize Priseljenci ponujajo za bivališča v hlevih visoke najemnine, ker vedo, da bodo dobili stanovanja v novih ljudskih hišah. Kriterij točkovanja ne odgovarja dejanskemu stanju Vprašanje stanovanjske krize v devinsko-nabrežinski občini je prišlo bolj kot kdaj do izraza na predvčerajšnji seji občinskega sveta, med katero so svetovalci diskutirali o odstopu raznih zemljišč Zavodu za ljudske hiše (IACP). Ne mislimo ponavljati tega, kar smo že napisali v našem poročilu s seje, poudarimo naj le bistven sklep, ki so ga občinski svetovalci sprejeli na tej seji, saj nam odkriva marsikaj, kar bi utegnilo zanimati našo javnost, predvsem pa prizadete. Gre za sklep, ki pravi, da občina lahko daruje svoja zemljišča omenjenemu Zavodu, toda le pod pogojem, da bo komsiija Zavoda upoštevala odločilno mnenje občinske u-prave, ko bo šlo za dodelitev stanovanj v novih hišah. NA SIRSEM SESTAMKO OSVOBODILNE FRONTE Devinčani enodušno pozdravljajo jugoslovanski predlog glede STO Vsem je jasno, da lahko le Jugoslavija nudi jamstvo za ohranitev STO in za spoštovanje narodno enakopravnosti Predvčerajšnjim je bil v Devinu sestanek Osvobodilne fronte na katerem so člani razpravljali o sedanjem političnem položaju, predvsem v zvezi s tržaškim vprašanjem. Devinčani, ki bi lahko postali žrtve kosanja našega narodnega telesa, so na sestanku najodločneje odklonili tako rešitev, kot jo predlaga italijanska vlada ter se enodušno izrazili za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi predloga jugoslovanskih državnikov o skupni upravi STO. Vsi Devinčani, pa naj bodo pripadniki SDZ ali oni, ki še sledijo kominformističnemu vodstvu, pozdravljajo govor maršala Tita glede tega vprašanja, kajti zavedajo se, da je z jamstvom, ki bi ga edino lahko nudila Jugoslavija, zagotovljena ohranitev STO. Vsem je namreč jasno, da lahko samo Jugoslavija nudi zadostno jamstvo proti vsem spletkam odkritih in prikritih iredentistov, ki hočejo priključitev naše obale k Italiji. Odločnost jugoslovanskih državnikov je močno dvignila zavest Devinčanov in vseh Slovencev, ki živijo ob tej obali, saj vidijo v tem stališču najboljši odgovor tujim agentom italijanskega imperializma. Nato so prisotni razpravljali še o potrebi poživitve ljudsko-prosvetnega delovanja, ki je v zadnjem času pojenjalo, čeprav je nekoč Devin prednjačil na tem področju kulturnega udejstvovanja. Mali maturanti slov, nlZje srednje Sole 111. a razred: Košuta Edvard, Cok Ivan, Furlanič Aleksander, Grilanc Peter, Gregorič Darij, Jogan Hektor, Križman Milan, Milič Ivan, Appelli Friderik, Pertot Franko, Relič Vladan, gusterčič Franc, Terčon Anton. III. b razred: Dolgan Vladimir, Gregorič Marijan, Kosmi-na Igor Pavlica Peter, Pirjevec Jožko, Starec Inko, Veljak Nerej, Vuga Andrej, Zlobe? Pavel. Ul. c razred: Brana Jurček, Brus Valter, Kokorovec (Cor-radetti) Aleksander, Krajnič Renato, Grbec Klavdij, Gro-pajc Alcid Jazbar Jurček, Lukovec Darij, Može Aleksander, Pečar Oskar, Peršič Marko, Povh Danilo, Stefančič Silvan, Tavčar Silvij, Cupin Darij. III. č razred: Furlan Elvira, Hreščak Neva, Ražem Silva, ____________ Rasoni Bruna, Silvestri Lavra, | šil le s pogojno kaznijo,. Spanger Lidija, Stoka Ivica, Sirca Sabina, Škamperle Danila, Ušaj Marta, Vidau Marija, Vovk Vivijana, 2erjal Miroslava, Žagar Ines. III. d razred: Ban Anamarija, Brce Lavra, Cah Lavra, Grmek Lucija, Gattona Mari-sa, Kocman Ida, Pernarčič Severina, Pertot Eva Nadja, Pra-šel Onorina, Starc Savina, Ter-čič Lidija, Tul Adrijana, Volčič Damijana. III. e razred: Gabrovec On-dina, Godina Tatjana, Jamšek Ada, Jurca Milijana, Maver Irena, Novel Vanda, Rebec Graziella, Suban Danica, Stoka Graziella, Tul Licija, Žnideršič Eva. III. f razred: Kocijančič Marija, Cok Neva, Costa Loreda-na, Lepore Claudia, Majcen Ondina, Marin Itala, Micheluz-zi Selma, Oficija Marija, Požar Ivanka, Roth Ličinija, Stefančič Silvana, Stefančič Marinka, Šajna Helena, Umek Evelina, Žerjal Nivea, Nardin Majda. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Pogojna kazen za spretnega goljufa Pred kazenskim sodiščem so te dni obsodili pogojno na 11 mesecev in 10 dni zapora ter na 6.000 lir globe 47-letnega Alda Zuccara iz Conegliano Veneto, katerega so obtožili, da je podpisal 5 menic po 30.000 lir na ime Guerrina Co-ncbela ter 15 menic po 50.000 lir na ime Marija Lamprehta. Dalje ga je obtožnica obtoževala, da je sestavil in podpisal menico z imenom Marija Thorela, s katero je obtoženec nameraval prevariti druge o-sebe. Poleg omenjenih dejanj so ga obtožili prevare v škodo Julijske ljudske banke v Trstu, ilegalnega prisvajanja denarja in prevare v škodo Sergija Petronija. ki mu je izročil za nakup avta 360.000 lir. Mož si je vrhu vsega še sposodil od Riharda GjeftiČa pol milijona lir z namenom, da jih ne vrne in tako prevari posojevalca. Zadnja točka obtožnice pa ga je obtoževala, da je podpisoval čeke Julijske ljudske banke za vsoto 100.000 lir ne da bi za ta znesek imel potrebnega kritja. Policija je Zuccara še pravočasno aretirala, kajti pri njem je našla kar 125 menic in čekov za skupno vsoto 7.000.000 lir. Te pa seveda mož nd utegnil spraviti v promet, ker ga je policija prijela in ga prijavila sodišču. Bil pa je v nekaterih točkah obtožnice oproščen in tako se je Zuccaro re- Ce so bili svetovalci prisiljeni postaviti pogoje, tedaj so pač za to imeli gotove razloge in pa dosedanje izkušnje, saj je IACP zgradil v devinsko-nabrežinski občini že nekaj hiš. Svetovalci so na seji te razloge tudi navedli, zato bomo nekatere povzeli, k tem pa bomo dodali še nekaj naših izsledkov. Po navedbi teh dejstev bo menda vsakomur jasno, zakaj si je morala občina zavarovati hrbet, kot da bi šlo za prisiljeno sodelovanje v nelojalni kupčiji. Jusarski komisar v Medji vasi, ki upravlja jusarska zemljišča pri Stivanu, se je v pogodbi obvezal, da bodo jusarji odstopili zemljišče za gradnjo nove ljudske hiše pri Stivanu, če se IACP obveže, da bodo stanovanja v tej hiši dobili samo domačini. Pogodba je bila podpisana, hišo so zgradili, toda ko je šlo za dodelitev stanovanj, se je komisija IACP požvižgala nad zahtevo jusar-skega komisarja in namesto domačina, ki živi v obupnih stanovanjskih razmerah, so stanovanje dodelili priseljencu, ki je živel v dosti boljšem položaju. Pred gradnjo ljudske hiše v Nabrežini je uprava IACP pisala občini naj občinski upravni odbor pri sestavi lestvice prosilcev upošteva narodnostno razmerje prosilcev, kar je občina tudi napravila. Toda ko je komisija IACP o stvari odločala, pri tem je treba omeniti, da ima odločilno besedo, so bile zavrnjene vse prošnje domačinov, sprejete oz. rešene pa le one od tujih priseljencev. Vse pritožbe oz. ugovori so bili zaman, kajti priseljenci so imeli več točk od domačinov in tako so bila stanovanja dodeljena njim po ((pravici«, ki je uzakonjena v sistemu točkovanja Zavoda za ljudske hiše. Vprašanje je, kako dobivajo i priseljenci stanovanja. Ali kot j žrtve De Gasperijeve propagande, ko so se kot ezuli na-! selili v devinsko-nabrežinski občini in leta 1950 dobili po ukazu ZVU pravico stalnega bivanja ali kot priseljenci iz Italije, ki se po istem nalogu spretno vrivajo v naše slovenske vasi? Na oba načina. Znani so primeri, ko je taka priseljeniška družina ponujala dobro najemnino našim ljudem, če bi jim ti odstopili del hleva, da bi se v njem naselili. Sli so celo tako daleč, da so za tako «bivališče» ponujali najemnino za šest mesecev vnaprej, ne glede na to, koliko časa bodo v hlevu stanovali. Ali pa primeri, ko so se zmenili z lastnikom stanovanja, da jih bo sodno izgnal, si oskrbeli zdravniška spričevala itd,, kar je vse vplivalo na točkovanje. Nič posebnega ni za te ljudi, da kot podnajemniki vložijo prošnjo za stanovanje v novi ljudski hiši, istočasno pa spraznijo spalnico, prenesejo postelje v kuhinjo ali kuhinjo v spalnico in tako pričakujejo komisijo IACP, ki si sama ogleduje stanovanjske razmere posameznih prosilcev. Uspeh potem pač ne more izostati! Naši ljudje, domačini, imajo glede tega dosti več kulture, saj si je nemogoče zamisliti našega Kraševca, da bi si še poslabšal stanovanjske razmere v katerih živi. Nasprotno, gledal bo, da si v danih pogojih ustvari čim prijaznejši dom, pa naj bo še tako skromen in za stanovanje neprimeren. V tem konkurenčnem «boju» med domačini in priseljenci, ki se ne ustrašijo nobenih sredstev, ko gre za pridobitev novega stanovanja, bodo tudi v prihodnosti domačini brez dvoma podlegli, saj se ne morejo kosati s tujci, nosilci 2000-letne kulture. In če bodo domačini vedno na istem, tedaj ne bo stanovanjska kriza nikoli rešena! Kaj pomaga, če ima domačin 80 ali več točk, ko se bo pa vedno našel tujec, ki bo plačal 8.000 lir na mesec za stanovanje v skednju nad hlevom in zato dobil 100 in več točk? Prav zaradi tega je občina postavila pogoj, da mora komisija IACP upoštevati mnenje občinskega upravnega odbora, ko bo šlo za dodelitev novih stanovanj v ljudskih hišah. Občinski upravniki pač najbolje poznajo razmere v svoji občini in dobro vedo za položaj vsakega posameznega prosilca, ki prosi za stanovanje. In če bo občini uspelo, da bo imela odločujočo besedo pri dodeljevanju novih stanovanj, tedaj smo lahko prepričani, da bo stanovanjska kriza vsaj do neke mere ublažena. Ce pa bo odločujoči faktor še vedno komisija IACP, tedaj smo lahko prepričani, da bo stanovanjski problem ostal nerešen ter se bo kriza v prihodnosti še bolj zaostrila. Menimo, da bi uprava IACP morala sodelovati z občinsko upravo na podlagi enakopravnih in odkritosrčnih odnosov, kajti le na ta način bo zadoščeno pravičnemu reševanju tega perečega vprašanja. Z motorjem na tla Z rešilnim avtom so včeraj proti večeru pripeljali v bolnico 20-letnega natakarja Vit-toria Ruttina iz Ul. Zorutti, katerega so morali zaradi zloma zapestja desne roke sprejeti s prognozo okrevanja v 40 dneh na ortopedskem oddelku. Ruttina je zdravnikom pojasnil, da je treba poškodbo pripisati nezgodi, ki ga je doletela med vožnjo z motornim kolesom 19-letnega prijatelja Enza Polacca iz Ul. Carducci, ki je osebno vozil vozilo. Med vožnjo po nabrežju O. Augusta, in sicer v bližini kopališča Ausonia sta z motorjem zašla na tramvajske tračnice in ker je kolo zdrsnilo, sta oba zletela na tla. C KRITIKE IN POROČILA Koncert Komornega zbora ob 8-letnici njegovega obstoja Sinočnji koncert Komornega zbora je bil za številne ljubitelje zborovskega petja lepo doživetje. Čeprav nas je ta naš reprezentativni zbor že Večkrat presenetil s svojim izvajanjem, se je sinoči, ob o-semletnici svojega obstoja, še enkrat predstavil z vsemi svo_ jimi kvalitetami, ki so odraz in plod vztrajnega in resnega študija pod vodstvom močne glasbene osebnosti dirigenta Ubalda Vrabca. Glede na sestavo programa se zdi, da je hotel dirigent v njem prikazati v glavnih obrisih smernice zborovega umetniškega delovanja. Tako je obsegal prvi del klasične polifo-nične skladbe Gallusa-Petelina in Palestrine in potem vrsto umetnih pesmi iz novejše in sedanje dobe, v drugem delu pa nekaj beneških narodnih in na zaključku spet umetne iz zakladnice makedonskega in hrvatskega naroda. Zbor je prvi del, posebno pa polifonični skladbi «Glejte kak0 umira pravični« in sMise-reret> odpel presenetljivo dovršeno. Do izraza je prišla urav. novešenost posameznih glasov_ nih skupin in posebno v prvi pesmi lepa barva basov, v izredno zahtevni skladbi sMise-rere« pa poleg omenjenega še bogat smisel za interpretacijo. Zaključni aikordi so učinkovali mogočno. Venturinijev «Mor. nar« je bil odpet s potrebno lahkoto in prijetnostjo, Greča-ninov ((Sever in jug« z dovršenim obvladanjem ritma, A-damičeva ((Vragova nevesta» in Lajovičev «Lan», ki zahtevata mnogo napora, pa s potrebno intonančno čistostjo. Vrabčeva ((Slovenska pesem«, s katero je zbor zaključil prvi del svojega programa, je bila mogočna v svojih težkih grozoto vzbujajočih akordih in svojem smiselnem recitativu. Beneške narodne so bile prekrasne, V svoji izvirnosti so bile nepopačen izraz nežne in preproste benečanske slovanske duše. Kot da bi res sedeli pod lipco nekje sredi Beneške Slovenije in prisluškovali fantovskemu večernemu petju, se nam je zdelo, ko smo poslušali melodiozne in zdaj nežne zijaj nagajive narodne vJubca je za lipco stala«, «Gor in dol po srjed vasi«, «Konjička imam« in «0 le mamka vi, vi«, v izvedbi moškega zbora. Naslednji dve beneški v Vrmbčevi harmonizaciji in v izvedbi mešanega zbora: «Oj božime» in «Gularja sem tjela imiet« sta bili te nekoliko zahtevnejši. Posebno v drugi so se odlikovali ženski glasovi, predvsem alti s svojo izredno čistostjo. Vse beneške je zapisal znani raziskovalec beneške folklore Rihard Orel. V Adamičevi «Rasti mi, rasti» so se spet odlikovali alti in soprani s svojim kot odmev nežnim pripevom. Zaključni iiPjesme z juga« in «Prigovor» pa sta pred nami še enkrat od_ krili bogati glasbeni svet južnoslovanskih narodov. Zbor ju je izvajal temperamentno z dobro pogodenim ritmom in zelo harmonično. V celoti je bil koncert dokaz, da razpolaga zbor z dobrim glasovnim materialom, (škoda le, da je zbor razmeroma maloštevilen), ki z enako lahkoto izvaja najpreprostejše do najzahtevnejših skladb. V dirigentu Ubaldu Vrabcu pa ima izvrstnega učitelja. Zbor je žel za svoje izvajanje obilo priznanja in je moral Adamičevo «Rasti mi, rasti«, ponavljati, na koncu pa dodati še Gregorčičevo eNazaj v planinski raj«. j. k. Šolska razstava industrijske obrtne šole na Opčinah Tudi letos so nas učenci in učenke industrijske strokovne šole na Opčinah presenetili s svojo razstavo. Le žal, da je bila odprta samo 3 dni in je HUDA PROMETNA NESREČA V BLIŽINI SESLJAM Ker mu je prekrižal pot motorist trčil v avto Mladenič je ob padcu dobil hude poškodbe, materi se pa k sreči ni zgodilo nič hudega tako veliko ljudi ni moglo videti. Glas o izrednem uspehu se je namreč raznesel po mestu in okolici in je marsikdo obžaloval, da je bili oškodovan za lep užitek. Morda še nobena razstava na Tržaškem do sedaj ni imela tako velikega obiska. Po površnem računu so našteli nad 4000 ljudi. Sola je letos razstavila svoje izdelke v štirih sobah: v treh ženska ročna dela z raznimi risbami, ponajveč vezane z izdelki v enem pa izključno deška della po odgovarjajočem sistematičnem načrtu, t. j. risba. izdelek. Kdor je videl prejšnje razstave, je moral opaziti ogromen napredek posebno v ženskih ročnih delih, tako v pletenju, kvačkanju, vezenju in krojenja, kar je tako važno za bodoči razvoj dekliške usmerjenosti. Najbolj je presenetila ogromna miza pletenih jopic, puloverjev, šalov, rokavic itd. Videti je bilo, da deklice ne izdelujejo serijskih izdelkov, ampak da si vsaka izbere svoj vzorec. Nič manj občudovanja vredne pa so bile razne namizne garniture z umetnim pletenjem, bluze, obleke, dečje o-preme d. dr. Vsa ženska ročna dela so bila izvršena po izbranem okusu in precizno, kar je seveda zasluga sposobnih in požrtvovalnih profesoric. Med kuharskimi izdelki pa smo videli razna peciva, konzervirano sadje in likerje. Dečki so pa že kar pravi mojstri tako v mizarstvu kot v mehaniki. Pol učne sobe so zavzele razne furnirane in po-litirane mizice s pletenimi stolčki in knjižno omaro z odgovarjajočimi načrti, drugo polovico pa cvetlični in knjižni podstavki v mehkem lesu-Iz mehanike pa so razstavili razno orodje kot kladiva, loke za žage, model železne strehe, ogrodje lesne stružnice in krožno žago. Omeniti moramo tudi razne tehnične risbe od osnovnih risarskih pojmov do vseh mi' zarskih in mehaničnih detajlov kot tudi strojnih delov in načrt enodružinske hiše. Želimo samo. da bi ta tako potrebna in koristna strokovna šola še naprej tako uspevalla kot do sedaj in da bi našla razumevanja in podpore pri oblasteh kakor tudi pri domačem openskem prebivalstvu. Ravnateljici, proferskemu zboru jn učencem pa prisrčno čestitamo. — t — Šolska razstava Nižja Industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov letošnjega leta. Razstava bo odprta do ponedeljka, dne 29. junija t. I., vsak dan dopoldne od 9. do 13. ure in popoldne od 14. do 19. ure. Osvobodilna fronta OF SESLJAN 27. t. m, v soboto ob 20.30 sestanek OF v Sesljanu. Na dnevnem redu aktualni politični položaj, gospodarska vprašanja vasi itd. Sestanek pri Pernarčičevih. Vabljeni člani in ostali. OF SEMPOLAJ 27, t. m. v soboto ob 20.30 sestanek OF v Sempolaiu. Na dnevnem redu pregled političnega položaja, razprava o lokalni gospodarski problematiki in drugo. Sestanek bo na sedežu PD «Zarja v svobodi«. Vabljeni člani in drugi. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM NA STADIONU «PRVI MAJ» - UL. GUARD1ELLA št. 7 PREMIERA V SOBOTO 27. JUAIJA 1953 Ponovitve: v nedeljo 28. junija « v ponedeljek 29. junija - v torek 30. junija - v sredo 1. julija - v četrtek 2. julija - v petek 3. julija ZAČETEK OB 21. URI KONEC OB 23.45 URI MIKLOVA ZALA LJUDSKA IGRA V DEVETIH SLIKAH Spisal: FRAN ZIZEK Scenska glasba: RADO SIMONITI Plesi: JURE STAVAR Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC Dirigent: OSKAR KJUDER Gradnja: JOŽE CESAR Režiser JOŽE BABIC --::;xx: Režiser - JOŽE BABIC Zala - ŠTEFKA DROLCEVA Mirko - JULIJ GUŠTIN Dogaja se v letih 1478—1485 v Rožu na Koroškem, 8. slika pa v Skopju Poleg pomnoženega ansambla sodeluje folklorna skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademije Odmor po 3. in 6. sliki Prodaja vstopnic za 11. do 13. ure in od vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 vsak dan od 17. do 19. ure. Od 19- ure do pričetka predstave pri blagajni na stadionu, tel. 96-548. Prijaye za avtobuse za okoliške vasi sprejemajo: V Sv. KRI2U pri Darku Švabu. — V BAZOVICI (za Grapado, Padriče in T rebče) v trgovin; Mahnič. — V SALEZU pni Kraljevih (tudi za Zgonik in Mali Repen). — V BORŠTU pri Petarosu št. 16. — V PLAVJAH v trgovini Ciril. — V DOLINI pri Dori Samec. — V DOMJU Pri Slavku Sturmanu. — V BOLJUNCU pri Marjanu Sancinu. — V BARDIHI pri Mili Hrovatin. — RICMANJE: v nedeljo 28. t. m. bo pri zadostni prijavi vozil s stadiona avtobus za vse tiste, kii bodo kupili vstopnico in plačali vožnjo pri Mici Berdonovi na Skuklu. — V NABREŽINI (tudi za SEMPOLAJ) v kulturnem domu «Igo Gruden« od 11 do 20. ure. — Na PROSEKU v gostilni «Na lokandi«. — Na KONTOVELU v tobakarni. Uprava SNG sporoča, da je zaradi nepredvidenih tehničnih preprek prisiljena preložiti premiersko predstavo od danes 26. junija na Jutri 27. junija 1953 Po vsaki predstavi bodo vozili z Rotonde tramvaji št. 2, 3, 6 in 9. Ljudska prosveta GLASBENA MATICA V TRSTU Prva redna seja novoizvoljenega odbora bo danes 26. t. rrb ob 20.30 v običajnih prostorih. 10 minut po 19. uri so sprejeli v bolnico, kamor so ju pripeljali z rešilnim gvtom. 22-letnega Bruna Grudna in njegovo 46-letno mater Marijo Gerlanc por. Gruden, oba stanujoča v Saležu št. 56. Medtem ko so Bruna zaradi zloma desnega kolčnega sklepa, udarca na glavi in prask po kolenih, sprejeli s prognozo okrevanja v 60 dneh na ortopedskem oddelku, so Grudnovi samo izprali rano na desni nogi ter praske po kolenu in desnem zapestju ter jo s prognozo okrevanja v 7 dneh odposlali domov. Na vprašanje kaj se jima je pripetilo, je Gruden izjavil, da je s svojim motorjem, na katerem je sedela tudi njegova mati, vozil po cesti, ki iz Tržiča pelje proti Saležu. V višini Sesljana pa mu je neki Narocnflce obveščamo, da bomo priložili eni izmed prihodnjih številk poštne položnice. Na ta način bodo najlaže poravnali zaostalo naročnino. Uprava *PRIMOHSKEGA DNEVNIKA« nemški avto prekrižal pot in tako je on trčil vanj ter se zvrnil na tla. tir. Brezvesten motociklist S prognozo okrevanja, v 7 dneh če seveda ne bo komplikacij, so včeraj ob 2Q. uri pridržali na opazovalnem oddelku bolnice, kamor se je zatekla z zasebnim avtom, 70-let-no učiteljico Neldo Tedeschi iz Ul. Timeus, kateri so zdravniki ugotovili poškodbo s pot-plutbo na sencih glave ter omotično stanje. Ob prihodu v bolnico je Te-deschijeva izjavila, da jo na Ul. Carducci v višini Crispi podrl na tla neznan motociklist, kii je po trčenju nadaljeval pot. Neroden padec V spremstvu svoje 47-letne hčere Karle s« je včeraj popoldne zatekla v bolnico 81-letna Lucia Lessi vd. Fragia-como iz Ul. Pescheria, katero so zaradi zloma desnega kolčnega sklepa sprejeli na ortopedskem oddelku. Ponesrečen-ka je izjavila, in to je potrdila tudi hči, da je med hojo v stanovanju nerodno padla na tla. Njeno stanje je resno. PDT priredi 4. in 5. julija izlet v Bovec, Koritnico in na Mangrt. Vpisovanje še danes na sedežu v Ul. Machiavelli 13 od 18. do 19. ure. IZLET V TRENTO Slovensko prosvetno društvo »Slavko Škamperle« opozarja glede izleta v Trento, da bo odhod 28. t. m. za Svetoivančane točno ob 5. uri Izpred rvetolvanske cerkve. Za udeležence Iz mesta ob 5.15 izpred sppmenika Rossetti. Razna obvestila DIJAKI S POPRAVNIMI IZPITI ki želijo prejemati Inštrukcije, dobijo nasvete pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Koma štev. 15-11 (SHPZ). • • • Dijaki višjih srednjih šol in vl-sokošolcj, ki bi želeli v počitnicah inštruirati srednješolce s popravnimi izpiti naj se javijo prt tajništvu Dijaške Matice v Ul Roma št. 15-11 (SHPZ). OBVESTILO A. K. Jadran bo priredil v ponedeljek 29. t. m. ob 20.30 url v Dolini koncert narodnih in umetnih pesmi. Poje moški pevski zbor »Jadran« pod vodstvom dr Zorka Hareja. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. junija 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 5 oseb, porok pa le bilo 7. POROČILI SO SE: penzionist Iginlo Tolusso in gospodinja Glu-sepplna Ricato, šofer Beniamino Di Marino in gospodinla Savina Modugno, uradnik dr. Ubaldo A-lesaandrlni in uradnica Augusta Vergani, kotlar Cualdlo Simarelti in delavka Maria Bertocchl, uradnik Vlttorlo Costanzo In šivilja Giulla Rossi, uradnik Valentino D’Alesslo in gospodinja Nives Vi-snovlc, tesar Renzo Mlchell in šivilja Alda De Nardo. UMRLI SO: 51-letnl Glovanni Astore, 89-lQ/A ADEX 1Z L E Tj DVODNEVNI IZLETI 11. in 12. julija 1953 V NOVO GORICO KANAL MOST OB SOČI (Sv. Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC Vpisovanje do 2. U. in 12. julija IZLET v julij« 1953 PUL0 ROVINJ Vpisovanje do 2. prj «Adria-Express» F. Severo 5-b tel. 29243 julij« Ul. Sorodnikom in znancem »poročamo žalostno vest, da je 24. t. m. po dalj «i bolezni preminul naš dragi ANDREJ KAVS star 77 let Čezsoča, Trst, Ljubljana 25. junija 1953. Žalujoči: žena Ana, sinova Franc in Ljubomir, sinahi Anita Jožica, vnuk Drejček ostalo sorodstvo in in — S — 26. junija 1953 Pot slovensta narodne skozi ovire in zamere do uspeha • v Y Ze prvo slovensko gledališče, ki je imelo v začetku tega stoletja svojo dvorano v Narodnem domu, je bilo tedanjim italijanskim iredentistom trn v peti. Kakor Narodni dom z vsemi svojimi kulturnimi in gospodarskimi organizacijami se jim je tudi gledališče zamerilo predvsem zato, ker je igralo v sredini mesta in zbiralo slovensko občinstvo iz središča in okolice k pogostim dramskim, opernim in operetnim prireditvam. Zamera je bila razumljiva, če pomislimo, da so bili prej vajeni pritegovati tudi slovensko občinstvo k svojim predstavam ter ga kakor po šolah in uradih počasi stalno raznarodovali. Rrž po prvi svetovni vojni je postala zamera mnogo hujša. Slovenci so z neko čudno trmo kazali, da ne marajo opu. stiti, čeprav so v Italiji, ne svojega jezika ne slovenskih predstav. Uradna Italija je igrala svobodomiselno vlado, toda fašisti so prežali na Slovence in njih kulturno gibanje. sebi — tega pa ni. Je že tako, da vsem ni mogoče ustreči. Na severu proti meji je drugo slovensko naselje, ki ima enake želje, do zdaj neizpolnjene. Od tod nova zamera, češ; »Sloven-sko narodno gledališče nas zanemarja, nima smisla za naše potrebe...«. Ob vzhodni meji cone A je še drugo tako naselje z enakimi željami. Tudi v pasu B so gojili marsikod hrepenenje po gostovanju Slovenskega narodnega gledališča. Nekateri so dolgo čakali, a so le dočakali; drugi še čakajo. Te zamere niso tako bolestne. Pričajo o zdravi želji našega ljudstva, da bi zajemalo iz virov naše odrske kulture. Te zamere bo treba upoštevati in se odzvati vabilom, kakor hitro bo mogoče. «Kadar zidaš kraj poti, vsakdo nauke ti deli», trdi nemška ljudska modrost («Wer bauet an der Strassen, der muss sich meistem lassen»). To končno ni zmeraj slabo, ker več glav več ve. Kritika modri, če je pametna. Nekateri so se lote- lllihlctvn Sc«In vali gledališkega repertoarja, češ da igre niso vselej dovolj — pobožne, in da prav takrat niso, ko so — napredne. To bo res. Toda končno; pozornica ni prižnica, napreden repertoar ni molitvenik ali obrednik. Da, repertoar! Ce bi ga gledališču sestavljali italijanski iml m hkl ^ na koroškem so dali mali hčerkici S A 'me J'unakinji, katere zgodbo bomo Slovensko nlrort VSC dn‘ na stadionu aPrvi maj.., kjer bo Slovensko narodno gledališče uprizorilo igro «Miklova Zala.. Fašistom so se Slovenci s svojim gledališčem smrtno zame-SŽJV* V nasiln*kih rodilo udariti Narod J* ^ ^ečTpožig Narodne^ doma 13 julija ^ oZ1^ Popolnoma pokopal slovenske predstave v Trstu. ,eia’ ae večja zamera je v • ~a orž po drugi svetovni ovenci. ki so jim faši-... J- Trstu vse uničili, ki so , 0 tal ponižali v njih pre- stolnici, so se zdaj vrnili v l a • zmag°valci ter začeli dajati slovenske predstave v gledališču Nazionale in Feni-ce. ker niso imeli svoje dvora-**. Ne, tega italijanski šovinisti niso smeli "trpeti. Poslali so krdela z železnimi pestmi, Palicami in kamni v naskok zoper Slovensko narodno gledališče, ki se je brž po zmagi vrnilo v Trst. Napeli so vse sile v borbi zoper razvoj slovenske kulture. Oviram ln zameram tudi Poslej ni bilo ne konca ne kraja, ko je uprava zaprosila za souporabo dvorane občinskega gledališča, se je zamerila tudi občini in upravni komisiji te dvorane samo zato, ker bi bilo gledališče rado igralo v slovenščini. Premnogi' jeziki so dopuščeni v občinskem gledališču, le kdor bi hotel igrati v slovenščini, ki je domač jezik tega mesta, se mestnim očetom in komisijam smrtno zameri. Več umevanja je pokazala Zavezniška vojaška uprava, ki daje, kakor drugim, tudi Slovencem svoj Avditorij za slovenske predstave. Pa tudi svojim lastnim pristašem se je Slovensko narodno gledališče večkrat hudo zamerilo. Blizu Trsta čepi v gubah gričev slovensko naselje, ki že leta in leta vabi Slovensko narodno gledališče k šovinisti, bi ga sploh ne bilo. Slana bi ga vzela, če naj bi nanji rosil rimski blagoslov. A če pregledujemo tistih 56 iger, ki jih je Slovensko narodno gledališče pripravilo v osmih povojnih sezonah, bi se naši kulturniki, gledališčniki, pa tudi ljudje iz občinstva, ki so^ te igre gledali, zelo, želo težko odločili, da bi katero črtali; vsaka vsebuje, po tej ali oni plati, toliko pozitivnih vrednot, da bi se čutili tržaški Slovenci nečesa oropani, če bi je ne bilo v dosedanjem repertoarju. Zdaj se uvršča vanj Žižkova «Miklova Zala... Ta igra je pristno ljudska, skozi in skozi slovenska, in vsa taka, da lahko druži vse tržaške Slovence, ki cenijo in radi uživajo slovensko odrsko umetnost. A. BUDAL Kakor predpotopna žuželka (Foto Magajna), KRIVIČNOST ITALIJANSKEGA DAVČNEGA SISTEMA GLAVNO BREME NOSI kdor komaj shaja s svojo plačo Pred kratkim je tržaški občinski svet zavrnil predlog o razširitvi tudi na naše ozem. je italijanskega zakona štev. 703, ki bi nam naprtil nova davčna bremena. Ta zakon, ki je v Italiji že v veljavi, so naši iredentisti po stari navadi hoteli uvesti tudi pri nas, vendar jim to ni uspelo, kaj. ti proti temu zakonu so bili tudi ljudje iz njihovih krogov. Ker pa tedaj niso uspeli, sku. šajo isti krogi najti drugo pot, po kateri bi sicer v mi. lejši obliki izcedili iz potrošnika vsaj del tega, kar so na. meravali že v začetku. In zato čitamo v dnevnem tisku o izterjanju zastarelih davčnih dajatev, ki se neposredno na. naša na razne trgovce z zele. njavo, sadjem, ribami in po. dobno, torej o obdavčenju lju- DR. BOHUMIL LAUSMAN, BIVŠI Kaj se dogaja na Češkem? Nešteto samomorov po vseh krajih dežele - Vrsta stavk in demonstracij - (Kršitev delavske solidarnosti s stavkokaštvom se kaznuje z delavsko pestjo» - Vlada poziva delavstvo z letakinaj se vrne na delo • Obljubljajo/ da bodo znižali cene - Delavstvo nima zaupanja v hlapčevski režim V ponedeljek se je bolj diskutiralo kot pa delalo in nihče se ni več spomnil na manifestacijo v znak hvaležnosti. Uprava tovarne je to sama uredila. Več dni so posamezni oddelki na razne načine demonstrirali ne da bi policija intervenirala, posebno še ker je bila tovarniška milica na strani ljudstva. Sele 6. junija je posegla vmes tajna policija, in to v stavbeniškem oddelku, kjer je tudi aretirala nekaj delavcev. Kaj se je zatem zgodilo v Zlinu, je zaenkrat težko reči. Tega dne je naš informator, da bi se izognil aretaciji, pobegnil. Takšna situacija pa ni bila samo v Zlinu, ampak tudi povsod drugod. Režim je sicer izvršil zelo obsežne propagandne priprave, posebno je poskrbel za številne zahvalne telegrame, pisma, resolucije in obveze, toda številne tvorni- ci zgodilo, se mu ni mudilo sklicati sestanka, s katerega so imeli poslati svojo zahvalno izjavo. Pa tudi predsedniku se ni posebno mudilo, ker niso v zadrugi ves teden nič delali. Toda, čeravno se ta sestanek ni vršil vse do 9. juni- ce in kmečke zadruge so zanje zvedele šele iz časopisja. Značilen primer take laži — propagande je podal neki slovaški begunec iz Pozdišovieca. V vasi je kmečka zadruga, ki jo je še pred nedavnim poverjenik za poljedelstvo iz Bratislave Marek Culen stavil za vzgled, tako kar zadeva poljska dela in živinorejo kot tudi pospešeno izgradnjo svinjaka za 600 svinj. Poimensko je pohvalil zadrugarja Josipa Grifta, ki je baje «vzljubil veliko sovjetsko ljudstvo, se marljivo uči ruščino in je goreč pristaš sovjetskih izku-. viade zahvalno pism0. senj». Vsled tega je, seve, taj-1 . , . , ništvo KP Slovaške, uvrstilo , Podobn0 Je bll° 2 VeČln,° ti6' to zadrugo med tiste, ki so leSramov. Pl5em ln resolucl3 preziv- di, ki posredujejo širokim plastem ljudstva del najnuj. nejšega potrošnega blaga. Ker pa vemo, da se bo to izterjanje posredno z dviganjem cen preneslo na potrošnika, se bo. mo vsaj v ilustracijo nekoliko pomudili pri onem delu italijanskega davčnega sistema, ki — razen malenkostnih razlik — velja tudi na žalost pri nas. Z razvojem države so se po. večale tudi njene funkcije in hkrati seveda tudi njene zahteve. Od nekdanje desetine, ki jo je moral plačevati kmet zemljiškemu gospodu, do se. danjih davčnih dajatev, je dolga pot in ves davčni sistem se je v tem času v mar. sičem spremenil. To je po ve. čini bilo odvisno od družbe, ne ureditve in dosledno politične ureditve neke države. To pravilo velja v marsičem tudi danes. Prav gotovo, da bo odmera davkov v neki so. cialistični družbeni ureditvi povsem drugačna od davčnega sistema v državi z liberal. nim gospodarstvom. Razlika se opaža celo med davčnim sistemom v državah, ki so po-državile ali socializirale večji del svojega gospodarstva. Kljub temu pa ne smemo mi. sliti, da je pri odmeri davka in v davčni politiki na sploh vedno in povsod odločilna družbena ureditev. Za to nam nudita najlepši primer Italija in Francija na eni strani in ZDA in Anglija na drugi strani. Sicer ne mislimo trditi, da je davčni sistem v ZDA in v Angliji idealen, še zdaleč ne: na vsak način pa je mnogo bolj napreden in zato bolj znosen od italijanskega, od. nosno francoskega. Ker bi v tem našem krat. pokazalo takšno, kot so to u-pali ter od njega pričakovali. Vesti iz domovine in izpove- I ke'm‘pregledane mogl‘i podi di beguncev soglasno govore ti podrobnega primerjalnega o tefn, da je prvih štirinajst j pl.egieda Vseh teh davčnih si. dni po objavi denarne reforme stem0v. se bomo omejili sa-preteklo v znaku demonstracij mo na nekaj značilnosti davč-in stavk. Najvažnejše pa je to, nega sistema v Italiji ki z da je, za razliko od prej, ko I majhnimi izjemami veljajo so izražali svoje nerazpoloženje j tudi pri nas in v grobem tu- imele manifestativno odobriti «modre ukrepe za zagotovitev srečne bodočnosti delovnih ljudi mesta in vasi». Dne 31. maja je bil Grift poklican v Bratislavo na pogovor, toda ko je videl, kaj se je v resni- hoteli vsaj skromno ljati. «Handlova se bo končno rešila potepuhov,» je pisala bratislavska «Prava». «Danes si mora vsakdo svojo skorjico kruha zaslužiti z de-| lom, zato bo ta postala drago-ja, je bratislavska radijska po- ! cenost«, so komentirale «Zmie-staja dne 7. junija poročala dielske novine«. da se je sestanek vršil, da je «Strojosvit bo končno dobro in odpor proti režimu pred- I dj v Franciji na njem z uspehom referiral izvrševal naročila iz SZ,» je vsem nedelavski sloji, tokrat 'iv ,. omenjala «Nova Svoboda«. i izrazil to nerazpoloženje delav- j re *’ - f so se «Danes je gotovo, da bodo ski razred. Spregovorili so ve- i --vi: *„,J4 h-Isa e’ s*no kmetje prinesli na trg več mle- liki industrijski centri kot j j: '7autP n? veca e “i ka, masla in jajc, ker jih bo Plzen s svojimi 60.000 kovinar- ! nazorno 0Dazi v ° dr?avne°m na to prisilila vrednost novega ji in 12.000 železničarji; spre-1 ^o^unu^er je razvidno, 86 Je dobesedno 1Z- govorila je Ostrava s svojimi kaj vse država tako rekoč iz. razil «Lud». sto tisoči rudarjev, tahvcev in ; terja, da bi krila vse svoje «Lahko se pričakuje, da bo kovinarjev; spregovorila je br- j izdatke. Za izdatke se ne bo. po obvladanju prvih težav njenska oblast s sto tisoči ko- mo tu zanimali ker so nam splosnodrzavmi plan ifpol- j vinarjev, rudarjev, tekstilcev njen,« je zagotavljalo ((Svobod-1 in talivcev; spregovorila je ne slovo«. j Bratislava s svojimi kovinarji, Torej, ves tisk nekako pri- j kemičnimi delavci, tekstilci, de-znava, da je bila denarna re- { lavoj prehrambene industrije forma v začetku zamišljena j in železničarji. Coda tudi manj- vzorni zadružnik Grift, nakar so ostali zadružniki, po njegovem poročilu, navdušeno pristali, da se pošlje predsedniku republike in predsedniku s pomočjo katerih praški režim že štirinajst dni vara domačo in inozemsko javnost. Bistvo denarne reforme je v tem, da je ljudstvo do konca obubožalo. Primer Marije Sol-cove iz Ostrave I, snažilke če- Zadnje priprave na Tržaškem velesejmu — Z železniškega vagona raztovarjajo izdelke jugoslovanske težke industrije škoslovaških državnih žele- koa prisilno sredstvo na su-; ša mesta niso zaostajala. Ta- ■ ženjsko delo, kot bič. | ko .50 na pr. prekinili z delom Zaenkrat je gotovo, da je j tudi kovinarji v Zlichovu, ko imela denarna reforma v prr j so zvedeli za stavko svojih vih dneh povsem nasproten u- j tovarišev v centralni plzenski •speh, kot ga je predvidevalo I tvomici. Aparatčiki KPC in ((Svobodne slovo.« Po poročilu j ROH (sindikata), ki so prišli okrožnega sindikalnega sveta ; v tvoroico, da bi ustavili stav-v Ostravi, je še 8. maja veliko ko, so morali oditi, ne da bi število tovarn tega industrij- j kaj opravili. Ali pa v tovar- skega bazena Češkoslovaške ! nah Janka, tovarni ventilator- j vaden človek računa, da so doseglo takšen proizvodni uči- J jev v Radotinu pri Pragi, ko j davki le to, kar on navadno stavlja se samo vprašanje, j nek, ki je bil daleč od onega, j som delavci razglasili stavko, . plačuje v blagajno davčne u. kakšna je vsebina denarne ki je bil predviden v planu, j je uprava tovarne izjavila, da j prave. Toda to je v našem reforme, posebno glede na Med temi so vse visoke peči v i predstavlja prekinitev dela kr- j primeru zelo zgrešeno mne. tc, da je vlada pred tem iz- Ostravi, Vitkovicah in Tržincu; šitev državne discipline, da bo j nje. Kajti to, kar davkoplače- znic, ki je izvršila samomor, ker je pred denarno reformo dvignila svoje prihranke iz državne hranilnice, da bi plačala hčerki - nevesti stanovanjsko opremo, in je čez noč ostala brez njih - govori za vse ostale. Begunci enodušno izjavljajo, da je bilo v prvih majskih dneh nešteto samomorov po vseh krajih dežele. Po- v tem primeru potrebni samo podatki o tem kaj italijanska država na razne načine šc’e izterja in ne kaj potroši. Iz državnega proračuna je razvidno, da krijejo dohodki, ki jih italijanska državna u. prava izterja ž davki nič manj kot 87-88 odstotkov vseh njenih državnih stroškov ki se nanašajo na državno .varnost, vojsko, šolstvo, zdravstvo, pokojnine in sploh vse dajatve družbenega značaja. Na kakšen način pa pride država do teh sredstev? Na dala ukaz o poostritvi delovne dolžnosti.. Namreč, če dopustimo, da je šlo za revalvacijo češkoslovaške krone in navezovanje le-te na sovjetski rubelj, vendar ne bi bilo smelo priti do splošnega obubožanja. «Reš, vsi smo tako obubožali«, je pisala neka žena iz praške okolice v Švico, «da ne bom odslej mogla poslati svojemu možu, ki se nahaja na prisilnem delu v Pržibramu, mesečno niti enega paketa. Kajti hraniti moram tri otroke«. Pobudniki te drastične reforme, so vsekakor pristopili k njenemu izvajanju pod sovjetskim pritiskom, s čimer je zelo mnogo povedano. V prvotni tajni komisiji, ki je bila osnovana lansko leto v jeseni, sta sedela zraven Gottvvalda, Za-potockega, Širokega in Kabe-ša še dva tuja strokovnjaka: sovjetski in poljski. Zatorej ni nič čudnega, če je bilo obu-božanje ljudstva planirano, da bi tako tudi vse ostale še nezaposlene žene, matere in starce nagnali v proizvodnjo, da bi le-ti bili prisiljeni povečati svoj delovni učinek, če bi se od sedmih jeklarn, je bil plan v treh izpolnjen z 81 - 87 odstotkov, od petih valjam v Novih topilnicah »Klement Gott-wald», so tri ostale pri golih 57 odstotkih; sedemnajst velikih rudnikov, med temi rudnik «J.V. Stalin«, ((Klement Gott-wald», Donbrava, Odra, Urx in Bezruč, je izpolnilo plan samo s 60 - 67 odstotki, ((General Jeremenko« celo s 53. odstotki. Tega dne se je omenjeni sindikalni svet v svojem paročilu potožil, da so se po denarni reformi izostanki v rudnikih sicer zmanjšali, da pa jih je še vedno mnogo. Tako so leti dne 7. junija znašali v tru-stu Ostrava-jug 19 odstotkov, v kombinatu ostrovsko-karvin-skih revirjev 20 odstotkov in v rudniku Odra celo 27 odstotkov. Iz komentarjev češkoslovaškega časopisja je razvidno, da je denarni bič sicer orožje, ki se je določen čas, v obdobju fevdalizma, pokazalo za zelo dobro v rokah Pandurjev, da se pa v rokah sovjetskega namestniškega režima doslej ni (Nadaljevanje na 4. strani) valeč plačuje pri davčni bla ' gajni, je po veliki večini le ORKESTER GLASBENE MATICE Na javni produkciji Glasbene šole v Avditoriju pretekli torek Je nastopil tudi orkester Glasbene Matice pod vodstvom Ubalda Vrabca CE ŠTUDENTNJMJŽO GRE... (Od Plitvic do Raba) Od tam oriaško gre nje tek *ez jasko prepadno steno, pre. katere se meče v števil, grozotno divjih in veličast-0 slikovitih slapovih. Na vsa. vem koraku naju je s Petrom «aralo novo presenečenje in blagrovala sva drug drugega, da nama je bilo dano užiti te 'n tolikšne prirodne lepote, na katere nas v Elitvicah nihče nj opozoril. Pač pa naju je močno ujezilo nekaj drugega: pod velikimi slapovi Korane je prestrezal izletnike preve-jan domačin in jim za drag denar vsiljeval turško k, ter vodstvo po bližnji kraški jami; uveljaviti sva morala vse svoje diplomatske sposobnosti, da sva se ga rešila. Sicer pa na take-le nadležne cicerone in branjevce! naletiš verjetno po. vsod po svetu in so najbrž nujna pritiklina vseh pomembnejših letoviških krajev in pokrajin. Tudi drugo noč smo prenočili na vlaku, na splitskem brzcu. To pot je bila borba za prostore hujša, toda naši študenti se niso dali kar tako u-gnati v kozji rog. Pogumno so odpirali vrata v zastrte kupeje, po katerih so se čeperili po trije ali štirje samoljubni potniki, jih budili iz spanca ter jih spravljali v pokončno držo. Komodneži so sicer grozno godrnjali in se celo zgražali nad sodobno mladino, toda na. ši fantje so le prišli do svojih mest. Prijatelj Jože, ki je sice; predavatelj za predvojaško vzgojo, na izletu pa je zaradi pičlega števila študentov na- stopal kot osmošolec, mi je s pravo strateško odločnostjo in naglico zagotovil mesto v prvem kupeju voza. Tam so dremuckali; dvojica starejših zakoncev, ki je odhajala na oddih v Črnogorsko Primorje, dobrodušen in rejen dalmatinski profesor, miličnik, ki se je selil na novo službeno mesto, in dve mladi dekleti . sestri, ki sta se vozili v Dubrovnik na počitnice k svoji stari materi. Varuh javnega reda je vztrajno spal, Sindikalist je ka. sneje snel nekje tamburico in začel brenkati svoji ženici profesor se je iz dolgega časa lotil reševanja križank, nie gov stanovski tovariš — to sem bil jaz - pa Se je zapletel v nadvse prijetno kramljanje z enim od deklet, krasno o inteligentno Zagrebčanko Ta. ko je dosti hitro mineval čas in ob jutranjem svitu smo že ugledali pokrajino, ki je bila precej drugačna od Like; pod golimi, skalnatimi hribi so v ravnini med naselji rasle ciprese, oljke in smokve ter se širili nasadi mlade trte. Obla. ki so se razbegnili, nad dah matinsko, zemljo se je vzbo-čilo sinje nebo in izza Kozjaka Je s svojimi žarki planilo prvo sonce. Vlak je zdrvel nad Ka-in pogled na neizmerno, v soncu se bleščeče morje nas Je skoraj oslepil. Tovarna polivinila, cementarne, stari So-in in že smo v pisanem trušču luških naprav in mest-nl“ ulic Splita. Na po-staji nas obkrožijo postrežčki in lastnice sob. Ob pristagu se zibljejo trebuhi ladij in gozd jamborov, od parka sem pa je zavel opojen vonj po srebrn-kasti levandi, ki nas vabi nekam daleč, v jasnino in sonce, za hrepenenjem, v pravljični svet Lepe Vide... dva dneva, kar je za mesto s tolikšnimi kulturnimi znamenitostmi zelo malo. Naš glavni stan je bil v Lovretski ulici, v internatu Višje pedagoške šole, kjer so nas prijazno in nam za malenkostno odškodnino nudili prenočišče na pravih pravcatih posteljah z belimi rjuhami! Razume se, da smo gostoljubnost precej izko. ristili in se najprej dobro naspali; bili smo od vožnje in prenočevanja po vlakih tako utrujeni, da smo po posteljah dobesedno počepali. Tudi sicer smo v Splitu skrbeli za telo, zdravje in razvedrilo in Bačvi-ce so nas zvabile dvakrat k sebi; popoldne na kopanje, zvečer (dokler se seveda niso zaprla za nami vrata internata) pa na ples. V glavnem pa smo bivanje v mestu izkoristi, li za ogled njegovih znamenitosti, V glavnem pa smo bivanje v mestu izkoristili za ogled njegovih znamenitosti. Po zad- njem ljudskem štetju šteje Za ogled Splita in njegove I Split že blizu 8Q.OOO prebival-okolice smo imeli odmerjena 1 cev; seveda se stari del me- sta z ostanki Dioklecijanove palače v sredini ne more nikamor širiti, pač pa moderni deli z novimi vilami in stanovanjskimi bloki na Bačvicah, pod Marjanom in v smeri proti Solinu. Obseg nekdanje cesarjeve rezidence, ogromne štirikotne stavbe z vogalnimi stolpi, v kateri in okrog katere se stiskajo danes najstarejše hiše in ulice Splita, smo najnazorneje ugotovili z vrha zvonika katedrale, ki tako veličastno gospoduje nad tem dalmatinskim mestom. Nato smo si dodobra ogledali z visokimi stebri obdano preddurje, peristil, kjer sloni izvirna starodavna egiptovska sfinga in kjer je pred to vojno stal mogočni Meštro-vičev Grgur Ninski, kip borca za slovansko bogoslužje v Dalmaciji. Najdalje smo se zamudni v nekdanji Dioklecijanovi grobnici, mavzoleju, ki je viso. ka temačna rotunda. Cesarjev sarkofag je ležal na sredi grobnice in z dveh visokih 0-ken so ga vsak dan osvetlili prvi in poslednji sončni žarki. Ko se je nad propadlim rimskim imperijem uveljavilo krščanstvo, so po ustnem izročilu Splitčani sarkofag z Dio-klecianovim truplom, ki je preganjal kristjane, vrgli v bližnje morje, njegov mavzolej pa spremenili v krščansko cer. kev, v splitsko stolnico. Njena največja likovnoumetnostna znamenitost so pač mojstrsko izrezljana vhodna vrata z reliefnimi podobami iz Kristuso. vega življenja. Zanimal nas je tudi mali Jupitrov tempelj, ki smo ga z zvonika opazili v podaljšku peristila; dobili smo ključ >n si ga ogledali. To je morda najbolje ohranjena stavba iz rimske dobe v Splitu, čudovit je zlasti njen kase. tirani in bogato okrašeni banjasto obokani svod. Danes služi za krstilnico (baptisterij) splitski stolnici, Split ima še druge stavbe, ki so mlajšega datuma in imajo umetnostno-zgodovinsko vrednost. Bil je tudi eno izmed središč cvetoče dalmatinske književnosti v dobi renesanse; Splitčan je bil Marko Marulič, pisec Judite in utemeljitelj hrvatske književnosti. Sploh to naše obmosrko mesto na vsakem koraku diha in izžareva staro kulturo in se z njim v tem pogledu more meriti le še Dubrovnik. Te kulture pa ne razodeva le oblikovani kamen, ampak tudi ljudje, in sicer v obrazih, postavah, govo. rici in kretnjah. Stopi samo zvečer na Titovo obalo ali pa na oni stari trg pred Etnografskim muzejem, pa se ne boš mogel načuditi kultivirani lepoti mladih Splitčank, temu razkošnemu vrtu našega juga! Brez dvoma je v preteklih do. bah tu deloval romanski kulturni vpliv, kakor pri nas Slo. vencih opažamo nemškega. (Nadaljevanje sledi) neposredni davek in to je v Italiji razmeroma nizek in prinaša v državno blagajno le eno petino vsega davčnega bremena, ki ga mora plačati vse italijansko ljudstvo. Jn tu, v tem je ravno glavna hiba italijanskega davčnega sistema. Iz tega, kar smo že prej na. vedli, izhaja, da italijanski državljan (in z njim tudi mi) plačuje davke tako, da se te. ga niti ne zaveda. Ker gre namreč na račun neposrednih davkov le ena petina, jih gre na posredne davke kar štiri petine. In v tem je glavna hiba in krivica, ti jo mora prenašati večina državljanov. Ce namreč pogledamo na seznam vseh posrednih davčnih dajatev, vidimo, da plačuje italijanski državljan davek prav ves dan, odkar se zjutraj zbudi, pa vse dokler ne leže, še celo v postelji, ko morebiti posluša radio ali čita knjigo. Kako to? Posredni davki namreč zajemajo vse tiste predmete in služnosti, ki jih vsak človek nujno uporablja; od vode in električnega toka, pa vse do sladkorja, gorilnega plina, olja, soli, cigarete, vžigalic, obleke itd, itd. Na to bo sicer kdo rekel, da je to itak povsod. Ni res, da je povsod tako in poleg tega so drugod davčne dajatve, ki bremenijo take potrošne predmete, mnogo nižje in zato mnogo manj bremenijo najvišje ljudske množice. Kako to? Za preprosto razlago bomo vzeli dve družini in sicer družino nekega italijanskega državljana, ki ima na primer pet sto tisoč lir dohodka na mesec in družino delavca, ki ima na primer 50 tisoč (in ti so zelo redki, kajne?). Ko sta oba odbila svoje neposredne davke, ko sta namreč plačala svoj davek pri blagajni davčnega urada, začneta plačevati tudi svoj posredni davek in sicer pri zajtrku, pri plačevanju plina, pri nabavljanju obleke in hrane, pri prižiganju in kajenju cigarete in sploh povsod, na vsakem koraku. In ta davek plačujeta oba v povsem enakem razmerju, tako oni s pol milijona lir plače, kakor oni, ki je dobil le desetino tega. Gotovo je res, da bo gospod s pol milijona dohodkov na mesec plačal več davkov, kajti več bo tudi potrošil, več bo pojedel, več in bolje se bo oblekel, vendar pa je njegova dajatev v državno blagajno razmeroma mnogo, mnogo nižja od dajatve tistega, ki bo dobil samo desetino njegove plače, kajti pri njegovih kupnih in potrošnih močeh, ki se merijo z njegovo plačo, bo posredno dajatev državi mnogo manj občutil, kot jo bo čutil navaden državljan s petdesetimi tisoči lirami. Osemdeset lir davka, ki jih na pr. vzame država pri enem kilogramu sladkorja, so sicer za oba posredna davkoplačevalca samo osemdeset lir, vendar pa je osemdeset lir v razmerju s petdesetimi tisočimi lirami mesečne plače navadnega državljana mnogo več, kot pa nasproti pol milijona, ki jih dobi «srečnejši» italijanski državljan. In vendar plačata pri isti količini istega blaga povsem enako količino svoje dajatve državi. In to, kar velja za sladkor, velja za cel niz drugih predmetov, ki smo jih že našteli in ki bi jih morali še našteti. Tudi na to bo morda kdo rekel, da se ne more delati razlika med enim potrošnikom in drugim, ker je to praktično nemogoče. To je povsem res, vendar bo vsakdo uvidel, da je to krivično. Ker pa mora država, ki ima nasproti vsem državljanom velike obveznosti, izterjati od njih tudi sredstva, da te obveznosti izpolnjuje, naj izterja več pri tistih, ki imajo več. Predvsem bi mo: ralo biti glavno breme državljanov do države v neposrednih davkih, kajti tu je možna r.ajvečja kontrola pravilnega obdavčenja, na drugi strani pa naj se posredni davek izterjuje le na tistih predmetih, ki niso tako življenjsko važni, kakor so oni, ki smo jih za primer navedli zgoraj. Po statističnih podatkih iz leta 1950, ki razen neznatnih sprememb veljajo danes, je razvidno, da je celih 73 odstotkov vseh italijanskih družin, ki imajo komaj 54 tisoč lir mesečnih dohodkov na družino, 1.5 odstotka družin ima od 1.625.000 do 1.950.000 lir dohodka na leto in 260 tisoč družin, ki imajo skupno 1.155 milijard lir dohodkov, in med temi je 32.000 družin, ki imajo od 4 do 5.2 milijona lir dohodkov na leto. To pomeni, da plačajo absolutno večino vsega italijanskega posrednega davka vprav onih 73 odstotkov najsiromašnejših družin, ki imajo , hkrati najmanj dohodkov. In v tem je ravno glavna hibra italijanskega davčnega sistema. Država, ki potrebuje težke milijarde za svoje obveznosti do svojih državljanov, naj te milijarde izterja pri onih državljanih, ki imajo velike dohodke in to predvsem z neposrednimi davki in ne pri onih 73 odstotkih svojih državljanov, ki nimajo dovolj niti za svoje preživljanje, TRST, petek 26. junija 1953 VREME Vremenska napoved za danes: Temperatura bo nekoliko padla, delne pooblačitve in krajevne padavine. Nevarnost nevihte. Včeraj v Trstu najvišija temperatura: 27,3 stopinj, najnižja pa 21.4 stopinj. PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 17.30 V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji. — Trst n.. zu.oo Tržaški kulturni razgledi. — Trst I.: 21-05 Simfonični kon-cert pod vodstvom Herbet a von Karajana. Slovenija. 16.00 Popoldanski koncert slovenske simfonične glasbe. . ■ ■ i I mm mm wm \ m -a......... .................... Potek volitev v Beneški Sloveniji (Nadaljevanje s 1. strani) stev, naj omenimo še eno. Da bi preprečili kakršen koli naš uspeh, so demokristjani in njihovi zavezniki začeli s podrobno propagando že mesec dni pred valitvami. Isto je storila tudi KPI, ki se je prav tako trudila, da bi prevarila zaupanje naših volivcev in pridobila njihove glasove za .svojo stranko. Naj navedemo za primer tistega profesorja iz Dolenjega Barnasa, ki je delal propagando za KPI in je hodil po naših vaseh z »Matajurjem« v žepu ter lagal ljudem, da je KPI sklenila z nami poseben dogovor za volitve in je pozival zavedne Slovence naj volijo za levičarske stranke. Tudi ((Katoliški Glas« je mnogo prispeval s svojim obvestilom, v katerem poziva naj volijo za demokristjane, da so se številni volivci obrnili k tem j strankam. V dokaz naj navedemo Sv. Peter Slovenov, kjer so levičarske stranke dobile pred dvama letoma samo 46 glasov, letos pa so jih dosegle 286. Se bolj zanimiv je primer občine Srednje. Tukaj so pred dvema letoma socialko-muinisti dosegli samo en glas, letos pa je zanje glasovalo kar 98 vlivcev. Vsi ti glasovi so bili oddani v dobri veri, ker so bili ljudje prepričani, da s tem, da volijo za socialkomu-niste, volijo tudi za »Matajur«, ki so ga naši nasprotniki prikazali kot neko komunistično glasilo. Lahko si predstavljate koliko novih obtožib se je pridružilo starim na račun našega časopisa. Neki višji funkcionar demokristjanov nas je primerjal celo s trojanskim konjem, ki da služi socialkomunistom. Kako smešni so ti ljudje! Po njihovi logiki bi morali biti trojanski konj sociOlkomuni-stov tudi ((Katoliški katekizem«, ((Katoliški glas« in «Trinkov koledar«, saj so prav ti ljudje tisti, ki na vse grlo vpijejo, da je vse, kar je slovensko, istovetno s komunizmom. Nekateri italijanski časopisi prištevajo h komunistom celo naše župnike, ki pridigajo po slovensko. Zato ni nič čudnega če naši ljudje, ki govorijo slovensko to se čutijo Slovenci, končno začnejo verovati v KPI na isti način, kot so prepričani o svojem slovenskem poreklu. To so torej dosegli tisti, ki so pri nas ustvarili prepričanje, da je vse, kar je slovensko, tudi komunistično. Zato je treba tudi vse tiste glasove, ki so jih naši volivci dali socialkomunistom, staviti v isto vrsto z belimi glasovnicami in tistimi, ki so jih volivci nalašč uničili. Tak je torej poJožaj v Vzhodni Beneški Sloveniji. V Gornji Terski dolini in v dolini Karnahte pa se je dogodilo še nekaj drugega. Tu so bili glasovi, ki so jih dosegi; socialkomunisti, v občini Brdo, predvsem posledica čudnega manevriranja nekega domačina. Petnajst dni pred volitvami je ta človek, skupaj z inženirjem Gaggia, kandidatom na listi socialdemokratov, zbral v Teru skupino naših simpatizer^ jev. Lagal je, da je vladna stranka sklenila z nami nekakšen sporazum in predlagal, da je treba glasovati za vzhajajoče sonce. Zbranim poslušalcem je potem govoril še inž. Gaggia, ki je dejal, da je v nekakem rodu z našim ljudstvom, saj je tudi njegova žena Slovenka in domačinka iz Nadiške doline. To je bil vzrok, da so sa- j ragatovci dosegli v občini Brdo porast svojih glasov od 20 kolikor so jiih imeli pred dvema letoma, kar na 176. To izigravanje je imelo za posledico odpor številnih naših pristašev, ki so misrtili, da smo se povezali z neko vladno stranko in so protestirali na ta način, da so volili za socialkomu-niste, ki so tako od prejšnjih 11 glasov narasli pri teh volitvah na 171. Kljub vsem tem manevrom pa je bilo v tej občini oddanih 132 praznih ali neveljavnih glasovnic in kakšnih sto volilnih upravičencev ni šlo na volišče. Lahko bi navedli še številne primere o poteku volitev po drugih občinah Beneške Slovenije. Vendar pa je zgoraj navedenih dovolj, da nam pokažejo kako so te volitve potekale in kdo je pri njih dosegel uspeh ter zakaj. Prepričani smo tudi, da bodo pri prihodnjih volitvah naši ljudje bolj oprezni in ne bodo nasedali raznim šarlatanom, ki so izkoristili »Matajur« in njegovo dobro ime, da bi s prevaro dobili njihove glasove za svoje stranke. (Iz «Matajurja») ZAMAN SE ZAMORČEK PERE, PERE... Illaše ljudstvo je še upravičeno ogorčeno in se ne da preslepiti od garjavih ovc Tildi štei/ilni slovenski duhovniki na Goriškem in Tržaškem ter v Jugoslaviji obsojajo klečeplazenje nekaterih svojih sobratov Čeprav so državnozborske volitve že nekoliko za nami, se še vedno ni poleglo veliko razburjenje prebivalstva zaradi nesramnega izdajstva go. riške kurije, ki je pritisnila na slovenske duhovnike in zahtevala od njih, naj propagirajo med slovenskimi volivci, da bi glasovali za italijansko in šovinistično krščansko demokracijo. To razburjenje se ni poleglo niti po volitvah, kajti, ko so številni slovenski verniki vzeli v roke Katoliški glas s poročilom o volilnih izidih, so kar ostrmeli. Pred-vsem so v razpredelnici opa-zili, da niso navedeni še ne. kateri kraji na Goriškem, kot na primer Tržič, Krmin in Dolenje, kjer prav tako biva veliko Slovencev, ki so oddali bele glasovnice in tako dokazali, da nočejo nasesti ne. sramnim pozivom nekaterih duhovnikov okoli Katoliškega glasa na izdajstvo. To pomeni, da je pri seštevanju belih glasovnic Katoliški glas popolnoma prezrl slovenske lju. di po obrobnih vaseh slovenskega narodnega ozemlja in v Tržiču, kar se popolnoma sklada s teorijo najzagrizenej-ših italijanskih šovinistov. Najbolj zanimive pa so tiste izjave v listu, s katerimi skuša opravičiti svoj poziv slovenskim volivcem, naj se iz. neverijo soglasnemu sklepu obeh slovenskih strank. Takole piše: «Nikakor ni na mestu gonja titovskega in drugega čašo-pisja zoper naš list in sloven. sko duhovščino zaradi poziva, naj tudi slovenski volivci podprejo italijansko KD. Pri zad- njih volitvah ni šlo toliko, da »demokratični režim« tisto izpričamo svojo narodno pripadnost, saj ni bilo to narodni plebiscit, temveč je šlo v prvi vrsti, da se v Italiji ohrani demokratični režim. Ce so to. rej številni Slovenci glede na ta višji cilj glasovali za italijansko KD, niso s tem po. stali narodni izdajalci in niti garjave ovce. Svoj protest zo. per krivično ravnanje do naše manjšine lahko pokažemo tudi na druge načine, ki so še uspešnejši kot abstinenca na volitvah«. Predvsem moramo že takoj v začetku poudariti, da ne gre za nobeno gonjo «titov. skega« in drugega časopisja proti slovenski duhovščini in proti K. G., ampak gre za nekaj bistvenejšega. Gre za to, da številni slovenski duhov, niki na Goriškem in Tržaškem ter v Jugoslaviji ostro obso. jajo klečeplazenje nekaterih protiljudskih duhovnikov pred svojimi predstojniki v nadškofijski kuriji in njihovo razbij aško politiko prav v tre. nutku, ko bi slovenski ljudje na Goriškem lahko prvič po dolgih letih pokazali svojo e-notnost. In ker ta enotnost voditeljem okoli krščanske demo. kracije ni šla v račun, so našli med nekaterimi slovenskimi, vedno na izdajstvo pripravljenimi, duhovniki tiste garjeve ovce, ki so bile pripravljene služiti ciljem, ki so po njihovih izjavah «nad narodnimi interesi«, kajti »šlo je v prvi vrsti, da se v Italiji o. hrani demokratični režim«. Toda, ali naj imenujemo vrsto vladavine, katere pred. stavniki so napravili vse, da bi po legalni poti uvedli v Italiji srednjeveško inkvizici-jo v obliki demokristjanske diktature, ki bi namesto čarovnic preganjala ljudi, ki se borijo proti socialnim krivi, cam in nazadnjaštvu. Na junijskih volitvah so naklepi demokristjanov spodle. teli, in tisti ljudje okoli K. G. kakor tudi tisti, ki so tem lju. dem nasedli, nimajer za to nobene zasluge. Nasprotno, na. pravili so vse, da bi se utrdila stranka, ki zatira ljudstvo in ki krivično ravna z našo manjšino. Tudi pri nas lan flohumeniarli Rako Italija spoštuje pravice narodne manjšine Te dni so vrteli v goriškem kinematografu dokumenta/rij ki se je vsakemu Slovencu zdel le golo posmehovanje. Ne mislimo da je dokumentarij slabo izpadel, tehnika je dobra, a m. pak vsebina je taka, da jo je vredno dobro pretresti. Dokumentarij govori o Nemcih ki ži. vijo v Italiji. Najprej nam dokumentarij da nekak zgodovinski pregled te zemlje od 1918, leta dalje in opravičuje v neki meri zatiranje Nemcev po fašizmu ter skuša dokazati, da je le fašizem bil glavni krivec, da se niso uresničile napovedi Italije, ko je zasedla (dokumentarij govori o ponovni zasedbi) te kraje. Opravičuje tudi nacizem, ki se je tam precej razvil kot neka vrsta narodne obrambe. Potem pa so dogodki po dru. gi svetovni vojni, vračanje optantov in podpis akta, s katerim Si3 Nemcem zagotavlja Seje raznih odborov: Odbora za odkup žita, odbora za prosto cono ter občinskega in pokrajinskega odbora PHEO VOLITI/11111 X NOTRANJO MIIVUSI.III Kriza v podjetju SQLVAY fn zahteve delavstva V tržiški tovarni SQLVAY bodo v kratkem izvolili novo notranjo komisijo. Kot je znano, je proizvodnja te kemične tovarne zelo padla. Precejšen vzrok je tudi v tem, ker mora podjetje dobavljati sol, ki jo potrebuje za izdelovanje sode, iz oddaljenih krajev. Ta kriza se vleče že precej časa. Zato so posamezne sindikalne organizacije, ki bodo predložile svoje kandidate za izvolitev v notranjo komisijo, predložile tudi svoj program. Tako bodo poleg drugega zahtevale obnovitev prejšnjega delovnega časa in sprejem na delo novih vajencev. Izplačati bo treba tudi vse zaostanke in izenačiti prispevke. Nadalje zahtevajo uveljavitev sporazuma, ki je bil dosežen z ravnateljstvom, za 50 odstotkov izgubljenih ur skrčenega umika, kot so že uveljavili v podjetju Rosignano. Poleg tega pa zahtevajo, da bi čimprej prevedli delavce v kategorije. ki imajo zadaj na levi strani napisano: «Legge 24. dicem. bre 1951 N. 1405»), 2. Bankovci po 500 in 1.000 lir vseh vrst, razen tistih, ki so stopili v obtok leta 1951, (majhne oblike, ki so bili iz. dani z ministrskim dekretom in ki imajo na levi strani sli-ko Cerera . bankovci po 500 lir); in ženski profil povzet iz skupine »Tre Grazie«' (bankovci od 1.000 lir). 3 Začasni vrednostni papir, ji «Banca dTtalia« od 5.000 in 10.000 lir. Po 30.6.1953 lastniki zgoraj navedenih bankovcev jih lahko zamenjajo pri podružnicah «Banca dTtalia« do dne 30. 6. 1954. Po tem dnevu bodo zgoraj navedeni bankovci neve. ljavni. Včeraj ob 11.30 se je ponovno sestal provincialna odbor za odkup žita. Seji je prisostvoval tudi direktor okrožnega nadzorništva za kmetijstvo dr. Matteo Marsano. * * * V sredo zvečer se je sestala posvetovalna komisija proste cene pod predsedstvom dr. Po-terzia, da bi proučila razna vprašanja o podelitvi določenih živil. * * * Včeraj zvečer ob 18. uri se je v občinski palači sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Bernar-disa. Po poročilih župana so na seji razpravljali o raznih vprašanjih. Med najvažnejše spadajo; plačila oskrbovalnin ter brezplačna zdravljenja V 'Bolnici; razni stroški v računu leta 1953; ekonomsko vzdrževanje personala; odobritev del na Trgu Divisione Julia in v Ulici Torriani. * * * Pod predsedstvom advokata Culota, se je prejšnji večer sestal pokrajinski upravni odbor. Odborniki so med drugim odobrili postavitev hladilnika v pokrajinskem otroškem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto. Odobrili so nadalje tudi plačilo 1.350.000 lir za izredna dela v pokrajinskih poslopjih. Razpravljali so tudi o sporazumu z občino glede ureditve Ulice Paolo Diacono in to glede na zgraditev nove gasilske vojašnice. Pogodba INAIL-FIPE za zavarovale proti nezgodam Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča prizadete lastnike javnih obratov, da je bil rok za pristopitev skupščini FIPE-INAIL za zavarovanje proti nezgodam na delu podaljšan do 31. julija 1953. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan jn ponoči lekarna Cris-tofoletti, na Travniku 14, tel. 29-72. KINO VERDI: 17, «Hiša vrane« J. Coppen. MODERNO: 17, «Ob luninem svitu« A. Scheridan, D. Morgan. CENTRALE: 17, «Ujetniki močvirja« L. Petters. VITTORIA: 17, «Afrika pod morjem« S. Berclai, S. Loren. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI priredi v nedeljo 28. t. m, izlet na Mariano (Amaria-na) 1906 m, ki je eden najbolj zanimivih karnijskih vrhov. Njegov piramidski vrh, podoben našemu Krnu, se ponosno dviga nad Tolmezzom in nudi krasen razgled na vse Karnijske in Dolomitske Alpe ter je zelo bogat na alpski flori. Odhod z vlakom v soboto 27. t. m. ob 19.15. Ljubitelji planinskih lepot, ne zamudite te prilike! avtonomija. Tu je seveda poudarjena vloga predsednika vlade De Gasperija. Od tu dalje pa je dokumentarij en sam slavospev demokratični ureditvi in dvojezičnosti; prikazujejo se nemške šole, dvojezično uradovanje itd. To je pa za nas Slovence res posmehovanje. V dokumentari-yn je toliko govora o demokratični Italiji, o velikodušnosti demokratičnih načel, da se človek vpraša: «Zakaj ni tako tu. di pri nas?« Ali ne živi tudi tu narodna manjšina, za katero se je demokratična Italija zavzela s podpisom mirovne pogodbe? Kje je potem avtonomija, kje dvojezičnost, kje so vse tiste svoboščine o katerih je pri Nemcih toliko govora? Dobro je, da se s pomočjo takih dokumentarijev vzgoja italijansko ljudstvo, da s tem skuša pobijati nesmiselni šovinizem, ki še vse preveč pre. vladuje. Ali tu je pokazano le pročelje lepe hiše, kj pa skriva notranjost. In v tej notranjosti smo mi goriški in beneški Slovenci, katerim niso dane ugodnosti, ki jih Italija nudi Nemcem. Potrebno bi bilo, da bi tudi tu zavrteli tak dokumentarij, ki bi pokazal, ko živimo Slovenci v Italiji, kako živimo Slovenci v Italiji, preprečeno, da bi se učil v materinem jeziku in kako pla. čuje globo za vsako izgovorjeno slovensko besedo. Kaj naj si misli Slovenec, ki je gledal to predstavo, kakor le to, da se hoče ponižati in da je resničen latinski pregovor ki prav) «Qucd licet Jovi non li-cet bori« in v tem primeru nas imajo za «boves»! aisuSS HPI VELIKI MEDNARODNI LAHKOATLETSKI PRIREDITVI V Atenah troboj FLRJ, Grčija in Turčija V Milanu Italija - Nemčija Avtobus v Trst k cMiklovi Zali» Ob uprizoritvi ljudske igre «Miklova Zala« na prostem v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča pripravlja ZSPD poseben obisk goriških Slovencev k omenjeni predstavi. Avtobus bo odpeljal iz Gorice v nedeljo 28. junija ob 18.30 izpred kavarne Bratuž. Cena za vožnjo in vstopnico (mesta v parterju na stadionu 1. maj) je skupno 650 lir. Vpisovanje je do petka na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. . Kaj se dogaja na Češkem? Urnik trgovin za praznike Zveza trgovcev goriške pokrajine javlja, da bodo trgovine v dneh 27., 28. in 29. junija poslovale po sledečem urniku: V soboto 27. junija zvečer se bodo trgovine lahko'zaprle poljubno; v nedeljo 28. junija: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure; mlekarne in pekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne od 8 do 13, vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte; ponedeljek 29. junija: mlekarne in pekarne bodo odprte od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8 do 12, cvetličarne od 8 do 13. Vse ostale trgovine bodo ta dan ves dan zaprte. Zgoraj navedeni urnik velja za vso goriško pokrajino. Odprti trg bo v nedeljo 28. in ponedeljek 29. junija odprt od 7. do 11. ure. Bazen javnega kopališča bo odprt v nedeljo in ponedeljek. Neveljavni bankovci Goriška prefektura ponovno opozarja, da 30.6.1953 preneha legalni obtok sledečih papir, natih bankovcev: 1. Bankovci «Banca dTtalia« po 50 in 100 lir (ostanejo v ob. toku samo državni bankovci, (Nadaljevanje s 3. strani) torej odšel v zapor ali na prisilno delo vsak, ki bo stavkal. Stavkovni odbor pa je na to odgovoril z opozorilom, da se kršitev delavske solidarnosti s stavkokaštvom kaznuje z delavsko pestjo. Podobno je bilo tudi drugje. Po Češkoslovaški se je širil val stavk in demonstracij, o katerih se je Zapotocki z večjo ali manjšo verjetnostjo izrazil, da so bile v svojem zarodku likvidirane. Čeprav govore vesti iz domovine o tem, da je v številnih mestih prišlo do aretacij delavcev, se vendar zdi, da si režim le ni upal ostro nastopiti proti delavskemu razredu. Vsekakor so najzanimivejše vesti iz Ostrave. Šestega junija, ko je v raznih mestih prišlo do demonstracij, so se na raznih mestih pojavili letaki, ki so pozivali delavce na mir, na izpolnjevanje delovne dolžnosti in ignoriranje reakcionarjev in saboterjev, ki so se baje vrinili v njihove vrste in izzivajo nered. Istočasno je bil v letakih objavljen spisek aretiranih, od katerih ni bil niti eden delavec. Po vsej verjetnosti je šlo za ljudi iz delovnih kazenskih enot, ob katerih imenih so stali takšni ln jx>-dobni nazivi: bivši sluga barona Lariša; bivši agent geeta-pa; sin bivšega milijonarja; ku- lak ln špekulant; stari žandar-ski pandur itd. Slo je za ljudi, ki jih delavci niso poznali. Na Ostravi se torej, z majhno izjemo, ponavlja prav tisto, kar se je dogodilo v času stavke meseca novembra 1951 v br-janski oblasti. Samo da se je takrat bmjanska policija, po I končani stavki in uličnih demonstracijah, še upala čez noč aretirati 136 delavcev «Zbro-jevke« v Lišnu in Zabrdovicah, da bi jih naslednjega dne, pod pritiskom nove stavke, znova pustila na svobodo ter se zadovoljila — zaradi zaščite lastnega prestiža — s tem, da je aretirala dvanajst ljudi iz kazenskih enot, tri odvetnike, tri veleposestnike, neke ravnatelje tiskarskih podjetij itd., medtem ko se danes ni upala niti ganiti proti delavcem v Ostravi. Iz tega, kar je bilo navedeno, si lahko ustvarimo približno sliko o tem, kako je na Češkoslovaškem potekala prva polovica junija, toda nemogoče je uganiti, kaj bo prinesla druga polovica in naslednji meseci. Čeprav bo predsednik republike Zapotocki v naslednjih mesecih govoril, da so bili, da so, ali da bodo vsi prejšnji, sedanji, ali bodoči nemiri, na ta ali na oni način likvidirani, mu bo vendar stari sindikalist Zapotocki iz lastne izkušnje odgovoril, da tudi razbite stavke in demonstra- cije dvigajo v masah revolucionarnega duha. Zaradi tega lahko tudi to pot režim začasno zmaga, ker so pač stavke in demonstracije izbruhnile spontano in niso bile organizirane v splošnodržav-nem merilu. Toda to se je od osvoboditve zgodilo prvič in zadnjič. Delavci so se nekaj naučili, postali so bolj zvijačni, bolj revolucionarni in v bodoče bodo gotovo našli način, da se bodo boljše pripravili. Pričakovati je, da jih bo režim poskušal pridobiti .s tem, da ne po pristopil k izvajanju drastičnih ukrepov v smislu vladnega ukaza o poostritvi delovne dolžnosti in da bo pohitel znižati cene. Po vesteh iz CSR, je s tem računati. Vendar ne bo nihče več mogel vrniti čaškoslovaškemu delavstvu zaupanja v sedanji režim. Kajti gre za režim, ki se je že davno razšel z ljudstvom, in s tem tudi z delavskim razredom. Toda češkoslovaški delavski razred se bo v duhu svojih velikih tradicij še naprej smatral za avantgardni in neuničljivi del svojega ljudstva. Ta razred je za svobodno, demokratično in socialistično republiko pripravljen doprinesti vsako žrtev, materialno in s svojimi življenji, toda te njegove ideje niso ideje režima, s katerim je pravkar načel borbo, zaenkrat — v prvi rundi,- Seja občinskega sveta v Sovodnjah Na seji so s tajnim glasovanjem izvolili tudi tri preglednike občinskih računov od leta 1952, in sicer Alojzija Tomšiča Venceslava Černiča in Janka Cotiča. Končno so odobrili še podelitev nagrade 6.000 lir bivšemu nadzorniku črpalke na Peči, ki se je pred časom vrnil iz vojske. POZIV MINISTRSTVA ZA PROMET Proti ropotu motornih vozil Glavna direkcija prometnega ministrstva je razposlala deželnim uradom okrožnico s predpisi za omejitev ropota motornih vozil. Med drugim okrožnica pravi; «V pričakovanju objave predpisov, ki predvidevajo zmanjšanje ropota motornih vbzil, z uporabo «fonometrov», se pojavlja potreba po ostrejšem nastopu proti motilcem javnega miru, in sicer s kazni, mi, ki jih določa cestni zakonik, katerega člen 60 pravi: Vsa motorna vozila, vštevši ti. sta pod šrko B člena 54, morajo biti opremljena vsaj z eno glušilno napravo, ki bo preprečila ropot. Prepovedana je vsaka sprememba ali ponarejanje glušilca, ki bi omejevala ali uničila njegov učinek«. Nato okrožnica nadaljuje: «Ker določitev jakosti ropo. ta ostane za sedaj in dokler ne bodo poskrbljeni za to potrebni «fonometri», izključno subjektivna, naj varnostni organi kaznujejo po 659. členu kazen, skega zakonika v težjih primerih, in sicer takrat, kadar je jakost ropota motornega vozi. la takšna, da se ne dvomi o storjenem prekršku. Agenti naj bi bili popustljivejši v dvomljivih primerih, dokler ne bodo v rabi «fonometri», ki natančno pokažejo jakost ropota. Kakor je znano, člen 659 kazenskega zakonika predvideva do 2(> tisoč lir globe, v hujših primerih pa še 3 mesece zapora«. Jugoslovanska lahkoatletska reprezentanca se je že odpeljala v Atene, kjer bo 28. in 29. t. m. troboj med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo naslednji atleti: 100 m: Jovanovič in Pecelj (Crv. zv); 200: Jovanovič in Pecelj; 400 m: Sabolovič (Partizan), Grujič (V.); 800 m: Mu-goša (CZ), Krstič (P); 5000 m: Ilič (CZ), Ceraj (P); 10.000 m: Jovanovič (CZ), Stefanovič (P); 4% 100 m: Jovanovič, Be-njak (V), Madjarevič (BSK), Pecelj; 4 x 400 m: Sabolovič, Grujič, Hočevar, Zupančič (Kla-divar) — rezerva Višnjič (CZ); 100 m zapreke: Lorger (KI.), Černe (Odred); 4x100 m zapreke: Cipčič (CZ), Radulovič (P); daljina: Radovanovič in Miličevič (CZ); višina: Dimi-trijevič (P). Nikolič (CZ); troskok: Radovanovič, Zagorc (KD; skok ab palici: Milakov, Bulič (CZ); krogla: Sarčevič, Jelisijevič (G. Milanovac); disk: Krivokapič. Krrtjajič: kopje: Dangubič, Stankovič (CZ); kladivo: Gubijan, Berec (P); 3000 m z zaprekami: Segedin, Štritof (P); maraton: Skedero-vič (P), Škrinjar (D). Troboj v Atenah bo deloma nadaljeval tradicijo predvojnih in deloma še tudi povojnih balkaniad. Vendar je prvič po vojni, da med seboj tekmu. jejo navedene reprezentance. Po doseženih rezultatih sodeč bi morala na tem troboju zrna. gati Jugoslavija, ki bi imela v Turčiji nevarnejšega tekmeca kot v Grčiji. Turki bodo Jugoslaviji nevarni v disciplinah: 100 m, 800 m, 1500 m, 5000 rn, 10.000 m, 4 x 100 m, skok v daljavo. (To je mnenje predsednika turške atletske federacije Nailija Morana). V turški reprezentanci je precej mladih moči, ki nastopajo pr. vič na mednarodnem tekmovanju. V Atenah pa so bila te dni izbirna tekmovanja za sestavo reprezentance. Pri tem so grški atleti postavili naslednje boljše rezultate; . 100 m: Petrakis 11,2, 200 m: Petrakis 22.9, 400 m: Siliš 49.2, 800 m; Depastas 1:58.1, 1500 m: Konstantinidis 4:10.0, 110 m o-vire: Standos 16.0, višina: Bi-skinis 188, daljina: Zikas 6.63, palica: Evstatiadis 410, tro- skok; Dodaš 14.11. krogla: Jata. ganac 14-79, disk; Jataganac 44.93. * • » V Milanu pa bo v nedeljo in ponedeljek lahkoatletski dvoboj med Italijo irb Nemčijo. Čeprav Nemčija ne predstavlja tiste velesile kakor pred vojno, ima vendar v svojih vrstah nekaj atletov, ki jim Italijani ne bodo mogli doživega. Razmeroma slabi pa so Nemci v metih, to je prav v disciplinah, v katerih so na olimpiadi pred vojno zmagali (met kladiva, kopja in krogle). Nemško reprezentanco smo objavili pred dnevi. Danes objavljamo še imena italijanskih reprezen-tativcev: 100 m, 200 m in 4 x 100 m: D’Asnasch, Colarossi, Ghiselli, Montanari, Sangermano, Vit-tori. 400 m in 4 x 400 m: Grossi, Imbasciati, Paoletti, Rocca. 800 m: Dani, Patelli. 1500 m: Maggioni, Manzutti. 10.000 m: Lai, Peppicelli. 110 m zapreke: Nardelli, Riz-zi (Ginnastica Triestina). 400 m zapreke: Filiput, Missoni. Višina: Marchisio, Sara. Daljina: Druetto, D’Asnasch. Troskok: Bertacca, Simi. Skok s palico: Ballotta, Chie-sa. Krogla: Paolone, Profeti. Disk: Consolini, Tosi. Kopje: Lievore, Ziggiotti. Kladivo: Cereali, (Žerjal) Taddia. Nasprotnika nista ves čas bila v nevarnosti, da bi eden drugega pognal na tla, čeprav se je sedaj temu sedaj onemu že slabo godilo. Evropski boksarji dosegli neodločen rezultat v ZDA ST. LOUIS, 25. — Evropska rokavico«, je 22. t. m. nastopila je prejšnji teden borila z reprezentanco Chicaga za «zlato rokavico«, je včeraj nastopila v St. Louisu z nekim izbranim ameriškim moštvom, ter v dvoboju dosegla neodločen rezultat 10:10 (5 zmag in 5 porazov). Rezultati: Mušja kategorija: Dean (ZDA) - Spano (It.) 2:0 po točkah; peresna: Mohamed Sherif Hamia (Fr.) - Teneijuer (ZDA) 2:0 p. t.; bantam: Mc Nally (Ir.) - Gašparovič (ZDA) 2:0 P- t.; lahka: Niniivuori (Fin.) - Borders (ZDA) 2:0 p. t.: lahki welter; Reynoldu (ZDA) - Milligan (Ir.) 2:0 P-t.; welter: Heidemann (Nemč.) - Hubbard (ZDA) 2:0 p. t.; težki welter; Emple (ZDA) -Candeau (Fr.) 2:0 po sodnikovi odločitvi za prekinitev dvoboja v tretjem krogu; srednja: Wemhoener (Nemč.) - Stephan (ZDA) 2:0 p. t.; srednjetežka: Cox (ZDA)-Pfirmanni (Nemč.) 2:9 p. t.; težka: Liston (ZDA) -Schreibauer (Nemč.) 2:0 po sodnikovi odločitvi za prekinitev v prvem krogu. SE SMUČARSKE TEKME Mahringer in Schneider še enkrat zmagovalca V višini 3500 m so bile v ne. deljo pod Matterhornom smučarske tekme, na katerih so nastopili mnogi zimski asi iz raznih držav. Velik uspeh so dosegli Avstrijci, ki so jim pripadla prva mesta med moškimi in ženskami. Tehnični rezultati: Zenske: '1. Mahringer Erika (Avstr.) 1’47”9; 2. Blattl (Avstr.) 1’49”4; 3. Agnel (Fr.) 1’52’T; 4. Franke (Nemč.) 1’52”9: 5. Minuzzo Chenal B Merlo ter Hartwig in Rose. Nekaj današnjih rezultata • Moški posamezno: Hart'v'® (Avstral.) - Tloczynski 6:1, 6:1, 6:3; Rosenwall stral.) - Warwick (Angl.) ®'.’ 6:2, 6:2; Rose (Avstral.) - M?1 j' nari (Franc.) 6:4. 6:0, 6:4; N,e sen (Dan.) - VVoodroffe 1 ‘ Afr.) 6:4, 3:6, 6:3, 6:2; Muli?3; (ZDA) - Stockenberg ’ 4:6, 3:6, 6:3, 6:3, 9:7; * ton (Avstral.) - Ampon (FihP-J 6:2, 6:2, 8:6; Hoad (Avstral)' Barrett (Angl.) 6:2, 6:2, 6:1; ' kinstall (Avstral.) - Deyr0 ( t lip.) 7:5, 2:6, 4:6, 6:3, 6:2; StW?rt (ZDA) - Redi (Avstr.) 6:3, b- < Washer 6:3; Ayre (A.V.' ■snin (Avstral' (Belg.) 6:3, 6:1, stral.) . VVilderspin 7:5, 6:2, 75; Larsen (ZDA) lada (Jug.) 6:1, 6:2, 7:5: Dr°b./ (Eg.) - Patto (ZDA) 8:6, 16- ’ 3:6, 8:6, 12:10; Johans^ (Sved.) - Ulrich (Dan.) fy Zenske posamezno: (ZDA) - Rinkel (Angl.) 3:6. ’ (ZDA) - 6:!, Sanipson izjuim - " iw (Argl.) 11:9, 7:5; Con«0 (ZDA) - Petchell (Angl- ’ 6:1; Head Knode (ZDA) ' ®' g. field Davidson (Angl. 6:3. ’ Mortimer (Ang!.-Ward (Any_j. M«r' 6:3, 6:3; Le*? (ZDA) - Bloomer (Angl ) Zehn°e Adams?" 6:3, 6:3; Fletcher (Angl ) celiš (Belg.) - Blo 6:2; Hart (ZDA) (Nemč.) 6:0, 6:0; nyx"\r,\.) (Franc.) - Hopman (Avst 1:6, 6:2, 6:1. jn Moški v dvoje: More Worthington (Arg.-N.Z.) - ( mour in Woodroffe (Juz. _ 5:7, 7:5, 7:5, 6:4; Deyro m pe pon (Fil.) - Chatrier m ^ Kermadec (Franc.) 7:5, _'^ce Seixas in Mulloy fz'DA) ,-.4 in Starte (Angl.) 7:5, 7:5, 6. • Odaovorm urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI *. « III. nad. - Telefon Številka 93-808 ln M-638 - PoStnl nredal 802. •” UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 - Te,. 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm viSlne v Sirim I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ aa vsak mm Urine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25,- din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul, a Pellico I-H. Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. . aio din. NAROČNINA: Oon« A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10. mesečno PoStnl tekoči račun » STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska U ________