'o4tafem Lete XVL, ft. 25j ^lavmaivo; ujumjana. Knafljeva ulica & — feiefoD tL од &13&. Нал. 8136, 812& ^^ ^^ inseratm xiaeiek; bjubljana, Seien« burgova Ol 1 . Tel 8492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka unča Ct U. — feieton et 2466. Podružnica Celje: Kocenova оПса tt 2. — relefon St 19a rtačuni pn poet fielt га vodih: Ljubljana St 11.842, Praga ötak> 78.180, СТЛвп « 105 241 Ljubljana, žetrtek jI. oktobra 19J5 Cena t Din Naročnina znate mesečno Oin 26«— Za inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva unča 6. relefoo 8122, 8128, 8124, 8126, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11 relefoo «t 2440. Celje, Strosamayerjeva ulica ttev. L Telefon ftt 66. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Pred odločitvami v ženevi Zopet se zbirajo diplomati v Ženevi. Sestane se sankcijski odbor, na katerega je prešla tako rekoč poglavitna funkcija Društva narodov, tako da se more smatrati za neko njegovo ekseku-tivo. V njegovih rokah so silno važne stvari, dalekosežne odločitve, zato ni čuda, ako se na njegovo zasedanje zbirajo ne morda diplomati podrejenega značaja, marveč skoraj vsi vodilni državniki z Lavalom in Hoareom na čelu. Svet živi še vedno v negotovosti, бе vedno tako rekoč ne veruje, da se bo ■ares uporabilo vse orožje, ki ga predstavljajo sankcije, vsa sredstva, ki jih vsebujejo te določbe ženevskega pakta. Negotovost ima svoje korenine tudi v dejstvu, da se sankcije dosedaj še nikdar niso uporabile, da se torej še ne ve, kako se bodo obnesle in koliki učinek se da doseči z njimi. Neglede pri tem na težave, И so zvezane z odškodninskimi zahtevami prizadetih držav. Ali jedro negotovosti prav gotovo ni toliko v kompleksu sankcijskega postopanja, ki se bo moralo končno že nekako spraviti v sklad z smislom in duhom ženevskega pakta, marveč v drugem področju. Tako rekoč sleherni dan se javljajo novi poskusi posredovanja. Ne mine dan, da ne bi čitali o novih vari-jantah posredovalnih predlogov, izvira-jočih v prvi vrsti iz Pariza. V teh poročilih smo čitali že o delnih uspehih francoske politike, dokler ni končno vse skupaj prekinilo obvestilo, da ni prav ničesar konkretnega iz območja pričakovanih rezultatov, marveč da se je treba kljub vsemu lotiti sankcij. Interesantne so podrobnosti teh poro-čžL širše občinstvo težko sledi razlikovanju med uradnimi in neuradnimi viri; kljub temu, da so bili svetovni listi dan rta dan polni vesti o predlogih, odgovorih ter kompromisih, se je kar na sredi oglasil uradni vir ter razočaral publiko s Irategoričnim zatrdilom, da uradno o vsem tem ni ničesar znanega, London je zatrjeval, da se more pogajati samo Ženeva, ki je edina kompetentna, razen seveda neposredno prizadetih, to je Italije in Abesinije in da se brez slednje in njenega pristanka sploh ne mere o ničemer dokončno sklepati. Seveda kljub vsemu temu nI nihče tako naiven, da bi dvomil o resnosti pogajanj. Zakaj gotovo je, da bi si domala vsi v poštev prihajajoči faktorja mednarodne politike želeli čimprejšnjo likvidacijo afere. Toda uradno se morejo pogajanja vršiti tako rekoč šele tedaj, ko je že skoro sigurno, da so uspešno' zaključena. Do tolikega uspeha pa je očividno še jako daleč, ako nas znar menja ne varajo. Podoba je, da je treba na abesinsko afero gledati ne samo skozi okno mednarodnih interesov, temveč hkrati skozi prizmo britanskih volilnih priprav in volilne propagande. Sedanja angleška vlada, ki je razpustila staro zbornico ter razpisala volitve, dasi bi bila lahko s njimi počakala še do spomladi, ima nedvomno največji interes na tem, da se v bistvu situacija do volitev še ne spi-emeni. Zato bodo imeli posredniki, prihajajoči s kompromisnimi predlogi, ta čas brez dvoma težko stališče. Zakaj londonska vlada mora sedaj gledati, da s svojo brezkompromisno taktiko ohrani simpatije volilcev, o katerih se more vsaj do neke mere računati, da si jih je biLa v toku zadnjih mesecev pridobila. Ono znamenito časopisno glasovanje, v katerem se je angleško občinstvo s tako ogromno večino izreklo za nepopustlji-vost za sankcije m sploh za podporo Abesiniji, je in ostane za vlado zrcalo ljudskega razpoloženja, ki ga ne kaže motiti Zato ne moremo pričakovati, da bi šla angleška vlada v popuščanju količkaj daleč, vsaj ne sedaj. Pri tem seveda računamo, da se situacija tudi na drugi strani ne bo v bistveni meri spremenila, to se pravi, da se tudi na italijanski strani ne bo pokazalo večje razpoloženje za kompromis. Seveda prihaja za današnje stanje v poštev samo precej temeljit kompromis, za kar pa se zdi, da situacija še ni zrela. Toda koncem koncev se bo afera morala končati s kompromisom Zdi se, da računajo s tem neizbežnim zaključkom na vseh straneh. Glede Velike Britanije je morda najboljše počakati, kakšen bo izid volitev, zakaj nedvomno se bo potem vlada počutila svobodnejšo. Glede Italije se vidi, da se pripravlja na kompromisno solucijo. Njena taktika je postavljena na račun, ki se ji zdi, da bo od vseh še najbolj uspešen. Vidi se namreč, da se dosledno nizajo poročila o tem, kako se v praksi uveljavlja raz; lika med vladajočim rodom v Abesiniji ter podrejenimi plemeni. Saj je resnica, da. je notranja raznolikost v Abesiniji silno velika, razlika tako po izvoru in rodu kot po veri Ako dobi analizo v delo vojaška ali politično zainteresirana vnanja oblast, ne more biti dvoma, da bo dala še večje rezultate, ugotovila se več notranjih diferenc. Kjer pa razno-ličnost po rasi in veri ne zadostuje, pridejo na pomoč politične diference, saj je znano, da se nahaja Abesinija še vedno daleč na fevdalnem civilizacijskem sta- Nov poizkus za časten sporazum Skupni predlogi Velike Britanije in Francije, ki naj bi tvorili osnovo pogajanjem za likvidacijo vojne v Vzhodni Afriki Kaj nudijo Italiji Pariz, 30. oktobra, d. Pri proučevanju italijanskih pobud za ureditev vzhodnoafrL škega spora so se pojavile načelne razlike med stališči Rima, Pariza in Londona. Ministrski predsednik in zunanji minister Laval je o tem pred svojim odhodom izčrpno poročal na seji senatnega odbora za zunanje zadeve in namignil, da se vrše med Parizom in Londonom sedaj posvetovanja o novih predlogih. Kakor se zatrjuje, sestavljajo namreč francoski in angleški strokovnjaki sedaj skupne predloge, ki bodo dostavljeni italijanski vladi in odboru petih. Gre le za to, da se spravijo ti predlogi v sklad s predlogi odbora petih Društva narodov, ki razpravlja o abesinskem problemu Fran. cija bo vzdrževala zvezo z Rimom, Velika Britanija pa z abesinsko vlado. Uspeh najmočnejše posredovalne akcije bo seveda v prvi vrsta odvisen od ženev. skih razgovorov Lavaia s Hoarejem in z baronom Aloisiiem. ako bo prisnel v Ženevo. Angleško-francoski predlog baje vpošteva suverenost Abesinije kot članice Društva narodov, vendar pa zagotavlja Italiji prevladujoč vpliv v nekaterih ebesin-skih obmejnih pokrajinah Po informacijah iz francoskega vira je italijanska vlada že obveščena v glavnih obrisih o nameravani ponudbi Francije in Anglije I+aliia bi sicer dobila efektivno kontrolo nad več ebe. sinskimi pokrajinami. toda nobenih teritorialnih koncesij. To omejitev utemeljujejo s tem. da bi negtiš nikdaT ne pristali na odcenitev Натагја in 'Aksuma. Angleško-francoski predlog vsebuje tudi gospodarske in finančne koncesije, ki naj bi segale preko načrta, o katerem so razprav Ija-H na pariški konferenci. Po seji senatnega odbo-na za zunanje zadeve je Laval iziavil novinarjem, da upa v ugodni potek bližnjih ženevskih posvetovanj ter skupnega angfleško-frencoskcga nastopa. Fariz, 30. oktobra A A. O vsebini predloga francoskih in angleških strokovnjakov za ureditev abesinskega vprašanje dozna-va »Petit Journal« te-ie podrobnosti: Predlog razlikuje med amharsko in ne-amharsko Abesinijo Prva bi prišla pod nadzorstvo DN in bi b'le zato potrebne tele točke: 1. Uprava: italijanski svet°valci pri ne_ gušu, italijanski krajevni guvernerji ali italijanski Svetovalci v obmejnih pokraj>nah, zlasti zapadno od Addis Abebe. 2. Vojska- uvedba sistema tujske legi'e, ki bi omogočila ustanovitev italijanskih enot in stacioniranje italijanskih čet v d°-ločenih krajih. 3. Teritorialne določbe: Harar ostane pri Abesiniji, Ogaden dobi Italija, v Tigreji in Danakilu bi se izvršile mejne izpremem. be, po katerih bi Italijani bržčas dobili doslej zavzeto Ozemlje. 4 Izhod A belini ie na morie. Opustil bi se sistem svobodnih pristanišč v korist koridorja, ni pa še dogovorjeno, ali nai bi šel ta k°ridor čez dosedanje italjjansko in francosko ali pa britan-ko ozeml'e. »Oeuvre« piše da ima Velika Britani'a za končna pogaianja pripravi ?eno odlr»či'no karto, ki »o bo vrgla na mizo pri dokončni ponudbi. Gre namreč za to, da bi ponudila Abesiniji kot izhodišče na morie morda kar Berbero. glavno mesto britanske Som*. Ије. V zameno za to bi Velika Britanija zahtevala pokrajino okoli Тяпске okrog Aleksandrije. Sueza in Port Saida Na zahtevo vojnega ministrstva je uprava obmejnih oblasti odredila, da se popravi pot v puščavi med Магэо Matugo in Sivo ob libijski meji. Enako so pričeli popravljati tudi poti, ki vodijo iz Kartuma v Kasalo in druge postojanke ob eritrejski in abesinski meji. 11 italijanskih letal sestreljenih Addis Abeba, 30. oktobra, o. Službeno poročajo, da so Abesinci doslej sestrelili skupno 11 italijanskih letad, dve letali pa sta morailii zaradi defekta pristati v bližini Hararja Francoske notranje reforme Pariz, 30 oktobra. AA. Na včerajšnji eerji je ministrski svet odobril nad 200 novih uredb z zakonsko močjo. Danes jih je vlada predložila v podpis predsed-niku republike, jutri pa bodo objavljene Naredfbe se nanašajo na nameravano upravno reformo, na proračunske prihranke in na zboljšanje uprave glavnin ustanov. Posebne važnosti во uredbe, ki se tičejo zaščite prihrankov, upravno— tehniške ureditve trgovinskega ministrstva in reguliranja žitnega tržišča pri tej priliki je minietrski svet z uredbo tudi uvedel državni monopol za tobak v Al-zaciji in Loreni. Velikega notranjega političnega pomena je uvedba državne policije v 150 občinah departmanov Seine, Oiee in Marne, ki je v neposredni okolici Pariza. Nove uredbe uvajajo tudi zaščito zapuščenih otrok v pristojnost socialne politike, tako da sodišča za mladoletnike ne bodo mogla več soditi takšnih otrok, temveč pridejo v oskrbo javnih dobrodelnih in vzgojnih zavodov. Naposled je namen novih uredb, da se spravi v sklad železniški in avtobusni promet zaveznikov Italije. Italija si bo pritegnüa I sankcijah, tudi v bodoče izvajala represa-svoj pas, pravi «Giormale d'Itatia». ki na- lije s tem, da ne bo z njimi več stopila, v javlja, da bo trezni italijanski narod po ' trgovinske odnošaje. Makala pred padcem Mesto je že v območju italijanskih topov in ga bodo Abesinci prepustili Italijanom bržkone brez bojev vojske v tem kiajn, temveč j«h utemeljujejo bolj s tehniškimi pripravami za organi, гшгапје transportov in službe za ranjence, potrebne spričo skorajšnje ofenzive italijanske vojske v teh krajih. Včeraj so spet prišli nekateri poglavarji iz krajev, ki jih Italijani še niso zavzeli, k poveljništvu armadnega zbora generala Ma-ravigne, izrazili svojo pokorščino ItaJijanom in izročali italijanskim vojaškim oblast-vom velike količine orožja. Položaj na danakilski fronti Addis Abeba, 30. oktobra, o- Splošno pričakujejo velikih bojev na danakilski fronti Okrog 40.000 vojakov abesinske regularne vqjeke prodira vzdolž pobočij gorovja Muea Ali in skuša obiti italijansko vojsko, ki je utrjena v gorah. Vsekakor hočejo Abeeinci Italijanom onemogočiti, da bi si v Musaalijskih gorah pripravili prehodno oporišče za prodiranje proti džibuitski železnici. Prihod Havariata v Addis Abebo Addis Abeba, 30. oktobra AA. Danes je prispel semkaj poslanik v Parizu. Tekle Havariate z nekaj člani «besdnskega poslaništva v Londonu. Prispeli so iz Džibutija s posebnm vlakom v rekordnem času 27 ur. Z njimi je bilo v vlaku tudi 60 članov egiptskege Rdečega križa. Prebivalstvo je abesinskemu delegatu pri Društvu narodov priredilo na vseh vmesnih postajah navdušene sprejeme. nju. Kakor so v srednjem veku bili vsak čas na razpolago velikaši, ki so v ugodni priliki potegnili z vnanjo silo, če se jim je zato obetala osebna ali fevdalna korist, ne da bi se pri tem brigali za interes državne celote, tako je v glavnem še danes v abesinskih gorah. Dobiti »rasa«, da se prestavi iz ene fronte v drugo, izgleda da ni preveč težavna procedura. Koristna pa je fembolj, ker se da z uspehom uporabiti kot argument za določene aspiracije v pokrajinah, na katere se je vlegel :x>litični interes. Pač se ne motijo oni, ki vidijo v naglašanju notranje neenotnosti ter prestopanja in udajanja, sistem, ki ima namen, pripraviti vse potrebno za kompromisne rešitve, ki so se nedvomno v glavnem točno skicirale že sedaj. Ali dosedaj so vse to šele ugibanja. Morda bodo kot senca ležala nad zasedanjem ženevskega sankcijskega odbora, tvorila ozadje njegovim sklepom ter razgovorom diplomatov in državnikov. Praktično in konkretno pa se bržkone še ne bo uveljavljala njihova vsebina, vsaj še ne za sedaj. Negotovost, ki jo povzroča ta čudna, ne oovsem loeična situacija, bo Evropi vsekakor še ostala nekaj časa. Asmara, 30. oktobra d- Predsfcraže italijanskih vojaških oddelkov so prispele 20 km pred mesto Makaio, ne da bi zadele na znatnejši odpor ali utrpele kake izgube. Prodiranje glavne italijanske sile se bo izvršilo Po načrtu vrhovnega povelj-ništva s poPolno izrabo italijanske premoči v moderni vojni opremi zlasti pa tankov. Makala je ie v dosegi italijanskih topov. Italijanske čete so imele pri svojem prodiranju v zadnjih dneh, v katerih во dospele že preko reke Faras, s eeboj tudi artiljerijo ter so spravile topove v prvo črto, odkoder lahko dosegajo Makaio in okoliške griče Te višine so po izpoved-bah A'bestncev, ki so prispeli iz Makale k italijanskim četam, zasedene le od majhnih oddelkov vojske rasa Sejuma, ki imajo razen tega tudi povelje, naj se prodi-rajočemu sovražniku ne opirajo preveč. V okolici mesta Makale so Abesinci zigradili celo vrsto utrdb, kakor tudi skladišč municije in orožja, ki jih sedaj napadajo italijanska letala za bombardiranje. Včeraj dopoldne se Je baje italijanskim letalom posrečilo uspešno bombardirati štiri taka utrjena gorska gnezda ter jih razstreliti. Sprednjim italijanskim četam so dodeljeni oddelki inženjerjev, ki pri patrulji-ranju označujejo trase za nove ceste, da bodo takoj po zasedbi teh krajev mogli zgraditi ceste ln lažje prodira/ti Dosedanji tovidi še niso povsem raeči-stfli, koliko čett imajo Abesinci 2fl>ranih okoli Makale, vsekakor pa ee mora računati s skorajšnlm pričetkom italijanskega napada r smeri proti temu mestu. Komunike št. 31 Rim 80 oktobra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo naslednji komunike št. 32: Včeraj so italijanske patrole vriile izvide izven postojank, ki so jih naše čete zavzele zadnje dni. Abesinske prednje čete, ki so se spustile v boj z našimi patrolami, so se morale umakniti. Dedžas Sira in še nekateri ugledni poglavarji so se prijavili vojaškim oblastem in izjavili svojo pokorščino. Delovanje našega letalstva na somal-ski in eritrejski fronti je normalno. Italijanski obkoljevalni manever Adigrat, 30. oktobra. w. Konjenica domačinov Pod poveljstvom generala Santi-nija je zaradi zboljšanja terena prešla v prve postojanke. Dosegla je vieoko planoto, 50 milj južno od Adagamusa, ki se širi 50 milj daleč na gorovju pri Makalu Italijanski manever ima za cilj, da zavzame Makaio in sicer z boka, ne pa z direktnim prodiranjem, ter se nadaljuje z dobrim uspehom. Nove predaje abesinskih poglavarjev Pariz, 30. oktobra. AA. Posebni Hava-sov dopisnik poroča iz Asmare: Na severnem bojišfu so oddelki domačinskih čet armadnega zbara generala Santinija vršili izvide na tigrejški visoki planoti Kmetsko prebivalstvo je italijanske čete ugodno sprejelo Poudariti je treba, da ti izvidi niso v neposredni zvezi z načrti italijanske Tajni kodeks egiptske vojske ukraden Kairo, 30. oktobra. AA. Pred kratkim je bil ukraden šifrirni kodeks egiptske vojske. Knjigo so poslali poveljniku nekega pehotnega bataljona v Aabasiju, v neposredni bližini Kaire. Poveljnik je v omotu našel samo spremno pismo. Takoj so aretirali narednika in vojaka, ki sta imela pošiljko v rokah, vendair doslej ni biilo mogoče ugotoviti, kdo je knjigo ukradel. Poljski pooblastilni zakon Varšava, 30. oktobra. AA. Sejm je sprejel včeraj zakon o posebnih pooblastilih predsedniku republike z ogromno večino glasov Po tem zakonu sme predsednik republike do 15. januarja 1936 izdati uredbe z zakonsko veljavo o vseh vprašanjih gospodarskega in finančnega značaja. v razpravi so mnogi poslanci poudarjali, da bo morala vlada z uredbami, ki jih bo izdala na podlagi teh pooblastil, skrbeti predvsem za znižanje cen najnujnejših živil. Listi opozarjajo tudi na potrebo. da naj bi vlada s svojimi pooblastili nastopila proti kartelom. Mislijo, da bo s prvimi uredbami na podlagi pooblastil znatno zvišana dohodnina, z drugimi uredbami bodo urejene najemnine. Danes je o pooblastilnem zakonu pričel razpravljati senat, Nemfija izven Društva narodov Od Stresemannove do Hitlerjeve Nemčije — Kaj si Nemci obetajo po končnoveljavnl zapustitvi Društva narodov Spričo velikih političnih dogodkov v evetu je prešel skoro neopaženo 21. oktober, ko je Nemčija dve leti po oficiel-ш prijavi izstopa končnovel javno zapustila Društvo narodov. O tem je vodil računa samo londonski »Morning Post«, ki je nekaj dni pred 21. oktobrom opozoril Nemčijo, da bo njen izstop, pravo-močen le tedaj, če bo plačala vse svoje dolgove pri Društvu narodov. In res je nemški finančni minister posegel globoko v zalogo deviz in izplačal blagajni Društva narodov 5 milijonov švicarskih frankov. Po zapisnikih Društva narodov je bila Nemčija njegov član devet let, to je od 8. septembra 1926. do 21. oktobra 1935. Udejstvovala pa se je v njem sedem let, to je do 14. oktobra 1933, ko so zapustili nemški delegati razorožitveno konferenco in s tem tudi Društvo narodov. Društvo narodov ni bilo v Nemčiji nikoli posebno priljubljeno. Nemci so gledali v njem prvenstveno orodje zmagovalcev za očuvanje versailleskega miru ter niso nikoli pozabili, da so bili ob ustanovitvi Društva narodov od sodelovanja izključeni. Ko je nemška vlada po podpisu lokarnske pogodbe leta 1925. priglasila vstop Nemčije v ženevsko institucijo, ta njen ukrep nikakor ni bil popularen. Seveda so vodili takrat nemško vlado povsem sebični nagibi, da osigura Nemčiji odločilno besedo v tem velikem središču evropske politike. Težave, ki so bile združene z vstopom Nemčije v Društvo narodov, so danes že precej pozabljene. Že takrat je pokazala Nemčija, da se ne smatra povsem vezana z določbami pakta Društva narodov ter je podpisala svojo slovito prijateljsko pogodbo z Rusijo, v kateri se J6 obvezala, da ne bo nikoli sodelovala pri izvrševanju določb čl. 16. pakta Društva narodov, če bi ga bilo potrebno izvajati proti Rusiji. Nekaj mesecev pozneje so nastopili zlati časi za Društvo narodov, ko sta se kosala s svojimi optimističnimi govori med seboj pokojna Briand in dr. Strese- j mann, ki pa je bil tudi edini Nemec, ki j se je znašel na težkem ženevskem te- j renn. Pokojni dr. Stresemannn je mo- ral radi tega prečuti marsikaj grenkih od svojih prijateljev in neprijateljev v domovini Namesto, da bi ga podprli pri njegovem nehvaležnem delu, so ga zasipali z očitki, da je samo lutka v rokah spretnega soigralca Brianda in da služi prav za prav interesom Francije. Igra usode je hotela, da so s sličnimi očitki napadali v Franciji tudi Brianda. Zaman so bili vsi napori dr. Strese-manna, da bi odprl oči svojim nemškim rojakom ter jih uveril, da je Društvo narodov nepristranska ustanova vseh narodov in držav, ne pa samo podružnica Quai d'Orsaya, kakor so zatrjevali nemški nacionalisti. Bil je fizično sicer jak mož, a končno je le omagal ter padel. Z njim pa je padel tudi največji zagovornik Društva'' narodov med Nemci, ki so ob sklicanju razorožitvene konference že javno napovedovali svoj skorajšnji izstop iz Društva narodo • •• л? ""«П» KOI КОГПУ Odgoditev kongresa JRZ Mesto letos se bo vršil šele prihodno poletje — Sestanek Narodnega predstavništva — Važna seja senatorskega kluba JNS Beograd, 30. oktobra, р. V kabinetu predsednika senata dir. Tomaži ca se je uianee dopoldne vršila konferenca oueii predsednikov .Narodnega predstavništva. Kakor ее je izvedelo, je bil predmet konference predalo ječe redno zasedanje skupščine -u senata. Ker še ni gotovo, ali ее bo novo izvoljeno predsediništvo moglo v toku prvih dni prihodnjega tedna, kakor to predpisuje par-laaneoitarni običaj, predstavili se kraljevskim namestnikom (knez namestnik Pavle se mudi še v Londonu) m zaprositi za ukaz o otvoritvi rednega parlamentarnega dela v zmislu ustavnih predpisov, izgleda, da se Narodno predstavništvo ne bo seetaio 7. temveč šele v ponedeljek 11. novembra. De-finitivne odločitve o tem pa še ni. Danes se je pokazalo, da so biie včerajšnje konference predsednika JRZ Асе Sta-nojeviča s člani bivšega radikalskega glavnega odbora večjega pomena, nego ее je prvotno mislilo. Današuja »Pravda« javlja namreč, kakor zatrjuje iz docela zanesljivega vira, da je prvotna namera, izvršita formalno ustanovitev JRZ še letos, opuščena, im da je kongres JRZ, na katerem se ima izvoliti defmitivno vodstvo stranke, odgo-den na nedosleden öas, do spomladi a.M pa še na kasnejšo dobo. Organizacija stranke namreč še ni tako daleč izvedena, da bi se mogel sklicati kongres. Po velikem delu niso sestavljeni niti sreski odbori. Treba je ustanoviti še banovinske odbore. Radi pomanjkanja lokalnih organizacij je formiranje ereskih odborov zastalo. Brez sreskih odborov pa ее tud.i banoviuske organizacije ne dajo izvesti. Obvestilo »Pravde« ее živahno komentira, smatra se pa. da »Pravda« ni navedla vseh razlogov. Glavni je marveč ta, da odnošaji med glavnim odborom bivše radikaleke stranke in vodstvom JRZ še niso prečiščeni. Združena opozicija je za nedeljo sklicala menifestacijeki zbor v Skoplju, danes pa javljajo, da je ta zbor iz tehničnih razlogov odsoden. Predsednrištvo Kluba senatorjev JNS je sklicalo plenarno sejo kluba za ponedeljek 4. novembra. V zvezi s tem piše današnje »Vreme«, da se vrši širša konferenca gtev- T nega odbora JNS in poeLanoev neodvisnega j kluba, da se bo razpravljalo o fuziji z Ju-j gosioveneko ruairodno stranko (Hodžena) itd. j V stvari gre za sejo senatorskega kluba I JNS, aa kateri se bo nadaljevala razprava o političnem položaju, ki je bila pričeta v klubu 21. oktobra. Ta diskusija se tiče predvsem bodočega stališča in taktike senata, katerega ogromna večina je, kakor znano, organizirana v klubu senatorjev JNSL Nocoj je Uia v predsedmsivu vlade konie-renca ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča in prometnega m'nistra dr. Spaha z Aco Slanojevidem. Prometni minister dr. Spaho bo odpotoval v Bruselj, kjer bo poselil mednarodno razstavo, nato pa v Pariz, da se udeleži mednarodne železniške konference. Seja ministrskega sveta Beograd, 30. oktobra p. Danes je imel pod predsedstvom predsednika viade dr. Milana Stojadinoviča ministrski svet sejo od 17. do 20., na kateri je razpravljal o resornih zadevah. Med drugim je bilo sklenjeno: 1) Zunanji minister se pooblasti, da predloži Narodni skupščini več konvencij sklenjenih z raznimi državami; 2) Poleg odobrenih 8 milijonov Din xa nabavo hrane prebivalstvu pasivnih in po suši oškodovanih krajev se odobri še 12 milijonov Din. Določen je bil način razdelitve živil in organizacija vsega posla; 3) Ročnim delavcem (sezonskim delavcem), ki nimajo delavske knjižice, se dovoli 75 odstotni popust pri vozninl na železnici za povratek iz Beograda domov na podlagi potrdila njihove občine, da so bili poslani v Beograd zaradi iskanja zaslužka; 4) Sprejme se predlog, ki ga je predložil j minister za šume in rudnike, glede izpre-i membe pravilnika o pogozdovanju. Kakor so sporočili ministri, je od *sote j 2o milijonov dinarjev za prehrano pasivnih ; krajev dobila zetska banovina 5 milijonov, \ primorska 5, savska 2.5, ostanek pa ostale i banovine, med njimi dravska pol milijona ! Din Vprašanje pasivnosti dravske banovine Do sedaj je bila dravska banovina službeno smartrana kot pasivna pokrajina in je bila radi tega deležna podpor iz posebnih kreditov za prehrano siromašnega prebivalstva. Lansko leto je dravska banovina v to svrho prejela okrog 2500 prevoznic za polovično, odnosno četrtinsko ceno in v denarju okoli 1.300.000 dinarjev, ki se je porabili za nakup živil, zlasti koruze odnosno moke. Letos je bila dravska banovina brisana iz seznama pasivnih pokrajin. Kakor javlja sedaj »Slovenec,« je intervenciji dir. Korošca m dT. Kreka ipak uspelo, da je ekonomsko - finančni komitet ministrov odobril kredit 500.000 dn,mwjev za prehrano siromašnega prebivalstva v dravski banovini. zlasti v Beli in Suhi krajiini. Kakor nam javljajo iz Beograda, znašajo krediti za podporo pasivnim krajem v smislu včerajšnjega sklepa ministrskega komiteta 20 milijonov dinarjev. . Premestitev pravne fakultete iz Subotice v Sarajevo Sarajevo, 30. oktobra, o. Sarajevski študenti organizirajo javno zborovanje, na katerem bodo zahtevali, da se subotiška pravna fakulteta premesti v Sarajevo. V tej akciji sodelujejo tudi vsi bosanski in hercegovski akademiki. Nemci kupujejo naš tobak Beograd, 30. oktobra, o. Iz Hercegovine poročajo, da so zastopniki nemške tvrdke iz Bremena nakupite velike količine našega tobaka. Obiskali so razne tobačne Staniče in nakupil» 250.000 kg blaga. Bili eo zelo zadovoljni s kupčijo. Poleg Nemcev pridejo v kratkem nakupovat naš tobak tudi Poljaki, Egipčani, Öehi, Francozi in drugi. Očividmo bodo v kratkem vsa naša skladišča prazna. Lastnega očeta ubili Karlovac, 30. oktobra, о. V Karlovcu je bil danee ob belem dnevu izvršen strašen umor. Trije bratje Jakiči во sredi mesta s palicami do smrti pobili svojega očeta Ivana Jakiča, ker je nameraval prodati neko zemljišče Nato во ее sami prijavili sodišča. Proces proti marsej-skim atentatorjem Pariz, 30. oktobra, a Iz МеитвейЬеа poročajo, da se bo proces proti ZvonwMrju Poepi-itlu ,Ivanu Raijriču in Miju Kralju, ki so obtoženi udeležbe pri mamsejskem atentatu, in proti dir. Janku Paveliču, Evgenu Kvaterniku in Ivanu Perčeviču, ki so obtožena istega zločina, pa bodo sojem v kon-tumacijti, porodi 18. novembra. Pravnik! Nj. Vel. kralju Petro П. Beograd, 30. oktobra. AA. Nj. Vel kraljica Marija je danee sprejete v avdäjene» zastopnike jugoslovenskega združenja za mednarodno pravo dr. Milana Bartosa, univ. prof., dr. Ste vama. Cinkoviča, tajnika zunanjega ministrstva in docenta dr. Ud jo Pržida, ki so ji izročili za Nj. VA kralja Petra П. iztis drugega letnika glasila »druženja za mednorodno pravo, posvečenega spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Velike -poplave v Švici Bern, 30. oktobra. AA. Poplave v Švici od Ženevskega do Bodenskega jezera za_ vzema čimdalje večji obseg. Posebno so prizadeti kraji severno od Bema, kjer во ceste in železniške proge na mnogih krajih zatrpane z usedlo zemljo. Pri reševanju sodelujejo vojaki in gasilske čete. V Bernu so vsi nižji kraji pod vodo. Čez ulice eo morali zgraditi začasne prehode. Tudi v srednji Švici so reke prestopile bregove Match Aljehin - Euwe Amsterdam, 30- oktobra, g. Pri včerajšnji 12. partiji za šahovsko svetovno prvenstvo je zmagal Euwe nad dr. Aljehinom. Stanje: dr. Aljehin 5 zmag. Euwe 4. 3 remis. /remenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danee: Precej vedro, le ponekod nekoliko oblačno v ostalem toplo in nekoliko vetrovno vreme. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Izpremenljivo vreme bo trajalo dalje, temperatura nad normalo. od časa do časa v prostih legah viharne zapadni vetrovi. Maši kra|i in ljudje Jadranski dan Ker je zgodovina učiteljica naroda, praznujemo rasne spominske dneve, da črpamo zaupanje v bodočnost in dobimo smernice za delo, ki nas še Čaka. Naši polki imajo vsako leto svojo slavo, ki spominja na dan ustanovitve in na velike preizkušnje. Naša mornarica pa slavi kot najpomembnejši dan v svoji zgodovini 31. oktober v spomin na oni slavnostni dogodek leta 1918, ko so na zastavnih drogovih avstrijske vojne mornarice zaplapolale naše trobojnice. 31. oktobra 1918 je zastopnik našega Narodnega sveta v Pulju zahteval od vrhovnega poveljnika avstfo-ogrske vojne mornarice, ki je bila tedaj večinoma usidrana v svojem glavnem pristanišču Pulju, da odloži svoje poveljstvo ter ga izroči Narodnemu svetu. Avstrijski vrhovni poveljnik se je zavedal, da tvorijo večino moštva in velik del častniškega zbora zavedni Slovani: Jugosloveni, Čehi, Poljaki m poleg njih Rumumi. Vdal se je zahtevi in na vseh ladjah od Pu-Ija do Kotora je zaplapolala jugosloven-ska. trobojnica. Sele potem, ko se je to že zgodilo, je avstrijski cesar. Karol izročil mornarico jugoslovenskemu Narodnemu svetu. Avstro-ogrska mornarica je tako prišla v našo oblast po naši zaslugi. Zato je popolnoma razumljivo, da slavi naša vojna mornarica ta dan kot svoj rojstni dan, čeprav pozneje naša zastava ni ostala na vseh onih ladjah, temveč le na malem delu njih. Z mornarico pa praznuje 31. oktober tudi vse naše Primorje, prav tako pa tudi vsi oni v zaledju, ki se zavedajo pomena dne, ko je na Jadranu zagospodovala jugoslovenska zastava in ko smo mogli reči, da ima tudi Jugoslavija vse pos-oie pomorske države. Od 31. oktobra 1918 zaznamuje naša vojna mornarica velike napredke. Zgodovina nas uči, da Jo moramo smatrati za hrbtenico naše obrambe in varstva in da zaradi tega sa njo nobene žrtve niso prevelike. Da je Jugoslavija najmiroljubnejša država na svetu, lahko smelo in vedrega lica poudarjamo vedno in povsod, zgodovina pa nas uči, da so vojne vedno bolj pogoste in vedno hujše, čimbolj so narodi kulturni, in da so poželenja zsvojevalnih držav vedno bila uperjena na pokrajine z velikim pri rodnim bogastvom. Na vprašanje, ali je naše morje vredno vseh žrtev, odgovarja že dejstvo, da je dolga stoletja preža! tuj pohlep na naš Jadran in da so srbski in hrvatski kral ji, knezi m župani težili k svojemu morju, ker so ga smatrali neobhodno potrebnega za obstanek in razvoj svojih deželanov. 7a naše narodno gospodarstvo je naga morska obala, M nam odpira prosto pot. v svet, neprecenljiv zaklad. ^ Naše morje omogoča širok gospodarski razmah države kot pomorske države le izkoristiti moramo vse možnosti, ki se nam nudijo. V tem pogledu igra najvažnejšo ulogo naša trgovinska mornarica. Zače- tek njenega razvoja je bil šele leta 1921, ko je bilo rešeno vprašanje razdelitve avsfcno-ogrske trgovinske mornarice med našo državo in Italijo. Tedaj je bilo priznano naši državi le okrog 100.000 bruto registrskih ton, in ob koncu istega leta je obsegala naša trgovinska mornarica skupaj z jadrnicami le 124.500 bruto registrskih ton. Potem se je tonaža naše mornarice dvigala do leta 1932 ko je dosegla skoro 400.000 bruto registrskih ton. Potem je sledilo nazadovanje za približno 30.000 ton, kar pa je dianee splošen pojav v vsem svetu. Danes prevažajo naše ladje iz tujih luk v domače in iz domačih v tuje blago. Koliko mornarjev in njih rodbin živi od naše mornarice, za toliko pa je tudi večji trgovski promet med Jugoslavijo in raznimi pomorskimi državami v Evropi in izven nje, ker posredujejo ta pro-met naše ladje! Vsaka naša ladja pomeni propagatorja za našo industrijo in poljedelstvo. Zato ima tudi prebivalec kontinentalnih krajev naše države največje interese na prospehu naše trgovinske mornarice. Vzbujanje zavesti aH, bolje rečeno, poglobitev dejstva, da je morje naš največji zaklad, je kot svojo najvažnejšo nalogo prevzela Jadranska straža, ki je v kratkem času postala naša najmočnejša in najpopularnejša organizacija. Tudi za Jadransko stražo je 31- oktober velik praznik. Ves narod slavi današnji dan kot jadranski dan in organizacije Jadranske straže opozarjajo vso javnost na važnost in dobrote našega morja ter na pomen in koristi našega brodovja Posebno važno je, da se naši mladini vcepi prepričanje, da bo naša bodočnost slavna le, ako bo tudi Jugoslavija močna na morju in ako bo vsak naš državljan smatral za svojo v*ako našo lad jo in vso morsko obalo, ki se lahko glede svoje lepote kosa s katerokoli morsko obalo sveta Jadranska straža zastavlja vse svoje moči, da se bo povsod propagirala naša vojna mornarica in da bo med nami zakoreninjeno globoko prepričanje, da je morje z močno mornarico važen del jamstva naše svobode. Jadranski dan naj vsem Jugo-slovenom predstavlja kot visok, vseh žrtev vreden ideal nomorsko silo Jugoslavije. KINO UNION TELEFON S T. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Angela Zalokar — Gustav Gründgens Heinrich George Devica Orleanska Režija: GUSTAV UCTCKY Zgodovinski film največje aktualnosti. Srednji vek pokazan veličastno kakor še nikjer in nikoli. Rezervirajte vstopnice od 11— 12.30 in od 15. ure dalje. Velika beograjska preseljevanja Od oktobra do novembra preživljajo beograjski stanovanjski najemniki razburljive dneve Beograd, konec oktobra. Vsako leto 1. maja in 1. novembra ter nekaj dni prej in pozneje nudi Beograd sliko razburljivega preseljevanja. V Beogradu je namreč navada, ki je močnejša, kakor vse postave, da se stanovanjski najemniki selijo le maja in novembre. Na ta način je vsak najemnik po 6 mesecev vezan na najeto stanovanje. Stanovanja ее odpovedujejo od lastnikov ali pa od najemnikov 1. aprila in 1. oktobra in potem vlada mesec dni veliko razburjenje, ki vpliva na vse mesto in mu daje tudii possbno sliko. V Beogradu je le malo najemnikov, ki bd imel kakor pri nas četrletne stanovanjske pogodbe. Lahko bi jih seveda imeli, a ker je bilo že od nekdaj tako, se selijo še danes novembra in maja. Preplavljen z uredništvom, obrtniki, s privatnimi nameščenci in delavstvom je Beograd že pred kakimi 20 leti izgubil značaj mesta madih posestnikov. Nekaj let so se množice stanovanjskih najemnikov selile iz starega mestnega dela v nova poslopja, potem pa se je povodenj selitve usmerila spet nazaj pod stare krove. V prvih povojnih letih so bila nova stanovanja velika atrakcija, pozneje v dobd krize pa so spet prišla do veljave stanovanja v starih hišah. Ze od nekdaj pa so beograjski stanovanjski najemniki ali kirajdžije, kakor jim pravijo, še večji reveži kakor sotrpini v drugih mestih. Nova, toliko zaželena stanovanje so bila takoj ob dovrši tvi silno draga in visoke cene so se večinoma obdr- žale še do danes. Poskočila pa so seveda tudi stara, v boljših časih zapuščena stanovanja, kakor hitro so hišni posestniki opazili, da bi se mnogi najemniki spet rada vr_ nili nazaj pod skromnejše strehe. Od odpovedi do preselitve, to je mesec dni in še nekaj več, v družinah beograjskih najemnikov ni govora o redu in miru. Ulice so polne iskalcev stanovanj, odpovedana stanovanja pa seveda tudi. Cele rod. bine so takorekoe na pohodu od ulice do ulice, od hiše do hiše, od nadstropje do nadstropja. V rednem času ni mogoče ne kuhati ne jesti m tudi ne počivati. V od. povedano stanovanje prihajajo od zore do mraka reflektanti in radovedneži, a tudi prijatelji in znanci, ki svetujejo to in ono. Kakor drugod, tako so seveda tudi v Beogradu boljša ona stanovanja, ki se dobe po prijateljskem nasvetu, kakor pa ona, ki jih svetujejo časopisne objave in listki po ulicah in v izložbah. Če le more. se najemnik takoj, ko je odpovedal, preseli na hrano in prenočevanje h kakemu prijatelju, doma pa pusti deklo, da od jutra do večera razkazuje stanovanje novim reflektantcm. Razburjenje, ki se začne takoj po odpovedi stanovanja, priimora marsikaterega najemnika, da odpoved spet prekliče ter se spet zaveže na 6 mesecev. Da bi pri tem dosegčl boljše pogoje, ni niti misliti. Hišni posestniki so nepopustljivi. Od tega, кат so iimeli. ne odnehajo, pa če bi jim bilo tudi v korist. Disciplinirani so do skrajnosti. Če se najde med njimi bela vrana, PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prfrodne Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva sa aoc. роВШв» m nar. zdravje S. br. 16.485 od 20. V. 1986. OdoC je anhbepiicen / ki sklepa z najemniki ugodnejše pogoje, ga tekoj prisilijo, da ugodnosti prekliče in da se dosledno ravna po večini. Pred ne. kaj meseci je »Politka« poročala o ne-kem hišnem posestniku, ki je nameraval svoj:m stalnim najemnikom za vsaki 13. mesec čr. tati najemnino. Kmalu je bilo razglašeno, da je ta načrt propadel zaradi discipline. KiTajdžije pa se znajo tudi maščevati. Policijski kvarti in tudi sodišče imajo večkrat posla s taki.mi maščevalnimi zadevami. Najemnik se, recimo, pogodi za novo stanovanje ter hišnemu posestniku zgovorno pripoveduje, koliko premoženja ima njegova tašča, ki živi zunaj na vasi, а ее bo po- zneje preselila v mesto. Ko kar mimogrede omeni, če ne bi sc dalo napraviti stanovanjske pogodbe na tošeino '»ne. je se. veda lastnik silno zadovoljen. Kmalu pa so izkaže, da tašča tam zunaj v vasi nima prav ničesar pod milim nebem. Najemn:k tudi nima toliko, da bi plačal, v stanovan "u pa ostane vendarle 6 mesecev. Podobnih trikov je še več in ker se stanovanja odpovedujejo le dvakrat na leto, najemnik na tak način ne vozi s'abo. Da bi vse to prenehalo in d« bd bilo konec mučnega preseljevanja dvakrat na leto, bi se dalo kaj storiti samo na podlagi zakona o maksimiranju najemnin. Valentin Fertfč f Ljubljana. 30. oktobra* Davi okrog 3. je na svojem domiu ▼ Holzapflovi ulici po daljši bolezni preminul računski inšpektor mestnega dohodar-stvenega urada Valentin Fortič, ki ga je kot vzornega uradnika, nacionalnega delavca in človeka cenila ne samo vsa Ljubljana, temveč vsi, ki so se bili kdaj v življenju srečali z njim. Rodil se je Valentin Fortič 14. februarja 1883. v Železnikih na Gorenjskem. Nje- gov oče je bil po poklicu fužinar, ki je e trdim, a poštenim delom preživljal svojo številno družino. Ko je bilo Valentinu komaj 6 let, mu je oče umrl. Mati se je z obroki — bili so štirje sinovi in dve hčerki — preselile v Ljubljano, kjer je vsem z velik'm trudom in ljubeznijo poskrbela za vzgojo in eksistenco. Ena hčerka je mati direktorja TPD dT. Vrhunca, najstarejši Vojteh je strojni mojster mestne elektrarne, Tone je šef pisarne notranjega ministrstva v Beogradu, Ivan pa je bil trgovec ▼ Idriji, odkoder se je moral nred italijansko okupacijo umakniti v Maribor. Valentin je po dovršeni osnovni šold sicer ostal brez formalne izobrazbe, a kot samouk si je z žilavostjo in vztrajnostjo pridobil obsežno strokovno znam je. Leta 1911. je stopil v službo pri mestnem do-hodarstvenem uradu, kjer se je po zaslugi svoje naravne inteligence in delovne energije kmalu povzpel na mesto računskega inšpektorja. V službi je bil 6icer dosleden in strog, v zasebnem življenju pa je br! zmerom lojalen in uslužen ter je šel rad na roko vsakrmuT. če je le bilo v njegovi moči. Njegova služba mu je nakopala mnogo neprijateljev. a še večji je bii' krog njegovih prijateljev in tovarišev, ki so visoko spoštovali vestnega in družabnega moža^ Bil je vedno odlično naprednega mišljenja. Sokol na Taboru je ž njim izgubil zvestega člana. V aprilu je bü! začel bolehati Njegova trdna narava je dolgo kljubovala zavratmi bolezni in prejšnji mesec je prišel celo v uTad na delo. A vnovič ga je vrglo na bolniško posteljo, s katere ni več vstal. Jutri ob 16. bo б hiše žalosti, Hol zapf lova uüca 17, poromal na svoje poslednje domovanje k Sv. Križu. Vrlemu možu trajen spomin, njegovim pa naše iskreno sožaije! Okrasite tuüi pozabljene grobove Jesenice, 30. oktobra. Tja na jeseniško polje so se zadnje dni pomikale skupine žen, deklet in otrok s ko-puljicami in torbicami v rokah, da očistijo in okrase grobove svojih dragih. Naše pokopališče, ki ga obdajata železnica, in cesta, ni brez poezije, ko se cvetje razbohoti po njem in prekrije mrzlo kamenje in železjo ob gomilah. Prevzame te pestrost barv jesenskega cvetja, mehko ti postaja pri srcu, ko vidiš prihajati zmerom nove trume ljudi, prinašajočih cvetje, da bo božji vrt na veliki spominski dan onih. ki so že dotrpo-li, čim lepši. Med posetniki je neštevilo starih ljudi, ki donašajo cvetje na gomile svojih dolgoletnih drugov in družic- Tu in tam se utrne solza in kane na grob, ki hratii njih kosti in vzbuja lepe spomine na mlade, srečne skupaj preži vi jene dni, a tudi na prestane boje in bridkosti. Tu in tam ihti mlada mati, ki je dala življenje kopici otrok, a ji je smrt ugrabila enega ali več izmed njih. Na našem pokopališču so redki oni, ki so živeli v izobilju. Tu jih je smrt izenačila z onimi, ki so živeli trdo življenje pomauj-kanja in trpljenja. Z redkimi izjemami so nagrobni spomeniki skromni, kakor so bili skromni in ubožni oni, ki leže pod nji mL Za velikim križem ob mrtvašnici počivajo med mladim drevjem telesni ostanki ljudi, ki so častili Boga na drug način, poleg onih, ki so sami obupali nad seboj ter niso bili deležni cerkvenega pokopa. Vsi, ki jih je usoda zanesla na ta božji vrt z vseh vetrov, so našli tu svoj mir, smrt jih je združila vse brez razlike. TL ki nimaš svojcev med pokojnimi, pri-nesi na veliki praznik rajnkih s setoj kito cvetja in jo položi na pozabljen grob neznanca. In če le moreš, prižgi lučko, da bo svetila tudi njemu, ki ga je usoda zanesla na našo božjo njivo kdo ve odkod. KINO SLOGA Telefon 2730 Ljubljanski dvor Živi obiskujejo mrtve Ljubljana, 30. oktobra. Neskončno lepa luč se je razlila nad pokrajino. Odete v hermelin se bleščijo planine, sam očak Triglav strmi spet doli k nam v Ljubljano. Gozdovi naokrog so polni čudovitih barv — nad mestom in nad vsem pa kraljuje ljubljanski grad, ves v solncu, ki prigreva toplo in prijazno. Še je obilo cvetja po vrtovih. Vsesvetni-ee so se razcvele, da jih je na gosto kakor jagod na grozdu. Najlepše se bohotijo kri-zanteme — rdeče, bele, rumene, zlate. Vrtnarji so napolnili z njimi svoje trgovine in izložbe; prekrasni spleti lovora in mnoge sveče nas opominjajo na praznik vseh mrtvih, ki je pred nami. _ Trume romajo iz mesta proti Sv. Knzu. Skoro ves dan teče procesija in vmes v presledkih hitijo rdeči avtobusi, polni žena in otrok, tistih, ki nesejo vence, cvetje in orodje in bi tega ne zmogli peš. Pred Sv. Križem vam je pa okoliških otrok in žensk in delavcev, vsi z grabljicami in drobnimi motikami, vsi z vprašanjem in ponudbo na ustnah in v očeh: — Kej za poravnat', prosem? — Grob za porihtat, prosim? Premnogo je odklonjenih in čakajo zaman ves dan. ali na večer morda le pridejo na vrsto, da kaj porihtajo ali poravnajo, nanosi jo peska, očistijo plevel in zalijejo cvetice, da se potem vsaj s kovačem pnsluzka vrnejo domov. . Pesek ponujajo fantje in ocanei, ben m rumeni pesek tam od Roba in Lašč in izpod Molnika. Stoje ob svojih vozovih, s lopato v roki, ob polnih samokolnicah. — Kaj peska, gospa? Deset dinarjev, pa ее pogovorimo in zapeljemo do groba! Vse stojnice so že na svojih mestih in ▼ dveh dolgih vrstah; kjer jih še včeraj ni bilo, je bilo vsaj zapisano na kolu: — Pomni! Ta prostor je oddan! In danes je bilo spet kakor vsako leto na ponudbo: sveč belih in rdečih in zelenih, vencev in šopkov, podobic in različnega okrasja iz smrečja, fine praproti, mahu in vrtnih cvetk. In temno modrih vaz iz gline je pripravila lončarska zadruga iz Komende. Česar ne prodajo starši ob stojnicah, raz-našajo otroci in ponujajo med trumami, ki pntekajo v procesiji proti Sv. Križu: »Kupite! Samo tri dinarje!« In zdaj pa zdaj se skregajo ti drobni barantači med seboj: »Ne znaš! še za večerjo ne boš zaslužil, zguba!« — Mami jo jih slaščice in vonj kostanja, ki se peče ves dan v dveh. treh re-šetastih pečicah... Znotraj na pokopališču vse mrgoli, vse čisti, koplje, pleje in zdaj pa zdaj odjekne žvenk motike, ki je udarila ob kamen. Tiho in nagk) se opravlja delo na grobovih. O, če bo solnce še naklonjeno take dobrotno, kakor zadnje dni, kako lepo bo okrašena božja njiva! S koliko ljubeznijo krasijo ljubljanske družine pokojišča svojih dragih, ko je upanje, da ne bosta naliv ln vihar razdejala okrasja! Seveda se tudi na vojaških grobovih, okrog spomenika judenburških žrtev, ob skupnem Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri premiera nepozabnega Ufa filma BARKAROLA Pesem iz > Hoff mano vih pripovedk« je postala v čarobni karnevalski noči usodna za dvoje ljubečih se mladih src! GUSTAV FRÖHLICH in LIDA RAAROVA Najnovejši zvočni tednik s slikami z abesinskega bojišča in proslava padca Adue v Rimu. Vstopnice rezervirajte v predprodaji! I grobu naših iiteratov in drugod trudijo pridne roke. Vnema je tolika, da se človek ■še prav ne zave, da je na pokopališču- Le kadar zaklenkajo zvonovi v svetokriškem zvoniku, znaneč novega mrliča, — tedaj se vse zgrne k cerkvi, da spremijo novega mrtvega gosta do sveže izkopane jame. Kakor list od veje se utrga zdaj ta, zdaj oni, — da ni dneva brez pogreba. In ko plove čez grobove žalostinka in se gubijo v nič poslovilne besede govornikov, tedaj vsi po- grebci, zbrani z vsega pokopališča, utri-I njajo solze in se po pogrebu in končanem 1 delu zamišljeni vračajo domov... Saj, ali ni nekoč bilo na starem ljubljanskem pokopališču zapisano: —• Danes meni, jutri tebi... Pri Sv- Križu in po vseh ljubljanskih pokopališčih je letos res vse najlepše pripravljeno za počaščen je pokojnih bratov in sester, očetov in mater. Obsojeni uničevalci rib Ljubljana, 30. oktobra. Banovinska uprava ima svoj poseben ribji revir od Tacna navzgor po Savi in Sori do Medvod odnosno Goričan. Ta tacenski ribji revir je edinstven v Sloveniji, kjer je ob času drstenja z lahkoto dobiti sultje drstnice za umetno gojenje. Vsako leto dobe r tem revirju do 100.000 sulčjih iker, ki jih potem celo izvažajo v inozemstvo. Cena za 1000 iker je 230 Din. V ta revir prihajajo suled iz daljnih krajev, celo od Trbovelj priplavajo po Savi. Po končanem drstenju se sulci vračajo v svoje stalne kraje. Ni čuda, da je v času sulčje drsti spomladi izredno razvit tatinski lov na sulce. Ribji tatovi so že povzročili banski upravd veliko škodo. Sulce love ob tem času na vse mogoče načine. Streljajo jih z dinamitmmi patronami, s karabmkami, love jih z vilicami in mrežami in primerilo se je сек), da je tak ribji tat vloviii 8 kg težkega su>lca. ko ga je zadel z debelim kamnom. Pred malim kazenskim senatom so se vršile tri obravnave proti družbi, ki je bila obtožene cele vrste kriminalnih dejanj: eni ribje tatvine, drugi krivega pričevanja in celo posilstva. Na obtožni klopi je sedelo 7 obtožencev. Obravnava je bila za. radd nekaterih mladoletnikov taira. Obtoženci so doma iz Goričan pri Medvodah. Včeraj se je vršila od 16. do 20. zaključna obravnava Nekateri obtoženci so zanikali tatvine drugi pa priznali. Med drugimi sta bila obsojena zaradi stricev in lipanov ključavničar Ivan Trampuž na 2 meseca zapora m Ivan Kavčič, šofer iz Ljubljane tudi na 2 meseca zapora, toda ta pogojno za 3 leta. Ostali ribji tatovi so prejeli kazen od 14 dni do 1 meseca. Neka trgovska so-trudnica pa je bi'a obsojena zaradi krivega pričevanja na 2 meseca zapora. Cela afera traja že od lanske pomladi, ko so prišli na sled vsem tem tsttvin&m. Binovinsk^ uprava je trpele tokrat okoli 1500 Dm škode. Kupujte domače blago S Domače vesti * Borba «dretnikoT sa obstanek. Odvetniške zbornice imajo svoje glavne skupščine in na vseh je mnogo govora o težki borbi odvetnikov za obstanek. Odvetniški poklic preživlja v vsej državi težke čase zaradi splošne gospodarske krize. Glasilo zagrebške odvetniške zbornice »Od-vjetnik« naglasa v letnem poročilu o delovanju zbornice, da so slabe gmotne razmere prisilile tudi v mestih mnoge odvetnike, da se s svojimi strankami pogajajo na način, ki škoduje poklicu ln ki bi se dal uvrstiti eelo v nelojalno konkurenco, ker podkopava fakultativne tarife ter para-lizira učinek akcije odvetniške zbornice, da bi tarifi oetali v veljavL Veliko škodo trpijo odvetniki tudi zaradi tega, ker se po-Ja®i rešavajo razne zadeve zaradi preobremenitve višjih sodišč. Zagrebška odvetniška zbornica je v preteklem letu vpisala 29 novih članov, izbrisala pa jih je in je med njimi 25 takih, ki so se zaradi premajhnih zaslužkov odrekli izvrševanju poklica. Tudi poročilo sarajevske zbornice zaznamuje veliko zmanjšanje članstva V vsej Herceg-Bosni je danes samo še 30 odvetniških pripravnikov, od teh so v Sarajevu samo 4 dočim je bilo prej nekdaj tam več odvetnikov, ki so imeli po tri koncipiente. Zaradi tega pa imajo dobre posle zakotni pisarji. * Znanost v sluibi reda in pravice. Preiskava strašnega zločina nad gluhonemo deklico nudi spet najboljše dokaze o velikem pomenu kemičnega laboratorija pri preiska-▼anju zagonetnih zločinov. Proti kondukter-jn Cviji, morilcu nesrečne Katice, ni bilo ■prva nobenih tehtnih dokazov. Dovolj časa je imel, da je opral svojo obleko, in, ko si je od znotraj razpraskal nos in povzročil krvavenje, je imel dobro opravičilo za krvave madeže, ki so še ostali. Kemični laboratorij pa je natančno razlikoval kri žrtve od krvi morilca in z ultravioletnimi žarki je našel tudi one krvave madeže, ki jih je morilec skoro popolnoma opral na svoji obleki. Vodja sodno medicinskega instituta prof. dr. Edvard Miloslavid je po lastni iniciativi astanovil kriminalistični laboratorij, ki se je sedaj izkazal z največjim uspehom. Prof-Miloslavič je več let deloval na medicinski fakulteti v Clevelandu in si je tudi tam pridobil sloves izvrstnega kriminalista. Posebno uspešno je sodeloval pri razkrinkanju kralja ameriških gangsterjev Al Caponea. NEOBVEZNO si oglejte KLOBUKE IN ČEPICE У NAJNOVEJŠIH OBLIKAH IN NAJBOLJŠIH KAKOVOSTIH PRI MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA — ŠTABI TRG 14. * Nore telefonske zveze. Uveden je telefonski promet Zagreb — Št. Jakob in De-fereggen — Strobel, — Techendorf am Weissensee in Unterach am Attersee. Taksa za navaden razgovor treh minut znaša 4.20 zl. fr. za zveze med Zagrebom in vsakim teh krajev. Prav tako se uvede telefonski promet med Bledom — Oospo Sveto, Wolfgangom in Feklabruckom ter med Zagrebom in Eisenstadtom. Taksa za navaden razgovor treh minut znaša 1.50 zL fr- v relaciji Bled — Gospa Sveta, 3.45 zL fr. v relaciji Bled St. Wolfgang in Feklabruck in 4.20 zlatih fr. v relaciji Zagreb — Eisen-stadt. Razgovori se lahko začno od 1. novembra. * Odprte planinske postojanke Osrednjega društva SPD. Erjavčeva koča na Vršiču je oskrbovana ob sobotah in nedeljah in praznikih. Ob Bohinjskem jezeru vabita na oddih postojanki Zlatorog in Sv. Janez. Orož-nova koča na Črni prsti je odprta ob sobotah in nedeljah, ako je lepo vreme. V Kamniških planinah so stalno oskrbovani Dom na Krvavcu in koča na Veliki planini; izleti k tem postojankam ter tavanje v njih je zelo prijetno. Dom v Kamniški Bistrici je dostopen tudi onim izletnikom, ki vpo-rabljajo avtomobile, ker je vozna cesta v najlepšem stanju; pešce vabi nova peš]x>t na desnem bregu Bistrice. * Službeni Est dravske banovine od 30. t. m. objavlja med drugim tepremembe uredb o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, o osebni io rodbinski do-feäadi državnih uslužbencev in upokojencev tn o volitvah svetnikov trgovinskih industrijskih in obrtnih zbornic. Objavljena sta tudi poslovnik strokovnega odbora P"ri oddelku Za carine finančnega ministrstva. ter pojasnilo o carinjenju alkohola. * Uradne ure pri sodiščih. Pri okrožnem, ereskem ter obrtnem sodišču v LJubljani se nratfuje od 1. novembra t. L dalje dnevno od 7.30 do 14. are ab delavnikih im od 9. do 11. ure ob nedeljalh in praznikih. Ves ta :čas je otvoirjeno vložišče teh sodišč. * Društvo posestnikov novih hi? naznanja, da ima sedaj svojo pisarno v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 37 b »Poštni dom«. Uradne ure so od 15. do 17. ure. * P°roka Včeraj sta se na Vranskem poročila g. Pavel Annečič, svetnik direkcije državnih železnic v Subotici, iin gdč. Anica Serkova, hčerka uglednega bano-vinskega zdravnika g. dr. Edvarda šerka na Vranskem. Iskreno čestitamo. * Vmičarija je sgorela. V eni izmed zadnjih noči je nastal ogenj v Gradiščaku v viničariji posestnika Čuša Lovrenca iz Ger-lincev. V viničairiji sta stanovala viničarja Siren Ivam im Ina e svojima о-Ьгоисоша v starosti do treh let. Vsa družina je bila v trdinem spanju, ko so i® zgradbe že švigala ognjeni jeziki in so družino morali na ae varnost opozoriti sosedje. Na pomoč во prihiteli gasilci iz Juršnoev in rešili 16 poio*-njt&kov vina. S poslopjem so zgoreli vse pohištvo. obleka in ves živež. Kaico je ogenj nastal, se ne ve. « Huda burja na morju. V srednji Dalmaciji je dva dni divjala silna burja in se je na morju pripetilo več nesreč. Jadrnico »Ime Isusovo«, na kateri sta bila lastnik in dva njegova sinova, je pri Braču prevrnilo in so se vsi trije ponesrečenci nekaj ur borili z valovi. Rešila sta jih dva motorna bro-da iz Sutivana. Tudi jadrnico so srečno spravili na kopno. Podobna nesreča se je blizu Splita pripetila jadrnici »Mariji« iz Krila. K sreči je bil na svoji lokalni progi parnik »Vodica«, ki je rešil jadrnico in mornarje propasti. * Junaka is Like je rešila operacija V bolnišnici v Vtnkovcih so operirali znanega atleta Matijeviča, ki ga je, kakor znano, ot-strelil njegov lOletni sin Nikica Operacija je uspela in, če ne bo kakih komplikacij, bo Matijevič prebolel nevarno rano. * Vsa vas v paničnem strahu pred steklino. V vasi Žrnovnici. ki je komaj 10 km oddaljena od Splita, je zavladala strašna panika. Pred dnevi je pobesnel ovčarski pes na skupnem pašniku na Mosor planini ter po-davil in ogrizel preko 20 ovac. Vaščani so psa ubili, oklane ovce pa so pojedli, da ne bi šle v nič. V revni vasi so bile nekaj dni velike gostije in nihče ni mislil ua pretečo nevarnost. Nevarnost jim je bila predočena šele potem, ko je prišel v vas sreski veterinar, ki je izkopal ubitega psa ter poslal njegovo glavo splitskemu higienskemu zavodu. Tam so ugotovili, da je bil pes stekel. Vse vaščane, ki so jedli ovce, so odposlali na preiskavo v ambulance raznih higijen-skih zavodov. * Knjige, ki jih ne bi smeli pogrešati v nobeni slovenski »prejemnici. Med te spadajo brez dvoma Jakopičev zbornik Albuma slovenskih književnikov, Cankarjev zbornik in Jubilejni zbornik Otona Župančiča. Ta reprezentativna dela so trajne vrednosti. V Jakopičevem zborniku naj dete največjega sodobnega slikarja Slovencev v besedi in sliki. Album sloven-skih književnikov Vam omogoča neposredni stik z zunanjimi liki mož, ki So ustvarjali slovensko dušo in slovensko kulturo. Cankarjev in Zupančičev zbornik pa posvečata tema dvema vrhovoma slovenske besede in književnosti strani, ki so trajne vrednosti. Pokažite tujcu s te. mi knjigami bogastvo našega domačega duhovnega življenja. Vrzite iz svojih »prejemnic tujo brezpomembno navlako in preskrbite si ta dela, ki so tudi po svoji zunanji opremi nedosegljiv okras Vaših «prejemnic in s tem Vas samih. Tiskovna zadruga Vam vrhu tega da te knjige z Izdatnimi plačilnimi olajšarvami. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n—Komemoracija za pokojnim dr. Ivanom Oražnom. Na dan vseh svetih se bo vršila oh ViH. dopoldan na pokopališču pri Sv. Križu ob grobu žalna komemora cija za pokojnim dr. Ivanam Oražnom. Tovariši akademiki, zlasti oni. ki uživate Pokojnikovo ustanovo, ste vabljeni, da se udeležite v čim večjem številu in storite s tem svojo častno dolžnost. Sodeloval bo tudi Akademeki pevski zbor. u—Spominska svečanost na vojaških grobovih. Udiruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov, Zveza dobrovoljcev in Udiruženje vojnih invalidov v Ljubljani vabijo člane, udeležence iz svetovne vojne, so oda:ke umrlih in padlih vojakov in jugoslovenskih kadirovoev in vse meščane, da ee tudii letos udeležijo spominske svečanosti na daD Veeh svetih ob pol 16. na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani v gaju okrog spomin ka m-d-enbuirških žrtev. Meščane vabijo, da tudi letos prinesejo cvetje im prižgejo lučke tudi na najbolj pozabljenih skupnih vojnih gomilah. Tradicionalno žahio slavje aa vojaških grobovih ee bo letoe vršilo takole: I. Godba otvori svečanost z religioznim k.> ralom 2. združeni pevski zbori zapojo prvo žalost inko; 3. govor garnizijskega kura ta; 4. bivši vojmii ku»rati odmolijo cerkvene molitve in zapojo »Reši nas, o Gospode; 5-pevci zapojo drugo žalostinko; G. godba zaključi svečanost. Na Vernih duš dam ob 9. dopoldne pa bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za vs« naše fante in može, h kateri se vabijo vsi Ljubljančani. u— Žalno svečanost v počastitev spomina v svetovni vojni padlih in umrlih vojakov priredi skupina bojevnikov Ljubljana-Sv. Peter. Na praznik Vseh svetnikov bo ob pol II. sv. maša s kratkim govorom, nato pa bodo pri spomeniku ob cerkvi slovesne žalne molitve za umrle, kratek žalni govor in petje žalostink. Pri maši in pri spomeniku bodo pod vodstvom g- Rupnika peli združeni šempetrski moški zbori. Vljudno vabljeni svojci umrlih vojakov in drugo občinstvo, da se te žalne prireditve udeieži v velikem številu, da se jim tako vsaj nekoliko oddolžimo za njih žrtev. IZRORNO PORTUGALKO iz Kepice, ZAGREBŠKO GRAND pivo in temno TOMISLAV toči HOTEL ŠTBUKEL 2alna svečanost na Suhem bajerjj ho kakor običajno tradi Letos na vseh svetnikov praznik «b 11. dopoldne. Zalie obrede opravi župnik g. Janko Barle, žalostinke pa zapoje Šentjakobsko pevsko društvo. Dolžnost nas vseh je, da se v čim večjem številu udeležimo te svečanosti. u— Sokol i. Ljubljana—Tabor obvešča svoje članstvo, da je preminil njegov zvesti član brat Valentin Fortič. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz hiše žalosti Holz-apflova ulica št. 17. Društvo poziva svoje članetivo, da spremi pokojnega brata na njegovi zadnji poti v čim večjem številu. Udeležba v civilu z znakom. — Obenem obvešča članstvo, da bo v petek 1. novembra ob pol 14. v veliki dvorani na Taboru spominska svečanost za vsem1 umrlimi brati in sestrami Sokola I. Ob tej priliki ee bomo spomnili imenoma vseh bratov in sester Sokola I-, ki so umrli v času od 1. novembra 1934 do 31. oktobra 1935, kakor tudi vseh v term času umrlih najbližjih sorodnikov in svojcev naših članov in članic. Vabimo k udeležbi oa tej žalni svečanosti, ki jo Sokol I. vsako leto na ta dan posveča spominu veeh svojih dragih, nepozabnih pokojnikov Uprava. u— Za siromašno ljubljansko deco. Društvo Skrb za mladino bo tudi letoe pobiralo pred pokopališčema pri Sv. Križu im Sv. Krištofu na dan Vseh svetnuikov in Vernih duš prostovoljne prispevke za siromanšo deco. Organiziralo bo tako zvara števni novčič im ho tudi najmanjši dar hvaležno sprejet. u— Tradicionalni »Slovanski večers bo 11. januafja 1936. v Sokolskem domu na Taboru. Vsa društva prosimo, da tega dne ne prirejajo svojih prireditev. JNAD Jadran. u— Dramski tečaj Zveze kulturnih društev bo otvorjen 15. novembra. Interesenti in prijatelji dramske umetnosti naj se vpišejo v pisarni ZKD, Kazina, >11 nadstr, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. Vpisnina stane 10 Din. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes senzacija za Ljubljano Predvaja se premiera velefilma BENGALI Največji film o Indiji. Film sodobnosti. Delo kakršno se ustvari samo vsakih 10 let eno. Razkošje in bogatstvo maharadž. Junaštva bengalskih suličarjev. Ljubezen, spletke, humor, petje, šala in smrt. Senzacijonalna romanca, ki nam pokaže dvojno lice Indije. Nemški dialog. Predprodaja od 11. do pol 13. ure.--Predstave ob 4., 7, in 9U uri. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! u— Rdeči kril in obisk predstavnikov glavnega odbora. V poročilu o tem obisku je bilo tudi objavljeno, da sta t*la skupno kosilo in skupna večerja z zastopniki bano-vinskega odbora. Ker se je to omočile napačno tolmačilo. n«t prosi drav*k bencinsko odbor društva Rdečega Vže za ob ia vo, da se je vršila le skupna večerja, katero so sa pa plačal udeleženci sami. u— Na koncertih slovenske intimne glasbe se bodo izvajale skladbe za klavir, za glas s spremljevanjem klavirja odnosno orgel, dalje skladbe za violino in klavir. Napisali so jih skladatelji Šturm France, dr. Danilo Švara, Slavko Osterc in Božidar Le-skovic, izvajajo jih pa priznani naši umetniki: ga. Fran ja Golot-Bernotova (alt), ga. Vida Hribar-Jerajeva (violina), gdčna Štefka Korenčanova (sopran), g. Bogo Leskovic (čelo), g. Marijan Lipovšek (klavir) in g. dr. Danilo Švara (klavir in orgle). Koncert bo v okviru intimnih konbertov Glasbene Matice v ponedeljek 4- novembra ob 20. v Hu-badovi pevski dvorani. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so na prodaj v knjigarni Glasbene Matice. u— šentjakobčani ponove v nedeljo 3. novembra ob 20.15 poslednjič Govekarje-vo ljudsko Igro s petjem >Legionarji<. V glavnih uilogah nastopijo: Petrovčičeva, Cerničeva, Bučarjeva Hanžič, Karus, Lav-rič; v ostalih ulogah ves ansambl odra Kdor se hoče nasmejati krojaču — prostovoljcu Ježu fLawiču), naj poseti predstavo. Občinstvo opozarjamo na fotografske Posnetke, razstavljene v* izložbah ljubljanskih trgovin. — Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. — IS. in 15. — 17. ter eno uro pred predstavo. n— ObfnI zbor sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano se bo vršil v soboto 9. novembra ob 20. nri v mali dvorani Kazine I. nadstropje. n— ZKD predvaja Rim »Atlantik«, ki predočuje strašno katastrofo orjaškega parnika »Titanica«. V filmu nastopijo priznani umetniki kakor Willy Forst, Franz Lederer, Fritz Kortner in drugi. Predstava danes ob 14Д5 uri. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. u— »Bengali«. Največja senzacija kinematografske sezone je tu. Je to film »Bengali«, ki nam kaže dvojno lice zagonetne Indije. V Ljubljani zanesljivo še nismo videli filma, ki bi bil po svoji tehniki in vsebini zanimivejši od tega velefilma. Predvajati se bo začel danes v Elitnem kinu Matici. Ne zamudite prilike! u— Tečaj za smučarsko telovadbo, katerega priredi Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, prične v. torek dne 5. novembra t. 1. ob pol 20. uri v telovadnici D. državne realne gimnazije na Poljanski cesti. Tečaj bo vodil smuški učitelj JZSS g. Janez Kve-der. Ako bo dovolj prijavljencev, bo tečaj ločeno za gospode in dame po dogovoru na prvem sestanku Prijave sprejema najkasneje do ponedeljka dne 4. novembra t L pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4, telefon 29-63. u— JNAD Jadran. Seja plenarnega odbora bo v soboto 2. novembra ob 4. Obvezna je za vse načelnike in referente. — Novinci v ponedeljek 4 novembra ob 11. bo obvezen sestanek v tajništvu. u— Brezplačen tečaj češkega jezika. Kakor vsako leto, bo priredila tudi letoe J. č. liga v Ljubljani brezplačen pouk češkega jezika za širše sloje. Ta tečaj je pristopen vsakomur. Vpisovanje se bo vršilo v sredo 6. novembra v Šentjakobski šoli od 18. ure dalje. Poučeval bo univ. prof. dr. VI. Burlan. Kakor vsako leto, tako se je tudi leto« priglasilo za posebne kurze češkega jezika, katere prireja Ј.б. liga v Ljubljani za srednješolce, izrelno mno?o dijakov. J.č. liga račUna z več sto dijaki. To število najboljše dokazuje zanimanje široke javnosti za bratsko češkoslovaško republiko- u— Prof. France Kralj razstavlja v Jakopičevem paviljonu le še nekaj dni. Oglejte si jo še pravočasno, zlasti v teh dneh bo zanimiva, ker vsebuje različne nagrobne spomenike modernih oblik, dalje razne religiozne kipe in reliefe, kakor Kristuse, Madone i-t.d. Pri blagajni je na razpolago ilustriran katalog z uvodom, ki pojasnjuje težnje današnjega likovnega ustvarjanja. u— Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, obvešča občinstvo, da bodo mesnice in mesarske stojnice ob nedeljah zaprte, in sicer od 1. novembra do 1. aprila, zato pa bodo ob sobotah odprte do 19- u— Združenje briveev, frizerjev itd. v Ljubljani sporoča občinstvu kakor tudi svojim članom, da bodo brivnice in česalni saloni na praznik Vseh svetnikov od V*8. do 12. ure odprte. a— Trg pred praznikom. Včerajšnji tržni dan ni bili preveč živahen. S sadjem je bil srednje preskrbljen. Razmerno precej je bilo gob ( 8 do 10 Din kg). Krompirja so pripeljali ia raznih krajev okolice in Gorenjske do 30 voz. Na debelo je bii Po 70 do 75 par kg. Do 35 voz zeljnatih glav je čakalo kupcev do poznega poldneva Zeljnate glave во bile* po 45 do 50 ta celo 60 par kg, posamezne glave pa od 1 Dim naprej. Cvetlični trg je kazal prav pestro sliko- Vse polno krraantem belih, rdečih in drugih barv je bilo razstavljenih. Krizanteme v lončkih so bile od 3 Din naprej. Slama Je po mnogih vrtovih osmodila dalije, zato jih ni bilo toliko na trgu. Zelo mnogo je bilo vencev iz zelenja, zlasti smekovih, ki ao bili po 6 Din do 10 Dtn. Kupčija je bila v splošnem srednja n— V Abesinijo so hoteli. V Ljubljani so si izmislili neki učenci drzen načrt pohoda v Abesinijo. Skrivaj so se odpra-vpi&ali, ko bodo dospeli v Abesinijo, v vili na daljno pot. Sklenili so, da se bodo abesinski Rdeči križ in stregli ranjenim Abesincem. Dospeli so že do Logatca, kjer so jih oblastva prijela ter odpravila nazaj v Ljubljano k staršem u— Drevi točno ob 20. redna plesna vaja JNAD Jadrana ob zvokih priljubljenega Ro-nny-jazza. Cenjene plesalke in plesalce čaka prijetno iznenadenje — nova družabna igra. Odbor. и.— Izročeni v sodne zapore. Uprava ljubljanske jetnišnice je sprejela v var-etvo 7 kriminalnih tipov. Orožniki z Jezice so pripeljali v zapore 21-letno Angei-co, ki je osumljena vloma pri posestniku Franu Pečarju na Črnučah, ko mu je pre.1 dnevi odnesla razno žensko obleko in blago v vredmosti 1Ü00 Din. Ljubljanska policija je spravila v sodne zapore tri van-dalske ponočnjake in pijance, ki so zlasti besneli po Smartinski cesti. Razbijali so šipe po stanovanjih in napravili do 2000 Din škode. Eden te družbe, Stanko, je v drevoredu na Taboru vzel nekemu moškemu večjo steklenico vina, ga popil in steklenico razbil. — Na opuščenem pokopališču pri Sf. Krištofu se prav za praznike dogajajo razne tatvine. Tako sta dva nepridiprava, ki jima pošteno delo smrdi, izkušala odnesti z nekega sipomenika pločevino ln s strehe neke grobnice celo bakreno ploščo. Tudi ta dva eta bila spravljena v sodne zajpore n— Nadaljevalni plesni tečaj s poukom četvorke je danes in vsak četrtek v Jenkovi šoli — Kazina Začetniki točno ob 8. zvečer. V soboto plesna vežba z zabavo. Posebne plesne ure vsak dan. Iz Celja e— Odhodnico upokojenemu šefu davčne uprave, davčnemu inšpektorju g. Ivanu Staniču, so priredili davčni uradniki v soboto zvečer. Z g. Staničem zapušča davčno upravo odličen, objektiven in odločno nacionalen uradnik. Ob upokojitvi mu iskreno želimo, da bi užival pokoj dolgo let v zdravju in zadovoljstvu- e— S steklenico po glavi V пой na sredo sta se v neki celjski gostilni sprli 271etna sobarica Pavla in 241etna natakarica Marica. V prepiru je Pavla s steklenico večkrat udarila Marico po glavi. Hudo poškodovano natakarico so prepeljali v bolnišnico, sobarico pa aretirali. e— Tat v hlevu. Neznan tat je ukradel delavcu Milanu Amonu z njegove postelje v hlevu na Kralja Petra cesti 41 rjavo obleko, v kateri je bilo 640 Din, blago za eno obleko in podlogo. e— Samo danes do 18. vre je ie čas, da obnovite srečke državne razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 80.30 velefilm »Fantom X« in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Iz profesorske službe. Profesor Anton Oven je z mariborske klasične ginu nazije premeščen v Ljubljano na humanistično gimnazijo. • a— Opozorilo obiskovalcem pokopališča 1 Avtobusni promet mestnih podjetij opozarja občinstvo na naslednje: posebni avtobusi za obisk pokopališča na Pobrežju bodo v prometa: danes od 10. ure dalje, jutri od 8. dalje, v soboto, 2. novembra od 14. dalje in v nedeljo, 3. novembra od 14. ure dalje. Na dan vseh svetnikov bo prodaja voznih listkov na Glavnem trgu. V svrho lažjega odvijanja prometa se občinstvo naproša, da ee strogo drži navodil službujočega osobJa avtobusnega prometa. Istočasno se opozarja, da se 1. novembra popoldne enako kot vsako leto ne vrši promet na progah Limbuš, Ruše, Pesnica in Sv. Peter. a— Štetje pokopaiiščnih obtek°valeev bo tudi letos na vseh svetih dan organizirajo tukajšnje Slovensko žensko druÄvo. Prispevki se bodo pobirali v prid revežem. predvsem pa v prid revnim materam. a— Uradne ure na e°dlšču, in sicer pari-sresfltem in okrožnem sodišču bodo s 1. novembrom od 8. do 14. Stranke se sprejemajo od 8. do 13. a— Milijon dinarjev več izkazuje napram lanskemu proračunu proračunski predlog za socialno skrbstvo v novem mestnem proračunskem osnutku. Ta nara-stek proračunske vsote gre na račun predvidenega izdatka prispevkov «Pomožne akcije». a— Požar. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Karla Kranerja v SeferL ci ob Muri. Zgorela je slama, seno ln poljski stroji. Ogenj je nastal v svinjaku ta se je od tam razširil na gospodarsko poslopje škoda znaša 75.000 Din. a— Krava št. ХП. promenira. O polnoči je našel stražnik Ob brodu kravo bres lastnika. Spravili so jo k Vlahoviču т hlev. Najdena krava ima znamenje ХТТ. а— Namesto domov na dopust v tujini v svežo gomilo. Jožef žuran, doma iz Velikega vrha pri Sv. Barbari, je živefl v VeL Kikindi. Te dni so njegovi straši prejeli obvestilo, da pride koncem oktobra domov na dopust. Starši pa so kmahi za tem prejeli drugo pismo, v katerem je bilo sporočilo, da se Je mladi Jožef žuran smrtno ponesrečil. a— Smrtna nesreča pri trganju grozdja, 62 letna posestmica Ana Cehova iz Tumišča je doma na dvorišču po brajdi trgala grozdje in z lestve padla na trda tla. Hudim poškodbam je kmaiu podlegla. a— »Specialist« na konjske opreme. Pred okrožnim sodiščem se je včeraj zagovarjal 27 letni posestniški sin Anton Pernat iz Leskovca pri Slovenski Bistrici. Odsedel je ravnokar dveletno zaporno kazen, pa je prišedši domov pokradel 10 Posestnikom konjske opreme, ki jih je nato prodal v Zasrrebu. Obsojen je bil na leto dni stroeeea zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let a— Ker Je raepečaval ponarejene 20 dinarske kovance, je bil včeraj pred malim kazenskim ppnatom. rvbsoien 28 letn' Posestniški sin Franc Matuš i-z Salovcev na 2 meseca zapora in БОО Din denarne gilobe. Soobtoženi 31 letni posestniški ein Janez T. je bil oproščen. Tretjega obtoženca ni bflo k razprarri. Zvočni kino Ideal — Г Danes ob 4-, 7. in P/« ari DVE URI SMEHA Stan. in Olio nerazdružljiva v flhnu VSE ZA DENAR Smeh! šala! Smeh! vstopnina 4.5u, o.öO in 1( Din. a— Prvega so do smrti zmrcvarili, aru-gemu so žile presekali, tretjemu obraz razrezali. Krvavi dnevi so bili v Gornji Bistrici. Mladega posestnika Otona Le-barJa so pijani fantje, oboroženi z vilami, noži in sekirami, izvlekli iz slame, kjer se je pred njimi skril, ter mu zdrobili kosti na hrbtu ш razsekali glavo, da je na mestu izdihnil. Lebar zapušča mlado ženo v blagoslovljenem stanju. Za ubijalci se vršijo poizvedbe. — Jošku škafarju je druga skupina napadalcev prerezala žile na roki, Ignaciju šerneku pa razrezala obraz. a— Med spanjem skradeni. Včeraj zjutraj sta dve kmetici, ki sta peljali z Dravskega polja na mariborski trg kletke puranov, v bližini tako zvanega «Ptujskega lesa» med Sv. Miklavžem in Mariborom utrujeni zaspal. Ko sta prišli v Maribor, sta opazili, da je izginila kletka z 12 purani. Te ženski orožniki so preiskali ves «Ptujski les» ta našli ukradeno kletko s purani ter prijeli dva osumljenca. a— Blazen sin usmrtil očeta s sekiro. Včeraj dopoldne je mali kazenski senat razpravljal o smrti 67-letnega Jakoba Ke-reca iz Otovcev, ki ga je njegov blazni sin dne 3. septembra t 1. s sekiro do smrti pobil. Blazni sin Ljudevik Kerec je po izvršenem ubojm zbežal v gozd, kjer »o ga nazadnje orožniki naši L Sodni psihiatri во Izjavili, da je obtoženi Kerec LJu-de-vit umobolen. Na podlagi tega je senat odredil, da se Ljudevit Kerec odprem! v umobolnico. Iz Tržiča 8— Kino Nadišar predvaja danes in jutri na praznik krasen film »Ukradli so jI otroka« (Kje je dete gospodične F?), z barvasto predigro »Pripovedke iz mlina«. Iz Litije i— Dame I Nudi se vam prilika trajnega kodranja las doma za 70 Din z najnovejšim aparatom znamke »Ideal« pri Bogomila Drnovšku. Solidno delo. Iz Ptuja j— Državni praznik ČSR je J-GL ■ Sobo-Кип lepo proslavila. Proslava je bila v prosvetni dvorani »Mladike« in jo jc otvoril z nagovorom predsednik JÖL g. dr. Brad-na. Mladinski pevski zbor meščanske šole je pod vodstvom učitelja g. Hasle zapel češkoslovaško himno. Za tem je imel gimnazijski ravnatelj g. dr. Kovačič zennmdVb predavanje o prevratnih dnevih L 1918. v Pragi. Dvorana je bila nabito polna. Proslavi sta prisostvovala tudi sreski načelnik g. dr. Vvdic im mestni predsednik g. Jcrše. j— Ptujske komunalne zadeve. V ponedeljek se je vršila pod predsedstvom predsednika g. Jeršeta javna občinska seja ki ji je prisostvoval kot zastopnik bana sreski načelnik g. dr. Vidic. Predsednik je poročal, da je ponovno interveniral pri banski upravi zaradi nakazila nadaljnjega kredita iz bednostnege sklada za regulacijo Grajene, da bi se zaposlili številni brezposelni. Uspeha pe na Mlo, ker so krediti že izčrpani. Mestna občina je obnovila akcijo »a uvedbo še enega vlaka na progi Maribor— Ptuj. Dalje je poročal o zgodovinskih izkopavanjih na Hajdini, ki jih vo prezbiteriju ljutomerske cerkve. Ima zapisanih 141 imen naših mož ta fantov. Svečano odkritje bo 1. novembra ob pol 15. Pripravljalni odbor vabi prebivalstvo Ljutomera in okolice k udeležbi odkritja !i živlienia tm de$ef? PREVALJE. Dne 24. t. m. so bile vaje za obrambo prebivalstva proti zračnim napadom. Posamezni oddelki so dobro izvršili svojo dolžnost Posebno omenimo točno danje znaka, kar je izvršil g Glin i k Ivan na svojem vrhu. Tudi prebivalstvo se je vobče ravnalo po odredbah občine razen nekaj izjem. Te opozarjamo, naj se ob prihodnjih enakih vajah strogo drže navodil in odredb, ker sicer zapadejo kaznim v smislu odredbe banske uprave (globo od 10 do 1.000 Dim, odnosno od 1 do 20 dni zapora). Že zdaj opozarjamo prebivalstvo, da bodo kmalu enake vaje ponoči. V tem primeru se bo morala razsvetljava na javnih prostorih in vseh zgradbah med vejami čisto ukiniti, da ne bo prej omenjenih kazni. Iz sodne službe Beograd, 30. oktobra, р. V višjo skupino во napredovali: sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Anton Kržišnik, ravnatelj pisarne Stola sedmorice odda. В v Zagrebu Bernard Mikuletič in pisarniški ravnatelj apelacijskega sodišča v Ljubljani Josip Soban. Upokojeni so na lastno prošnjo pisarniški uradniki: Jurij Vrhov-nik pri ereskem Sodišču v Preval jah. Franc Voršič pri sreekem sodišču v Slo-venjgradcu. Martin Zorjan pri sreskem sodišču v Ptuju. Ludvik Modic pri ereskem sodišču v Krškem io Martin Trojner pr državnem tožiletnmi v Maribora. Gospodarstvo Nasa trgovina z inozemstvom Naraščanje našega izvoza v prekomorske države Zedinjene države Ka peto mesto v naši izvozni statistiki 00 letos prišle Zedinjene države, kamor ее je naš izvoz v zadnjih letih naglo povečal, tako da smo letos prvikrat dosegli V prometu z Zedinjenimi državi mi prilično izravnano bilanco. Naša trgovinska bilanca z Zedinjenimi državami se je zadnja leta gfbala takale (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo jan-sept. 1932. 16.0 99.9 — 83.9 Jan-sept 1933. 36.0 107.2 — 71.2 jan-sept. 1934. 118.3 163.0 — 44.7 Jan-sept. 1935 148.1 153.3 — 5.2 Naš izvoz v Zedinjene države, ki je pred tremi leti znašal komaj 16 milijonov, se je letos povzpel že na 148 milijonov čeprav ae je medtem tudi uvoz iz Zedinjenih držsuv povečal za 50%, je znatno več ji dvig izvoza vendar omogočil, da se je naša pasivnost skrčila od 84 milijonov Din v prvih treh četrtletjih 1932 na razmeroma majhno vsoto 5 milijonov Din v letošnjem Anglija SSJftno povečanje izvoza vidimo tudi v prometu z Anglijo, čeprav Je tu pasivnost 8e prav znatna Naša trgovina z Anglijo ae Je zadnja teta razvijala takole (v milijonih Dfia): izvoz it voz saldo Jen-eept. 1932 27.4 167.3 —139.9 Jan-sept 1933. 38.2 215.3 —177.1 jan-sept 1934. 86.4 262 3 —175.9 Jan-sept- 1936 123.2 265.3 —142.1 Naš izvoz v Angüijo se je v zadnjih treh letih skoro popet°ril, kajti v prvih treh četrtletjih 1932. je znašal le 27 milijonov, letos pa že 123 milijonov. Istočasno pa se je dvignil tudi naš uvoz iz,Anglije, zato smo nadalje ostali precej pasivni, čeprav je letos ta pasivnost v primeri a prejšnjima dvema letoma manjša. Ostale prekomorske držaje V vrsti prekomorskih držav, kamor se^ je naš izvoz zadnja leta tudi po večini povečal, je nadalje omeniti Egipt, kamor smo letos v prvih treh četrtletjih izvozili za 24.6 milijona Din (lani za 19.3, predi za 11.5), nadalje Alžir, kamor smo izvozili za 193 milij. Din (20.3, 19.4), Tunis, kamor smo izvozili za 16.2 milij. Din (22.9, 25.5), Argentino, kamor smo izvozili za 13.9 milijona Din (11.2, 133), francoski Maroko, kamor smo izvozili za 12.3 milijona Din (8.1, 6.7) in Palestino, kamor smo izvozili za 10.4 milijone Din (13.8, 1.3) . Izvoz v italijanske kolonije se je znatno povečal, in sicer izvoz v Eritrejo na 20.3 milijone Din (lani 0-9), izvoz v italijansko Somalijo na 8.3 milijone Din (06) in v Libijo za 1.7 milijona Din (0.7). Od prekomorskih držav, od koder mnogo uvažamo, pa je omeniti še britske Indijo, od koder smo letos uvozili za 72.1 milijona Din (lani 89.0). dočim je naš izvoz v brit-sko Indijo le malenkosten in je letos znašal le 3.8 milij. Din (6.2) Zelo pasivna je tudi naša trgovina z Brazilijo, od koder smo letoe v 3 četrtletjih uvozili za 42.6 milij-Din (lani 42.8), izvozili pa smo v Brazilijo le za 1.2 milij. Din (lani 1.6). Precej pasivni smo tudi z Argentino, od koder smo uvozili za 40.9 milij. Din (lani za 51.0), izvozili pa smo tja le za 13.9 (11.2). Podražitev usnja in čevljev Ha mednarodnem trgu za sirove kože se ie nekaj mesecev opaža stalno dviganje cen. Sirove kože, zlasti goveje, so se v kratkem iasu podražile za okrog 50%. Ker je promet s sirovimi kožami prost in ne obstoja nikaka uvozna ali izvozna carina, so se tudi pri nas cene sirovim kožam v enakem razmerju povečale kakor v inozemstvu. Podražitev je na eni strani posledica večjega konsuma Italije v zvezi z vojno odnosno drugih držav za oboroževanje, mnogo sirovih kož pa konsumira tudi Severna Amerika, ki je prej sirove kože izvažala, sedaj jih pa uvaža- Napetost na trgu s sirovimi kožami upli-va tudi na našo zunanjo trgovino. Letos smo v prvih 9 mesecih izvozili le 38 vagonov govejih sirovih kož nasproti 73 vagonom v istem razdobju lanskega leta. Uvoz sirovih kož pa je nadalje zelo velik. Naravno je da ima tako občutna podražitev sirovih kož za posledico tudi podražitev usnja. Tako se je usnje za podplate v zadnjem času že podražilo za preko 20% in tudi ostalo usnje je dražje. Kakor čujemo, bodo s povišanjem cen v kratkem sledile tudi tvornice čevljev. Naše tvornice nimajo na zalogi mnogo usnja in sedaj predelujejo že dražje kupljeno usnje. Podražitev bo znašala pri čevljih okrog 15 — 20%. у tej zvezi je zanimiva vest iz Varšave, ki pravi, da se že od konca septembra pogaja Italija s poljskimi tvornicami za dobavo 300.000 parov vojaških čevljev. Ta pogajanja pa niso uspela, ker se je izkazalo, da so med tem vse tvornice usnja na Poljskem svoje razpoložljive zaloge usnja prodale v Italijo in trenutno Poljska nima na razpolago usnja za izdelavo čevljev. Kakor smo že por<;čali, je tudi jugoslovenska tvornica Bat'a dobila že pred tedni slično naročilo iz Italije, enako kakor češkoslovaška tvornica v Zlinu. Glede na razmere v trgovini 8 sirovimi kožami se v krogu interesentov ponovno razpravlja o potrebi koncesioniranja te trgovinske stroke, kakor эо to zahtevale strokovne organizacije že pred leti. Iz trgovine s sirovimi kožami bi se morali izločiti vsi oni ljudje, ki niso strokovno usposobljeni, ki ne poznajo blaga in ne znajo z njim pravilno ravnati in ga konservirati. Izločiti je tudi treba vse one prekupčevalce in špekulante, ki izkoriščajo situacijo in navijajo cene. Trgovina bi morala tudi po enotnih načelih sortirati blago in zlasti plačevati nižjo ceno za one kože, ki so zarezane, da ki se na ta način prisililo mesarje, da pazljivo oderejo kožo z živali, tako da se pri tem koža ne zareže, kajti s tako nepazljivo manipulacijo se povzroča velika škoda. Ogromno škodo pa trpimo v naši državi tudi zaradi tega, ker naši kmetovalci zlasti na jugu ne pazijo dovolj na živino in čistost. Živino je treba obvarovati pred ogrci, ki uničujejo koža Usnje, izdelano iz take kože, je manjvredno, ker je na najboljšem delu v hrbtišču preluknjano od ogreev. Za sirove kože od tako slabo negovane živine plačuje naša trgovina mnogo nižjo ceno, s Čimer izgublja naše narodno gospodarstvo vsako leto prav znatne zneske. Gibanje zaposlenosti v Sloveniji C'krožni mad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja števiAke o gibanju zavarovanega članstva v mesecu septembra. V tem mesecu se je situacija za malenkost zboljšatLa. Od avgusta na september se je število zavarovancev dvignilo za 396 na 83.192, dočim se je lani v istem času zrnanj-šailo za 64. V primeri z lanskim letom se je zaradi tega število zavarovancev povečalo za 197, v primeri s septembrom 1933 pa zna» prirastek 4207 zavarovancev. Zboljšanje situacije v primeri s prejšnjimi meseci se kaže tudi v tem, da smo bih v juliju nasproti istemu mesecu lanskega leta v zaostanku za 623 članov, v septembru pa emo imeli že višek 197 članov. Nazadoval je v zadnjtih mesecih odstotek bolnikov, in sicer od 2.70% v juliju, na 2.49 odstotkov v septembru lami v septembru je znašal odstotek bolniikov 2.73%. Padanje mezd se tudi ustavlja. Povprečna dnevna zavarovana mezxia se je od 22.19 Din v juliju odn. 22.32 Din v avgustu dvignila na 22.51% Din, tako da je le še za 0.19 Din manjša nego lani v septembru, dočim je v avgustu znašala razlika 0.34 Din, v juliju pa 0.38. Gospodarske vesti = izredni občni zbor Pokojninskega **-voda. Komisar Pokojninskega zavod«, za nameščence v Ljualj&ni dr. Anton Mila-vec Sklicuje za nedeljo 24. novembra iz-redni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda Za nameščence, ki ae bo vršil ob 10. dopoldne v posvetovalnici mestnega načelstva v Ljubljani. Na dnevnem redu sta samo dve točki, in sicer: 1) poročilo komisarja in 2) volitev članov upravnega odbora ta njihovih namestnikov. = Naš klirinški dolg v Češkoslovaški. Nedavno smo poročali, da ее je v poslednjih mesecih naš klirinški dolg v Češkoslovaški precej zmanjšal. Dočim smo bili ob koncu junija v kliringu s Češkoslovaško dolini še 182.5 milijona Din, je ta dolg do 20. septembra nazadoval na 151 milijonov (83 milijonov Кб), do 10. oktobra je popustili na 140 milijonov Din (77 milijonov KČ), dne 25, oktobra pa je znašal 143 milijonov Din (79 milijonov Kč). = Klirlng z Nemčijo in Italijo. Po Poročilih Narodne banke se Je 28. oktobra t 1. izvršilo po nemškem kliringn izplačilo poslednjega aviza št. 8182 od 4. maja t. L, po italijanskem kliringu pa St. 86.138 od 29. Julija t. 1. = Izve* jabolk. Centralna komisija za sadje pri ministrstvu za trgovino ta industrijo poroča, da ae Je izvozilo v letošnji sezoni do 24. t. m. iz naše države preko 1.300 vagonov po 10 ton Jabolk, po večini iz Slovenije in okolice užiške Pože-ge, Cačka in Kruševca. Blago je dobro ln zdravo in cene zadovoljive = Povečan kontingent za Izvoz svinj v Nemčijo. Naši izvozniki živine so dobili obvestila da je nemška vlada povečala n vozno dovoljenje za svinje od sedanjih 4.000 glav na 6.000. = Stanje Itanjanske banke. Poslednji izkaz Italijanske banke od 20. oktobra zaznamuje ponovno zmanjšanje zlate podlage za 89 na 4026 milijonov lir h» deviz za 33 na 379 milijonov, tako da znaša odtok zlata in deviz 122 milijonov dočim Je znašal v prvi desetini oktobra 206 milijonov. Dviganje obtoka bankovcev se je ustavilo in je v najnovejšem izkazu zabeleženo zmanjšanje za 136 na 15.270 milijonov. Ustavilo se je tudi naraščanje meničnih in loTO'bardnih ро»оЈ8. ki je prej izzvalo naraščanje obtoka. = Amerika se približuie zlatemn bloka. Kakor znano, je lani v februarju Roosevelt stabiliziral dolar na višini 59.06% prejšnje zlate vrednosti, čeprav je hnel pooblastilo za devalvacijo do 50%, ki obstoja še dane«. Londonski list »Financial News« poroča sedaj, da je ameriški finančni minister Morgenthau pri svojem poslednjem posetu v Parizu dal zagotovilo, de je dolar končno stabiliziran in da se predsednik Roosevelt v bodoče ne bo v nobenem primeru poslu, žffl pravice nadaljnje devalvaciji do 50% prejšnje zlate vrednosti dolarja. Po informacijah londonskega lista je finančnemu ministru Morgenthauu uspelo prepričati francoske merodajne kroge, da bo ameriška vlada trajno obdržala sedanjo vrednost dolarja. S tem so se ZedSnjene države priključile zlatemu bloku = Ustanove iz podpornega sklada Viteškega kralja Aleksandra I. ZediniteUa, z3 podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. — Zbornica za TOI razpisuje Za leto 1935. Za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po 200 Din odnosno po 100 Din. Prošnje naj ae pošljejo Zbornici za TOI v Ljubljani do 20. novembra 1935. opremljene z dokazilom in potrdilom občinskega urada ta pristojnega združenja, da Je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne Izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, oziroma, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošenj prosilcev, ki bi ne bffi Izvrševali kakega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili zbornični pripadniki, se ne bo jemalo v obzir- = Pojasnilo glede carinjenja umetne svile. Zaradi pravilnega carinjenja prediva od umetne svile je minister za finance po zaslišanju carinskega sveta izdal na. BBODBX (HLLBTTE električno kaljene britvice napravijo britje prijetno in jamčijo bolj pogosto uporabo vsake britvice. slednje pojasnilo: Po tarifo* številki 327 carinske tarife se carini samo preddvo iz umetne svile floret ta buret svile, eno-žično ей večžično, v katerem ni uikake-ga drugega materiala Za vsa prediva, ki so mešana z umetno svilo, floret aH buret sväo veljajo odredbe splošne carinske tarife in se mora tako predivo cariniti po materialu, iz katerega je sestavljeno predivo. — Dobave: Dne 2. novembra ae vrši pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemumu prva direktna pogodba za nabavo 30.000 kg svinjake masti. Grad. beni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do 5.. novembra ponudbe glede dobave 167 komadov in 600 kg kotnega železa. Sa 12165, Dunaj 56.70, Sbockhohn 78, Oslo 76, Kobenhavn 67.55, Praga 1272, Varšava 57.90, Atene 2.90, Bdcarešta 2-50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354 — 35S, 7% invest. 76 Ы.. 7% »tabiliz. 76 — 78, 4% agrarne 44 bL, 7% Blair 68—70, 6% begluške 61-50 Ы.; delnice: PAB 225 — 230. Beograd. Vojna škoda 353 — 354 (353-50 — 354), za dec. 353 — 354 (353.50 — 353-50), 7% invest. 78 — 78-50 (78.50), 7% stabiliz, 78.50 bi (78 — 78.75), 4% beghreke 63.50 — 64 (63.75), 7% BlaiT 69 — 70 (69), 7% Drž. hip. banka 76 den., PAB 23B — 229 (227 — 22930). Borze 30. oktobra Na ljubljanski borzi so oficiekn tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. Avstrijski šilingi notirajo 8.48 — 8.58. V zagrebškem privatnem ktrringu je bfl promet v avstrijskih šilingih po 8.4850, ▼ angleških funtih po 342.45, v grških bonih po 27.50 m v španskih pere teh po 5.86. Italijanske kompenzacijske lire to se zadnje dni precej popravile. Na ljubljanski borzi je bfl zabeležen še tečaj 293.80 — 296J0, v Zagrebu pa -je bil promet po 304.90 in v Beogradu pa je brk) povpraševanje po 3.10 (najnižji tečaj smo imeti pretekli petek, ko so bide kompenzacijske frre v Zagreba zaključeno po 2.777). Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi mirna ta je prišJo do prometa za kašo po 356 (v Beogradu po 353.50 — 354). V ostalih vrednotah ni bite zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2973.15 — 2987.75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 739.03 — 742.10, Curih 1434.22 — 1431.29, London 21491 — 216.97, Newyork 4343.94 — 4380.25, Pariz 288.75 — 290.19, Praga 181.05 — 18216, Trst 355.39 — 358.47. Curih. Beograd 7, Pariz 20.2775, London 15.1275 Newyodc 30.625, Bruselj 51.80, Milan 25, Madrid 42, Amsterdam 208.75, Ber- Blagovna tržišča HMELJ + Žalec (30. t. m-). Od včeraj do danes je oživelo povpraševanje po manjših količinah hmelja. Iskali so blago vsi trgovci razen enega. Večja partija tretjevrstnega hmelja, kakršen se je prejšnji teden trgoval po 17 Din, je bila danes prodana po 21 Din. Cene so sicer neizpremenjene. Razpoloženje je dobro. Hmeljski tržni nadzornik. ŽITO -f- Chicago, 30. okt. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 97.625, za maj 97.625; koruza: za dec. 59, za maj 58.50. -j- Winnipeg. 30. okt. Začetni tečaji: рбе. niča za okt. 85.857, za dec. 86, za maj 90.125. 4- Novoeadska blagovna borca (30. t m.) Tendenca neizpreinenjena. Promet srednji. Pšenica: baška in banatska 158 — 161; baška, ladja Tisa in Begej 165 — 167.50; slavonska 160 — 162.50, sremska 160 — 162. Oves: baški, sremski in slavonski 135 — 137-50 Ječmen: baški in sremski, 64 kg 132.50 — 13730. Turšžica: baška in sremska 100 — 102; banatska 100 — 101. Moka: baška in sremska »0g« in Ogg« 240 — 250; »2« 230 — 240; »5« 200 — 220; »6« 180 — 200; »7« 160 — 180; »8« 115 — 120. Otrobi: baški, sremski, in banatski 87 — 89, Fižol: baški in sremska beli 256 — 270. -f- Budimpeštanska terminska borza (30. t .m.) Tendenca nedoločena. Promet živahen. Pšenica: za mere 17.94—17.96. za maj 18.19—18JO; koruza: za maj 15.85—15.86. ŽIV/NA. 4- Živinski sejem v Maribora. Na živinski sejem 29. novembra je biio prignanih 596 glav živine, prodanih pa je bik) 292 glav. Cene so bile za kilogram žive teže naslednje: debeli voli 2.75—3.50, poldebe-li in plemenski 2—2.50, biki za klanje 2—3, klavne krave debele 2—2.80, plemenske krave 130—1.75, krave za klobasarje 1— 1.25, molzne dn breje krave 2.25—2.50. mlada živina 2.25—3.25, teleta 2.50-4 Din. В0МВЛ2. Liverpool, 29. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.22 (prejšnji dan 6.22), za dec 6.13 (6.12). Newy°rk, 29. okt. Tendence staJna. Zaključni tečaji: za dec. 10.96 (1095), za тате 10.88 (10.86). Zadružna posestva na Goriškem in v Istri se morajo osvoboditi služnostnih bremen Važna razsodba rimskega apelacijskega sodiSča v zadevi podgrajske kmetijske zadruge Pred rimskim apdadjädm sodiščem as Je končno rešilo izredno važno vprašanje kmečkih posestev, ki ao bOa vee do sad-nJega pravno neutemeljeno obremenjena s Javnimi služnostmi (tako zvanJmi Juear. skimi pravicami). Sodišče Je ▼ neki pravdi razsodilo v korist prizadetih kmečkih posestnikov- Razsodba bo postala kot pre-cedenčni primer nedvomno velikega pomena za celo vrsto enakih primerov ne le ▼ reški, ampak tudi v pulski, tržaški in goriški pokrajini. Pravdo so v imenu podgrajske kmečke zadruge že dolgo čaea vod® odvetniki dr. Drago Furlan iz Ilirske Bistrice, ki je njene zahteve pravno utemeljil, ter fašistični poslanec Bacci in odvetnik Giorgi, ki sta zastopala stvar a političnega vidika, da Je sploh lahko uspete.. Na rimsko instanco je šel priziv v zadevi, ki se je reševala že celo vrsto let in ki ae je konkretno nanašala na parcelo št. 137 podgrajske katastrske občine, ki Je, kakor več drugih, že pred 72 leti prešla od grofa Rajmunda Montecuccolija v skupno last kmečkih posestnikov v podgrajski občini. Njeni sedanji lastniki so kmečki posestniki Anton Mihallč in 112 drugih zadružnikov. Se po odredbi tržaškega komisarijata za javne služnostne pravice od 26. septembra 1934. je bflo smatrati parcelo kot obremenjeno z javnimi služnostmi. Rimi" sko sodišče pa Je ugotovite, d« ao te Ob-remenitve pravno bres ve&ke osnove ta je prisodili zadrugi neomejeno lastninsko pravico nad omenjeno parcelo. Takih parcel Je n* ozemlju Julijske krajine še zelo mnogo. Velika večina izmed njih Je na osnovi cesarskega patenta iz 1. 1853 prešla od tedanjih aristokratskih veleposestnikov ▼ kolektivno last vseh fizičnih oseb ▼ vsaki posamezni prizadeti Občini sili članov kake druge korporacije. Ko so pa ta posestva parcelirali, so lastninske pravice prešle na posameznike, odnosno zadruge, služnostna bremena (paša itd.) na njih pa so se, dasi neutemeljeno, ohranila vse do sedanjih dni. Jasno je, da ao imele posamezne parcele spričo teh bremen znatno manišo vrednost To se je pokazalo zlasti v zadnjih letih krize, ko so bili kmetje prisiljeni zadolževati se, a so se na te parcele dajala znatno manjša hipotečna posojila, kakor na druge, ki so bile neobremenjene. Spričo tega ima razsodba rimskega ape. ladjsfeega sodišča v zadevi podgrajske zadruge velik splošen pomen. Dr. Furlanu je treba čestitati k doseženemu uspehu, saj ni dvoma, da bodo sedaj tudi drugi lastniki takih parcel sledili vzgledu podgrajske zadruge in zahtevati tudi zanje formalno osvoboditev vseh javnih .Služnostnih bremen. Javna dela v istrski in reški pokrajini Pred dnevi so dovršili in otvorili tudi v istrski in reški pokrajini več novih javnih in privatnih poslopij, cest in drugih Javnih del. Kakor izhaja iz podatkov, ki eta jih objavila >Corriere tetriano« in >Vedetta d"Italia,« je bila velika večina zgradb izvršena v Puli odnosno na Reki ter v ostalih večjih krajih ob obalah Jadrana ia le manjši del v notranjosti obeh pokrajin. Tako »o v Puli dovršiM skupno 13 javnih del, za katera je bilo izdano nad 2,137.000 lir, v neposredni pulski okolici nekaj Javnih del za 50.000, v Medulönu, Plominu ta nekaterih drugih krajih pa približno za 200.000 lir. Na Reki so zgradili več stanovanjskih hiš, med Lovranom in Opatijo «o regulirali obalno cesto, v Moščenicah so dogradili novo občinsko poslopje, v Premu prestavili nekaj železniških tirov, v Jablan iei pa zgradili nekatere hidrotehnične naprave. Zavratcu ta Vresniku pri Idriji. Stroške Za obe šoli, ki so znašali skoraj 300.000 Ur, Je krila idrijska občinSka uprava. V vzhodno Afriko je preteklo «oboto odpotoval oddelek goriške legije fašistične milice. Goriški naO-Kof msgr. Margott i, кй je romal v Jeruzalem, se Je v pondeljek vrnil v Gorico. V Trnovem ao v pondeljek dobili električno razsvetljavo. Vse stroške za napeljavo toka in za razsvetljavo bo krila občina. Sneg na Goriškem. Na Trnovski planoti Je preteklo soboto zapadel prvi sneg. Na S^okvah ga je padlo 15 cm, v črnem vrhu 10, nekoliko manj pa v čepovana. Drobne novit Novi šoli. Poročali smo že o nekaterih novih šolskih poslopjih, ki so Jih v zadnjem času zgradili po raznih vaseh v go-riški pokrajini. Poleg navedenih so v ponedeljek otvoriK novi šolski poslopji T Prva kinematografska predstava v Adui V Adui so ItaJijani, kakor smo poročali, uprizorili na glavnem trgu prvo kinematografsko predstavo. Predvajali so film, ki je prikazoval manevre italijanske vojske na kopnem, na vodi in v zraku ter Mussolini-ja, ki govori desettisočglavi množici na trgu Venezia v Rmu. Slike so med domačni, ki so prisostvovali prvič kinematografski predstavi, zbudile najprvo veliko paniko. Človeške figure, ki so se prikazovale na platnu, eo smstzadi menda za sence pokoj- Ako se jed, ki jo Ima Tvoj mož rad, prismodi, ne razburjaj se ... . • • • • jej Ш bonbon PROIZVOD: UNION, ZAGREB Nova tramvajska tarifa Ljubljana, 30. oktobra. V petek 1. novembra stopi v veljavo nova tarifa električne cestne železnice v Ljubljani. Celotne proga je razdeljena na 17 delnih prog in sicer 1. Mestni trg — pošta — kavarna Evropa. 2. Pošta in kavarna Evropa — Glavni trg, 3. Glavni kolodvor, vogal Masarykove in Jegličeve ceste, 4. Vogal Masarykove in Jegličeve ceste — Sv. Peter, 5. Šv. Peter — vojna bolnica, 6 Sv. Peter — Mestni trg, 7. Mestni trg — Privoz, 8. Privoz — Do'enjski kolodvor, 9. Pošta — Frankopanska ulica, 10. Frankopanska ulica — Šiška 11. šiška — remiza. 12. Remiza — Dravlje. 13. Dravi je — Trata, 14. Trata — St. Vid, 15. Pošta — Gradišče, 16. Gradišče — Stan in Dom, 17. Stan in dom — Vič. Vozna cena za vsak del proge znaša 50 par. Vozni listek se izdaja za najmanj 3 delne proge, to je za najmanj Din 130 ne oziraje se na to, če se potnik pelje polne tri delne proge ali ne. Po tej tarifi znaša cena za tri delne proge 130, za štiridelne proge 2 Din, za petdelnih prog 2.50, za 6 delnih prog 3.—, za 7 delnih prog in več 330 Din. Na progi Mestni trg — Dolenjski kolodvor znaša cena 1 Din brez prestopa, če pa potnik prestopi se računa cena po številu delnih prog kakor na ostalih progah. Vsaka pričeta delna proga se računa kot cela delna proga Vozne cena z« otroke do 10 leta starosti znaša do 3 delnih prog 1 Din, do 6 delnih prog 1.50, nad 6 delnih prog 2 Din. Otroci do 5 leta starosti, ki jih drže potniki v naročju ne plačajo voznine. a kratke vožnje do štirih postajališč se izdajajo vozni listki po 1 Din, toda samo ob delavnikih od 8—12 in od 14 me dalje. Za jutranje vožnje se izdajajo vozni listki po enotni ceni 1 Din ne glede na prestop in dolžino proge, toda samo ab delavnikih, in sicer v mestu in bližnji okolici do 7.15, na progi od Št. Vida do remize pa do 7. ure. Potnik s tem listkom mora prestopiti najkasneje do 7.30. Za povratne vozne listke se plača poleg redne cene za prvo smer za povratek se 1 Din. Za mesečne vozne listke znaša cena za določeno progo brez ozira na število voženj do 4 delnih prog Din 60-— nad štiridelne proge Din 90.—, neomejeno za vse proge pa 120 Din. Dijaški mesečni vozni listki se izdajajo po 30 Din za določeno progo po najkrajši poti od stanovanja do šole, ne glede na število voženj. Delavski vozni listki se izdajajo samo ročnim delavcem, katerih prejemki ne znašajo tedensko več kot 300 Din Ti vozni listki veljajo od 6 zjutraj do 21 ure zvečer samo ob delavnikih in se izdajajo tedensko. Do treh delnih prog za 10 Din, do 6 delnih prog za 12 in nad 6 delnih prog za 14 Din- Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20-četrtek, 31. oktobra. Zaprto. Petek, 1. novembra. Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Začetek ob 20. uri Sobota, 2. novembra. Med včeraj in jutri. Red C. Nedelja, 3. novembra. Ob 15. uri Mlinar in njegova hči. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 4. novembra. Zaprto ★ OPEKA Začetek ob 2t. Četrtek. 31. oktobra. Mam'zelle Nitouche. Red Četrtek. Petek, 1. novembra. Madame Butterfly. Izven. Znižane cene. Sobota, 2. novembra. Fau®t Izven. Znižane cene. Nedelja, 3. novembra. Ob 15. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven Globoko znižane cene od 30 Din navzdol- Ob 20. uri Mam'zelle Nitouche. Izven. Znižane cene. DRAMA >Mlinar ln njegova heic. Brez dvoma je gledališka uprava ustregla številnim stalnim obiskovalcem, ko je uvrstila v svoj repertoar za praznik Vseh svetih tradicionol-no igro, ki se uprizarja na ta večer, »Mlinar in njegova hči«. Tudi letošnja vprizoritev je pod vodstvom režiserja Milana Skrbin-ška. Mlinarja Črnota igra g. Lipah, njegovo hčer Marico gdčna Boltarjeva, Konrada g-Gregorin. OPERA Na Vseh svetnikov dan bo v operi »Ma-dame Butterfly« pel tenorsko vlogo poročnika Pincertona prvič g. FrancL Ostala zasedba z gospo Gjungjenac na čelu običajna. V Gounodovi operi »Fanst« z g. Gosti-čem v naslovni partiji poje Mefista g. Primožič, ki delo tudi režira, Margareto gdčna Fratnikova, Siebla gdčna IgliČeva. Baletno-koncertni večer. Izvajalci Nina Kirsanova, Anatol Žukovski in operni pevec Boris Popov jamčijo, da bomo imeli v ponedeljek v operi prvovrsten umetniški užitek. Kirsanova je učenka in primabalerina pokojne svetovnoznane ruske plesalke Ane Pa-vlovne, Žukovski izvrsten njen partner, Boris Popov taritonist odličnega kova, znan ia priljubljen v Ljubljani izza njegovega angažmaja. Vstopnice od jutri dalje v operi. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20-15 uri Nedelja, 3. novembra t 1. »Legionsni.. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 31. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«. Gostuje član ljubljanske drame Em»! Kralj. Red & Petek, 1. novembra ob 20. uri: »Izdaja pri Novark Znižane семь Pionir francoske kolonialne sile na poti v Afriko In Marseille ter od tam čez Jem ведь m etiki vidimo Abesinski Verdun Kaj nameravajo Abesinci z izpraznjenim Hararjem? Vojni poročevalec londonskega »News Oronicla« je obiskal Harair m poroča, da je našel mesto napol prazno, že dvakrat so iz mesta pregnali prebivalstvo * lažnim alarmom Straže «o menile, da se bližajo italijanski letalci ln so to oznanile ljudem, ki so se jadrno umaknili v gorovje. Od 24.000 prebivalcev ee je pozneje vrnilo v 6v0je domove samo še kakšnih deset tisoč ljudi. Toda ne le prefctvaletvo, tnxfl afo ее hiška vojska je večinoma že zapustila Ha. rar. Ulice so puste in ponoči ee sprehajajo Po njih hijene. Ras Nasibu je odšel v svoj glavni stan, ki je o njem le redkim Letošnji Nobelov laureat za medicino tebra/ncem znano, kje leži. Baje se nahaja glavni stan abesinske vojske nekje na robu puščave Dopisnik sklepa 1® tega, da ho igral Ha-rar vlogo nekakšnega Venduna v sedanji afriški vojni. Abesinci eo mesto bprasni-И samo zato, da Ы sovražnika tovaisHl naprej in ga nato u kanili. Po zasedbi bodo baje navalili z vsemi silami nanj, da pta. prečijo zavzetje železnice, И je oddalje. na od Hararja »amo 84 km. Tudi cBaily Mall< poroča, da je Neefb« zapustil svoje dosedanje Mvališče v Dob-džigi in ee podal proti TJal-TJad^ Namen tega pohoda je baje združitev NaeSbojevih čet x vojsko Vehrba paše, nakar bo ele. lloda dražja od zlata Grozotno prazna dežela Danakil s pičlimi zalogami vode, brez Hore in Savne — Kaj srečuje brezupni potnik v tej puščavi — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA ANEKDOTA Llord George je govoril neko? na volilnem shodu. Ko je končal, se je oglasil neki poslušalec: »Rajši dam hudiču svoj glas, nego vam, mister Llovd George'« Državnik je odgovoril mirno: vPoznam vašo politične nazore, dragi gospod. Kako pa. če bi hudič ne kandidiral? All toste dali svoj glas potem vendarle meni?« In tako se je zgodilo. so te dni izpolnili pokojnemu maršala byauteyu, utemeljitelja francoske kolonialne moči v Afriki, zadnjo željo s tem, da se prepeljali nje Sredozemsko morje T AEr&o, kjer жџ bodo položiti k zadnjemu počitka. Pomen maršala Lyauteya je tem večji, ker je, dasi vojak po pokbcu, koloniziral -----" ia vikah v Nancy ju, na desni pa slovo v marsejskem pristanišču / ovo tnpio skozi Pogled na tipično pokrajino v Danakilu V prvih dneh Jtalijeneko-abeeinskih epo-parfbov amo črtali, da namerava del italijanske vojske prodreti v notranjost Abesinije skozi deželo Dankalijo ali Danakil, kakor jo imenujejo domačini. To je dežela, ki se razprostira severozapadno od gorovja Musa Ali, kamor eo Italijani izvršili prvi napa«i, in južno od Eritreje. Da nismo o tem ozemlju pozneje nič slišali do zadnjih dni je razumljivo, kajti de-tedo Danakil bi lahko primerjali z vso pravico s kakšnim ozemljem, kakor »i ga predstavljamo na planetu Marsu. Najboljši poznavalec te dežele je bil pač Anglež Nesbitt, ki je pred kratkim našel smrt pri neki letalski nesreči. V Danaki'lu, piše Nesbitt, si lahko na-■orno predstavimo, kakšen conditio »me qua non je voda Dežela je popolnoma tasušena, po štiri in celo šest dni potovanja narazen ležijo poedine vodne luknje, nekoliko ljudi živi v njih okolici, ves ostali prostor pa je prazen brez živali, brez rastline. Vodne luknje merijo komaj četrt metra na kvadrat in iz njihovega dna polzi po kapljicah motna, z rudninami močno pomešana tekočina, ki komaj zadostuje, da te obvairuje smrti po žeji. Vremenske prilike v daljni gorski deželi se odražajo tu na ta način, da kaplje v vodnih luknjah tu včasih nekoliko hitreje tečejo, včasih pa se jame popolnoma izsušijo. Kjer prihaja voda nepomešana z rudninami na dan in obstoji možnost, da ostane vlaga vse leto brez ozira na deževne razmere v daljnih ozemljih, do biš nekoliko domačinov, ki ljubosumno čuvajo svoje izvirke. Dežela vmes jtm je večinoma popolnoma neznana, le maloka-teri so bili v sosednem naselju enkrat ali dvakrat v svojem življenju. Ni čudno potem, da во ti domačini angleškega raziskovalca vodili do izvirov, ki so se že davno sipremenili v kup blata, če niso ■ploh usahnili. V takšnih primerih ceniš vodo, ki si jo prinesel в seboj, bolj nego ve« zlato na svetu. Na dveh ali treh krajih je naletel Nes-bttt v Zgornja Dankaliji na dovolj čisto In zadostno pitno vodo. To je bilo na Maršal Lyautey se vrača v Z velikimi svečanostmi so v nedeljo prenesli truplo maršala Lyauteya, ustvaritelja francoske kolonijalne moči v Severni Afriki, na križarko »Duplaix«. ki ga je potem v spremstvu več drugih vojnih ladij in potniškega parn'ka, na katerem so potovali pokojnikovi svojci in prijatelji, odpeljala proti Casablanci. Na odprtem morju sta ?e brodovju priključili tudi dve italijanski kri-iarki, a ko je vse brodovje plulo mimo Gibraltarja, je zagrmel častni pozdrav iz topov tam usidranih angleških vojnih ladij in iz obrežnih baterij. Dieta za lepoto Ljudje, M imajo nečisto kožo, bi se motali izogibati mesne hrane, ker se iz mesa v črevesju lahko stvorijo gnilobni produkti, ki preidejo Potem s krvjo v kožo-Posebno osebe, ki trpijo na zaprtju, bi se morali glede mesa omejiti. So ženske, ki во tako dolgo lepe, dokler žive ob rastlinski hrani, čim se spravijo na mesne jedi, pa dobe ogrce ln druge nečistosti na koži. Isto velja pri nekaterih glede alkohola: čaša piva zadostuje, da se koža Pokvari za celo vrsto dni. Poleg tega bi se morali čuvati brado za-činjennh jedi, Ljutlsko mnenje, da povzroča sir nečisto kožo, je v t°I}ko pravilno, v kolikor gre za začinjen sir, kakršen je n. pr. gorgonzola, roqefort J, t. d. vulkanskih tleh, kjer je voda Šumela v globokih jamati. Rastlin tn živaJi pa je tudi tn zaman iskal. Grozotno prazna je bila dežela vee naokrog, v neznosnem soncu so se bleščale črne mase lave in so žarele bazaltne skale, večinoma pokrite s plastjo apnenca, tako da so videti, kakor bi gorele v belem žaru. Tu pa tam je raziskovalec na velikanske razdalje Potovanje pkoai puščavo je kaj mli no. Včasih moraš brez vaake težave čea PoPolnoma ravno jemlje iz tasošenegfc, gladkega glena. Potem boš šel cele dni čez rahlo valujoča in kakor taekinasta tla, nato spet skozi pesek, vdirajoč se do kolen. Sledijo dnevi, ko ne vidiš okrog Sebe nič drugega razen grušča, kamna, skal, peči, v strašni zmešnjavi To je kamenje, ki so ga nekoč razmetale viükan-вке sile in ki je potovanje preko njega nekaj strašnega. Peš sploh ne prideš nikamor. če ee ne moreš takšnemu ozemlju izogniti, tedaj je velblod tvoja edina rešitev. A tndi Za dolgonogo žival, ki st zna vse drugače poiskati trdne «Pore nego ÖLovefe, je takšna pot nekaj skrajno težkega Gorje, če ee spotakne ln pade vee tovor z nie. t,*,ко Aa .fl ga nv>raS znova nalagati. Zvečer pa si lahko štejeS v srečo, če prideš do kakšnega prostora, kjer se lahko vtežoš. Nesbitt ne more prehvalltl deJa, ki eo ga v takšnih razmerah opravili velbttodt Pogostoma po cel teden in več -živali niso dobile hrane, Potujoča karavana v bližini reke Havaš odkril kakšno strupeno kačo ali puščav-no kuro. Te kure opravijo kdaj pa kdaj ogromne Poti skozi puščavo, da dospejo do vodnega izvirka in s smerjo svojega Poieta utegnejo popotniku, ki umira od žeje. pokazati Pot do rešilne moče. Strupene kače, edine stalne prebivalke dana kilske puščave, se skrivajo v skalnih razpokah. da si zrvečer, ko priletijo ptice do vode, ulovijo evoj plen najslabotnejše so vzdrževali potem в pestjo dAmerican Magazine« objavlja zapiske iz dnevnika admirala Byrda, ki ga je pisal med svojo antarktično ekspedicijo lansko leto. Kako znano je bil pogumni raziskovalec prvih sedem mesecev popolnoma sam na opazovalni postaji, ki so jo zgladili daleč od oporišča Male Amerike. Samo po radiu je bil v tem času zvezan s svojimi tovariši. 30. maja se je v njegovi svetilki zgodil defekt, ki je imel za posledico, da se je Bvrd zastrupil z ogljikovim oksidom. Samo po vseh štirih je lahko lezel do shrambe z živili in kuri тот. Prve tri dni je bil tako slaboten, da ni mogel pisati. 2. junija pa je zabeležil: »Bojim se. da je to konec. Zadnjih 48 ur sem preživel deloma v omami. Navodila za Deževje Poročila iz južne abesinske fronte opisujejo naravnost brezupne razmere, ki so nastale zavoljo neprestanega deževja Nižje postojanke so vodni toki popolnoma preplavili in je izključeno, da bi ljudje v njih vztrajali. Dež Ii je tako besno, da ni mogoče opisati. Najbolj gosti plašči, kakršne uporabljajo italijanski vojaki, varujejo le nekoliko ur. Vojaki nosijo že dolge dneve popolnoma premočene obleke. Z nalivi prihajajo tudi pravi veletoki bla^a in peska. Ker je ozračje obenem vroče, vojaštvo lz Evrope hudo trpi. Domače čete se bolje obnašajo. V teh krajih po pripovedovanju domačinov v tako poznem času nikoli ni bilo deževja. Za svoja letala so morali Italijani zgraditi betoni ran a letališča, kajti naravna tla so se spremenila v tekoče blato. ekspedicijo in pisma za mojo družino so v zeleni šatulji. Izgubil sem vso svojo moč. Razen vročega čaja in posušenega mleka ne morem povžiti ničesar. Štir dni pozneje piše: jTo je nekaj strašnega, umreti sam, v gosti temi, ničesar ljubega pri sebi. Doživel sem že marsikaj. A sedaj mi je le čakati v temi in životariti obupno iz ure v uro... Moja družina in moji prijatelji bodo razumeli moj sklep, da ne kličem na pomoč. Uvideli bodo, da druge možnosti sploh ni več bilo.« Toda smrt ni hotela priti. Dva meseca se je admiral Byrd boril z vsemi močmi proti popolni izčrpanosti in smrti. Brezžična postaja mu je začasno odpovedala, tako da je bil njegov položaj še hujši. Šele po dveh mesecih je uspelo njegovim tovarišem po večkratnih brezuspešnih poskusih, da so prodrli do njega in ga rešiU. Dva brata po istem očetu in materi: pa kaka razlika med njima!! Na svetu je okoli 20.000 mineralnih vrelcev, pa niti dva nista enaka ! ! ZAPOMNITE SI, DA JE ONA S SRCEM SAMO ENA ! VSAK DAN ENA »PtoedaH so me po evInJAo glavo, m вш яЛ naročili, da mi jo od rež i te kolikor mogoče pri repne. (»ßverybodys тоеђЈРф Sleparije pri vojnih dobavah za Abesinijo Varšavska polioija preiskuje afero zaradi dobav abesinski vojski. Neki Klamkrn je sklenil z abesinsko vlado pogodbo, da bo dobavljal abesinski a rnadi obveze in zdravila, natnestu tega pa je uvažal na vagone steznikov, pokvarjenih konzerv in starega obuvala. Ker je Klamkin izginil, ga oblasti iščejo, da ga zaslišijo in spravijo pred sodišče. Grob upornikov Iz Asmare poročajo, da se je italijanskim vojakom v bližini Sciloveja nudil grozoten prizor. Videli so pred seboj pravo mno-žestveno grobnico, v kateri во popolnoma ohranjena okostja zavzemala deloma še položaj streljajočih ljudi- Gre za smrtne ostanke upornikov, ki jih je pred mnogimi leti vodil Omar Tesar proti Italijanom in ki so jih pobili po Italijanih podvrženi rodovi domačinov. Spanje in živci Svd prenesejo mnogo, utrudijo ш počasneje nego mišice. A utrudijo se vendarle in zahtevajo potem prav tako odločno počitka kakor mišice. Najdaljši m naj-važnejši odpočitak je nočno spanje. Med spanjem zdravega človeka brez sanj ee presnova vsega telesa zmanjša za tri četrtine, delovanje živcev pa se skoraj popolnoma ustavi. Vsak izmed nas ve, da nam je »panje po delu nujno Potrebno, da nas napravi premalo spanja za deflo nesposobne in da nas nespečnost telesno ln duševno uničuje. Razen nočnega spanja pa во živcem potrebni odmori tudi podnevi in sicer takšni odmori, pri katerih postavimo del živčnega sistema za drugim s spremembo delo izven obrata. Sprememba je najvažnejši dnevni odpočitek za živce. Rasputinova jahta etockholmski listi во poročaH te dni, da se je potopila na Venerskem jezeru luksuzna jahta »Veli«, njena posadka petih mož se je rešila в čolnom. Kakor во možje povedali, &o jahto najpadli roparji, ki so pobrali vse, kar je imelo kakšno vrednost, in jo nato potopili. >Veti< je bila na zadnje estonska ladja, nekoč pa je ЬПа last profilu lega nekronanega carja Rusije, meniha Razputina. Dr. Hans Spemann, profesor frelbur-ške univerze, ki so mu podelili nagrado za njegove pomembne biološke izsledke, ki izpričujejo, da organizmi niso mehanizmi Grof de Vinci (na levi) pred avtom, ki ga je odpeljal na postajo, odkoder je krenil z vlakom abesinske železnice proti Džibutiju Italijanski poslanik zapušča Addis Abebo -»JUTRO« šl 2J3. 7 Četrtek, 31. oktobra \ZZ3. Kulturni pregled Drugi koncert Ljubljanske filharmonije Po prvem tako napetem koncert«, a katerim ee ja Jani uvedla na novo ustanovljena Ljubljanska Filharmonija pod vodstvom slavnega francoskega dirigenta ühen4 - Betona, al čuda, da je tudi drugi koncert, ki se je vršil v ponedeljek v Unioneki dvorani, privabil mnogo občin-■tva. To p<>t nam je Filharmonija nudila krt gosta^dirigenta našeg starega in priljubljenega znanca, Lovra Ma^ačiča, ki je sekanj sezon deloval v našem gledališču ta ee ie takrat anal uveljaviti kot dirigent odličnih kvalitet. Navdušeni pozdirav publike Je veljal т enaki meri kot diri-gentu-umetniku tudi kot človeku, ki si je x« časa svojega bivanja med nami pridobil poleg ugleda mnogo vnetih prijateljev. Koncert j» bfl namenjen proslavi če-*kosk>va£kega, narodnega praznika in je torej smiselno vseboval dve češki deii (Smetana, Vipava in Suk, Pravljica), poleg teli pa alovensko noviteto (Osterc, Pasea-caglia. in koral) ter dvoje ruskih del (Sos-jekovič, I. simfonija in BoTodin, Polovekl plesi H opere »Knez Igor«). Tako je bil program gotovo dovolj pester, morda pa eelo malo predolg in prenatrpan. Smetanova >Vltava< je gotovo ž« vsakem« našemu koncertnemu poslušalcu dobro sna-aa skladba, vendar je pri tej izvedbi т fežredaio veliki zasedbi orkestra dosegla doslej pri nas še neslišane barvne sile ter .Je najprimerneje uvedla koncert in et&vnost Naslednja nova točka je bila simfonija še zalo mladega ruskega skladatelja šost^oviča, ki je med današnjimi eovjetskimi skladatelji gotovo najizrazitejša osebnost (izvzamem seveda Stra-vlnskega in Prokofjeva, ki pa ee pravzaprav ne štejeta med najmlajšo grupo ru-ekeh komponistov). Simfonija, ki smo Jo tokr&t v Ljubljani čuli prvič, ima izredno izrazito osebnostno črto, ki se javlja v originalnosti domislekov, presenetljivosti barnioneke in kontrapunkteke invencije, najbolj pa v svojstvenem načinu instru-mentacije, ki pripomore skladatelju tudi preko kompozicijsko manj uspelih mest, katerih pa je v tej skladbi prav malo. fiostakovič ni modernist - apostol kakšne ekstjremne ali sploh eno vrstne smeri, tem-' več prevzema iz bogate zakladnice svojih predhodnikov, кат mu ravno konvenira, ter dodaja Ja lastne domiselnosti, zato во njegov« skladbe dostopne tudi najširšim slojem in ne le izbrancem. To je monda todi glavni vzrok, da si je simfonija tako hitro utrla pot preko vseh svetskih koncertnih odrov: ne da bi bila pretresljivo globoka, ima vendar toliko in takšnih vi- Pariški „Est" o Ljubljani Lepo opremljena pariška revija >Est« (Vzhod), čije prikupni program smo omenili na tem mestu ob izidu prve številke, priobčuje v pravkar izišlem petem zvezku članek »Ljubljana« iz peresa francoskega lektorja na naši univerzi g. Jeana Lacro-iiija,. G. Laeroix predočuje tujemu čitatelju značaj in pomen Ljubljane kot osrednjega in reprezentativnega slovenskega mesta. Razgled z ljubljanskega gradu nudi piscu priliko, da oriše ne le razvoj, marveč tudi kulturno-zgodovinski pomen slovenske metropole, ki leži v vidni bližini italijanske in avstrijske meje, kar označuje dotok roman sko-germanskih vplivov v slovensko kulturo, medtem ko je pokrajinski in urbani-Ini lik mesta, prav kakor življenski stil prebivalstva, korenito srednje-evropski. Z velikim zanimanjem bo čitatelj prebral zgoščena, s peresom, ki kaže literarno kulturo, spisana opazovanja in pričevanja med nami živečega Francoza. Zakaj g. Lacrolx ne gre вато za Ljubljano, v kateri najbolj prihaja do izraza slovenska samobitnost, marveč skuša z njenih vidikov orisati celoten kulturni položaj Slovencev, ki so »gotovo dobri Jugoslovani, vendar pa razumejo pod to formulo marsikaj in v precejšnjih odtenkih«. Pisec mikavno opisuje življenje ljubljanske inteligence, kleti s cvičkarji, napolnjene kavarne, kjer občinstvo ne pije Hkerjev kakor ▼ Franciji, marveč se tem obilneje zalaga s časniki in revijami. Posebej hvali kulturo in kult knjige med Slovenci in mimogrede omenja tudi razširjenost znanja tujih jezikov, kar povprečnega Francoza izprva preseneča. »Na križišču, kakršno je Slovenija, med Jadranom in Alpami, je normalno znati več jezikov in imeti na široko odprtega duha, širino pogledov in često tudi zahteve, ki so vred- talnih sil v яеЫ, da zavzame tudi poslušalca ki bi prišel na koncert в predsodki. Ekstremnejši in nepopustljivejši v doslednosti uporabe glasbenega materijala je Slavko Osterc, čigar Passacaglio in koral smo tudi čuli prvič. Osterc razpolaga 6 svojevrstno kompozicijsko tuniko, 6 katero modernizira stare forme in jih pre zentira v popolnoma novem in brezkonce-sijekem slogu, prav nasprotno pa Suk v svoji četverodelni »Pravljici« bazira na romantiki. Skoro vsi staviti so polni (irskega nastrojenja in barvno izredno mehki, izvzenmši nekaj dramatičnih momentov in pa bukolični narodni ples. Spored so zaključili Borodinovi »Polovski plesi.« (»Polovski,« ne »poloveškk, kot je trdil spored). Niz pestrih, orientalsko zvenečih plesov, ki spadajo bolj na gle dlški kot koncertni oder. Izvedba je bila poverjena Ljubljanski Filharmoniji, čije orkester razpolaga z našimi najboljšimi instrumentalnimi močmi. Izredno čisto so bila uglašena pihala in trobila, ki so v svojih eksponiranih mestih (in takih je spored vseboval prav mnogo!) briljirala v tehniki in zvoku. Celotna izvedba je biila vobče na izredni umetniški višini ter je orkester napravil mnogo več kot Zgolj svojo dolžnost. Ma-tačič je dirigent velikega formata ki pa polaga pažnjo tudi na zunanji izgled Dela je naštudnral vzorno, orkester pa je vodil temperamentno, zanosito >n zmagovito in stopnjevale od točke do točke. V orkestru samem, ki je igral vneto in z vidno ljubeznijo, je treba omeniti z najbolj hvalnimi besedami prvega koncertnega mojstra, prof. Karla Rupia, ki je solistične partije odigral ne le vir-tuozno-brezhibno, temveč tudi občuteno in s posebno finim tonom. Na nekaterih mestih, ki zahtevajo dvoje solističnih gosli, mu je bil veren in zanesljiv drug prof. Karel Jeraj. Nadalje je treba podčrtati violončelski solo g. prof. Bogomira Leskovica in klarinetni solo g- prof Lan-na, ki se je odlikoval na tolikih eksponi-ranih mestih; «lično tudi eolo - trobenra g. Hosnerja, ki je našel ravno pravi dinamični in zvočni izraz svojim solim. Vobče je bila dinamika izredno tenkočutno odtehtana, pa tudi stopnjevana na presenetljiv način. Koncert Je pomenil najbolje nadaljevanje započete akcije in je bil potrdilo, da je Filharmonija v sestavi in delu na najboljši poti, da prevzame od vsega po-četka namenjeno vlogo prvega koncertnega orkestralnega faktorja našega mesta. S. K. ne velikih glavnih mest in najbolj »evropskih« duhov«. Članek g. Lacroixja je spisan z razumevanjem in simpatijami do Ljubljane in Slovencev. Ilustrira ga deset izbranih slik z motivi iz Ljubljane in Gorenjskega. V istem zvezku je izšel potopis R. Wer-nierea >Vers Г Est«, ki dovtipno in z mnogimi slovstvenimi reminiscencami opisuje potovanje po Dunavi. Henri Arnold je objavil lep članek o blagopokojnem kralju Aleksandru; začenja se s pohvalnimi besedami o velikemu vladarju, ki jih je izrekel M. M. Litvinov. Iz zanimive zbirke pisem »Le lecteur sovietiQue« posname ob priliki nekaj značilnih primerov, ki kažejo ogromno vedeželjnost preprostega človeka v današnji Rusiji. Izmed ostalih člankov omenjamo samo še nekatere: Siraka Skitnika prispevek o umetnosti v Bolgariji, H. L. Lenormanda prikaz gledališkega življenja v Moskvi, Junia Letty krasen članek o urtaničnih lepotah in posebnostih Prage in prevod proze Jaroslava Durycha. Vse to je obilno in okusno ilustrirano: »L' Est« kliče in vabi čitatelja, vznemirja zapadnja-ško domišljijo, odpira vidike v novi, pretežno slovanski svet. -o. Zapiski Povesti V. 2ivojinoviča( Massuke). Kot nov zvezek zbirke »Naša knjiga« je izšla knjiga povesti »Po tragu« Velimira Zivo-jinoviča — Massuke, ki je znan zlasti kot lirični pesnik in urednik nekdanje »Misli.« Podelitev literarne nagrade Anj. švehie. Za letošnji praznik 28. oktobra je bila prvič podeljena literarna nagrada Ant. švehie Posebna porota, v kateri je bil poleg dveh drugih čeških pisateljev praški so- C "••-r v.vf " 'U "гл pregleda a -.- . j* ^ичс.иа ua«. 4/0o v znesku üuuO kc. Fr. Kfelini za roman »Hubenä leta« (Suha leta). Tudi 0 jem nagrajenem romanu je priobčilo jJutrot takoj po izidu ^daljšo oceno. češki režiser inž. F. Pujman Je s vedi k im uspehom zrežiral Smetanovega »Daii-bora« v beograjski opori, Premiera je bila 28. oktobra. O. Hujera »Uvod v zgodovino slovanskih jezikov« je izšel v prevodu H. Bariča kot Prvi zvezek Lingvistične biblioteke pri Kohnu v Beogradu. >Oel um Rickett«. je naslov 236 strani obsegajoče knjige znanega nemškega pisca zunanjepolitičnih del, Otmarja Krainza Knjiga je spisana v obliki reportažnega romana ter daje zanimiv vpogled v pravo ozadje krvavega razračuna vanja v Abesiniji Dejanje spisa poteka v velikih gospodarskih središčih sveta: Londonu. New Yorku. Parizu. Tokiju, Moskvi in naposled v Addis Abebi. Iz knjige udarja duh po petroleju, zavoljo katerega je prišlo do vojne v Abesiniii. Pred očmi Čitatelja se razvija delovanje skrivno.; " •>■ ' v čnika Ricketta, ki je mui pri аЬеьшакеш poslil prehitel svoje francoske konkurente, kakor pred časom v Mosulu, Perziji in Mandžuriji. Dejanja se menjajo s filmsko naglico. Čitatelj prisluškuje razgovorom vodilnih finančnikov v Londonu in New Yorku, opazuje skrito, a tem težjo borbo med posameznimi konkurenčnimi skupinami za koncesije doslej še skoraj neizkoriščenih pri-rodnih bogastev Abesinije. Razkrivajo se zveze, ki mu iz običajnega čitanja časopisnih poročil ne bi bile nikoli znane, ki pa imajo vendar usodni pomen za nadaljnji razvoj krvavega spopada v danakilskih predelih in ogadenskem puščavskem pasu. Glavni junak tega reportažnega romana je skrivnostni Rickett, o katerem je izvedela širša javnost pred dobrim mysecem v zvezi z abesinski m konfliktom. Pisatelj nam ga slika kot enega tistih Angležev, ki so s svojim delom udarili temelje angleškemu imperiju in ki čuvajo danes prav tako budno nad njegovim obstankom in razvojem, kakor oficielna Anglija. Knjiga se dobiva v Tiskovni zadrugi. D. V. POR i Položaj v ljubljansko' zagrebški skupini Iz tablice, ki smo jo objavili v ponedelj-skj izdaji »Jutra«, je razvidno, da vodi v našem delu skupinskega tekmovanja za državno prvenstvo Ilirija s 5 točkami, sledita Hašk in Primorje s po 4 točkami, na koncu je Gradjanski s 3 točkami. AH je s tem podan jasen položaj v naši skupini,, ali se da na podlagi takega stanja z gotovostjo kaj sklepati? Se dolgo ne! Kajti teoretično je mogoče, da še vsak izmed tekmovalcev zasede katerokoli mesto v tablici. Evo zakaj: Vsakemu moštvu sta preostali še po dve tekmi. Če ti dve tekmi odloči katero mošt. vo, razen Gradjanskega, v svojo korist, mu je prvo mesto gotovo: Gradjanski bi v tem primeru potreboval še malo pomoč od Ilirije ali od Primorja, kj bi morala od-ščipniti Hašku vsaj eno piko. Če eno samo moštvo zgubi obe tekmi, druga pa zmagajo ali si pa razde'ijo to?ke, ostane moštvo, ki je izgubilo obe tekmi, na zadnjem mestu. Od prvega do tretjega mesta pa se plasirajo moštva no tem. koliko točk jim je uspelo v obeh tekmah odnesti. Videli smo, da stoji, teoretično, Gradjanski najbolj šibko, ker si samo s svojo »nočjo niti ni v stanju zagotoviti prvo mesto. V praksi pa je položaj povsem drugačen in ima prav za prav Gradjanski še najbolj ugodno situacijo. Igra namreč obe tekmi doma. z obema ljubljanskima kluboma. Ni verjetno, da bi izgubil kako niko. in v tem primeru bo imel 7 točk. Hašk jih sicer kljub temu še lahko doseže 8, vendar če vpoštevamo, da ima igrati obe tekmi v Ljubljani, mu ne bomo prisodili zmožnosti, da bi obakrat odnesel povsem zdravo kožo iz Ljubljane. Sicer pa. kaj se ve? Če se zgodi to poslednje, potem bi bila dokončna razvrstitev taka: Hašk. Gradjanski. Ilirija, Primorje. V resnici pa je stvar malo verjetna, кет najbrže ne bosta zagrebška kluba prav v f'nishu zmogla toliko energijo, da bi dvakrat zapovrstjo zmagala, vsaj oba ne. če nista utegnila iz osmih tekem odnesti več kot tri zmage! Kako bo tedaj? Predvsem zelo vroče! Potem napeto, razburljivo in kar je še ta_ kih spremljevalnih okolnosti v nogometnem obratu. Doslej drži le eno: da se je tekmovanje v naši skupini proti vsem pričakovanjem tako zapletlo, da bo prinesla popoln razplet šele prav poslednja nedelja. Prihodnjo nedeljo igrata v Ljubljani Primorje in Hašk, v Zagrebu pa Gradjanski in Ilirija. Ti dve tekmi nemara da s*vari še ne bosta razbistrilii. Ali bo potrebno zaščititi smučišča Nobena športna panoga ni v zadnjih letih pokazala tako mogočnega razmaha kakor ravno smučarstvo. Smelo lahko trdimo, da je postalo skoroda naš narodni šport. К ста j zapade sneg, sc že povsod, kjer je količkaj primernega sveta, najde obilo prL jateljev belega športa Naš kmetski človek, ki sdcer za novotarije ni preveč dovzeten. je sprva to početje gledal malo po strani, kmalu pa mu je prirojeni trgovski čut odpr] oči. Uvidel je da mu prinašajo smučarji skoro edini zaslužek, kn lahko nanj računa v zimskem času. Zato smučarjem ni stavljal nobenih zaprek, tem- bolj. ker mu niso delali škode. Rndevolje jim je dovolil, da so se po mili voi »i smučali po njegovem zemljišču. Kakšno škodo pa naj bi imel? Zemlje mu niso pokončali, dreves pa so se iz razumljivih vzrokov skrbno ogibali. Imel je same koristi. Marsikdo od smučarske armade je pri kmetu prenočil in tudi nekaj prigrizni*! ali pa je kmet od obiska smučarjev vžival neposredne blagre: z živili je zalagal gostilne ali smučarske postojanke. Na dlani je torej bilo, da je kmet storil vse, da obišče njegovo vas čim več smučarjev. Tem bolj nas je začudilo, ko smo nedavno čuU glas. da bo treba smučišča oblastveno zaščtiti. Kot vzrok se je navajalo, da nekateri posestniki zapirajo svoja zemljišča smučarjem s tem, da postavljajo visoke pr ograje, v bližini smučarskih domov pa da zahtevajo za uporabo svojega sveta odškodnino. Ta vest se nam skoro ne zdi verjetna. Ali je res mogoče, da se še vedno najdejo ljudje, ki ne znajo ceniti važnosti in koristi tujskega prometa? Naša dežela je od nekdaj pasivna in se z lastnimi pridelki ne more preživljati. Kmetu je krvavo potreben vsak dinar in bi moral biti ze'o hvaležen. dn so ga posetili smučarji. Prepričani smo, da izvirajo posamezne ovire le zaradi nepoučenosti, kajti takega početja ne moremo imenovati za zlobo, ker bi oškodovalo «"mega sebe in bi bilo torej nespametno. Pa so se vendarle našli nespametni ljudje. Seveda tega nikakor nočejo priznati in trdijo, d.i s tem kažejo le dober trgovski čut. Klubi, ki imajo zraven svojih domov smučarske šole. so pač navezani na bližnja zemljišča. In baš na to računajo gotovi posestniki. Za uporabo tega sveta zahtevajo pretirano odškodnino, meneč, da bodo klubi pod silo prilik nanjo pristali. Nikomur nočemo očitati, da je hotel zaslužiti, toda zaslužek bodi pameten in smiseln. Jasno je. da bo zaradi trdo«1avosti posameznika prizadeta vsa vas. Smučarjev tjakaj ne bo več in zniimi bo šel t.udi zaslužek га krm žvižgat. V interesu obc:n samih je. da napravijo red. Uvidevni možje ne bodo dopuščali, da bi posameznik iz sebičnih razlogov škodovat! vsej občini. Prepričani smo, da bodo podobni pojavi, saj jih ni mnogo, kmalu izginili in da ne bo potrebno, da bi vmes posegla ob'ast. Človek je družabno bitje, po^meznik se mora podrediti interesu skupnosti. Prvenstvo dravske banovine v table tenisu V soboto in nedelo se bo odigralo v dvorani hotela M i klic prvenstvo d-ravcke banovine v table-tenisu za leto 1936. Ta turnir šteje med najbolje obiskane prireditve te vrsSta]>at Mater«. — 21: Orgle. — 21-30: Zborovsko petja — Praga: 19.10: žalostni kabaret. — --.05: Simfoničen koncert — 22.30: Plošče. — Varšava: 20: Glasbena reportaža o Mozartovem Requiemu. — 21.15: Poljska glasba. — Dunaj 11.4-5: Simfoničen koncert. — 12.55: Orlkester. _ 16.05: Resna 'glasba — 17.55: Prenos Wagnerjevega »ParsifaJa« iz dunajske drž. opere. — B®rlin 19: Koncert orkestra — 20.10: Neznane klasične skladbe. — 21: Cajkoveke-ga Patetična simfonija — 28: Prenos iz Stuttgart a. — München 19.30: Simfoničen koncert — 21: Svetovni nazori v besedi in glasbi. — 22.30: Prenos vz Stuttgart«. _ Stuttgart 19: Pesmi, — 20: Nemška umetnost — 22.30: Orkestralen koncert. — 24: Koncert moderne glasbe. — Rim 17.10: Orkester m solisti. — 20.50: Operni večer. H. EL Werner: 85 dir.Thor sten hoče bol! «Zdaj ud ЬаЛ ni теб treba povedati, MSas Garrooova! Saj vem, da ste mi Giinterja nekoliko oditujffi, kakor ee vam je розгеейо ie pri očetu! Tudi z njim ste яе igrali kakor z očetom, ki je veroval v vae im vse je ljubil in M ste ga vkljub tema prevarili s svojo poefio komedijo.» Gloria je s hlastnima koraki pristopila k dekletu. Razburjeno jo je prijela za roko, M ji jo je Regina le nerada pustila. «Tako ne smete govoriti, Mise Thorstenova! Ne, ne smete! T&gSL nisem zaslužila! Saj ne veste, kaj me muči!» «Nehajte!» se je otreslo dekle «Ne, marate me poslušati! Nikar ne mislite, da serm komedijantka! Zakaj primežem vam — morate, morate mi verjeti — da ljubim vašega očeita, kakor le more ženska ljubiti moža.» Glas se ji je utrgal Regina jI je nejeverno gledala v obraz. In ko je videla obup, ki N> je zrcalil na njem, je postalo tudi njeno obličje nekoliko manj sovražno. «Miss Gerrooova, dajte, povejte mi, kaj pametna тзе to! Sebe fa. mene mučite e tem molkom, s temi skrivaoetmi,, ki jih ne more razrešiti nihče razen vas!» Gloria je počasi zmajala z glavo. «Ne, tega ne morem! A verjemite mi, da зет zelo, zeilo nesrečna!» Ihtenje je drhtelo v njenih besedah. Mahoma se je obrnila in krenila proti vratom. «(Дорја _ Mise Gerrooova!» je v nenadnem strahu vzklikndila Gloria je bree besede odšla iz sobe. ★ Spet in spet je zažarevala lučka v poki opni omarici. Kratko — dolgo — dolgo — bilo je kakor svetlobno znamenje. In uradnica na telefonskem uradu se je spet priključila k vodu in se oglasila: «Stedmov trg — kaj želite?» In spet ni dobila odgovora. To je bilo res od sile čudno! Že deset minut je zdaj opazovala to svetlobno znamenje, a nikoli, koMkorkrat se je priključila, ni dobila odgovora na svoje vprašanje Slišala je samo nedoločne glasove, takisto, kakor da bi nekdo pridušeno ječal. Pa to je utegnila biti prevara. Tudi njeni tavarišid na desni in na levi sta bili postali požarni na čudni pojav. «Treba bi bilo dati preveriti vod! »je predložila ena izmed njiju. In druga: «Kaj pa, če kdo kliče na pomoč?» Preverilnica je dognala, da je bil vod v redu. Oudna -svetlobna znamenja so prihajala neposredno od aparata. Očividno je naročnik spet in spet pritiskal na viilAco, zdaj v krajših, zdaj v daljših presledkih. «Čigav jfe priključek?» Tega ni bilo težko dognati. «Müller, Stuttgartski trg!» In potem je nekdo kar resno predložil: «Treba bi bilo obvestiti policijo!» * Lytton E. Buzz je bfl še vedno privezan na atol za pisalno mizo. Glava mu je molela daleč naprej m počivala na viltei telefonskega aparata, s katere je bil zbil slušalo. V odmerjenih presledkih je pritiskal z brado na vilico in spet dvigal glavo — kratko — dolgo — spet in spet. Koliko časa se je že ubijal s tem klicanjem na pomoč, sam ni vedel Zdelo se mu je, da ne more biti dosti manj kakor sto let. Tillnik ga je bolel od nenaravnega držanja glave. Hrbtenica je bila kakor polomljena. Samo v lakteh, ki so se bile žične peti je veza najgloblje zarezale vanje, n£ čutil aričesar več. BiLe so kakor dva mrtva kosa mesa. Spet je pritisnil na vilice fci jih čez nefcaj trenutkov izpuStžL, da so skotile kvišku. Prejle je iz školjke sftušala, ki je ležalo pred njim na mizi, Se čul uradničin glas. «Stednov trg!» se je bila oglasila Zdaj je bilo vse tiho. Bob v steno! Bum je opustil svoje jalovo prizadevanje m se naslonil vznak, da mu je bilo nekoliko laže. Saj je bilo vse zaman! Da, če bi ne bilo zamaška v ustih in bi bi mogel povedati, kaj hoče — tako pa--? Na telefonskem uradu so najbrže ipMSIi, da gre za navadtoo motnjo, in se niso brigali za vod. Šele zdaj se je prav zavedel lakote, ki mu je rila po drobovju. Klobasa, ki jo je bil použil v krčmi, je bila le bornO nadomestilo za obed. In Buzz je hfl vajen, da je jedel točno ob določenih urah- Da bi vsaj Ariister že prišel! Morda še bo dal pregotroršti, da mu nekoliko zrahlja vezL Takole ni bilo več moči strpeti! Minute so se vlekle neskončno počasi V sobi se je že mračno. In zunaj je še vedno 1Й dež. Buzz je razločno slišal, какзо je prasketal po šipah. ' v \ ( i Tedajci je pa začul nekaj drugega. Nagle korake, kfi so teptali po stopnicah. Pred vrati stanovanja so obstali Zvonilo je zabrnelo. Da bi mogel zdajle zaklicati in se ögläsftiL Prekleti zamašek! Poročevalec se je jel iznova obupno, truditi, da Ы z jezikom porinil nadležni klobčič iz ust. Med tem je spet pozvonilo. Zunaj sta dva moška tSho govorila drug z drugim- Kaj sta se pogovarjala, Buzz ni mogel razumeti. In klobčič je tičal v ustih, kakor da bi mu jih bffl sam vrag zaČepfl. Spet rezko zvon jen je, in nato — čez nekaj časa — oočh» pokanje in škripanje. Glasovi mož so postali razkxmejeä, kakor da bi se bili približali. CENE* MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—ъ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. /v ' ..V -J ■ ... -т. к. у • . . Ч/ • • • . ' ••>. v i' : \i . ' «i - ,w Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f||n * • « odgovor, priložite Ulli V МаШКаД Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji narcčila. oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tico&a se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddeielt „Jutra", Ljubljana. m Beseda 1 Din. davek S Oin. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Vino %Mft prooclitve kle« razprodajam po lastni ceni vsak dan od H. do 1. ure in od 3. do 5. ure samo priera» vina od 7 do 9 Oin liter, štajerska, dol enjska io daanatinska, pri večjem odjema popuet. Smar-tineša oerta, nod kavarno .Viadukt, Briški ЗКШ-18 Slu žbo dobi: Beseda 1 Din davek * Din M Шго all daianie naslova S Dla. Naimanlii meaek 17 Din. Pletilje In navijalko HKemo тл ebaJno delo. — Tvrdka K. Soee, Ljubljana, Mestni trg. 84050-1 Beseda 1 Din. davek J Din za Šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dla. Gospodične sprejme Šivilja na dnevni ia večerni pouk v šivanju lastne garderobe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28389-4 Postrežnico pridno in poSteno, и 6Ho oi 8.—10. in od 1. -ure dalje, sprejmem takoj. Tr-iagka ceeta 28/T. nadstropja levo (vhod z dvorišča). ЗЮвТ-й Čevljarski prTkrojevalec In ievijareki pomočnik dobita takoj stilno službo. Kaslov v vseh poelovslni-■icah Jutra. 34166-1 Iščemo vee wate hiSnepa pereo-naäo, pripravne in vešče kuharice, sobarice, vzgojiteljice, dekleta тз vse in 7,,-vn-eeljive gospodinje. Pismen odgovor Din 5. üdni-Jen ie wlcvica i samoeta-lnih žena, Hic«. 29. I. Ijevo. 7л-prei». 34130-1 Boljšo gospodinjo teofrraženo, öcrourn», bre»z otrok, iščem k sodavičar-slcerou podjetju. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »SndavičaT«. 24127-1 Strojepisni pouk (po desetprstnem sistemu) za začetnike im izvežbanoe. Večerni tečaj. Učna тна Din 2.- Vpisovanje dnevno. Pričetek tečaje i. novembra. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 10. msli-i Beseda 1 Din. da rek 3 Din. гз Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjil znesek 1? Din. Kislo zelje repo ,novo, prvovrstno in cele glave za sarme v sodčkih dobavlja po brezkon kurenčni ceni Gustav Er-klavec Ljubljana, Kodelje-vo 10, telefon 2&-9il. 340-33 Suhe gobe kupuje po najvišji ceni ln vsako množino tvrdka A. Nachbar, Radeče pri Zid. mostu. 29903-33 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslcva 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hubertus nepremodljrv, moški in demeki 250.- Din. otroSki s kapuco 145. Din. trench-ooath. rmpregnrran. samo 430.- Dm. pumparce od Din 48.- naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv Petra ceeta 14. Sls Kraljica рей patentirana, za premog, drva ali koks. Zaloga: A. Remenič in rim;, žel ran in« Ljubljana, Miklošičeva 15. 33740-6 Med cvefcKini in ajdov, kupimo po dnevnih cene h. Samo prvovrstno blago pod šifro »Med 1965«. 34065-33 Namizna jabolka manjSe b vagonake količine, nudite tvrdki Artur Nachbar, Radeče. 23725-34 Službe išče Vsak. beseda 50 oar. davek Din. sa dajanje naslova 5 Dla, najmanjši znesek 12 Din. Mlad trgovski pomočnik ▼ elnibo. P!ača po dogovora. Ponudbe na porruinioo Jutra v J} »vem ие?Ча pod »Jfeetop takoj«. 34113-3 Brivski pomočnik b» burbi Stoeeir, dober delavec, ®6e službo. Nastop po dogovoru. — Lad-ieiav Ogrizek, aaloo »Silovinac«, Kniko. 34110-3 Kakršnokoli zaposlen je tfkt poPten* roepoddina v Ljubljani. Naelov v vseh poalovalnieah Jutra. Kuhinjska učenka fcznčena, ve^Sa la marljiva, išče eia-žbo. Pomtd-be na Kolodvorsko restavracijo, Zidam most. 3J096-3 Vzgojiteljica s znanjem nemlSrae, iSSe HKeta. Ponudbe na ogl. cd-i. Jutra pod »Vrtna-псал. 33201-3 Brivski pomočnik minjSi, s finim nastopom, prvovrsten bubi strižec, išče mesto praktik an ta ali kot pomočnik. Avgust Zupančič, Gradec 10, Litija 3SD10-Š Renesančni starinski podstavek starinski, reitjan, sa kipe, cvetlice in drugo, naprodaj. Korunov» 6, Trnovo. 34131-6 Prima jabolka za takojšnjo uporabo in sirneka, najekrbnejše sortirana, po nizkih cenah vedno na zalogi. Oglejte si »Stalno razstavo sadja« Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. зюез-за Beseda I Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje pritlično, parketirano, pod Rožnikom, edeam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Grafolog in hirosof N. Sadlnck — odpotuje! Ostane še v Ljubljani do 9. novembra, potem Maribor Vsak klijent dobi pismene naSTete. ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sprejema: vsak dan od 9 do IS in od 2 do 7. Na-I slov: Ljubljana, — Hotel »Slon«, soba <И. 34068-9! Štirisobno stanovanje sončno, oddam za takoj ali za 1. februar. Pojasnila palača »Viktorija«, I. nadstropje. ЗШа-Э*- Dijaka sprejme v popolno oekrbo boljše družina poleg dramskega gledališča, v Igriški ulici 3/III, vrata 9. 34089-32 Soba odda Beseda 1 Din lavek 3 Din. za Šifro al) daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Majhno sobico i dobro domačo hrano in oeJotno dobro oekrbo, odda ; boljša družina iolidnemu, stalnemu goepodu. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 31081-23 Pisarniška oprema kompletna, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo pohištvo«. 34074-6 Izvrstno puško (B rcik-Flinte) Hamertere, kaliber 16/16, izdelek slovite tvrdke Emil Eckoldt, Suhi, prodam. Nabavna cena Din 7.VW, ze Din 4.00Л. _ Strelna učinkovitost CSchussleistung) za obe ee-vi КУ/о Na vpogled dnevno od »—1*4. Klean enčič, Privoz 3. 34106-6 Beseda 1 Din. davek S Din. za Šifre ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanjH znesek 17 Dla Traverze Ob Sna Vojnik-Okoäiea pri Cel tu kupi štiri reubljen e nosiloe (traverze) dimenzije Л1.5 m 36 do 30 cm. Ponudbe naj »e sta-vijo na občinsko upravo Vojnik-Okolica z navedbo cene. 34004-7 Opremljeno sobo oddam eoi ali dvema gospodičnama г ald brex oskrbe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34090-33 Namizna jabolka in bel krompir kupim po nalogu renomirane tvrdke. Obvezne ponudbe s ceno in Specifikacijo na Gustav Plevčak, Celje. 34132-54 Jesensko sajenje -sadno dro\je люко in pritlično od primarnih sort po zmernih cenah. Zahtevajte cenik. Kmetijska družba v Ljub- li*„i VmrS t™, * I k™*: Naslov v vseh po- Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam boljšemu, stalnemu goepodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34091-38 Opremljeno sobo oddam etri al dvema Ijani, Nem trg S. _______ Movalnrcah Jutra. 94062-M V џајет Beseda 1 Din. davek 4 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno dwm ▼ najem ali na račm. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu Ljubljane«. ati*4J<7 Lokal za trgovino mešane stroke, dam v najem samostojni prodajalki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34101-lfT 34134-33 Onreml jene sobe poseben vhod, sončne, zračne, z 1 afi S poetelja-ma, lahko tudi s hrano, poceni oddam blren tramvaja- Sp. Šiška, Cernetov» si. Moe-33 Opreml jeno sobo вврагшию, čisto in Tračne, event. z sajtrkom in prri-lom, T^odoo oddam v Ka-radSčervi 10, Koleri ja. 34123-38 Besedi. 1 Din. iavek f Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Dla. Najmanjši znesek 17 Din. Avto »De sott»« (Chrysler) б eedežn* limuzina, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Troger Jože, Mozirje. 34092-30 Postrežnica Ж7« kakrSnokoli zapoell- tev. Vaje^ia kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samcetojns«. aiice^ Knjigif Valvasor naprodaj. Ugodni рЫШ Glasbila Avtomatični gramofon namizni, smmke »H5* Masters Voice«, male rabljen, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyr&eva Э6. aiiae-as Lokali Parna pekarna dobro evedeoi, poceni иа- prodaj v centrumu Zagreba. radi bolezni. Milan Vdovič, Zagreb, Primorska 10. 341ÖÜ-1Ö Sobo plMM ali opremljeno, lepo s klavirjem, oddam takoj v I. nadstropju v vili n* Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34U18-23 Beseda I Din. iavek S ГЧ. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjil tnesek 17 Din. Kup:m hišo a pekarsko ofcrtjo, v blšiiai Celja ali Maribora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Pek arija«. 34(106-30 Beseda 1 Din. davek " Din. za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomobilski motor dobro ohranjen, ca 70 HP 4 cHinderski, s eämdersko glavo za snemati, kupim. Ponudbe s ceno in znamko motorja na Stane Preji. Debedjak, Maribor, : mru, Ljubljana VH, Fran-" ova 6. j kopanska 21. 34100« I 33801-39 Nov» hiša poceni naprodaj proti ^ _____ kojšnjomu plačilu. N«riov j ^ ^vek " sprejmi Z-▼ veeh poelovaJnacah Jutra. lidno м^оуд^о. Kolo- Veliko sobo separirano, v eedim mesta, oddam takoj 2 osebama. Na«lov v vseh poslovalnicah Jutra. 34140-23 Opremljeno sobo S VSfffl komfortom, в souporabo kopalnice in klavirja, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34Ш-33 Separirano sobo center, oddam enemu aK dvema gospodoma, event. tudi hrano. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. 34096-33 Sončno sobo poeeben vhod, oddam dve oeebi z oekrbo ali Э4Ш-20 G« Th, Rotman: Življenje Jakca Такса A spet mu je bila usoda mila. Prožnost gospoda Balona je bila odvrnila Jakčev padec na ono stran tesne ulice, in tam je ЬЯ v pritličju senčnik, ki ga j» ljubeče prestregel. Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Pohištvo od enostavnega do najfinejšega izdelka po lastnih ali danih načrtih dobavi znano mizarsko podjetje proti hran-iil nim knjižicam Mestne hranilnice ljubljanske. Dopiee pod »Najsolid-nejäa postrežba« na ogl. odd. Jutra. 348-16 dvorska Э4/П levo. 84107-39 Hranilne knjižice prodate aH fcuptte najbolje potoa им)« pteaine. 8e-lidao potdavanje. Priložite шашке, Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka d. a Telefon M-M. 906-16 Opremljeno sobo parketirano, i eno aH dvema poeteljama, oddam « 1. nov. Vprašati Gajeva 8, Dukičenr blok (pri hišniku). 34109-28 Sobe išče Beseda 1 Din. davek S Dto za Iifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmaniSi tnesek 17 Din. Opremljeno sobo v mirni okoKci K6e ta takoj akademik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zunaj oentria«. 341S7-23a Sobo t zajtrkom К бе mlajS gospod, miren. Ponadbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista in topla«. 34H34-23a Dragocenosti Beseda i Oin. davek i Din. 4 šifro ti) dajanje naslov s 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupaje pe a&jvtfjl* «eoaa Cerne — juvelir LJubljana, Wolfova ulica i Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo najugodneje. ADAMIČ, zastopnik »Stedovne zadruge«, LJubljana, Go-sposvetska 8 (Poleg »Sla-mlča«), Telelc«n Int. 32-86. 33860-16 Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Stedovne zadru- , . , . . , _, ge«, Ljubljana, Gosposvet- beseda I O d Javeb 1 Din ska 8/ telefon 32-86. fa ",ro ?a'an.i* nae,ov' ЗЭ860-16 1 0ia JVo tDee Posojilo 100.000 Din Gosp. Roth Franc iščem na prvo mesto fotografski pomočnik, naj vknjižbe. Naelov v vseh se takoj j'avi ne žandair-poslovalnicah Jutra. merijski slanici v Breži- 34142-16 i cah. 3iie8-31 Razno Avtomatične hladilne naprave izdeluje G-F Scnneiter Juhlad, Ljubljana Froniiikanako ulica il. 4. TToverne Škofje Loke) TAPETNIŠKI PRIBOR žima - afrik - tkanine za pohištvo -gradi za madrace „VEKA" Maribor, Aleks. 15 Kupimo vsako množino stare strojne in komerčne litine po najvišjih cenah, Strojne tovarne in livarne d. d., bjubljana. POSTELJNINA volnene odeje -odeje iz kamelske dlake - šivane odeje - perje - puh „VEKA" Maribor, Aleks. 15 Purani zaklani in žhi in druga perutnina stalno na zalogi. Cene zmerne. Pri večjem odjemu znaten popust. Prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani, IgriSka 3. ЗИК53-37 Telefon 2 9 S И PREMOG DRVA in K ARBO-PAKETI »v. SCHUMI Dolenjska cesta 100 uspehov na en oglas v „JUTRU" Vremensko poročil® 0.8; Najslajša In najboljša krepilna pijača je В E RMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora. 29. oktobra. Ljubljana 7. 758.3, 4.8, 89, NE, 2, dež, Ljubljana 14. 769.7, 12.6, SNI, 1, —, —; Maribor 7. 757.3, 4.0, 70, NW4, —, dež. 6.2; Zagreb 7. 757.0, 9.0, 50, NNE6, 1, dež. 0.2: Beograd 7. 754.3. 6.0. 80, NW6, 8, dež, 0.5; Sarajevo 7. 757.9, 3.0. 90, —, 5, dež. 0.6; Skoplje 7. '754.8, 7.0, 50, W, 8, dež, 0.5; Kumbor 7. 753.1, 12.0, 60. NE8, 4, dež. 0.6; Split 7. 755.2, 11.0, 40. NE5, 3, dež. 0.2: Rab 7. 755.3, 12.0, —, NNE6, 4, —, —, —; Temperature: Ljubljana 15.0, 6.0; Maribor 16.0, 3.1; Zagreb 15.0, 8.0; Beograd 1-2.0, 6.0; Sarajevo 13.0. 3.0; Skoplje 13.Ö, 6.0; Kumbor _, 11.0; Split 14.0, 9.0; 30. oktobra. Ljubljana 7. 758.8, 6.2, 82, SW3, 2, Ljubljana 14. ю^.0, 14.4, 74, Maribor 7. 757.4, 3.0, 90, Zagreb 7. 75S.7, 6.0, 90, Beograd 7. 759.9, 5.0, 80, Sarajevo 7. 762.6, 3.0, 90, Skoplje 7. 760.3, 5.0, 60, КшшЬог 7. 759.7, 11.0, 50, Split 7. 760.2, 9.0, oO, — Rab 7. 760.0, 11.0, 60, SE4, —, —, Rog. Slatina 7. —, 10.0, 95, S3, —, —, —. Temperature: Ljubljana 15.0, 5.6; Maribor 11.0, 3.0; Zagreb 14.0, 5.1; Beograd 10.0, 4.0; Sarajevo 8.0, 2.0; Skopi je 11.0, 2.0; Kuanbor 18.0, 10.0; Split 13.0, 8.0; Rab —, 10.0; Rog. Slatina 12.0, 10.0. NB5, L —, — 1 d, —, — 3, —, 6, e —» — > — 4, 3, 9 N4, SVARILO. Cenj. dame iz ljubljanske okolice opozarjam, da moje podjetje ne razpečava nikakega preparata za kodranje Jas pod znamko »ET.A.N« katerega razpečava neka blondinka pod pretvezo, da ga jaz izdelujem ter priporočam. Ker je moje podjetje strogo solidno, je jasno, da se s takimi laži-preparati sploh ne pečam, ter prosim vsakogar, naj dotično osebo prijavi najbližji orožniški postaji. G JUD ALEKSANDER — damski frizer — LJUBLJANA KONGRESNI TRG 6. NAZNANILO PRESELITVE. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in voska, dne 4. novembra t. 1. preselila v svoje lastne prostore v »Dom Antona Janše« na Tvrševo (Dunajsko) cesto štev. 21. IKIRHZIE ВО К01Ч1ЕС ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati NOVA POSOJILA IZ NOVIH VLOG Zaupajte Vaš denar Mestni hranilnici ljubljanski ki izplačuje nove vloge, vložene po L 1933 neomejeno ter jih obrestuje po 4—5% Vloge nad Din 400,000.000.— Rezerve Din 14,600.000.— m GAVRILOVIC SVEŽE BLAGO, POVSEM ZRELA Dobiva se v vseh boljših trgovinah. NAJMANJ GORIVA — NAJVEČJA TOPLOTA EDINO Z ZEPHIR — PEČMI ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK ! ZEPHIR" d. d., SUBOTICA TOVARNIŠKA SKLADIŠČA; Ljubljana: VENC. BREZNIK, železnina, Celje: D. RAKUSCH, Maribor: PINTER IN LEN ARD, Ptuj: ANTON BRENČIC. SRAJCE ZA GOSPODE modne cefir In popelin v najnovejših desenih, bele sifon, flanel in turing športne, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele in barvaste, spalne srajce, črne in bele perilne plašče, v prvovrstnih kvalitetah lastnega izdelka nudimo veliko izbero po najnižjih cenah. Vse vrste perilo za gospode izdelujemo tudi po naročilu. F. I. Gori čar, LJubljana, sv. Petra cesta 29. Dobro urejena PARNA OPEKARNA na glavni železniški progi Beograd-Zagreb z vsemi stroji za izdelovanje prvorazredne zidne in strešne opeke z osiguranim odjemalskim krogom in takojšnjo obratno mogočnostjo se TAKOJ PRODA. Ponudbe pod 41851 d. «L, Zagreb, ffica 9. na Publldtae V sredo, dne 30. oktobra ob 3.30 uri zjutraj je preminul gospod Valentin Fortič, mestni računski inšpektor in nadzornik mestnega dohoda rs tvenega urada. Vrlega moža ln odličnega sodelavca, ki si je stekel velikih zaslug za organizacijo dohodarstvene službe, ohranimo v častnem spominu. LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1935. RAVNATELJSTVO MESTNEGA DOHODARSTVENEGA URADA V LJUBLJANL Dobra pijača In prvovrstna hrana samo pri E L Z I Tavčarjeva ul« 4 Mestni pogrebni savod Občina Ljubljana f Umrl je po hudem trpljenju moj dobri mož, brat itd., gospod Valentin Fortič mestni računski inšpektor. Pogreb predragega bo v četrtek, dne 31. oktobra 1935., ob 4. nri popoldne, iz hiše žalosti Holzapflova 17, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1935. ZOFIJA FORTIC — soproga in ostalo sorodstvo. Ш Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoli Rttmikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot dskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. — .Vat f Ljubljani