Leto XXIV., št« 34 Ljubljana, sobota 12. februarja I944 Preis — Cena 1.— L latti* »«afe dao mm poo«dc>ikt Nnoftill amia «itcloo Lit IS.—s ■ *hrrfl-— rkliu^nc • •Konedeltsluir I» CKMM L» <6 TO U r «o: UaMiaiia Pnccmiira aha ter» V eelefoe «te» »1-22 SI-2? SI 24__ Rokopis» «c o» «i«<«i« tibenui MJOeiek Livbliaoa fucciniieva ali. a i - ielefoe te U-25 JI-26 Ipodrutmo Non -neslo Liuhliaa&ka cesta 42 Izkuučoc «raupst*« o hsum a (tali M (d >nozems»»o l PI > A MII.ANt. upravoistvu. t-iuoiiuu, futc.ontrvi olfCB 3. Telcfop te »1-22 Sl-23 »1-24 Računi a liuhuansKt pokraiioc pri poteno čekovnem avndu te 17 749. o ostale kraje Italiie Servizio Conti Con Posi Nin II-vhs Erntet zahlreiche SowjetangriSSe abgewiesen £äu 'jerunj des Raumes von Aprili a wird fortgesetzt — Hohe Feindverluste bei Nettuno — Der Fe'nd abermals aus Cassino geworfen 51 FelndEugzeuge bei Tages angriff auf Mitteldeutschland ablese hassen Ars dem Führerhauptquartier, 11. Febr. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt : Die Truppen der Ostfront wiesen erneut zahlreiche starile Angriffe der Sowjets im Kaum westlich Nikopol und südlich Krivvoj Rog, westlich Tscherkassy, òsti eh Shaschkoff, südlich der Beresina, bei Witebsk und im Kaum zwischen Luga und Pelpusee in harten Kämpfen, die in mehr oren Al»schnitten noch andauern, ab. Ertliche Einbrüche vvnrden im Gegenstoss berein gt. Bei erfolgreichen Gegen».ngrif-ien wurden fe'nd! che Kampftruppen zerschlagen und «1er Gegner sui verschiedenen Stellen zurückgeworfen. Südlich Pogreblschtsche wurde eine hinter der Front eingeschlossene bolschewi-tisehte Kampfgruppe vernichtet. Der Feind verlor 1200 Gefangene nnd 700 Tote sowie 'ahlreiche Waffen und sonstiges Kriegs-yerät. Im Geb;et südlich der Pripjetsümpfe zerschlugen Truppen ešner Panzerdivision in überraschendem Vorstoss einen starken o« jetischen KavaL'erieverband. Im mittleren Frcntahsehnitt haben sich die unter dem Befehl des Generals der Infanterie Jordan kämpfende niedersächsi->ehe 131. Infanter'edivis'on unter General-najor Weber und die ostpreussäsehe 206. Infanteriedivision unter Generalleutnant H:tter besonders ausgezeichnet. Im Lamlekopt von Nettuno wurde die Säuberung des Raumes von Aprilia fortgesetzt und aceh der Bahnhof Aprili» ge-lomrnen. Fe'ndtkhe Angriffe gegen die icuen Linien brachen im zu aminenge-assten Feuer al'er Waffen zummrnen. >eit Beginn der Landung verloren die Amerikaner und Briten im Gebiet von Yettuno über iOOO Gefangene und 89 Pan-er. Die Landungsstellen des Gegners liegen unter dem anhaltenden Feuer schwerer deutscher Fernkampfbatterien. An der Südfront herrschte nordwestlich Cassino den ganzen Tag über lebhafte Gefechtstätigkeit,. Der Feind, der zum dritten Mal jn den Nordteil von Cassino eingedrungen war, wurd" in erbitterten Nahkämpfen aus <*en Ruinen der Stadt durch unsere tapferen Panzergrenadiere wieder geworfen. E.ne nordöstlich Cassino verlorengegangene Höhe wurde im Gegenangriff wieder genommen. An der übrigen Front führte der Feind nur im Abschnitt östlich des Golfes von Gaeta stärkere Angriffe gegen unsere Höhenstellnngen, die zum Tedi durch zu-sanunengefasstes Feuer, zum Teil im Gegenangriff abgeschlagen wurden. Seherungsfahrzeuge eines deutschen Geleits schössen im Seegeb et von Monaco von aeht angreifenden feindlichen Ja«jd-bon»!»cm fünf Flugzeuge ab. Zwei weitere verlor der Feind im Luftkampf. Ueutsche Fernkampfflugzeuge versenkten an der Ostküste Islands einen feindlichen Tanker von 8000 BRT. Nordamer'kan sehe Bomberverband" flogen ir» den Mittagsstunden des 10. Februar mit starkem Jagdschutz ;n den mitteldeutschen Raum ein. D5p sofort und stark e'iisetw-nde deutsche Luftverteidigung hinderte den Feind an znsammengefr'ssten An>Tiffi-n. Durch wahllosen Bombenwurf wurden insbesondere Wohngebiete der Stadt Bia»mschweig getroffen. Im Verlauf heftiger Luftkämpfe and durch Flakartillerie «,'iirflpn naeh r>ooh unvollständigen Meldungen 51 feindl'che Flugzeuge, darunter 32 viermotorige Bomber, abgeschossen. In der vergangenen Nacht wrfen feindliche Störflusrzenge Bomben auf Orte in Nord- und Westdeutschland. Dr« GSbbels o bitki za Berlin Berlin, 11. febr. DNB. Minister dr. Goeb- ols piše v svo em najnovejšem članku v dniku >Das Reich« o bitk: za Bert n, ka-K:r naz va angleški tisk neprestane tero-ri stif.ne ipade na nemško prestolnico. M r .ster odčrtuje. da imajo sovražniki po • isčnem pr znan ju namen, s temi »surovimi m pollimi napadi« razbiti prestoin co. uničiti vojno moralo njenega preb valstva n doseči na nemški domovinsk' fronti ono odločujočo zmago, ki je niso mogle do-eč: na bojišču boreče se e nglo-ameriške ete n ki je tudi v bodoče ne bodo dicsegle. '■erlin bije v tednih od srede novembra -eteklega leta obrambno b'tko za ves emški narod. S tem vodi kot prestolnica a odločilnem mestu :n v odločilni uri nem-ko stvar. Malokatero mesto Nemčije je moralo v tej vojni prestajati take prezkuš-je k kor državna prestolnica, a B°rlinu . treba pred nobenim povešati oči Nje-.ovo preb valstvo se je postavilo sovražne-nu letalskemu terorju tako pogumno po bu. da zasluži največje občudovnnie. Bilo .i napačno, ako bi hoteli zanikati, is ie •ovražnik prizadel prestolnici s svoj'm su. ov m in podlim terorjem težke ran» Dove j se nismo spuščali v sper z njegovim' r umfirajočimi vestmi o letalski »»ititi ?«a Serlia, vendar bo časa za to še dov^ij, ko i bomo zopet kot enakovredni gledali iz >či v oči, ko bo veselje v Londonu v&ied lemškega oiigovora bistveno manjše in bo nožna zopet stvarna debata. Ze danes odgovarja nemško letalstvo s polagoma na---aščaječimi strneninr protiudarci. toda to e le predigra za vse kar bo še prišlo. 7, zadoščenjem lahko ugotovimo, da Je nemška prestoln:ca ostala nezlomljena pod težo sovražnih napadov. Verjetno bo dobila še nove udarce, njene rane bedo še večje, toia to bo njene prebivalce še bolj trdno povezalo Ln jih navadilo n3 še večjo medsebojno pomoč. Vsled tega pa Berlin ne bo propadel. Srce tega mesta nj še nikdar bilo tako vreče kakor po težkih bombnih nočeh, ko si Berlinčani obr še jo takorekoč kri z o& in gredo z zagrizeno kljubovalnostjo n3 delo, toda nihče med njimi niti .-*>kunde ne pomisli na to, da bi klonil Trdno smo prepričan'- piše minister, da obs'oja v zgodovini prav čnost. Surovi cinizem ki ga sovražn k danes xaže obenem s poulo hinavščino. ki jo uporablja za prikriv nje vsega tega, ne more pred Begom m pred ljudmi ostati nekaznovan. Ne veru'emo le, temveč se čutimo, da nas je usoda naravnost poklicala, da to zgodovinsko kazen kmalu v velikem delu zpia-č-mo Pod maščevanjem pa ne razumemo spontanega ortsrovora, ki bi sledil brez obsežnega načrt», takorekcč v omami sovraštva. S cer delamo z vročim srcem- toda tudi s hladniTTi razumom, zlasti še n^ tem področju O sovražn kovih orgijah, s katerimi proslavlja sedanje uspehe, bomo pa Se izprpg->vorill. fco bomo imeli temu kaj važnega pripcmnitl Tudi grb prestoin ce. zaključuje dr Goebbels, nosi danes lovorjev venec vo;'aš(ke slave, ki ne bo nikdar ove-nel. Kjer se v teh tedn:h rušijo zidovi in podirajo hiše. bo nekoč iz razvalin zrasel nov Berlin, kjer bo vsak kamen pričal o junaštvu mesta ki je kljub najtežj m udarcem ostalo nezLomljeno in ni nikdar omahovalo. Uničevanje kulturnih spomenikov v Italiji Milan, 10 febr Prosvetni minister Siggta* je roda! zastopniku agencie »Štefani* .»'-«"Jno poročilo o umemiških spornen kih, ceft»-nh. ouzerh. palačah, starih zgradbah » dnjgih ustvaritvah antične kulture. pc»rušenib ihsd «nglo-amerirkimi bombnimi napadi v Itali ju Minister je med drugim izjavil. »Vsa Italija je za angìo-amer&e tf- ie letalce en sam »vojaki« cili Pod prervneo. da hrxieio zadeti vojaške cilje rušijo kultumr vrednote in povzročajo nepopravlj'vo ^kiidn P.'jTu'enia gredo od spomenikov antičnega .''. ma do cerkev v majhnih kraj:h Anglo i.menski bombniki */ zadeli edinstveni amfi-eater iz grške dobe v Sirakur. rimljanske vodovode Felice pr Rimu in Tarentu. rim-jan-ko mestno obridie cesarja Aureiija an-" čni amfiteater v Puteolunu Posebno težak 'anaci je bil >zvr^en proti znamenitim izkopaninam mest3 Pompeji, kjer so ameriški bonnb-niki zadeli Jup trov tempelj. Druzov lok, hišo Romula in Rema ter r mski antlkvarij Število po anglo-ameri'kih bombnikh poraženih ali težke po:kodovanih cerkev ie izred-io ve Iko. K porušen m cerkvam ed nstvene vrednosti spadajo baz lika sv. Lorenca v Rimu. vv. Ambrozija v Milanu. Sante Thiare v Ne-aolju sv Frančiška v Bo'cgni. tolnici v Ferrari n Genovi, kjer je bilo skupno un čenih 30 cerkev Nada'je je bil porušen večji del znamenite palermske stoln ce in ie bila pri tem uničena znamen ta na!atin~ka kapela V N'eap'ju. Campanij; i-i Reggio Calabrji s*> uničili teroristi tak:sto cerkve neprecenljive vrednosti. K umetni^cim spomen kom, k; 9o bili znani do vsem svetu in so sedai porušeni, spadajo starodavno pokopališčp m bazilika sv Pavla v Padovi in temneij Malatest;ano v Rin.miju Arigloameri'k lera'c ivmaj nikakega oprn-v'či!a za rf.zdeji-'nja teh ed n-tven'h ccrkev, kj Jih je v Italiji lahko spoznati zaradi .kih ttolpav in kupol ie od da'e^ in b velike 4Üiast. N?d?'ii „ , bilo porušeno vel:ko število pa-uič. muzeiev m zgodovinskih spomenkov v '-amih mestih samo v Genov, 60 zgodovinskih palič. v Nieaplju narodna muzeja San Martino i> Rangen v Palermu Si Cataniji narodna muzeja v Tarentu pinakoteka v Messini in Reggio Calabriji narodna muzeja v Sirakuzi arheolo'k- muzej, v Neaplju narodna knjižica itd. Ce »o bili Italijani, ki so tendi, da bodo -vnglo-Američani po Radoglijcvem ^rb-is^vu nrrk:nil; svoje teroristične n^nade pr napadi v zadnjih tedn 3i «o pomšiT znamenite zgodovinske stavbne in umetniške spornen ke v Bologni. Arezzi. Sieni. Pstoji 'n Ferrari Petrarcova hiša v A rez zu CTiamen'ta palsča P re t ori ja v Arezzu. cerkev Francesco v Bisogni in samostan San Domenico im danes, ra/-va':ne »gtevilo umetnikih Si*>nienik(»v v Italiji«, ie končal m'nister »it pretresljivo Če bo nekoč svetovna javnov. zvedela bilanco anglo-amerirkega uničevalnega dela v Italiji » »sem obsegu, se bo ves svet zgrozil Vsi nanxli, le imajo razumevanie za vrednote duha m kulture. si morajo biti edini v najstrožjem obsojanju teh zločinov na edinstven'h vrednotah evropfice kulture.« Ponovno bombardiranje* papeževega poletnega sedeža Rim, 11 febr. Ftadio Vatikan javlja, da so angloameriška letala v četrtek ponovno bombardirala papežev poletni sedež Castel Gandolfo. Radio RJm objavlja k temu novemu sramotnemu dejanju angloameriških letalskih igsterjev naslednje podrobnosti: Letala so priletela v številnih valovih in so vrg'a tud' b~r"be na^ež-eea knl-'hra. ki po padle na papeško ozemlje. Znova so povzročila težka razdejanja 'n uničenja. Nekaj bomb je zadüo Colleglum de propaganda lida, ki številni sovjetski napadi ponovno zavrnjeni čiščenje področja pri Aprili ji se nadaljuje — Velike izgube sovražnika pri Nettuno — Sovražnik je bil znova vržen iz Cassina — Si sovražnih letal sestreljenih med napadom na Nemčijo Flihrerjev glavni stan, 11. febr. DNB Vrhovno poveijništvo oboroženih sil objavlja: Cete na vzhodnem bojišča so v hudih bojih, ki v več odsekih še trajajo, znova zavrnile številne močne sovjetske napade na področju zapadno od Nikopolja ter južno od Krivega Kogl* zapadno od Cer kanov, vzhodno od žaškova, južno od Berezi-ne, pri Vitebsku in na področju med Lugo in Cudskim jezerom. Krajevni vdori so bili s protisunki očiščeni, z uspešnimi protinapadi so bile sovražnikove bojne skupine razb.te in je nasprotnik na raznih mestih vržen nazaj. Južno od Pogrebišča je bila za fronto obkoljena boljševiška bojna skupina uničena. Sovražnik je izgubil 1200 ujetnikov «n 700 padi .h ter številno orožje in drug vojni material. Na področju južno od Pripjetskih močvirij so razbile čete neke oklopne divizije s presenetljivim protisunkom močan sovjetski konjeniški oddelek. V srednjem odseku bojišča sta se posebno odlikov-ll pod poveljstvom pehotnega generala Jordana boreči se spodnjesa4k a 131. pehotna divizija pod generalnim majorjem Webrom in vzhodnopruska 2C6. pehotna divizija pod generalnim poročnikom Hitterjem. Na predmostju pri Nettunu smo nadaljevali čiščenje področji pri Apriliji ter za_ vzeli tudi aprüijski kolodvor Sovražn ko-vi napadi na nove črte so se izjalovili v strnjenem ognju vsega orožja. Od pr,«,V;t-ka izkrcava nj so izgubili Američani in Britanci na področju pri Nettunu nad 10Ü0 ujetnikov in 80 oklopnikov. Sovražnikova izkrcevallšča so pod trajnim ognjem težkih nemških daljnostrelnih baterij. Na južnem bojišča so bili severnorapnd-no od C. esina ves dan živahni boji. Sovražnika, ki je v tretje vdrl v severni del Cassina, »o naši oklopniški grenadirji vrgli v ogorčenih bojih iz bližine iz mestnih j talskih bojih ali od protiletalskega topništva temveč skupno 113 oklopnikov, je bilo bolj mirno, in tudi na bojiščih med Po'onojem in Dubnom so imeli deloma zelo živahni boji l« krajevni pomen. K položaju ca vzhodnem bojišču Berlin, 10. febr. D-vB. Padec temperature je izravnal te dni temperaturo na vsej vzhodni fronti in se sedaj suče od 2 do 6° pol ničlo, razen seveda na Krimu, kjer je temperatura žc nad ničlo. Stanje cesi .ie je navzlic snegu nekoliko zbaljšao, pač pa močna, oblačnost in nizki obla/ki z2lo ozirajo delovanje letalstva. V vseh odsekih bojišča je bilo 9. februar a se treljenih v le- razvalin. Višino, ki smo jo izgubili severnovzhodno od Cassina, smo s protinapadom zopet zavzeli. Na ostalem bojišču je izvedel sovražnik le v odseku vzhodno od Gsetskega Kaliva i močnejše napade na naše višinske posto- ! janke, ki pa so bili odbiti deloma s stroje- i nim ognjem deloma i>a s protinapadi. Zaščitne edinice neke nemške spremljavo ' so na morju pred Monacom sestrelile iz- i med osmih nap dajočih sovražnih bombnikov pet letal. Dve nadaljnji je izguba sovražnik v letalskem boju. Nemška bojna letala za dolge polete «o , potopila ob vzhodni obali Islandije sovrai- ; tikovo petrolejsko ladjo * 8000 tonami. Severnoameriške bombniške jate so v opoldanskih nrah 10. februarja priletele z močnim lovskim spremstvom nad srednje-nemško področje Nemška protiletalska obramba, ki je n" stopila takoj m močno, je prepreč la sovražniku izveobo strnje.ilh napadov. Bombe, ki so jih vrgla l< fcüa l>rez Izb're cilja, so poškodovale zlasti sta. nov. njske okraje mesta Braunschweiga. V silovitih letalskih boj h in od protiletalsk v ga topništva je bil« po dosedanjih nepopolnih poročilih sestreljenih 51 letal, med nji- j mi štirimotornih bombnikov. V pretekli noči so vrgla sovražna motil-na letala bombe na kr je v severni in za' padni NemčijL Težišče zimske bitke znova pri Vitebsku Pomembni obrambni uspeh! pri Vitebsku in ob Berezini — Živahni boji na severu in jugu vzhodnega bojišča Berlin, 11. febr. DNB. Lok bojišča pri Vitebsku Je 9. fobruarja znova postaj središče najmočnejših napadov. Po večdnevnem odmoru so poizkuiall bo jševiki severno-zapadno in južnovzhadr.o od mesta s kakimi 24 strelslumi diviz'jami in z močnimi oklop-niškimi silami Joseči odločilen proboj nemške fronte. Strnjen topniški ogenj je podpiral neprenehoma navaljujoče strelske in okiopnlške valove, v obrambnem ognju vsega orožja, ako pa je bilo treba, tu:ii v boj.h iz bližine z ročnimi granatami ter z golim orožjem, se je ob odporu nemških čet zrušil tudi ta nov naval. Sovražnik je sicer začasno napravil nekaj vdorov, ki pa jih ni mogel vzdržati vsled odločnih nemšk h pro-tisunkov. O pomembnosti obrambnega uspeha, nam priča tudi število uničenih oklopnikov. 68 sovjetskih oklepnih vozi Je blo razbitih. Skupno so izgubili bol Šaviki v napa 1 alni bitki, ki se je pričela na božični večer in v kateri doslej niso mogli p. ebili fronte, nad 1.450 oklepnikov. Med Pripjetom in Berezino, na druge.r. težišču v sredini vzhodnega bo išča, je srditost sovražnih nrpadov kljub znova pri vedenju svežim sltlam v splošnem pop isi Ila. Slabši sovražnikovi sunki zapadno od Mos Je so bili zavrnjmi brez težav. Južno ol Berv-zine pa so se vsled ves drvn trajajočih, z oklopniki spiemljemih pehotnih na adov, razvili najprej srditi boji, vendar se je po sestrelitvi 28 oklopnikov zrušil tudi ta na. val. Na severu vzhodnega bojišča se je sovražno «lelovai.je omejilo na krajevne napade. Severno od Nevelja so poizkušale sovjetske čete z zaporednimi stlovtinal napa li razširiti neki starejši vdor. S cer so imeli nekaj uspehov, vendar jih niao mogli izkoristiti, ker so se vsi dalje proti severu izvršeni sunki z Izgubami izjalovili V ne-pcegledn'h močVu-skih in z grmovjem poraslih predelih me» TlmmnUtm In Cu skim jezerom so b»»tj^-vilk.l znova napadli. Topništvo ln oddotitt roftoJcev pa so zadali s >-vražniku pav-n^ mri je po:zkušal prolreti po cestah in -«žirvaii, t»vžke izgube. Pro»! neka t dnr^ i .<*» mešani nemški bojni oddelki z n* -»d od zapudnfji» ">ba Umen Roga izvedeni sunki brez uspeha. Obratno napredujejo nemici lastni prutinapadi N'cka vr-zd v bojišču je bila zaprta in se je s tem položaj med Nikopoljcm in Krivim Rogom še nadalje utrdil Zapadno od Ceikascw so odb le nemške čete ponovne sovražnikove sunke Protinapadi, ki naj bi zajezili ali očistili krajevne vdore, še trajajo. Vzhodno od Zaškova, kjer so (sovjetske čete v torek pri poizkusu, da bi potisnile nazaj prodrl' nemški oklopniški klin, izgubili ne le 58, kakor je bilo prvotno javljeno. 19 sovjetskih letal. Težišče bojev včerajšnjega, dne Je Hlo zopet v srednjem odseku, kjer ~vo+>HÌil' neko | tenzivnostjo Včeraj so bili 4 rušilci pr'sil'eni. važno cer*ti> ur»»-*bl]ajo aa w*vjet»Jci j da so odnluli, 2 izkrcevalni ladji pa sta bili strani, iia b' fc. n»«»ovno H'rbili fuizaj. i zažgani in sta «ibtičali nesposobni za krmar- Bertin. 10 febr DNB. Skupno število dos.'ej na pontinskem izkrcevališču zajetih Anglo-Amer:čanov se je zvišalo nad 40(10 To se je doseglo v zadniih 36 urah predvsem e tem, da so nem'ke udarne čete pri Aprillj" s krajevn'mi akcijami odrezale nadaljnje ang'eške postojanke in čete. Pri tem je bilo do današnjih dopoldanskih ur zajetih 1603 invazijskih vojakov. Večina je v glavnem iz 1. in 56 anglclce pehotne divizije. S tem so te angleške eütne čete doživele v boiih v Apriliji in okolj nje, ^ ^ ^ _ _____ v katerih je bil še pred kratkim popo'noma i ß' mSilnih ietaT ter ^je bU zadet z bombo, razbit ali zajet neki gardni polk I angleške | ^ je popolnoma razdejala ves srednji krov. i . ji .. .i t * aZstopnik švedskega Rdečega križa Nilson in en mož ladijske posadke sta bila ubita, nek nadalnjji pa težko ranjen. »WiriU je imel 1225 brt. in je že dalje časa izklučno vozil žito od Pire ja na Egej-ske otoke . Amsterdam, 11. febr. Po Reuterjevi vesti je angleški poslanik v Stockholm« sprejel navod lo, naj izrazi švedski vladi iskreno obžalovanje angleške vlade zaradi bombardiranja švedske ladje Rdečega križa »Wirila«. Stockholm, 11. febr. V službi Rdečega križa švedska prevozna mornarica bo v kratkem ojačena s štirimi nadaljnjimi lad}3mi, poroča »Aftonbladet«. Tako bo Bedaj Rdeč: križ uporabljal za Grčijo skupno 16 švedskih ladij. pehotne diviz:je, naravnost strahovit poraz kako velike pa so celotne izgube obeh zgoraj omenjenih divizij, je težko dognati Nemški oddelki So neposredno pri AprTji in južno od nje postavili trdne obrambne jezove in prillili Ang'o- Američane k velikemu uporabi jan iu ;n trošenju sil Nj:hovi neenotni in v vse! nagVei izvedeni napadi v severn smeri so se izjalovil-' r izgubo 17 težkih oklopnikov. 5 oklopn'h iz-vrdniških voz in 4 težk:h protioklopnih topo»v. vendar pa jim ni usne'o razbremeniti pri Apri Mji odrezan:h anglekih čet V teh u«pe«nih /brambnih bojTi dovedeni ujetniki s<.» bili med drugim iz ameri:k:h oddelkov »Ranger« in 45. ameriške pehotne divizije Razen krajevno omenjenih bojev ne javljajo i»obenih pomembnejših dogodkov a pontinskr tri *tnetslcr i»rv.«j»t f*»r «Jci,-»i»r>« polkn ter močne topniške «• 'e» Jrit- Glavne sunke so izv..illi *ev v •ifT" s»«« «rvemo od Mšage. Kljub mo^r uvoifh Ml je bil sovražnik m hm 11» h« -tih .trJV«»» Na bolj nevernih jezerskih m močvirskih judmčjib so izvršile sovjetske čr*r nonekod r.dcaj močnih napadov, da b: rwrmagile uripor nemškh zadnjih straž, k- ščiti i« izciiuinjo novih skrajšanih nemikih bojnih čri N« iug*j •rrtu nln "^j^fta so napadli bolj Sevik; n» '"'b Msčkar «akrr v torek Zapfldr-* od Vikopulja *» «telje prtvti zapadu. južno zapatlno -id .no.t* p« «o se poizkušali preb ti prek«» Dnjeprove nižine Napad «> ostali enako kakor iužnovzhodno »n južno od Kriveg* tvori a papešk» •■'ilo »«loto in v katerem so Iii v ale «tevilne reObtw papeškega osebja, ki si» že prej utrpele škodo vsled bombardiranja Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Iz Vatikana so v Castcll Gandolfo takoj poslali sanitetne čete. moštva za protiletalsko zaščito in gasilce. Vatikanski list »Osservatore Romano« potrjuje, da so nadle številne bombe na pa-peško ozemlje ter da so povzročie težko škodo in številne žrtve. Vatikansko glasilo posebej poudarja, da se nahaja poslopje kolegija de propaganda fide, kl Je bilo popolnoma porušeno, na eketeritorijalnem ozemlju. List tudi javlja, da Je Vatikan zaradi ponovnega bombardiranja papeževega področja že protestiral ji-nie v bliž:n' obale Na južnoitnli j,in •zkusi ombota močnih amerisil in rxzbr» •neniini napad' frane naiemn':k:h knntingen-tuf V H renskem obalnem ,ideguiiei domov, — kako torej? Vsepovsod, kjer je varnost vpostav-Ijena, bo kmetovalsko zastopstvo poskrbelo, ila boti o kmetje lahko obdelali svojo in da bodo oskrbljeni z vsem, kar je mogoče dati v pomoč. s Pa takoj druga velika naloga: obnova porušenih domov in gospodarskih poslopij. Naj je kmečki »lom kakršen koli, vsaki družini je drag tak, kakršen je. Zdaj, ko je komimisiičn] uničevalni bes tudi pri nas na šroko zabrazdal, je treba misliti na bodoč- nost in se lotiti obnove na^in krajev s krepkimi, širokimi prijemi. Ne samo, da delavne slovenske družine zaslužijo lepe, zračne higienične domove, marveč zahteva tudi naš narodni ponos, da bodo nate vasi, trgi in mesteca v harmoničnem skladu z lepim okoljem, v katerega so posajeni. Ali ni to krasna, vzvišena nalogu, ki zdiužuje v sebi veliko narodno, socialno in estetsko poslanstvo? Ali si moremo zamisliti — Saziasti v dobi, ko, kakor vsak nesrečnik v trpljenju, gledamo s polnim zaupanjem v zarjo novih dni — bolj splošno narodni slovenski program, kakor je obnova naših domačij in naših družin ? Da, tudi pri na-bodo v bližnji bodočnosti tekmovali posamezni kraji s svojo lepoto hi se dičili z nagradami, ki bodo vsako ieto naklonjene lastim, kateri se bodo najbolj posta. Iii s svojo lepoto, higieno in splošnim napredkom. * Ne preseneča, da se je uradu za obnovo ponudila že cela vrsta slovenskih gradbenikov, ki jih je podnetila domovinska ljubezen, da so začeli pripravljati svoje načrte za obnovo domovine v kolikor mogoče sodobnem enotnem slogu. Med tisàmi, ki so v prvi vrsti poklicani k sodelovanju, so pa pionirji našega kmetijstva. Hvala bogu lahko tudi pri njih zabeležimo polno in resno vnemo. O tem pričuje »Kmetovalec«, glasilo Kmetijske družbe v Ljubljani, ki je v zadnji dvojni številki namenil celo vrsto člankov obnovi naše domovine. Posvetil je uvodna izvajanja duhovni obnovi, kjer obračunava z raznimi dosedanjimi napakami slovenskega kmečkega človeka. Sledijo splošne misli o gospodarski obnovi kmetijstva ter o stanovanjskem vprašanju kmečke družine. Kak naj bo bodoči slovenski kmečki dom ? O tem nas pouči »Kmetovalec« ne samo s podrobnimi navodili v besedah, marveč tudi z risbami. Na kaj moramo paziti pri gradnji hlevov? Katere so neobhodne potrebe dodatne zgradbe gospodarsko urejenega hleva? Kak naj bo razpored zgradb v kmečkem dvorišču? Kako se bo z racionalizacijo obnovila kmetijska proizvodnja? Obnova rastlinske proizvodnje, sadjarstva, vinogradov, živinoreje in zadružništva — to so velika in važna vprašanja, na katera najdemo v »Kmetovalcu« tehtne odgovore. Vsi ti članici organsko vežejo vse gospodarske veje slovenskega kmetijstva. Obseg obnovitvenih del je očfiten. Sam krnet z malimi gmotnimi sredstvi in skromnimi organizatoričnomi močmi take obnove ne more izvesti. Da bo hitra in učinkovita, so potrebne velike pomoči, ki jih more nuditi le velika organizacija. To pa je edino narod ! * Vsaka vojna je uničevalna vojna, z mečem se vedno pajdaši ogenj. V vseh vojnah je bilo tako in po vseh vojnah so bile potrebne obnove. Bes je, da terorisitični na-padi iz zraka uničujejo še neprimerno večje dragotine, kakor jih imamo mi. Toda, kar imaš sam, to ti je najdražje. In če danes vemo, da bo narod, ki je ne samo v miru. temveč tudi v sedanji vojni ustvaril takšne velikanske zgradbe, kakršen je obmejni zid ob Oceanu, če bo tak narod v doglednem času z marljivostjo in disciplino ustvaril veličastne arhitektonske lepote, — tedaj moramo tudi Slovenci zaupati svoji sposobnosti in domovinski l.jubezni, ki nam bosta pomagali ustvariti novo domovino. MW Neues Wiener Tagblatt« z dne 5. t. m. jo objavil naslednje zanimivo poročilo svojega južnovzhodnega vojaškega poročevalca dr. Josefa Mich eis a o zlomu Titove strahovlade: »Z močnimi udarci je zadel novi napad nemških čet komunistične tolpe na Balkanu. Moskovski plačanec Tito je bil objavil. da je njegovo »bojišče« gotovo in pripravljeno, da na Stalinovo povelje uresniči sovjetizacijo Balkana. Dejansko pa tega bojišča nikdar ni bilo, kajti nikdar se kot takšno ni postavilo nasproti nemškim četsm. Res je samo to, da je skušal Tito s svojimi tolpami spodminirati Balkan in ga napraviti zrelega za komunistično revolucijo. Res je, da je povsod tam, kjer je nastopil, vladal z opustoševanjem in uničevanjem, da je može in mladeniče prisilno pritegoval k svojim tolpam ter požigal mesta in vasi. Res je naposled, da je njegovo tako zvano bojišče razširjalo okrog sebe strah, da bi nato prestrašeno prebivalstvo, ki se je balo za svoje golo življenje, proglasil kot za pridobljeno in zrelo za komunizem, zlasti nasproti Moskvi, ki naj bi mislila, da na Balkanu lahko računa s svojim žariščem. Kjer koli so nemške čete nastopile proti Titu, se je vselej poskušal hitro umakniti. In to je smatral za svoj uspeh, da se je vselej umikal, medtem ko bi čakal na angleško invazijo in nam nato padel v hrbet. Od njega pričakovano izkrcanje pa je izostalo. Vsa izkrcevalna oporišča na obali so trdno v nemških rokah. Titovim izmi-kovalnim poskusom pa je postavilo pre-grajo velikopotezno podjetje nemških čet-ki so takoj spočetka lahko zabeležile pomembne uspehe, nato pa z novimi udarci potiskale nasprotnika v stisko. Gorski svet s svojimi prepadi, soteskami, strmim pobočjem in štrlečimi skalami seveda zelo etežkoča napredovanje. Tu skuša sovražnik. kjer je pr'pravi on na bol. sleherno naravno možnost izkoristiti za obrambo. terorja Naši lovci in pešci so kos vsem težavam, ki pri tem nastajajo. Utrdili so se v letih bojev na raznih bojiščih Evrope. Mlajši ne zaostajajo za starejšimi in se v vsem ravnajo po primeru starejših, ki pa jih prekašajo po vztrajnosti. Ko so ti lovci nastopili, so bila pota visoko zasnežena, noči pa občutno mrzle. Kolone so večkr-.t obtičale v snegu. Nato je nastopila odjuga, pota so se zmehčala in si se na njih pogrezal do kolen v blato, kakor je to marsikdo poznal že iz Rusije. Toda če je kak voz obtičal v blatu, je bilo takoj deset ali več rok na razpolago, da so ga izvlekle iz njega. In čim so naleteli na sovražnika, je vsa utrujenost takoj izginila, kajti sedaj so ga lahko zgrabili, sedaj so ga lahko držali. Tako gre pohod naprej po deželi, od snega osvojenega kraja do drugega. Na cestah se zbira prebivalstvo: na obrazih ljudi še vedno lahko čitaš ostanke strahu, ki ga je povzročila Titova strahovlada. Toda iz njih začudenih pogledov lahko čitaš, kaj čutijo: To so torej ti Nemci, 0 katerih nam je Tito pripovedoval, da so roparji in uničevalci, ki da nam strežejo samo po življenju, to so torej ti sveži, zdravi, pogumni možje, ki jim v očeh čitaš nasmeh in ki nam nihče ne stori nič žalega, nasprotno, sami se najbolj zgražajo nad uničevanjem, ki nam ga je prinesel Tito! In tedaj se stegne kaka roka, ki da nemškim vojakom nekaj orehov, jabolk, ovčjega sira ali kozarček slivovke. Ze takoj p0 prvih urah nemškega vkorakanja v kraj prihaja v vsako hišo novo življenje, ki toplo de vsakomur. Tisti, ki so se skrivali, da bi jih Tito nasilno ne odvedel, se vesele svoje rešitve. Boj pa se nadaljuje, že ponoči Nemci spet odpotujejo iz pravkar zavzetega kraja, tik za petami izmikajočim se in poraženih tolp. Brezobzirno se vodi borba proti balkanskim komunistom dalje, od udarca do udarca, dokler ne bodo naposled popolnoma poraženi.« Težke Izgube tolp na Balkasisa 90C0 mrtvih in 10.000 ranjenih v januarju Berlin, 10. febr. Po poročilih na zapadnem Balkanu delujoče armale so imele komunistične tolpe v zadnjih dneh hude izgube. Na področju te airmade so izgubili tolovaji v mesecu januarju naštetih 8103 in še domnevanih okoli 1000 mrtvih, število ranjenih se suče okoli 10.000. Razen velikega števila prebežnikov ^e bilo dovedenih tudi 2600 ujetnikov. Zapienjènih je bilo 2044 pušk, 6 topov, 4 protiletalski in 4 protioklopni topovi, 117 st.ojnic, 42 avtomatskih in navadnih revolverjev! 19 prot,-oklopnih pušk. 32 metal min, 30 angleških mm, 24 tovornih avtomobilov, 9 raliijskih oddajnih aparatov, 1 velika radijska oddajna postaja, 2 motorni jad:nici, 1 motorni čoln in 4 jadrnice. Poleg tega so bile zaplenjene velike količine mimici je, naprav in živil. Berlin, 10. febr. že dva meseca ojačem nemških čet paizaieva komunističnim tolpam stalno hude izgube. Tako so imeli v zadnjih šestih dneh samo na področju ene oklopne armade 2300 mrtvih, nad 600 ranjenih in 561 ujetih, število od komunistov piisilno mobiliziranih oseb, ki so prebežale k nemškim in zavezniškim četam, narašča vsak dan. Na istem področju so nemške čete zaplenile več topov, 50 strojnic, 10 metal min, 5 protioklopnih pušk in več sto avtomatskih revolverjev in pušk. Istočasno so bila uničena obsežna skladišča orožja, mirnicije in živil. Berlin, 10. febr. V Slavoniji te dni dobro napredujejo bofi proti tolpam Letalstvo je napadio večjo tolovajsko kolono a strelnim orožjem in uničilo del vozil Med sedanjim čiščenjem so tagubUl fcoJo- vaji na enem mestu 60 padl'iL to 50 ujetih. Večje število prebežnikov m Je prostovoljno pridružilo policijskim četam. Vrenje v ntoha «ie-danskem svetu M »lan, 7. febr. Vodune aiabske osebnosti, ki so se vrnile z romanj iz svetega mesta Meke, so .zjavile, kakor poročajo dopisn ki iz Tangerja da vlada v vsem mollame-amskem svetu Biižn.ega vzhoda m Severne Afrike veiiko vznemirjenje in zaskrbljenost zaradi poizkusov s sovjetske, angleške in ameriške strani zasejati med posamezne mohamedanske narode in rodove spore in jih potlej izkoristiti za lastne imperialistične in seb čne naniene. Mohamedanski naroii so želeli, izjavljajo Arabci, živeti v miru z vsemi sosednim: državami, to željo pa ne spoštujejo niti v Moäkvi niti v Londonu oda Washingtonu, pač pa si te veles le poizkušajo večino znova z vsemi sredstvi zagotoviti na Bližnjem vzhodu pre .straže za svoje postojanke. Posebno resen je položaj v Lib ji in Tu-nisu. Mohamedansko prebivalstvo teh področ j je hudo trpelo zastran ukrepov zasedbenih oblasti, ker je obstoj« 1 sum. da domače prebivalstvo v Libiji in Tunisu na skrivaj še vedno simpatizira s faš zrnom in vzdržuje z njim zveze. S tem položajem pa se povsod okoriščajo židje, ki so se polastili bivših italijanskih posesti na zasedenih severnoafriških ozemljih. ženeva, 7. febr. Iz francoskega Maroka javljajo o vedno večjih nemirih in spopadih. Pred kratkim je prišlo tudi v Ta zi in Oudži do manifestacij maroških rodoljubov, proti katerim si degolistične oblasti niso upale nastopiti. V Fezu, Meknosu in Rtibatu je prav tako prišlo do nemirov. Ponovno so bile stene popisane s stavki, naperjenimi proti Francozom. Med nadaljnjimi demonstracijami je prišlo v Fezu do spopadov med množico in degolistično policijo, v katerih so bili tudi mrtvi in ranjeni. 13 uglednih mohamedancev iz F z je bilo proglašenih za odgovorne za te dogodke in so bili po prekem sodu ustreljeni. Badoglio vrača Žide Rim, 10. febr. V uradnem listu Badogli-jeve vlade je bil, kakor javlja radio Bari, objavljen nov zakon, s katerim se odpravljajo na italijanskem področju, ki je pod nadzorstvom Bad ogl: ja, vsi rasni zakoni f šistične vlade. Vse vpise v matičnih knjigah o pripadnosti k židovski rasi je treba smatrati »kot neobstoječe«. Poleg tega je treba sprejeti Žide, ki so bili prej v državni službi, takoj zopet v prejšnjo službo. Boljševiki solijo proti Bližnjemu vzh odu Stockholm. 9. febr. Kakor javlja »Svenska Dagbladet« iz Ankare, so sovjetski oblastniki povabili iraškega kralja in njegovega ministrskega predsednika na uradni obisk v Moskva Sedaj razvijajo Sovjeti na vsem Sprednjem vzhodu, predvsem v Iranu, živahno delovanje V iranski prestolnici Teheranu deluje večje število boijševiških komisij. Bržkone ojačujejo tudi stalno svoj vpliv na iranske delavce. Zelo marljivo pa pripravljajo boljševiki tudi ustanovitev vseučilišča v Taškentu, na katerega bodo pripuščeni zgolj dijaki iz Sprednjega vzhoda. V Taškentu nameravana univerza bo središče duhovnega vpliva boljševikov na mladino Sprednjega vzhoda. Nadaljnji primer za sovjetska prizadevanja, da bi postal Sprednji vzhod njihovo interesno področje, je načrt gradnje novih železniških prog proti Turkmenistanu in Tadžikistanu. V Turkmenistanu že gradijo več strateško važnih avtomobilskih cest. Odnosi med Švica in Moskvo Bern, 9. fehr. Dopisnik lista ^Corriere del Ticino« precizira razmerje Švice do So_ vjetske zveze in piše: Zvezni svet je mnenja, da stanje, kaikršno je bilo pred izbruhom vojne, mora trajati Jo prekinitve sovražnosti. Ameriški kongres proti RJaseveitovk« željam Stockholm, 9. febr. Ameriški kongres je sedaj sprejel davčne zakone v višini 2.3 milijarde dolarjev, tako da je bilo prezrtih okrog 8 milijard dolarjev, ki jih je predsednik nuitoo zahteval. Roosevelt je že v preteklem mesecu izjavil kongresu, da sedaj sprejeti davčni zakoni ne ustrezajo temu, kar bi lahko pričakovali od »realistične davčne zakonodaje«. Zakonski predlogi so bili sedaj poslani Beli hiši v podpis, vendar pa so washing-tonski opazovalci mnenja, da se bo predsednik pnotivil podpisu, ker bi sicer brez njegovega veta dobili zakonsko moč. Židovski tihotapci deviz Bukarešta, 9. febr. Novo veliko tihotapstvo deviz ao izsledile tukajšnje carinske oblasti. Tihotapska tolpa je pretihotapila iz Rumunije v Švico mnogo valut, kot protivrednost pa so vtihotapili iz Švice zlatnike, ki pi sedaj za bajne cene pro lajajo v Ruiminiji. Na čelu židovske tolpe je bil neki Avraan Avramovič SavojsJd generali se skrivajo v samostanih Rimski listi objavljajo slike generala italijanskega letalstva Montija. ki so ga varnostne oblasti nedavno odkrile v samostanu sv. Pavla. General Monti je svojo sijajno savojsko uniformo zamenjal za Skromno meniško kuto. Težko je reči. katera preobleka mu bolje pristoja. General Monti je bil oni znameniti poveljnik italijanskega letalstva, ki je odločeval v trenutku angleškega in ameriškega Izkrcanja na Siciliji. Razen Montija je bil aretiran še neki poročnik mornarice in večie število drugih častnikov, ki so vsi nosili meniško obleko. »Preprosti človek,« pravi »Regime fa-scista«, se sprašuje ob sličn.h vesteh, zakaj vendar samostani dajejo zatočišče izdajalski sa vojski sodrgi. Kako je samostanska uprava lahko prehranjevala 60 oseb, ko dobiva vsak menih samo eno živilsko nakaznico. Ko so tudi v drugih samostanih odkrili mnogo Badoglijevih pristašev, je sv. oče izdal odločen ukaz, da cerkveni zavodi brez njegovega izrecnega dovoljenja ne smejo sprejemati prav nikogar, postopanje predstojnika samostana sv. Pavla ponovno dokazuje, da niti papeževa oblast ne more onemogočiti izrazito protiitalijanskega delovanji nekega dela italijanske duhovšč ne.« (Deutsche Adria-Zeltung.) Mislite na tiste, ki se firn god i slabše ho vam! — Pri-spevajte tu Zimsko pomoči G09t90davsiv0 __ Nemška va.ii t na poiitika Na. aK^O^—vl .t^,--j- v janke je v sixuo neinš-vi drzo.vni j,c*sy>odii: »ki m-n-ster in pre~ccd.uk Ke.cus. an... >v aite. unk po^i ob^zno sL.-o nen.&k ,-ci.iULue poi-UKe. iz njegovega j,o»ora P sne mamo naslednje pouiv bnosü. uà. neniš-^o ivo politiko veija • v^jiu ai sadu üuj: povečanje vojne p-vo.iije do zat-ije ni^io^à. oenama in va poiiUva se 1110;t pj-u-euiiti temu cJjj. Tuoi v laiiSkem letu je to uspe o v p.ln. meri. Vrednost marke je ostala s^a-tLia L. je b.ic ma.ka obvarovana vsa-^cg ■ prejvs ijUjU. Načelno n in ukrepjv za vzA ževanj zu^avih va.uln h razmei làii. tu b.lo. c dolino 7; Leben Franči-"ka, poseshiica Poijan-4« 27- L; Fenko Fran ja. šivilja, ilirska là, _ jSwo&ika * Odlikovana berlinska predstavnika. Na predlog ministra dr. Goebbelsa je podelil Führer vitesKi križec križa za vojne zasluge z meči štabnemu vodji berlinske NSDAP Gerhardu Schachu in berlinskemu policijskemu predsedniku SA, višjemu skupinskemu vodji in policijskemu generalu Wolfu Heinrichu grofu Helldorffu. Schach in grof Kelldorff sta si v boju za Berlin med in po angleških terorističnih napadih pridobila posebne zasluge in sta se odlično izkazala. * Billrothova nagrada. Državni namestnik na Dunaju bo od letos naprej vsako loto razpisal Billrothovo nagrado za kirurge. Nagrada se bo podelila vsako leto na dan 26. aprila, t. j. na rojstni dan velikega ranocelnika * Yvette Guilbertova je umrla. V Franciji je umrla v 71. letu svoje dobe znana igralka Yvette Guilbertova. Z njo lega v grob zadnja priča pariške zgodovine. Po-kojnica je bila umetnica do dna svoje duše. Umela je s svojo besedo pričarati umetnost na odru. Po svetovni vojni 1914/ 18 je bila Guilbertova prva francoska umetnica, ki je stopila na nemška tla ter ponesla svojo umetnost med Nemce, kjer je z velikim uspehom prednašala stare francoske pesmi. Prkojnlco so vezali tesni prijateljski sriki z italijansko odrsko umetnico Eleonoro Duse in s francoskim romanopiscem Emilom Zo-lajem. * l krepi za zaščito pred letalskimi napadi v Budimpešti. Pred nekaj dnevi se je sestala madžarska vlada, ki je razpravljala o možnosti terorističnih napadov na svo-:'e ozemlje. V zvezi z ukrepi, ki jih je pod-vzel-a zaradi teh možnosti, je bila odrejena tudi delna- izpraznitev Budimpešte. Minisn rstva in centralni uradi se bodo preselili v mafhna provincialna mesta. Za preselitev prihajajo predvsem v poštev gorski kraji v severnih predelih Madžarske. V • - a kr: jih je namreč na razpolago tudi dovolj cribro obokanih kleti, ki bi lahko služile za zaklonišča pred napadi iz zraka. « Rodinovi »Meščani iz Calaisa« na va-mem. Slovita plastika francoskega kiparja Augusta Rodina »Meščani iz Calai-9« so bili na ukaz francoskega prosvet-e ga minLstra spravljeni na varno, in si-ee r so umetnino shranili v nekem kraju : ancoskega departementa Seine et Marne. * Kopališče Pještani v slovaški državni a-sti. Na podlagi zakona iz leta 1940. je >il uveden postopek za podržavljenje nera zdravilišča Pještani. ki je prešlo i v last slovaške države. Slovaška -ržavna blagajna je kupila kopališče in .-r 've za 43.3 milijone slovaških kron. * Prva tvornica za gosli v Španiji, spaia de slej ni imela lastne tvornice za iz- : lovanje gosli, temveč je bila navezana Protiletalska zaščita Bojna sredstva letalskega vojevanja se zpopednjujejo od dne do dne. Učinki letai-comb so vedno težji in hujši. In kakor so se izpopolnjevala napadalna sredstva, tako se >rajo povečati in izpopolniti tudi c-'-. , .. napr ve. Tako je tudi samo-obramba. prebivalstva — združena v protiletalski zaščiti — v teku sedanje vojne dosegla večje spremembe in izpopolnitve. Izkušnje so pokazale potrebo takih izpolnitev tudi v hišni zaščiti. Sedma izpreminjevalna naredba k nem. ■'j mu zakonu o protiletalski zaščiti dolo-. n. pr. med drugim sledeč-1 • 1. s Dosedaj je bilo preipisa.no le za vsa-- stopnišče po ena ročna brizgaina, sedaj . ".ahko krajevni vodja proLiietalske zate cciredi tudi obvezno namestitev več kih brizgaln. 2.) Dosečiaj je morala imeti vsaka hišna r-jedrica en požarni kavelj, eno vedro in ■no lestev, sedaj pa mora imeti to orodje vsako stopnišče. 3.) število požarnih metel se je povečalo od 1 na 2 za vsako stopnišče. 4.) Veder za vodo je bilo dosedaj 1 do 2 ■■.a vsakem stopnišču, sedaj pa je predpisalo 1 do 2 za vsako gospodinjstvo. 5.) Vsaj eno večjo posolo z rezervno vo-~o ì sod. banja, kad in podobno) mora imeti =?ako gospodinjstvo, poleg tega pa mora iti še posebna posoda z vodo v kleti. 6.) Po novih predpisih mora biti na vsakem stopnišču 1, po možnosti 2 zaiboja s .--skom s približno 5 vedri peslca ter z lo-■a,to in manjšo lopatico. Poleg tega mora jo iti pripravljene še vrečice s peskom s približno 5 kg vsebine, in to 2 vrečici na vsak rostor srednje velikosti, ki pa se ne hra-jo v teh prostorih, temveč se razmestijo - ri stanovanjskih pragovih in r.a topn šču. -H novi predpisi so v Nemčiji že nekaj "-asa v veljavi. Priporoča se, da jih posnemajo tudi hišni gospodarji in stanovalci v Ljubljani in talco povečajo zavarovanje svoje imovine in življenja. KuMuva Johan Bojer Psa tel j romana »Erik Evie«, ki ga bo zdala v bližnjih dneh Dobra knjiga. Johan Bojer, je eden najbolj znanih norve-kih pripovednikov sedanjosti. Potekel je iz r rav siromašne rcdb'ne — rodil se je v okolici Trondhema leta 1872 — in se je z lastno energijo. kak r it tudi njegov rojak in vrstnik Knut Hamsun, povzpel kvišku. V tem pogledu jc Bojer izrazit skandinavski človek, če vzamemo. da so življenjska energija, premočrtnost n kljubujoča volja. dofeči zastavljen cilj. poglavitne značilnost nordijskega človeka. Bojer je spisal mnogo romanov in dram, ki so dokaj neenake vrednosti. Poleg romana »E r 1 k E v i e«. ki ga bedo kmalu uživalj na-ročnflr in prijatelji Dobre knjige, sodijo med Bojerjcva pomembna dela tile romani: »Veliki glad« je poln avtobiografskih podrobnosti Pripoveduje o revnem Petru Holmu. ki postane znamenit inženir ker pa ne nožna v ničemer mere spet obudokler notranje ne dozori v novena, trdne.t/a človeka. V romanu »Nov; tempelj- nadaljuje zgodbo Petra Holma: kaže nam *"vljenje njegovih otrok, izmed kateril- postane -«ir; duhovnik in oznanja idejo uresničenja krščanstvi na tem svetu. V romanu »D v r e n d a U opisuje Bojer življenje vel:ke krne*iie združen« s tragičnimi prigodami zakemskr dvojice birz otrok; nečak, ki ga posinovi ta. se pokaže sila nehva 'ežnega: in svoja dobrotnika nažene — oba stara in nadk^na — z njune nekdanje bogate kmetije. — »L o f o t s k i ribiči« so prav posebno uveljavili Bojerjevo ime v inozemstvu. .le to prava visoka pesem o norveŠlr.h rbič:h. ki odrinejo vsako jesen na Lofote. Nenavadno živahno in prepričevalno opisuje na uv\n teb instrumentov iz inozemstva. Zdaj pa poročajo, da se je Španija tudi v tem pogledu osamosvojila. V Bilbau so osnovali prvo izdelovalni co za gosli. Podjetje vodijo nemški strokovnjaki za izdelovanje gosli iz Mittenwalda. * Stednja z bencinom v Španiji. V Madridu so zaradi ameriške zapore prepovedali prodajati bencin. Avtomobili smejo voziti le v znatno omejenem številu. Medtem, ko je bilo v španski prestolnici pred kratkim še 40.000 avtomobilskih vezil v obratu, voZi sedaj komaj 2000 avtomobilov. Prihranek na bencinu bo torej prav znaten. * V Sofiji postrežejo gostom samo % jedjo iz enega lonca. Bolgarski vrhovni komisar za vojno gospodarstvo je odredil, da smejo v sofijskih restavracijah postreči gostom le še z jedjo iz enega lonca. Poleg tega ne smejo gostje v nobenem takšnem lokalu ostati delj nego pol ure. * Tvorni c a papirja je gorela. V Čedadu je gorela papirna tvornice. Plameni so na široko zajeli tvorniške objekte, vendar se je posrečilo rešiti skladišče. Gasilci so gasili vso noč. škodo cenijo na 800.000 lir. * Pokvarjeno sadje v Milanu. Mestna občina v Milanu je sklenila izvesti več kazenskih ukrepov proti milanskim trgovcem s sadjem, ki so na svojevrsten način hoteli izvesti protest proti najnižjim, od oblasti določenim cenam za sadje. Namesto da bi sadi e prodajali, so ga trgovci zadrževali v skladiščih, tako da se je pokvarilo in zgnilo. Vsi trgovci, ki se jim je sadje zaradi tega pokvarilo, bodo morali sedaj plačati kazen. * Dramatičen poskus pobega, iz Pordenone v Udine so karabinerji peljali štiri aretirane? Med vožnio je pri postaji Basiliano eden aretirancev skočil z drvečega vlaka in skušal, čeprav je bil precej ranjen, ubežati. Za beguncem se je brž pognal karab'injer in ga po kr"tkem zasledovanju prijel. Oba so morali potem zaradi občutnih poškodb, ki sta jih dobila pri skoku iz viaka, odpeljati na zdravljenje v bolnišnico. Iz LJubljana u— Nova grobova. V visoki starosti je preminul profesor v pokoju g. Franc S u h e r. Razen svojcev in prijateljev ga imajo v prijetnem spominu zlasti učite-ljiščniki, kjer je dolga leta poučeval risanje. Za pokojnim žalujeta rodbini Suher-jeva in Hudnikova. Na zadnji poti ga bodo spremili v nedeljo ob 14 iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce bivši gostilničar g. Ivan Ogorelec. Uča-kal je starost 85 let. Za njim žaluje soproga in drugi sorod: i ki. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto ob 16 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen časten spomin, njunim svojcem pa izrekamo naše iskreno so-žalje. u— Ob letalskem alarmu morajo vsi v zaklonišča; to ne velja samo za ljudi, ki so ob alarmu na cestah, temveč tuüi za stanovalce v hišah, za uslužbence v uradih, zavodih in podjetjih, za osebje in goste v gostinskih, trgovskih in obrtniških cbraih. u— Postaja za hitro pomoč. Skupinsko zaklonišče v hotelu »Slon« je preurejeno in bo vnaprej služilo za postajo hitre zdravniške pomoči. Prebivalstvo, ki bi bilo z letalskim alarmom presenečeno na cesti, se ne more več zatekati v dosedanje javno zaklonišče v hotelu Slon. Poslužuje se naj najbližjih javnih zaklonišč v palači Bate in TPD. u— Na V. letošnjem simfoničnem koncertu se bodo izvajali v posebni izbiri Dvo-fakovi »Slovanski plesi«. V izbiri zato, ker štejejo Dvorakovi plesi 16 skladb, na našem koncertu jih bo izvajanih izmed teh deset. »Slovanski plesi« nesmrtnega češkega simfonika Antona Dvofaka izražajo po svoji raznoterosti kar celo lestvico duševnih nastrojenj, ki bi jih lahko naznačili z ozirom na one »Slovanske plese«, ki bodo v ponedeljek pri nas izvajani, takole: Prvi ples izraža radost in veselje, v drugem se menjavata otožnost in veselje, tretji je še-gav. četrti ples, ki je muzikalno označen s »Tempo di Menuetto«, predstavlja češki narodni ples »Sousedsko«, ki je tako značilen po svojem mirnem tempu in prijetnem domačem nastrojenju. V petem plesu se nekako izraža hrepenenje, dočim je šesti kot zla slutnja, sedmi pa ima ošabno svojeglavo noto. Vso razposajenost nam slika osmi ples našega sporeda, dočim je deveti dekliško nežen in deseti', ki je izmed vseh Dvorakovih »Slovanskih plesov« najbolj znan in največkrat igran, je pa fantovsko prešeren. Tako bi nekako označili značaj posameznih točk koncertnega sporeda. Koncert se bo vršil v ponedeljek 14. februarja točno ob 18. uri v veliki uni-onski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice Bojei ribiško življenje in divje morje s katerim se bore z vikinško hrabrostjo in drznostjo. — Posebno uspel je Bojerev roman »I z -s e 1 j e n c i« ki ga imamc Slovenci že od leta 1931 v prevodu. V njem sika prieode svojih norveških rojakov, ki so v divjinah Amerike našli svojo novo domovino», se tam bojujejo s prirodnimi in drugim- nepri ikami in trudoma ustvarjajo svoje občestvo Knjigo preveva tragična nota. njen spodnji ton je ne-utešljivo hrepenenje po domovini, ki je ne more nadomestiti nič na svetu. Bralcu ost > ia je v živem spominu nekateri mnčn opisi, tako na primer požar prerije. Med Boierjeva dobra dela sodi tudi roman »Ljudstvo ob m o r j u«. Francoska pisateljica Marcelle T in a v reki je obiskala Bojerja nekoč v razdobju med dvema vojnama, pripoveduje o njem v knjigi »Terrea étrangères«: »Postala sva s: takoj prijatelja Z Bojerjem si hitro prideš na jasno. Gleda te. ugiba, te presoja in premišlja, kam naj te uvrsti Ima tisto posebno intuicijo p;satelia, k- ie opazoval vse mogoče ljudi in premeril človeško družbo v vseh njenih plasteh Norvežani so sploh zelo odkritosrčni in Johan Bojer posebej predstavlja to nacionalno odliko Pokazal m ie tudi v svojih knjigah, v čemer je šel celo prefco meje, zakaj na Norve'kem resda zaničujejo socialne konvencije, toda ne marajo, da se kdo dotika nekaterih nravstvenih konvencij Puri-tanski duh. k~ je pr Börnsonu preživel njegova religiozna verovanja, m mogoč brez nekega svetohimstva Bojer pa prav teaa ne pozna. Uprl »e je »sili laži«. razgalil duše napačnih oznanievalcev in teoretskih sebičnežev. ki samo zaradi samih sebe uganjajo razne socialne eksperimente Bojer p;še .ako kakor misli, pripoveduje o tem kar je videl, ne prizanese nikomur, ne kaže potrebe moralizirati in pri- n— Sest« tečaj sa pomočnice s» hišno prvo pomoč ob letalskem napada se prične v ponedeljek, 14. £ nu, od 17. do 18.30. Predavanja bodo v sejni dvorani mestnega poglavarstva, dohod poleg prodajalne mestne elektrarne. K tečaju naj pridejo vse za hišno zaščito prijavljene gospe in gospodične, ki so se prijavile do 9. t m. One udeleženke tega tečaja, ki bk bilie po 17. uri še zaposlene, naj prosijo svoje delodajalce, da jim omogočijo za te dni prihod k predavanjem o pravem času. Predavanja se prično točno ob določeni uri. Erik Evie je naslov prihodnje Dobre knjige, ki izide v februarju. Roman je mladostno delo slavnega norveškega mojstra J o h a n a Bojerja. Zgodba obravnava življenje mladega človeka, ki se bori z usodo. Ljudje s severa so v romanu prikazani v vsej njihovi preprosti veličini. u— Še nekaj o travici. Prejeli smo: Gospod uredniki Mnogo se dandanes razpravlja o božji travio, ki pa seveda botanično ni nikaka travica, nego krasno cvetoče, zeljce s plemenitim vonjem. In dandanes dragoceno, to pa zato, ker ne raste povsod in ne vonja povsod tako krasno kakor n. pr. v Vir-giniji ali Bolgariji. Zal ima ta božja travica lastnost, da se je človek ki se je je privadil, nikakor ne more odvaditi. Miri mu živčevje moškemu ne škoduje, saj vidimo strabtne to-bakarje, ki umrjejo blizu 100 let stari, podobno kakor dolenjski očanci, ki hodijo dan za dnem v svoje zidanice. Mladim ženskam pa je tobak škodljiv, uničuje plodnost. Zaradi tega bi bilo koristno: kadilcem, ki kadijo že trajne in so doslej vzdrževali tobačni monopol, naj bi se dalo kolikor največ mogoče, mladini ženskam naj bi se tobak odsvetoval — nekadilcem pa naj bi se v vojnem času, to je v času stiske za božjo travico, slednja sploh ne oddajala. Toda — ali je to mogoče? Najbrže. saj so nekateri narodi to že izvedli. Kako bj drugače to moglo biti, da smo citali, da kadi v nevtralni Švedski 85 °/» možakov in 15 °/o ženic. Torej bi to bilo mogoče izpeljati tudi pri nas. Ako bi to zakonodavcu ne bilo jasno, lahko pobara, kako 9o to na Švedskem izpeljali. Mogoče s polo papirja, na primer: »Podpisani (podpisana nad 45 let stara) kadim redno in stalno. Zato izjavo jamčim Lastnoročni podpis.« Potem bi se pripetilo, da ne bomo prikrajšani pravi kadilci, pač pa bo nekoliko prikrajšana črna borza. — Eden, ki je prikrajšan. u— Učite se strojepisja. Praktično znanje, koristno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji prično v torek in sredo, 15. in 16. februarja. Moderna stro-jepisnica, desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Pojasnila, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Cliristofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Društvu »Dom »lepih« v Ljubljani sta darovala gospoda Ivan Frole in Tone Kaifež v spomin na blagopokojnega profesorja gospoda Andra Kuljiša vsak po 100 skupaj 200 lir. Za plemeniti dar se odbor najiskreneje zahvaljuje. u— Staršem dijakov-inj in vlsokošolcev-visokošolk priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in sinove in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prične v torek in sredo, 15. in 16. februarja. Praktično znanje, vsakomur koristno. Vpisovanje dnevno. Pojasnila, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. V ljubljansko bolnišnico so zainje dni sprejeli spet nekaj ponesrečencev iz mesta in z dežele. Z vrel m lugom se je hudo opekel po hrbtu in nogah 2-let-ni sinček pleskarja Janez Vrbovšek iz Ljubljane, ki se je po otroški neprevidnosti vsedel v posodo z vrelo tekočino. 62-letna žena posestn ka Terez:ja Om?-hnova iz Velike Loke ie padla in si zlomila desno nogo. Po stopnicah je padel in se poškodoval na hrbtu 531etni vo;ni invalid Anton Medved iz Ljubljane. Z motorjem se je ponesrečil 211etni sin posestnika iz Kočevske reke Franc Mihelič; na Ble:weisovi cesti je z radi prehitre vožnje paiel z motorja in se notranje poškodoval. 44-letnega uradnika Antona Patika iz Ljubljane je na cesti povozil nek voznik, pri čemer je dobil poškodbe po vsem telesu. S štajerskega Odlikovani Spodnještajcrei. Z železnim križcem 2. razreda sta bila odlikovana vojaka Anton Kmetec in Fran Trčko, obi iz okolice Ptuja. žrtvi planm. Kapfenberški župan Dietrich m njegov znanec Muschitz sta napravila izlet v gore, med potoma pa ju je zalotil snežni vihar ter st3 zmrznila. Reševalna ekspedioja "'e oba zmrznjenca pre- dicati Je poln ljubezni do resnice n ves za maknjen v življenje, ki ga skuša izraziti v vsej njegovi resničnosti. Dokler n1 dosegel vePkega uspeha z »Zadnjim Vikingom«, je imel kaj ma'o prijte!jev; očitali so mu prav njegovo smelost in to. kar posebno Francozi ljubimo v njegovih knjigah: jasnost, čut za kompozicijo. uravnovešenost vseh sestavin, logičnost karakterjev, vse to, kar je podobno nam :n kar poteka nemara nd proučevanja narih pisateljev « Bojer je Tinavrov^ priznal, da obožuje Moupassanta in vidi v njem svojega vzornika in mojstra. — Pa pravijo, da je že zastarel! Nekateri p'sei «a odklan;a;o, češ da je neintel genten in vulgaren . . Toda naj le skuša takle pisatelj nansati takó živo knjigo, kakor je na primer »Une vie« ali »Pierre et Jean«, pn še toliko drng-'h; knj:go. v kateri n'Iti po štiridesetih letih ni zastarela n'ti ena sama beseda! Naj le skuva! — je dejal Johan Bojer. Dr. Ju1?? Knrfv — vi? uk Jovana Vesela-Koseskcga V nekrologu, k: je izšel ob smrti slovečefa tržaškegi almnisfčnega pVtelja dr. Julija Ku-gvja. ni bilo omen;eno zan;mivo dejstvo, da je bil ta vneti ljubitelj Juü'sk'h Alp po materi vnuk slovenskega pesn:k> lova na Vescla-Kossfrkega O tem pripoveduje v svoji knjigi »Arbe;t — Mu^ik — Berge«, kjer opini je nekdanjega barda na-'ega narodnega prebujenja, danes ze docela pozabi jeneeu stihotvorca ta-ko'ei »Bil je duhovno velk mož :n je kazal čudovite starinske mamre Ko sem bil star deset let, me ie začel vikati in ko mu je mama to očitala je odgovoril v tonu visoke spoštljiv«*-': „On ie vendar že gimnazijec " Ko *em ^ii-rmii gospodu iz neprevidnost- občutno stopil na nogo, mi je dejal na svoj pri- nesla ▼ dotino, kjer sta bda pokopana aa domačem pokopališču. Dve nezgodi. läLetni Alojz Str ause ia öt Lenarta v Sloveodkih goricah si je pri igri zlomil desno nogo. — Na cesti je padla 131etna Zdenka Blažina iz Rogaške Slatine tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala koleni. Obe se zdravita v mariborski bolnišnici. Iz Trsta Zaprisega italijanske vojske. V Mutijevi vojašnici v Trstu so bàli sveònjoo zapriseženi pripadniki nove republikanske vojske. Po zaprisegi je bil mimohod častnikov in vojaštva. Smrtna k«*». Umrli so te sme umrett«. Igra v treh dejanjih, c sinih slikah. Osebe: Daniel Defoe — Gregorin Tom, njegov sin — vi. Skrbinšek, gospod v zlatoobrob-ljeni suknji (kralj) — Drenovec, Mrs. Cautley — Raltarjeva, Maud, njena hči — Levarjeva, Charly Brown. Jim Drink-water, dva prijatelja — Bitenc, Verdonik, Bob, Ben. Bill, njuni tovariši — MTičinski, Starič. Siardova, Mr. Drinkwater, kraljevi nadkurjač — Gorinšek, Mrs. Drink-water, Jimova mati — Kraljeva, Mr. He-rodež Pum, fin gospad — Nakerst. Miss Hackitt, njegova gospodinja — Nablocka, Krčmar pri »Rumeni papigi« v predmestju »Brixton« — Košič, mornar — Brezi-gar, vojak na st.raži — Raztresen, sluga — Pfeifer. — Par pivcev in gostov pri »Rumeni papigi«. — Režiser: prof. šest. Kostumi: J. Vilfanova. F odor jeva »Matura« je slika iz šolskega življenja. Os igre je konflikt, v katerega zabrede zaljubljena osmošolka, ko skuša z lažjo prikriti resnico. Odnos raznih tipov šolnikov (tolerantnega, indife-rentnega in pikolovskega) do mladine je prikazan na humoren in ljubezniv način in ni brez poučne vrednosti za vzgojitelje. OPERA Sobota, 12. februarja, ob 36: Mrtve oči. Red Sobota. Nedelja, 13. februarja, ob 16: Melodije srca. Prvi nastop ge Janje Baukart-Str-letove. * E. d'Albert: »Mrtve oči«. Opera s prologom po pesnitvi H. Heinza Ewersa in M". Henryac. Prevel N. štrite-f. Peli bodo: Banovec." Dolničar, Barbičeva. Janko, Hey-balova, Polajnarjeva, Golobova, M. San-cin, Poličeva, španova, Ramšakova, šker-jančeva. Mauser jeva. — Dirigent: S. Hu-bad. Režiser: C. Debevec. Vodja zboras S. Hubad. Kostumi: J. Vilfanova. Opozarjamo na nedeljsko uprizorite* Gregorjeve operete »Melodije srca«, v kateri bo nastopila prvič v glavni ženski partiji Silve Mirtičeve ga. Janja Bau-kart-Strletova. absolventka Glasbene akademije. Tenorsko partijo bo pel g. Beüzar Sancin. Ostala zasedba običajna Dirigent g. Gregore, Oddajniška skupina Jadransko Printsrje P A P ! O LJUBLJANA SOBOTA, H. FEBRUARJA 7.00__7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročili v slovenščini. 9.00—9.15: Poročila v nemščini. 9.15—9.30: Preglel sporeda (nemški in slovenski). 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00—14.10; Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakem« nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini m slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanj — Jaklič Marica: Gospodinje vprašujejo ... 19 00—19.30: Lahka glasba; igra šramel »štirje fantje«. 19.30—19.45; Poročila v slovenščini — pregled sporeda. 19.45—20.00: Mala glasbena medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10 do 21.00: Iz operetnega sveta; koncert Folijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šija-nec. 21.00—22.00: Pisana ura. 22.00 do 22.10: Poročna v nemščini. 22.10—22.30: Glasba za lahko noč. samo v obodnih mestnih četrtih, marveč tudi v bližini samostana Fra Angelica. Tudi Nemška akademija je bila zadeta in njen ravnatelj je podlegel ranam. Kulturna razdejanja v B o 1 o g n i »Deutsche Adria-Zeitung« poroča o kulturnih razvalinah v starodavni Bologni, ki je bila nedavno ponovna žrtev terorističnega napada. »To. česar se ▼ prejšnjih dobah niso upale uničiti najbolj vroče vojne — piše navedeni list —, so dosegli brezobzirni anglo-ameriški teroristični napadi v enem samem trenutku: Najstarejša, že za časa Friderika Rdečebradca obstoječa univerza je bila po sovražnih bombah hudo poškodovana. Njena pravna fakulteta je bila od začetka 12. stoletja najodločil-nejša na vsej evropski celini in še vsie do zadnjega casa so šteli Boiogno med najslavnejša ln najbogatejša vseučiliščna mesta na svetu. Dela bolon jske slikarske šole so mikala umetnostne strokovnjake in prijatelje iz vseh de!oa-kra prišic nekega dne do hude borbe med Br'ti in Amer čani Severnoamer ška industrija bakra si je svesta, da bi utegnila v povojni dobi biti izročena britskemu i tatu v tem področju pr v tako kakor w bilo to v področju preskrbe s činom prod japcnsk:mi uspehi na Dal nem vzhodu. Zato skuša že danes,* da bi se vsidrala v afrške rudnike Ce ji to ne uspe- se no mogel ameriški baker uvelj viti doma Je s pomočjo zelo visoke carinske zaščite, a za izvoz ne bo prihajal več v poštev SPORT Kolesarji so ©tfkrßi aerodmantfčno črto Malokomu je znano, da so tako imenovane aerodinamično linjo odkrili kolesarji. Pred 50 leti, ko 60 najhitrejši dirkači na dirkališčih dosegali htrosti do komaj 30 km na uro — saj se sedeli visoko vzravnani na svoj h jeklenih konjih m držali krmilo v rokah v vi-à ni bokov —, takrat so bili vsi prepričani, da je treba tc nerodno držo na kolesu nadoknaditi s čim krepkejšim premkanjem vseh udov. Kdor je zdržal več in delj. tisti je pač krišd prej.. Dolga leta je tudi ostalo pn tem in hitrost na koilesh se v glavnem nikakor m dala povečat , dokler ni bistri glavi prišlo na um, da je treba, če hoče kdo s kolesom voziti hitreje, telo nagniti naprej, da be tako zmanjša zračni odpor. Ta novotanja je kmalu dvgnila" najhitrejšo znamko na kolesu za nad 15 km na dobrih 45 km na uro. Da bi hitrost povečali, so nemški kolesarski dirkači zgrsd Ii posebne vrste kolo, ki je :melo tako ogrodje, da je bil vozač prisljen voziti v sključeni drži. S takimi kolesi so bile dosežene brzine do 50 km na uro na dirkališčih, na cestah pa. če je pomagal še veter v hrbet- tudi do 60 km na uro. Tc je bilo v onih časih, ko eo bili kolesarji hitrejši od avtomobilistov. Ta dejstva m ie nekateri tehnični poizkus so prvi spravili strokovnjake na misli o aero-d namični liniji, ki so jo začel: postopoma uporabljati na vseh področjih tehnike Po načelih aerod nam.čne !in:je so zdaj grajeni avtomobili, parni stroji na železnici in letala, medtem ko je za kolesarstvo ostalo od tega odkritja najmanj koristi V spoznanju, da gredo velike tehnične izpopolnitve športu samo v škodo, so se vod:telji kolesarskega športa spet vmili k zdra vemu d:ika!nemu kolesu najbolj navdušen' kolesarski vozači pa uporabl ajo za preizkušnje med seboj tudi navadna kolega z vsem- njihovimi slab mi stranmi Takrat so 6koraj podobni enim prvim trpinom iz starih časov Dejsrvo pa je le. da je kolesarstvo prneslo tehniki bistveno odkritje s kater.m se je okoristila z velikim uspehom m brez katerega bi posebno v danamj h časih sta a skoraj golih rok pn gradnji najvažnejših industrijskih proizvodov Pomanjkanje kave Sredozemska agencija poroča iz Rima, da ! se bo letos v Brazitjl prvič zgodil čudež, ; da ne bodo uničili kavne žetve. To pa i zaradi tega, ker se že sp'ošno po svetu čuti pomankanje kave. Vso kavo. ki jo ima Brazilija na prebitek, bosta odkunill Angliji \n Zedir.iene Iržave. Pomanjkanje kr.ve je tem večje, ker je prišel azijski trg kave popolnoma v japonske roke. s— Kateri bodo nemški okrožni nogometni prvaki? V nemškem nogometnem tekmovanju je položaj, v prvenstvenih tabelah v nekaterih okrožjih že precej jasen. Nekatera moštva imajo že tol ko prednost, da jih ne bo mogel noben nasprotnik dohitet, kaj šele prehitet'. Nekatera m:štva pa bodo morala prestat še hude ln težke preizkušnje, da si zago-tove prvenstvo okrožja in pravico do borbe za najvišj: naslov. — Skoraj nesporni zmagovalci so v svoj'h okrožjih: VFB Königsberg. FC 93 Mühlhausen. Bayern-München in Dresdner SC. Izredno d'bre šanse za dosego prvenstva v svci'h okrož-1ih pa *majo naslednji klubi: LSV Rerik, LSV Hamburg: Holstein-Kiel; Wühe'ms-haven 05; KSG Duisburg; VFL 99'Sülz 07; TUS Neuendorf; KSG Saarbrücken; Dessau 05 in V'enna-Dunai. Brfkone bodo uspeli tudi naslednji: FC Nü-^br.g: Schalke 04; MSV Brno; NSTG Mostec. SDW Poznanj: LSV Danz g; VFR Mannheim: Kickers-Stuttgart; Kurhessen 03 Kassel: Hanau 03 all K'ckers Offenbach; Hertha /BSC; LSV Pützn.tz: E*ntr~cbt Braunschweig; Cuxhavener SV; BSV 9 9 Bismarckhütte in Breslau. Toda slednji «p bodo m'rali še precej potruditi in premagati mars katero težko oviro. V roseb-no težkem položaju so Kckers-^tuttgart. Schalke 04 in FC Nürnberg. Med vsemi tekmuiočimi do sedaj samo 6 moštev še ni dož velo porara In c-jeer L^V Püt-n't^; HSV Gr"ss-Born: LSV Hamburg; Wilhelmshaven 06: KSG VFL 99/Sülz 07 in NSTG Mostec. s— ftth-je Jeseničani na nemškem smučarskem prvenstvu. Jutri v redsl'o bodo tekmovali naibol'ši nemšk doVorro^aš: v vztrajnostnem teku m 40 km za naslov natboliše^a »maratonca« na smuč-h. Lnn-ski prvak je Leonhardt, ki bo moral braniti naslov prvaka pr't: 73 ž? doslej nri-javljenlm tekačem Tekmovanie bo izvp-deno v Al+enb°r*bol1 n°v^rn tekmeci so: V'ncenc Demetz. Toni Ru^p. Kn'f'c. Rmnlej. Razinger. Kritzer Becker. dijrški prvak He'muth Schmid (Dresden). Ewald Scherbaum (Sudet'ì in drumj!t in otroške cumii-ste ükornie na i>d. Naslov v osi. of''5 Jut" 3110-* GFAMOFON in 4» pio&č, ugodno rro-r n F St efc^lj G er biCeva 44 214Ì-6 ...\U.0 APARAT 4 + - nov m-idH 1 4?. o^lif-ne?s zvoka prodam VrMov v "olt ' rArtnn TornSf li' rfkova 9 t r>4MSKI tn MOšK' i>no«'-ti ni o"l. odd Ti.t" no d »Ucodna zamen-—"" 30^9 * r., . . T [ T A n »f/",*,'" ^ 7 P* in 1 reerfom ptr^cT-, r ?0-I sr-dn 'ENO SOBO ■fieni blizu Dukičcve v ali na Vrtači. Takoiš" pismene ponudbe na odd. Jutra Pod »L>or čina. 3132- ZLAxA KNJ.OA dfk.eta 111 žene — e:ito je rekel Orechas: »Vrniva »e k stvari. Zahtevali ste policijske pse. Kakor «te se med tem najbrže prepr Cai', sem jib pripeljal. Razen tega je prišel narednik Zirra. Katero sled mislite najprej obdelati?« »2e prejle sem prosil narednika naj gre )c trgovcu Jon «m Toda odbil je, češ da ne sme brez vašega izrečnega ukaza nie tìkren'ti.« »Dajte pokličite ga noter»; Zirra je prišel »Gospoda sta se menda že seznanila,« je rekel Orechas. »Zdaj, Zirra, ste pod kem -S Tjevim poveljstvom. Izvršite nalogo k vam jo je pre jle dal« Braunu se je zjasnil obraz. »Ce bi sme i kar z nj m, gospod major? Prej nisem mogel, ker sem vas moral počakati.« Orechas je vstal. »Prav. Pridružim se vama.« Ko so iz vlomljene lope z en m izmed psov sledili t tu, Orechas ni bil pri stvari Ukvarjal se je s svoj mi lastnimi misi ini, ki so se vse sukale okrog Brauna. Se vedno se je jezil nad negotovostjo in razdvojenostjo. ki jo je bil pravkar pokazal Njegova podrejenca se temu najbrže msta melo čudila. V resn cl J« bil im«l namen, da vzame Brauna odtod. To ni b lo samo prazna grožnja. Skoraj nikakega dvoma ni bilo ianj o tem, da ga Je Barreto poklical sa u zaradi Brauna. ki se mu nekako ni zde' Kns svoli nalogi Kdo ve. zakaj se Je bil B r-reto potem skesal svojega ravnanja n 0' bil zdaj svoj prenagljeni ukrep najrajii preklical, da ni bilo ie prepozno Ta misel je bila zbudile v Orechasu prvo nezaupanje Kajti konec konce» i* bi' Barreto mož k' s se zmerom lahko «unesel na njegov zdravi čut in njegovo pravilno sodbo — najsi je bil tudi v svojem zngle-duje. Zdelo se mu je da pomen: t rdeč -ca več kakor zgolj dekliško občudovanje In potem tisti zvok Barretovega glasu ko se je poslovil od Ellze! »Ziravi ostanite men na — in do veselega svidenja v Serri Ouro!« V ob čajnih razmerah bi bile to samo brezpomembne besede V tem slučn u pi je zvenelo kakor izpoved ljubezni Oa. te podrobnosti so biie Orechasu Se dolgo rojile po glavi Barreto je bil osornež n v osebnem občevanju ne baš zelo vljuden n ustrežljiv Vendar je bil zato po drugi strani obče spoštovan, odkr t človek, -»d elav do j>eta cel mož ki mu ni bil» noben« na 'og pretežka ln nobeno tveganji- prene-/arno da. bil e pojava, ki jo ie že ts.1i ibdalal malore legendaren n mb Ce bt ßl /8 ujel« takega moža se li n'kakot ne b hI a bo god In ne piede na B rretovo »'l- no bogastvo. Zdaj ti pa pride komisar iz Sao Paula novinec, nepop san l st — in dekle mu Da-de kar precej okrog vratu! Kdo naj to razume! če že Orechas ni bil mogel udržati sv?-ka- da se ne bi bil presel i v Serro Ouro. se mu je vsaj zdaj ponu ala mežnost, da napravi mlaji dvojici korenit kr ž čez r čun Takega konca vsekako nj bil ne že-'el ne slutil N* drugegr mu ni b lo treba kakor poslati Brauna nazaj Zakaj torej ni stori tega? O lern si zdaj še ni mcgel dati računa. Ali so je bilo med njegovim razgovorom z Braunom res vse odločilo? Je bil mar podzavestno zprev del. da dejstev ne more več izpremenit' ' Komis rjev odločni ugovor proti premeščanju in njegav drzni, samozavestni na-op sla bila sin Orechasu očitno do tive-;ra Hkratu so vpl vale nanj morda Se dru--ge <>kol Sč ne Vsekako je bil nastopil preobrat Zdaj mu ni osta} lo nič drugega. Kakor da prepusti stvar njenemu naravnemu razvoju. Orechas se Je splašil iz svojih misii Ves je bil h tel za ostalimi po gostem p»-a-gozdnem grmovju Vsem na čelu je stopa. 7. rra. k je drž l psa na jermenu «iva? je N'kla po sledi na katero so jo bili spustili n venomer vohala po tleh Zd&jci je gln*»-laiaie obstala pred neko kolibo Bila je stara na pol razp dia koCa. v Kater: ni očitno že dolgo n hče več stanoval. Da b bil tat tu notri? Braun je neustrašeno vdrl v podrtijo Bila je prazna. V nekem ketu so našli kon-zervno škatlo, in trgovec Jonas je t? koj potrdil da je izmed üst h. ki so mu bile ukradene. Torej se je bil tat tu pokrepčal. V škatli je bil le še majhen ostanek mesa, k se je bilo med tem pokvarilo Sled je vodila k potočku Tu se je izgubljala. Tat je bil najbrže po vodi bredèi ua-prej. b: tako zabrisal sled Nič ni pomagalo, da so vodi psa še precej daleč ob bregu sem in tja ter ga priganjali k iskanju. * Narednika Alimasa je bil Braun poelaL naj pripelje Benits Mendasa k njemu Na-ftel je Mendasa ob reki k;er je v siln senčni pr peki izpiral zlato Pot mu je curkom» lil po čelu: bil je gol do pasu in ves opl-kan od komarjev. »Halo Mendas!« je rekel Alimas »Komisar b4 rad govori] s teboj. Najbolje je, da gre§ kar z menoj D-nes je spet vroče. kaj?« Mendas se je vzravnaj od svojega deia ;n osuplo pogledal narednika »Kom-sar k rad govori z menoj ' Kaj m- pa boče?« »To ga moraš že s mega vprašati.« »Ali n še pozneje čas ko pridem tako in tako v rnefto' Nera- dam lelo r rok.« Schriftleiter • Urejuje: Davarin Ptvljea — Für da» Konsortium »Jutro« als Verlan Oskaraarja: Fraa Jena. — In konzorcij »Juira* k«>i nuujaielja stank«, v tran t - Kilt »Narodna tiskarna A. U.« als Druckstelle - Zt »Narodno tiskarno i. (Ls kol " " ----- Za laauual oddetok odgovarja: Ljubomtr V«UM