Stoletnica rojstvu pesni/ia Simona {fen/ea
V nedeljo 18. avgusta je rojstna vas pesnika Simona Jenka Podreča na Sorskem polju proslavila lOOletnico rojstva svojega slavnega rojaka. Slovesnosti so se udeležili poleg množice ljudstva aa-stopniki vseh slovenskih prosvetnih usta-
nov. Goste je pozdravil šolski upravitelj g. Fran Ločniškar. Prvi slavnostni govor j e imel predsednik Slovenske matice g. dr, Dragotin Lončar in pokazal, kako so se v Jenkovih pesnitvah zrcalili tedanji boji slovenskega človeka za kruh in sa-
mostojnost. Za njim je govoril književnik g. Tine Debeljak. Sodelovala je godba »Sloge«. Na dnevnem redu so bile tudi pevske točke in recitacije Jenkovih del.
Pesnikov spomenik v Podreci, ki so ga odkrili L 1929.
Prizor s proslave lOOletnice rojstva pesnika Jenka: velika množica ob njegovem
spomeniku v Podreči.
Lovrenčkova hiša v Prašah, kjer je prebival Simon Jenko.
I^MIIUP«!	1
lfta$ne zanimivosti
V nedeljo 18. avgusta je umrl v 86. letu starosti na svoji graščini na Kamnu g. Pran šuklje, ki je imel veliko vlogo v politični in gospodarski zgodovini naše polpretekle dobe. Po rodu je bil iz Ljubljane. Kot profesor je služboval v raznih krajih. Bil je poslanec v stari Avstriji in deželni glavar kranjski, ki je kot tak pripomogel h krepkemu gospodarskemu razvoju dežele. Eden izmed njegovih največjih uspehov je zgradba dolenjskih Železnic. Vsestransko zaslužnemu pokojniku, ki so ga pokopali na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu, bodi časten spomin !
ŽRTVE ŽALOIGRE V HRASTNIKU,
Rezlka Plaznikova, gostilničar jeva žena, ki jo je ustrelil Jožko Rutar. Glej notico med domačimi novostmi.
Plaznikova sinčka, 61etni Stanko in 41et* ni Branko, žrtvi hrastniške žaloigre
Po 15 letih obnovljena razprava
Pred mariborskimi sodniki se je v torek začela obnovljena razprava proti bratoma Ivanu in Jožetu Markucijema iz Dr» vanje in Mihi Zemljiču iz Backove, ki so bili pred 15 leti obsojeni na smrt, češ,
da so umorili ln oropali neznanega tujcSf Pozneje so bili pomiloščeni na dosmrtno ječo. Nova razprava bo pokazala, ali sq krivi ali nedolžni.
Fran Suklje t
AVGUST KUNC 85LETNIK. V ponedeljek je praznoval v Črnomlju 851etnico' rojstva posestnik in bivši trgovec gosp. Avgust Kune. Kljub visoki starosti je še krepkega zdravja in duševno čil. Še mnoi go leti
Jkfarkucijeva klet, v kateri naj bi obto« fosef Markuci, obsojen na dosmrtno Je$Q	ženci ubili svojo žrtev
JOŽKO ŠTELE, neumorni zbiralec starin, in eden najboljših naših narodopiscev, jo nedavno praznoval v Kamniku svojo 75* letnico, še mnogo let 1
Markucljeva hiša
kritem po svetu
V tekmi italijanskih in Iu« goslo venskih plavalk v L ju-pijani so zmagale Jugoslo-venke
jFIMMERJEVA, najuspešnejša plavalka y plavalnem dvoboju, čije velika zasluga ratnem redu.
J3RAZIA RUZZIERJEVA, najboljša pla-vačica italijanskih tekmovalk.
leve na desno: Tatjana Pertotova {Italija), Stana Dovčeva (Jugoslavija) A ni ta Giurinijeva (Italija), ki so ska-de s stolpa v kopališču Ilirije, kjer se vršila tekma, in zasedle mesta v olH sem redu.
REGULACIJA LJUBLJANICE. Pogled po betonirani strugi v Ljubljanici.
70LETNICO je slavil te dni v Ljubljani Upokojeni učitelj g. Rajko Justin, znan odličen rastlinoslovec. še mnogo let!
NAŠI ROJAKI IZ FRANCIJE SO OBISKALI OPLENAC in položili na grob Velikega kralja spominsko ploščo, ki jo vidimo na sliki. Izdelal jo je bosanski umetnik Mitrinovi6.
Poročnik fregate DRAGO BEŽAN, po rodu iz Prestranka, se je smrtno ponesrečil. Njegovo truplo so prepeljali y Ljubljano.
SVETOVNI LETALEC OKOLI SVETA POST, ki je nameraval preleteti sever-. . ni tečaj in pristati v Moskvi, se je smrtno ponesrečil. Z njim se je ubil tudi njegov spremljevalec, ameriški novinar Will Rogers
IVAN KERN 80LETNIK. 19. avgusta je slavil 80. rojstni dan upokojeni šolski upravitelj g. Ivan Kern, ki je služboval v Trbovljah 41 let ln se ga s hvaležnostjo spominja pet rodov. Slavljenec se je rodil 19. avgusta I. 1955. v Žejah pri Kamnihu. Še mnogo let!
Memati}e, oieoK Jikesinipe
Ker so se tudi pariška posvetovanja Anglije, Francije in Italije za poravnaj italijansko-abesinskega spora končala brez uspeha, je zelo verjetno, da bo' že septembra nastale sovražnosti med Italijo In Abesinijo. Naše slike nam kaže; da se Italija pripravlja na morebitno vojno.
Italija je mobilizirala tri nove divizije. Slika kaže vkrcanje prostovoljcev v nea poljski luki, kjer jih pozdravlja umoiica.
S.iUat.oiti	... 3.... . ...j
Taborišče italijanskih miličnikov blizu abesinske meje.
Medtem ko se italijansko vojaštvo izkrcava v Eritreji, se zbirajo italijanske kolonijalne čete na kamelah ob abesinski meji v italijanski Somaliji.
•j« * as/ 1
iT-j*- . ......**
Ob abesinski meji z vso naglico grade ceste.
Miličniki grade v Eritreji cesto, ki jo bo Italija potrebovala v primeru vojne z
Abesinijo.