Š
Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid
spremna beseda urednice
Nariši nov dan, s soncem obsijan.
Nariši nov dan in ko prideš, mi te čakamo tam.
(Gal Gjurin)
Tako kot imamo novo asfaltirano cesto pod daljnovodi, nov svet Četrtne skupnosti Šentvid, novo osvetljavo v Ljudskem domu, nove ležeče policaje po naših ulicah, novega (starega) predsednika četrtne skupnosti, nove ideje, nove plane, novo številko časopisa ... imamo pred sabo tudi NOVO leto.
NOVO leto - novi sklepi - novi cilji
Pravijo, da je najboljši čas za nove sklepe ravno v začetku leta. Nikoli nisem razumela zakaj, ampak če v to verjamejo vsi okoli mene, verjamem tudi jaz ... in to vsako leto znova. Tako vsak december navadno ugotovim, da je približno 90 odstotkov obljub v velikem zaostanku oziroma so ostale nedotaknjene. Potem hitim, da bi nekako ujela zadnji vlak in vsaj nekaj uresničila do konca leta, ampak se ustavim ob misli, da je vendarle december in da sedaj ni čas za uresničevanje ciljev, bom raje počakala do novega začetka. Začaran krog torej.
Ta december pa me je očitno srečala pamet in sem se odločila, da se ne bom več omejevala s sklepi in posledično iskala izgovorov za slab odstotek udejanjenih odločitev. Ne grem se več tega. Tokrat bom uživala v tem, da je novo leto samo za trenutek novejše kot staro in da novo leto ne pričakuje od mene sprememb, ker bo teklo naprej tudi brez tega.
Razmišljam ... mogoče se bom pa letos vseeno nekaj odločila. Z novim letom bom začela uživati v deževnih dnevih tako kot uživam v sončnih. Pa ne z novim letom, ta sklep bom začela uresničevati že ta trenutek, ker bo tako vsak moj dan enostavno kot s soncem obsijan.
Naj ta moj sklep spremlja v NOVEM letu tudi vas. Srečno.
Odgovorna urednica Mateja Brus
iz vsebine:
Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid.............................................3
Zavod Sv. Stanislava, za vzgojo in izobraževanja............................4
Nova podoba vaške kapelice.........................................................5
Poimenovanje naselij v Četrtni skupnosti Šentvid.
Vključevanje dijakov v načrtovanje in oblikovanje urbanega prostora...8
Jesensko srečanje ČS Šentvid.......................................................9
Kotiček za najmlajše.....................................................................14
Napovednik dogodkov zima 2014/2015................................15,16
Vsem krajankam in krajanom ČS Šentvid želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 2015.
Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, pa vam želimo ponosno praznovanje praznika, ki Slovence po svetu in doma združuje, bogati ter jim pomaga ustvarjati zavest in ljubezen do domovine.
Svet Četrtne skupnosti Šentvid
Izdajatelj:
Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si
Odgovorna urednica: Mateja Brus
Uredništvo: Aleš Perčič Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban
Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Marko Vertačnik
Številka 4. Leto izdajanja V. Naklada: 5300 izvodov
Tisk: Mako R, d.o.o.
Na naslovnici: ZIMSKA IDILA
delo sveta cs šentvid
5. oktobra 2014 smo imeli v Sloveniji lokalne volitve in takrat je bil izvoljen tudi novi Svet Četrtne skupnosti Šentvid. Mestna volilna komisija je na podlagi zapisnika Volilne komisije Četrtne skupnosti Šentvid ugotovila:
•	da je od 11.283 volilnih upravičencev glasovalo skupaj 4.334 volilnih upravičencev, to je 38,41 % volivcev;
•	da je bilo oddanih 4332 glasovnic, od tega je bilo neveljavnih 174 glasovnic;
•	da glede na število prejetih glasov pripada listam naslednje število mandatov:
•	LISTA ZORANA JANKOVICA	5 mandatov
•	SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS 3 mandati
•	ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS, TRS)	1 mandat
•	LISTA ZA ŠENTVID	2 mandata
•	ZELENA KOALICIJA	0 mandatov
•	SMC - STRANKA MIRA CERARJA	3 mandati
•	SOCIALNI DEMOKRATI - SD	0 mandatov
•	SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	0 mandatov
•	NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI 1 mandat
•	DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
0 mandatov
(izvleček iz uradnega poročila Volilne komisije Četrtne skupnosti Šentvid).
Glede na zgornje rezultate Svet Četrtne skupnosti Šentvid sestavljajo naslednji člani sveta:
LISTA ZORANA JANKOVICA:
1.	Damijan Volavšek,
2.	Mateja Brus,
3.	Blaž Gregorin,
4.	Mirta Lučič in
5.	Aleš Perčič.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANAK - SDS
1.	Jože Sever,
2.	Alja Strunčnik Urbanč in
3.	mag. Samo Podgornik.
ZDRUŽENA LEVICA (DSD, IDS, TRS) 1. Robert Ivanc.
LISTA ZA ŠENTVID
1.	Janez Kregar in
2.	Majda Kajzer.
SMC - STRANKA MIRA CERARJA
1.	Matija Jutraž,
2.	Lili Tancar in
3.	Alojz Hitij.
NOVA SLOVENIJA -1. Janez Marn.
KRŠČANSKI DEMOKRATI
Tako delo v Svetu Četrtne skupnosti Šentvid povsem na novo začenja 8 članov Sveta, 7 pa jih je delovalo že v prejšnji sestavi Sveta. Svet je bil konstituiran na svoji prvi seji 18. novembra 2014 pod vodstvom podžupana MOL Dejana Crneka (bivšega predsednika Sveta ČS Šmarna Gora). Za predsednika so člani Sveta izvolili Damijana Volavška, ki tako začenja svoj drugi mandat kot predsednik Sveta Četrtne skupnosti Šentvid.
Ker se bo Svet Četrtne skupnosti Šentvid sestal drugič ravno v času tiska te številke, bo kaj več o ciljih novega Sveta napisano v prihodnji številki tega glasila.
Damijan Volavšek, predsednik Sveta ČS Šentvid
ljubljana, srcu prijazno mesto delavnice o uporabi defibrilatorja
Že v junijski številki našega glasila smo vas obvestili, da je Mestna občina Ljubljana v skrbi za zdravje svojih občanov namestila več kot 40 zunanjih defibrilatorjev (AED), v ČS Šentvid na treh lokacijah: Na Gmajni 1, Kosijeva 1 in Prušnikova 99, kjer je bil takoj po montaži, žal, ukraden.
Pri srčnem zastoju, ki je najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji, je najpomembnejša takojšnja pomoč. Zato imamo vsi mimoidoči, ki se srečamo s posameznikom s srčnim zastojem, ključno vlogo pri njegovem preživetju. Ne oklevajmo z nudenjem pomoči - masiranjem srca in uporabo defibrilatorja, če ga imamo seveda v bližini.

+
Ker je izjemnega pomena, da se čim več ljudi seznani z rokovanjem in pravilno uporabo defibrilatorja, se je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z ZD Ljubljana in Društvom študentov medicine Slovenije odločila organizirati krajše delavnice o temeljnih postopkih oživljanja s prikazom pravilne rabe defibrilatorja.
Prve brezplačne delavnice bomo organizirali za prebivalce v bližini lokacije Na Gmajni 1, kjer je nameščen defibrilator, torej za prebivalce Vižmarij in Broda. Za ostale zainteresirane občane v ČS Šentvid jih bomo organizirali v prihodnjem letu. VABIMO VAS NA DELAVNICI, KI BOSTA
-	V SREDO, 10. DECEMBRA 2014, ob 17. uri ALI
-	V TOREK, 16. DECEMBRA 2014 , ob 17. uri
V	DVORANI NA GMAJNI 1, LJUBLJANA VIŽMARJE-BROD.
ZAINTERESIRANE OBČANE PROSIMO, DA SVOJO UDELEŽBO SPOROČITE V ČETRTNO SKUPNOST ŠENTVID, tel. št. 512 46 07 ali št. 512 41 22, SAJ JE ŠTEVILO UDELEŽENCEV OMEJENO!
Delavnica bo trajala približno 90 min.
V	sodelovanju z Društvom študentov medicine Slovenije bomo opravljali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja ter holesterola.
PRISRČNO VABLJENI!
Foto in tekst: Služba za lokalno samoupravo MU MOL
zavod sv. stanislava, za vzgojo in izobraževanja
Ljubljanskemu škofu Antonu Jegliču se je že v mladih letih porodila ideja o popolni slovenski gimnaziji v Sloveniji, v kateri se bo poučevalo v celoti v slovenskem jeziku, kar je bil za takrat tudi velik narodni pomen te ustanove.
Pozneje, ko je v 19. stoletju postal ljubljanski škof, je začel s pripravo. Pri tem sta mu zelo pomagala šentviški župnik Malovrh in šentviški župan Anton Belec, ki sta odkupila zemljišče in uredila vse potrebno za začetek gradnje, ki se je začela leta 1900. Pet let pozneje je bila zgradba končana, poimenovali so jo Škofovi zavodi. Ta zgradba je bila za tisti čas največja zgradba na vsem Balkanu.
V	njej je takoj začela delovati prva slovenska klasična gimnazija, pred dobrim letom je bila 110. obletnica prve mature v slovenskem jeziku.
V	30. letih je to gimnazijo obiskoval tudi ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar. Gimnazija je v Škofovih zavodih delovala do 2. svetovne vojne, ko so stavbo zasedli Nemci. Po koncu vojne je bila v njej vojašnica JLA, ki je stavbo zapustila leta 1991. Po osamosvojitvi leta 1991 je Cerkev stavbo dobila nazaj in že leta 1993 je v Zavodu spet začela delovati Škofijska klasična gimnazija, 28. novembra 1994 pa je bila v njem ustanovljena radijska postaja RADIO OGNJIŠČE.
Palača zavoda v Šentvidu, zgrajena 1905
Za ustanovitev osnovne šole v Zavodu sta dala pobudo upokojeni nadškof Alojzij Šuštar in takratni direktor Zavoda dr. Anton Jamnik (sedaj pomožni ljubljanski škof). Osnovna šola v Zavodu je bila tako ustanovljena leta 2008, ker so bili prostori v obstoječem Zavodu kmalu premajhni, je sedanji direktor Zavoda dr. Roman Globokar na željo mnogih staršev dal pobudo, da se k obstoječemu Zavodu dogradijo novi prostori za osnovno šolo in tudi za prepotrebni otroški vrtec. Temeljni kamen sta 15. 11. 2011 položila direktor Zavoda in ravnateljica osnovne šole dr. Marina Rugelj, blagoslovil ga je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.
Položitev temeljnega kamna za osnovno šolo in vrtec
Svečano odprtje novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Vrtca Dobrega pastirja je bilo 1. septembra 2014. Ob odprtju novih prostorov je v slavnostnem govoru direktor Zavoda izpostavil, da je naložba v izobraževanje, vzgojo otrok in mladine dolgoročno najboljša naložba, da želi preko te naložbe slovenska Cerkev prispevati k dobrobiti slovenskega naroda. Preko šole je mogoče graditi in vzgajati
otroke v poštene in dobre državljane. Prostore je zelo slovesno z nagovorom odprl in blagoslovil takratni	ljubljanski
apostolski administrator škof AndrejGlavan ob prisotnosti mnogo drugih, ki so se zbrali ob tej veliki in pomembni slovesnosti.
Osnovna šola Alojzija Šuštarja je edina katoliška osnovna šola v Sloveniji. Poleg obveznih predmetov, ki jih izvajajo vse javne šole, so na tej šoli še naslednji predmeti: spoznavanje vere na razredni stopnji in vera in kultura na predmetni stopnji ter klasična kultura z latinščino in praktikum. Na šoli si prizadevajo, da bi vsak otrok razvil svoje sposobnosti in darove, s katerimi je obdarjen, v največji možni meri. Vzgojni koncept je utemeljen na vzgoji v poštene, strpne, odgovorne in solidarne državljane, da bi imeli vrednote spoštovanja drugače mislečih, vzgoje in odgovornosti do naravnega okolja, narave kot Božjega stvarstva.
Vrtec Dobrega pastirja
Otroški vrtec Dobrega pastirja je zasebni katoliški vrtec, velika pozornost je namenjena razvijanju čuta za jezik in umetnost, poudarek je tudi na gibanju, stiku z naravo in duhovnosti. Vrtec ima pet velikih in svetlih igralnic, ki so moderno opremljene. Vrtec upošteva načela in cilje predšolske vzgoje, hkrati pa je vzgojni koncept postavljen na temelju krščanskih vrednot. Pomembni sta likovna in glasbena vzgoja ob sodelovanju z glasbeno šolo v Zavodu. V vrtcu so sedaj tri skupine za najmlajše in dve starejši starostni skupini.
V	sklopu nove šole in vrtca so bili zgrajeni tudi novi veliki prostori za obšolsko dejavnost, zgrajena je bila tudi nova velika športna dvorana za vsestranski telesni razvoj otrok.
Prav v tej veliki športni dvorani je bila 13. novembra 2014 slavnostna akademija Zavoda, posvečena odprtju novih prostorov osnovne šole in Vrtca Dobrega pastirja. V slavnostnem nagovoru je direktor Zavoda najprej izrazil hvaležnost številnim prijateljem Zavoda in veselje ob novi šoli in vrtcu. Poudaril je, da je ta večer še posebej slovesen za najuspešnejše maturante, ki jih je bilo letos 28. Javne pohvale iz rok direktorja je prejelo 7 maturantov, ki so bili odlični na maturi. Škof Glavan pa je izročil častne listine 21 maturantom, ki so bili zlati na maturi in hkrati tudi odlični vsa štiri leta šolanja na Škofijski klasični gimnaziji, vsi ti maturanti so vpisani tudi v zlato knjigo. Direktor Zavoda je med drugim čestital prav vsem maturantom v upanju, da so dobili dobro popotnico za življenje, ne samo kopico znanja, ampak tudi plemenito srce, odprte dlani, čut za sočloveka, inovativnost duha ter zavzetost za pravičnost in skupno dobro. Na akademiji sta sodelovala glasbena skupina Rožanc in Mladinski mešani pevski zbor sv. Stanislava, ki je letos zmagal na mednarodnem tekmovanju
Kathaumixw v Kanadi, nastopali so številni glasbeniki iz Zavoda. Prvič pa so s pesmijo nastopili tudi otroci iz komaj pred dvema mesecema ustanovljenega Vrtca Dobrega pastirja, lepo je bilo slišati pesem najmlajših. Celotna predstavo akademije so Otroci na zunanjem igrišču	z nastopi in povezovalno besedo
vodili gojenci Zavoda.
V	Zavodu sv. Stanislava sedaj delujejo Škofijska klasična gimnazija, ki je prva začela delovati, Osnovna šola Alojzija Šuštarja, otroški Vrtec Dobrega Pastirja, glasbena šola, Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca, Slovenski dom, Jegličev dijaški dom in tudi Radio Ognjišče, ki je med najbolj poslušanimi radijskimi postajami v Sloveniji. Zavod sv. Stanislava je zgradba varstva, vzgoje in izobraževanja mladih, predvsem je posvečena pridobivanju znanja in vrednot, ki bodo mladim koristile vse življenje, še posebej, ko bodo stopali na samostojno življenjsko pot. Trenutno je v Zavodu okrog 1.400 gojencev.
Še misel z željo, da bi jo vsi imeli: NE DA SOVRAŽIM, DA LJUBIM SEM NA SVETU (Sofokles).	Jože Sever
nova podoba vaške kapelice
V Guncljah je septembra, na mali šmaren, šentviški župnik Ivan Jagodic blagoslovil obnovljeno vaško znamenje in 'Branclov' križ.
Avtor poslikave, akademski slikar Marjan Zaletel - Janč
Avtor novih podob, ki krasijo kapelico, akademski slikar Marjan Zaletel - Janč je pojasnil, da je vaščane dolga leta motila njena klavrna podoba. Kapelica, ki je v lasti vaške srenje in stoji na mestnem zemljišču, je bila zadnjič prenovljena pred približno tridesetimi leti. Na pobudo gasilskega društva Gunclje-Male Vižmarje in Valentina Živaliča so jo letos obnovili. »Po načinu poslikave je kapelica nastala v času slovenskega baroka. Zgodovinski viri ne vedo iz kakšnega nagiba je bila zgrajena, najverjetneje zaradi kakšne zaobljube,« je opisal Janč. Upodobljeni svetnik sv. Vid gleda proti Šentvidu, sv. Jakob je obrnjen proti Stanežičam, oltarček s sliko Marijinega kronanja v nebesih je v smeri Jeruzalema, naslikan je tudi sv. Florjan. »Naredil sem osnutke, po dve različici za vsakega svetnika. Preveril sem njihove obstoječe slike in izbral tistega, ki je bil najbolj podoben prejšnji upodobitvi,« se priprav na delo spominja slikar. Končno izbiro risb je opravil župnik. Pred slikarskim delom, ki je trajalo od marca do avgusta (skice, povečava, prenašanje na podlago), so se opravila zidarska dela, ki jih je finančno zalagal Živalič.
poslikana rajšpova hiša
Marjan Zaletel - Janč je spomladi letos poslikal tudi svojo hišo, ki je spomeniško zavarovana, in zamenjal nekajzunanjih oken. »V najmlajšem delu hiše je letnica 1712, za tisti del hiše, ki je podkleten, pa se domneva, da je služil kot kašča za Krvinovo hišo, ki je bila zgrajena v 16. stoletju,« je povedal Zaletel. Hišo je kupil njegov stari oče po prvi svetovni vojni in jo malo dvignil. Po njem je dobila tudi ime Rajšpova. Na sliki iz leta 1923, dostopni na spletni strani Slovenskega etnografskega muzeja, je bila še krita s slamo.
Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Dela
Gunclje 1923
Foto: Brigite Ferlič Žgajnar
70. let gimnazije šentvid
Spoštovani občani, spoštovane občanke,
nekdanji in sedanji dijaki in dijakinje Gimnazije Šentvid!
V letu 2015 bomo na gimnaziji obeležili 70. obletnico delovanja šole. Ob tej priložnosti nameravamo izdati zbornik, v katerem želimo prikazati najpomembnejše in najzanimivejše dogodke iz preteklosti. Da bi bila Arhiv: Gimnazija Šentvid	predstavitev čim popolnejša, se s
tem dopisom obračamo tudi na vas, da bi nam pomagali z gradivom, ki ga morda še hranite doma (fotografije, slike, članki, vabila ...). Menimo, da je pomembno, da se v življenju spominjamo najrazličnejših obletnic in jubilejev, ker se ob takih priložnostih srečamo z opravljenimi deli in uspehi, ki nam dajejo moč in spodbudo za nadaljnje delo.
Zato vas prosimo, da nam morebitno gradivo posredujete na naslov: vida.sifrer@sentvid.org ali pošljete na Gimnazijo Šentvid, Prušnikova 98, 1210 Ljubljana Šentvid.
Obljubljamo vam, da vam bomo gradivo kasneje tudi vrnili. Prisrčno pozdravljeni.
Gimnazija Šentvid
Foto: Brigite Ferlič Žgajnar
Ob blagoslovu kapelice je bil blagoslovljen tudi obnovljen 'Branclov' križ nad Guncljami, prav tako delo Valentina Živaliča in Marjana Zaletela - Janča. »Križ je iz leta 1909, ker pa stoji na Brancljevi zemlji, se ga je prijelo tako ime. Živalič se je odločil za prenovo. Spodnji del kamna se je prestavilo, obnovilo temelje. Delal je rezbar Mrak, Kristusa pa sem jaz obrusil in prebarval,« sklene pripoved Janč.
Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Dela
sedemletni upokojenec
Društvo upokojencev Vižmarje-Brod ima po nekajletnem upadanju članstva spet več kakor 500 članic in članov. Čeprav članice »vodijo« v odstotkih s približnim rezultatom 63 : 35, pa je najstarejša naša oseba vendarle član. To je kleni Belokranjec Nikolaj Dragoš, ki je 27. avgusta praznoval - kot pravi - sedmi rojstni dan! Ob tem pa zamolči, da je ta obletnica s stoletno podlago.
Nikovo navodilo: »Le poslušajte jih, članice,« mi je med obiskom večkrat zabičal Niko.
»Ubogam,« sem nemudoma odgovoril, da se ne bi zapletel.
Marko KORAČIN
Čilega in iskrivega člana smo predstavniki društva obiskali 29. avgusta v Domu Poljane v Ljubljani. Prišli smo nenapovedano, da bi našega starosto presenetili, pa smo ga zato morali čakati, da je končal redno dnevno telovadbo s sooskrbovanci doma - pod vodstvom domske fizioterapevtke, seveda. No, presenečenje je vendarle bilo doživeto, a se je naš Niko - kakor ga vsi kličemo - 'hitro obrnil' in nas povabil na pijačo v domsko restavracijo. Pa smo se vsi po vrsti izgovorili na 'Kebrov zakon', na podlagi katerega pred 10. uro ni dovoljeno piti alkoholnih pijač. Kavici in vodi se pa seveda nismo odrekli. Ni se strinjal z našo trditvijo, da je nazdravljanje mogoče tudi s takima pijačama, a se je po nekaj poskusih pregovarjanja vendarle vdal in soglašal z nami.
Na fotografiji so (od leve): Marija VOLČ, poverjenica DU VB za območje, kjer ima Niko stalno bivališče, Martina GLAVAN, tajnica DU VB, Marko KORAČIN, predsednik DU VB, slavljenec Nikolaj DRAGOŠ in Nada KORAČIN, blagajničarka DU VB
Prav neverjetno je, kako ga je ob tej priliki zanimalo delovanje društva. Spraševal je po prejšnji predsednici, ki je društvo vodila polnih 18 let, pa o članih, s katerimi je še pred nekaj leti kramljal o vsakodnevnih težavah in zagatah v politiki. Nekajkrat je hudomušno dodal, da moram ubogati članice, saj da imajo ženske šesti čut, ki praviloma vodi v pravo smer, četudi včasih konfliktno. Ja, neverjetno! Povedal je, da se počuti že starega, saj se mu ne ljubi več sprehoditi se prav vsak dan do glavne mestne tržnice, ampak samo še ob sobotah. Na vprašanje, zakaj sploh hodi na tržnico, saj je v domu poskrbljeno za vse, so se mu zaiskrile oči. »Da vidim kakšno lepo mladenko!« je bil jedrnat. Nismo pa vrtali vanj, ali med mladenke uvršča tiste okoli 70, tiste okoli 50 ali morda tiste okoli 30 let ...
Kljub temu da Niko ni kazal nobene utrujenosti, smo motili njegov ustaljen dopoldanski ritem le malo več kot eno uro. Očitno zadovoljen z obiskom in klepetom nas je pospremil do vhoda v dvigalo, kjer so se naše poti razšle za eno leto. Pa smo se med potjo domov, zadovoljni s preživetim srečanjem, dogovorili, da ga obiščemo vsajše pred koncem leta in ne šele čez leto dni.
Marko KORAČIN
simbioza
Spoštovani!
Z veseljem vas tudi v letošnjem šolskem letu vabimo, da se pridružite projektu Simbioza med generacijami. V času od 20. do 28. januarja 2015 bosta na Gimnaziji Šentvid potekali Simbioza šola in Simbioza šport po principu medgeneracijskega sodelovanja.
V	okviru Simbioza šole bomo izvedli računalniški tečaj z naslednjimi moduli:
•	torek, 20. 1. 2015: Računalnik, moj prijatelj (Windows 8),
•	sreda, 21. 1. 2015: Word 2013, zapiši in oblikuj,
•	četrtek, 22. 1. 2015: Brez elektronske pošte ne gre (Outlook),
•	torek, 27. 1. 2015: Klik v svet 1,
•	sreda, 28. 1. 2015: Klik v svet 2.
(računalniška učilnica v 3. nadstropju šole od 14.30. do 16. ure)
V	okviru Simbioza športa pa bomo izvedli naslednja modula:
•	petek, 23. 1. 2015: Ples,
•	ponedeljek, 26. 1. 2015: Vadba na terapevtski žogi. (športna dvorana Gimnazije Šentvid od 11. do 12.30. ure)
Tako računalniški tečaji kot ples in vadba so brezplačni. Udeležite se lahko vseh treh tečajev ali pa si izberete le enega.
Zaradi omejenega števila udeležencev vas prosimo, da se prijavite v tajništvu šole na telefonski številki 01 500 06 60 v času med 8. in 12. uro.
Ker se zavedamo pomena vrednote medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja ter spodbujamo prostovoljstvo med mladimi, vas dijaki in profesorji pričakujemo in se veselimo druženja z vami!
Dijaki in profesorji Gimnazije Šentvid
GIMANZIJA ŠENTVID
vabi na brezplačne računalniške delavnice,
ki bodo potekale
na Gimnaziji Šentvid od 20. do 28. 1. 2015
SIMBIOZA
MED GENERACIJAMI
Skupaj do rešitve brez
ZA OBČANE MESTNE OBČINE
______LJUBLJANA
sodišča
Mediacija je prijaznejša, cenejša in hitrejša rešitev.
££ Po več kot petih letih s sosedom Francijem spet pijeva kavo in klepetava. Dogovorila sva se,
kako bomo skupaj asfaltirali skupno dovozno pot. Za njegovo greznico, iz katere je neznansko smrdelo in me je smrad zelo motil, sva našla rešitev, ki je sprejemljiva za oba. Ni bilo lahko pričeti pogovora o stvareh, ki so me motile. Zdaj pa sem vesel, da se s sosedom lahko tudi kaj prijetnega pogovorim ... ^ ^
Z mediacijo želimo vzpostaviti novo kulturo odnosov pri reševanja sporov, kjer ni zmagovalca in poraženca, kjer vzamemo spor v lastne roke in ga kot odrasli sami
Besede konflikt, spor, prepir marsikomu povzročajo neprijetne občutke in celo mili izraz nesporazum pogosto predstavlja nekaj nezaželenega, bolečega, škodljivega, čeprav bi na to lahko gledali povsem drugače.
V mediacijskem procesu kreativnega iskanja novih rešitev poskušamo najti način, kako bi bili zadovoljeni interesi vseh strani pri raznovrstnih sporih, kot so: spori med sosedi, spori glede meje, motenja miru in posesti, spori zaradi uporabe služnostne poti, spori v zvezi z dedovanjem, spori pri delitvi skupnega premoženja
rešimo.	zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev, spori, ki izvirajo iz
različnih pogodb, potrošniški in okoljski spori, spori s področja prostorskega načrtovanja, medvrstniški sporih, kjer se rešujejo konflikti med vrstniki v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah ....
KJE NAS NAJDETE?
Mediacijski center Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2, 1. nadstropje, soba 142
KDAJ?
Ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9.00 do 13.00 Sreda od 14.00 in 18.00
TELEFON:
01 306 10 74
E-pOSTA:
mediacija@ljubljana.si
spletna STRAN:
www.mediacije.si
Društvo mediatorjev
Slovenije 4
poimenovanje naselij v četrtni skupnosti šentvid
V	Društvu Blaž Potočnikova čitalnica smo se lotili projekta postavljanja informacijskih tabel o naseljih Četrtne skupnosti Šentvid. Da bi jih lahko umestili v prostor, smo začeli raziskovati, do kod pravzaprav sežejo njihove meje. Ugotovitev nas je presenetila, saj v uradnem zemljevidu Mestne občine Ljubljana naselja niso več napisana z njihovimi imeni. Ime za naselja Šentvid, Brod, Gunclje ... je skupno, to je »Ljubljansko naselje«. O tem, kaj se je pravzaprav zgodilo in kako daleč nazaj segajo korenine poimenovanja omenjenih naselij, smo se pogovarjali na okrogli mizi 26. septembra v knjižnici Šentvid.
Prišli smo do naslednjih ugotovitev. Prvo naselje, ki se je pojavilo v najstarejših zapisih (listinah), je bilo Šentvid (Sancti Viti, 1262). Do 16. stoletja so se zvrstila tudi ostala naselja: Stanežiče (Stanesdorff), Gunclje (Guntzleinsdorff), Dvor (Hoff), Medno (Medown), Pržan, Poljane in Trate. Prvi brod je peljal čez reko Savo v 12. stoletju, naselje Brod pa se je uveljavilo mnogo kasneje. Pržan se piše brez črke J na koncu, saj naj bi ime naselja izviralo iz fraze na kmetiji pr' Žan. Male Vižmarje so obstajale zgolj v ustnem izročilu. Poimenovanje naj bi nastalo ob izgradnji železnice, ki je Vižmarje razdelila na gornji del (Male Vižmarje) in pa spodnji del (Vižmarje). Perice ob vižmarskem potoku so se prav tako sporazumevale na ta način. Vižmarje na in pod klancem so le plod pogovorov in lažje orientacije med ljudmi.
V	Četrtni skupnosti Šentvid je tako zgodovinsko potrjenih 11 naselij, manjkajo le še table na »terenu«. Na izvozu Lj. Brod res stoji tabla, je pa tudi edina.
Na diskusiji je sodelovalo 5 govorcev - razpravljavcev: g. Jurij Šilc, g. Janez Kregar, g. Jani Škrbinc in g. Alojz Miklavčič. Prisotnih je bilo 20 ljudi.
Foto: Andreja Bečan
Z ugotovitvami se je delegacija kulturnega društva Blaž Potočnikova čitalnica in Turističnega društva Tacen odpravila na pogovor v mestno hišo. Tajnik Komisije za poimenovanje ulic in naselij v Mestni občini Ljubljana, g. Skoberne, je prisluhnil naši želji po ponovni umestitvi tabel in starih imen naselij. Predlagal je, da se naredi strokovni elaborat, ki bo podlaga za umestitev starih imen na zemljevid. Omenjeno bo vzorčen primer tudi za ostale četrtne skupnosti Mestne občine Ljubljana. V kolikor bodo strokovne podlage za naselja ustrezne, bo naloga Komisije za poimenovanje ulic, da se ponovno vzpostavijo stara oz. zgodovinska imena naselij (Brod, Šentvid, Poljane, Pržan, Gunclje, Vižmarje, Podgora in Trate). Naselja Dvor, Stanežiče in Medno so svoja imena obdržala tudi na današnjih zemljevidih.
Andreja Bečan
vključevanje dijakov v načrtovanje in oblikovanje urbanega prostora
Urejanje parka pred Gimnazijo Šentvid, prva stopnja
Na Gimnaziji Šentvid je v šolskem letu 2013/2014 potekal Arhitekturni krožek, kjer smo se s skupino dijakov med drugim pogovarjali tudi o urbanem prostoru, njegovih uporabnikih, urbani opremi ter njeni funkciji. Preko opazovanja in dela na terenu smo skupaj zaznavali probleme in priložnosti v okolici gimnazije ter si v naslednji stopnji izbrali enega in ga poizkusili rešiti. Cilj krožka je naučiti dijake zaznati problem, ga definirati, rešiti na konceptualni in izvedbeni ravni, kjer jih
soočimo tudi s finančnim in časovnim vidikom izvedljivosti projekta. Glavna želja je spodbujati dijake k razmišljanju o prostoru in krepiti njihov kritičen odnos do okolja, v katerem bivajo.
V prvi stopnji urejanja neposredne okolice šole smo se z dijaki osredotočili na park pred vhodom v osnovno šolo in gimnazijo. Dijaki so kot uporabniki prostora najbolje vedeli, kaj v prostoru manjka oziroma kaj bi bilo potrebno spremeniti. Ugotovili so, da park ponuja idealen prostor za zadrževanje in druženje, predvsem v poletnih mesecih, ko drevesa nudijo prijetno senco. Vendar pa v parku primanjkuje klopi in košev za smeti. Prav tako bi sem lahko umestili igrala za otroke, ki bi bila namenjena tako šolarjem kot prebivalcem Šentvida. Ob glavni vhodni promenadi bi lahko postavili razstavne panoje, kjer bi dijaki razstavljali svoje fotografije.
To leto smo se lotili reševanja problema pomanjkanja klopic, z reševanjem drugih problemov pa se bomo ukvarjali naslednje leto. Dijaki so poiskali referenčne primere ter razmišljali o različnih materialih in možnostih izvedbe. Podjetje DamaHaus je dalo priložnost, da dijaki sami izdelajo klopi in se srečajo z vsemi stopnjami izdelave ene klopi (od kosa lesa do klopi, ki stoji danes v parku). Skupaj smo odšli v delavnico in se srečali z materialom, postopki izdelave, različnimi orodji, postopki itd.
Na koncu smo posamezne elemente klopi pripeljali v park in tam sami sestavili klopi. Na zabaven način so dijaki pridobili nova znanja in nekaj prispevali ne samo dijakom in učencem gimnazije in osnovne šole, ampak tudi celotnemu Šentvidu, saj lahko opazimo, da so klopi polne tudi ob popoldnevih, večerih in vikendih.
Ker smo želeli mimoidoče tudi izobraziti in jim prikazati idejo umestitve nove urbane opreme, smo zraven postavili informativno tablo. Žal moramo povedati, da smo bili tu priča vandalizma, saj je bila po nekaj mesecih tabla uničena in odstranjena, a bomo kmalu postavili novo.
Poleg tega smo se srečali tudi z naslednjimi problemi: smeti in prazne steklenice so ležale po travi, v klopi so vrezani vzorci, nanje so narisani grafiti itd. Ugotovili smo, da ljudje ne znajo skrbeti za skupno lastnino in posledično se vprašamo: kajmoramo še narediti, da bi ljudje vzdrževali in cenili skupno lastnino ter zanjo skrbeli?
Z urejanjem parka se bomo ponovno ukvarjali v pomladnih in poletnih mesecih, ko bomo izdelali še nove elemente urbane opreme.
Skupina ustvarjalnih dijakov Gimnazije Šentvid: Anže Štirn, Janina Vovk, Jernej Malenšek, Nejc Savodnik, Rok Dolenc in Žiga Vukšinič pod mentorstvom Anje Jutraž, mag. ing. arh.
Foto in tekst: Anja Jutraž
jesensko srečanje cs šentvid 2014
Pa je za nami, že tradicionalna prireditev Četrtne skupnosti Šentvid Jesensko srečanje. Žal nam je na letošnji prireditvi močno ponagajalo vreme. Zaradi padavin je bilo namreč srečanje v zadnjem trenutku iz rugby igrišča v Guncljah prestavljeno v Ljudski dom v Šentvidu. A nič za to, kljub bolj okrnjeni izvedbi je bila prireditev pestra in zelo prijetna.
Arhiv: ČS Šentvid
Glavno dogajanje je potekalo na odru dvorane s pričetkom ob 12. uri, otvoritveno točko pa so odplesali izvrstni plesalci plesne šole Bolero. Povabilu na prireditev so se odzvala številna društva in organizacije civilne družbe, pridružile pa so se tudi nekatere javne službe. Skozi peturni program so bile na odru predstavljene različne pevske in plesne točke ter folklorni nastopi, za kar so poskrbeli osnovnošolci OŠ Franca Rozmana Staneta, najmlajši člani MFS Kalina, plesalci Plesnega mesta in Plesnega kluba SPOT, pevci Kulturno-umetniškega društva SCT, Ženski pevski zbor Svoboda, Ženski pevski zbor Rozke Usenik, folklorni plesalci društva Ljiljan ter pevke in plesalke Kulturno-umetniškega društva Sevdah.
Poleg vodenih otroških animacij s strani animatorke Špele iz plesne šole Bolero so se najmlajši obiskovalci prireditve lahko zabavali tudi ob nastopu dveh klovnov zdravnikov iz društva Rdeči noski, trem izžrebanim srečnežem pa so bili podarjeni še brezplačni otroški abonmaji ŠODRČEK s strani ŠODR teatra. Otroci so bili navdušeni nad poslikavami obrazov, ki jih je poslikala mlada nadarjena umetnica Anja Mrak iz Šentvida. Za dodatno razgibanost odrskega programa je letos poskrbela akrobatska skupina dijakov Gimnazije Šentvid, ki so s svojim atraktivnim in dinamičnim nastopom jemali dih obiskovalcem prireditve. Novost letošnjega srečanja je bila tudi poučna predstavitev tehnike nudenja prve pomoči z defibrilatorjem, ki se v ČS Šentvid nahaja na treh lokacijah (v Guncljah, na Brodu in v Šentvidu).
Za hudomušno dramsko igro z obiskom koze je poskrbelo Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, na odru pa so bile predstavljene tudi nekatere športne discipline. Boksarski klub Golden Gloves je obiskovalcem skozi trening predstavil tehnike boksa, Sankukai karate klub Forum pa različne tehnike karateja, primerne tako za otroke, kot tudi za starejšo populacijo. Gibčna, spretna dekleta iz Kluba za športno ritmično gimnastiko Šiška so zbranim pokazala
elemente tekmovalne gimnastike, kjer se običajno predstavijo z vajami s pomočjo različnih rekvizitov, bodisi z obročem, žogo, kiji, kolebnico ali trakom. Za
Šentvid nAd LjubljaNo
bučen konec odrskih nastopov in vodenega programa je z enournim koncertom poskrbel Pihalni orkester Litostroj, ki je s svojim pestrim repertoarjem, od klasike do modernih skladb in koračnic, oživel publiko in dodal piko na i Jesenskemu srečanju.
Arhiv: ČS Šentvid
A prireditev ni potekala zgolj na odru, polna je bila tudi avla Ljudskega doma, pa tudi zunaj pred objektom je bilo, kljub dežju, postavljenih kar nekaj stojnic. Predstavili so se taborniki Društva tabornikov rod Beli bober, Zavod sv. Stanislava, društva upokojencev v Šentvidu in ZZB NOB, Gibi Šport, Racman golf klub s postavitvijo mini golfa, Rugby klub, z meritvijo krvnega pritiska in sladkorja v krvi Zdravstveni dom Šentvid ter s številno literaturo Knjižnica Šentvid. Tako kot preteklo leto so se tudi letos srečanja udeležili policija, mestno redarstvo in gasilska društva iz ČS Šentvid, ki so na ogled pripeljali službena vozila ter ostalo opremo. Povabilu na prireditev so se prav tako odzvali Ljubljanski potniški promet, podjetje Snaga, pa tudi pripadniki Slovenske vojske, ki so se na srečanju obiskovalcem predstavili z oklepnim vozilom ter pirotehniko. Skratka, bilo je zanimivo in raznoliko, za vsakega nekaj.
Upamo in želimo si, da bi nam bilo vreme prihodnje leto bolj naklonjeno in da bi se zbrali v še večjem številu na rugby igrišču v Guncljah. Se torej vidimo na Jesenskem srečanju ČS Šentvid 2015!
Simona Križanec
IZSTOPAJsi
LUŠTNE STVARI ZA DRZNE MALE IN VELIKE LJUDI
15% otvoritveni popust (koda: OTVORITEV15) +5 evrov dodatnega popusta (koda: ČASOPIS)
(ob nakupu nad 50 eur)
brezplačna dostava (ob nakupu nad 70 eur)
veljavno do 31. 12. 2014 brezplačno vračilo
Ogled možen v Guncljah. Pokličite 041 376-358.
dan ulice 2014: spoznajmo sI
Prvo septembrsko soboto se je Hodoščkova ulica v Vižmarjah pod klancem spremenila v prostor druženja, igre in spoznavanja sosedov. Ideja dneva ulice se je rodila lani in želja po ponovitvi je bila skupna vsem sosedom. 6. septembra 2014 smo ob 13. uri zaprli del ulice za promet in jo skupaj zasedli. Kljub deževnim kapljam na začetku dogodka so se sosedje zbrali in ob hrani, glasbi in pestri animaciji skupaj preživeli popoldan.
Foto: Rok Dolenc
Foto: Anja Jutraž
Glavna ideja dneva ulice je bila, da se sosedje bolje spoznamo in izmenjamo mnenja, povemo svoje želje in pripombe o svoji ulici in soseski. Kljub temu da je dogodek potekal že drugo leto in je bil omejen na eno ulico, smo ugotovili, da aktiven način življenja preprečuje poglobljene sosedske odnose in veliko sosedov se še vedno ne pozna med seboj. Prva aktivnost »Poišči in oblikuj svojo hišo« je bila namenjena spoznavanju prebivalcev ulice in je temeljila na abstraktnem 3D-modelu ulice. Pripravili smo lesene kocke, ki so predstavljale hiše, in prebivalce povabili, da najprejpoiščejo hišo, v kateri živijo, nato pa nanjo napišejo svoje ime in kaj radi počnejo. Aktivnost je bila namenjena vsem generacijam, njen namen je bil predvsem povezovanje. Preko interaktivnega sodelovanja so hiše dobivale novo podobo, nekateri sosedje so okrasili tudi svoje vrtove in zraven prinesli rože oziroma vrtnine z vrta. Cilj je bil dosežen, dobili smo maketo ulice, sosedje so si pozorno ogledovali, kje kdo živi in kaj rad počne.
Foto: Anja Jutraž
Foto: Anja Jutraž
Druga aktivnost je bila namenjena predvsem mlajšim prebivalcem ulice, spodbujanju njihove ustvarjalnosti in skupnemu delu. Skupaj smo izdelovali okvirje za fotografije in tako ustvarjali Mozaik ulice. K delu smo povabili tudi starejše in tako spodbujali medgeneracijsko ustvarjanje.
Poleg zgoraj omenjenih aktivnosti smo se odločili vključiti sosede tudi v načrtovanje in oblikovanje njihovega bivalnega okolja, zato smo jih vprašali, kaj si želijo ali pogrešajo na svoj ulici oziroma v svoji soseski. Predloge smo zbirali preko celega dneva in naj tu omenimo le nekatere: postavitev ogledala na križišču Martinove ulice in Hodoščkove ulice, ležeče policaje itd.
Foto: Anja Jutraž
Foto: Rok Dolenc
Tako kot lani smo tudi letos imeli srečelov, tekmovanje v balinanju ter talni scrabble. Tudi najmlajši prebivalci ulice so se letos aktivno vključili v oblikovanje programa in že pred samim dogodkom zgradili hišico na drevesu, jo okrasili, spekli pecivo in k ogledu hiške povabili vse sosede.
Foto: Rok Dolenc
Foto: Rok Dolenc
Dan ulice je bil tudi izobraževalne narave, saj smo pripravili fotografsko razstavo starih fotografij ulice in okolice ter povedali, od kod izhaja ime Hodoščkova ulica. Jože Hodošček je bil rojen leta 1915 v Celovcu, električar, pred vojno član OK SKOJ Ljubljana, organizator OF, leta 1944 je padel na Koroškem kot sekretar okrajnega komiteja KPS Beljak. Zavedamo se, da se verjetno še vedno ne poznamo vsi sosedje med seboj, ampak če se zaradi dogodka Dan ulice poznata vsaj dva več in se bosta v naslednjem letu večkrat obiskala oziroma si pomagala, potem je bil cilj dosežen. Ulična zabava ob hrani, pijači, glasbi in dobri volji je trajala do poznih večernih ur. Na koncu se moramo zahvaliti vsem organizatorjem, sponzorjem, fotografom in sosedom, ki so tako ali drugače pripomogli, da smo dogodek sploh lahko izvedli. Se vidimo naslednje leto!
Anja Jutraž
ston na peljescu za konec slikars
nov izziv in potepanje semestrov
Po veliko letih od prvega potepanja v Dalmaciji že davnega leta 2006 smo se letos septembra zopet odpravili proti Stonu in se namenili tudi kaj naslikati ... predvsem pa družiti in potepati, spoznati kakšno novo znamenitost. Čeprav se vneto bližajo zimski dnevi in že pričakujemo bele snežinke, so spomini še vedno živi, prijetni, za marsikoga novi, za nekatere prvi trenutki likovnega ustvarjanja na tak način. Tako ustvarjamo, se družimo v likovni šoli, prirejamo razne prireditve, sploh pa je lepo biti vedno znova izzvan na likovni koloniji.
Tokrat nas je čakalo likovno ustvarjanje v Brocah blizu Stona na polotoku Pelješac v Dalmaciji.
Nekateri niso bili še nikoli tam, a sem jim kot mentorica želela predstaviti kraje, ki so meni zanimivi in vedno znova uživam, ko jih raziskujem. Morda bodo za koga od vas nepomembna stran, zgolj zgodovinski podatki o Stonu, ki sem jih prebirala in pobirala po različnih virih, pa vendarle po pripovedovanjih domačinov o lepotah in predvsem skrivnostih Stona.
16. srečanje pevskih zborov Šentvidov Slovenije, foto: Foto Zvone
Mesto, okoli katerega smo se sukali, je bilo ustanovljeno 1333. leta kot obrambna črta in zaščita solin na meji takratne svobodne Dubrovniške republike. Takratni odlični trgovci in pomorci so potovali po vsem svetu, si pridobivali bogastvo in tako večali svoje ozemlje. Veliki Ston je bil postavljen po natančnem mestnem planu. Ulice še danes potekajo pravokotno druga na drugo in so široke od 2 do 6 m. Naselje je obdano z obzidjem po vzoru dubrovniškega obzidja. Pet trdnjav nosi imena svojih sester in bratov v Dubrovniku: Sv. Ivan, Minčeta, Revelin, Bokar in Lovrienac. V eni izmed teh trdnjav vsako leto poteka tudi filmski festival s pestrim svetovnim izborom filmov. Zid, po katerem smo se sprehodili od Malega do Velikega Stona, meri 5,5 km in je najdaljši v Evropi, pravijo mu tudi mali kitajski zid. Glavni razlog za postavitev zidu je bila sol, ki so jo pridobivali in od katere je živelo veliko prebivalcev Dubrovniške republike. Vendar ga je zob časa načel, saj pod mestom poteka tektonska prelomnica, ki je večkrat povzročila potres. Druga značilnost so soline, ki še vedno delujejo. Prav zaradi čistosti morja je sol iz stonskih solin bela v primerjavi z drugimi solinami po Evropi. Danes deluje 54 bazenov, od tega 9 za zbiranje soli, 44 za pripravo vode. Pravijo, da so bazeni kot otroci, tako kot jih paziš in skrbiš zanje, tako ti vračajo. Mirni Stonski zaliv, ujet med celino in polotokom, pravijo mu morje, je idealen za vzgojo školjk mušul in kamenic. Prebivalci Stona pravijo, da je Bog ustvaril Ston sebi za ugodje in njim za dobro življenje. Tako imamo na enem kraju prepletanje narave z rodovitno zemljo, na kateri odlično uspevajo vinska trta, oljke, agrumi, na drugi strani pa morje, ki skriva bogastvo soli in daje bogat ulov. Morda je v zgodovini vse to zadoščalo za preživetje, a danes je življenje vse prej kot lahko, saj se prebivalci množično izseljujejo, po zadnjem potresu so mnogi za stalno zapustili domove ... ostali so le starejši.
Poleg raziskovanj v bližnji okolici smo se zopet povzpeli na goro Sv. Ilije nad Orebicem ... uživali v gostoljubju domačinov, njihovi kulinariki in se razvajali sami s svojo kulinariko.
In čisto malo slikali . hi, hi ., predvsem pa vsi istega mnenja . Dalmacija zopet prihajamo.
Foto in tekst: Metka Gosar
ko šentvidi zapojejo
Kaj imajo skupnega Ljubljana, Grobelno, Lukovica, Stična in Planina? To, da je v bližini vsakega izmed teh krajev Šentvid. Če morda še ne veste, lahko v Sloveniji in njeni bližnji okolici najdemo več kot osem različnih Šentvidov, v vsaj petih pa delujejo tudi različni pevski zbori, ki se vsako leto srečajo v enem izmed Šentvidov in oblikujejo lep, kulturno obarvan večer.
Tradicija pevskih srečanj Šentvidov Slovenije se je začela pred 16 leti v majhni vasi vzhodno od Celja, Šentvidu pri Grobelnem, nato pa se je pot nadaljevala po Sloveniji in se letos že tretjič ustavila v Šentvidu pri Ljubljani. Navada je, da se vsako srečanje začne s predstavitvijo kakšne od znamenitosti kraja, v katerem se dogodek odvija, in tudi letos ni bilo nič drugače.
Organizatorke letošnjega 16. srečanja pevskihzborovŠentvidov Slovenije, Ženski pevski zbor Rozka Usenik, so goste povabile na ogled največjega šentviškega kompleksa, Zavoda sv. Stanislava, ki so ga začeli graditi leta 1901, zadnji enoti pa sta bili odprti letos septembra. Profesor s Škofijske klasične gimnazije, g. Peter Prašnikar, je Šentvidčane, Šentvidane in druge prebivalce Šentvida peljal skozi moderno opremljena vrtec in osnovno šolo, ki sta s svojimi prostori navdušila večino zbranih, nato pa je pot nadaljeval skozi podzemni hodnik v prvotno stavbo Zavoda in ogled končal pred veličastnim glavnim vhodom. Pravijo, da čas v dobri družbi hitro mine, zato je po manjšem okrepčilu in zadnjih pevskih vajah že napočil čas za začetek koncerta, ki se je odvil v Ljudskem domu. V imenu ljubljanskega župana je vse zbrane na začetku pozdravil podžupan, gospod Dejan Crnek, in pevcem zaželel prijeten nastop. Oder so prevzeli pevci in več kot 120 glasov je predstavilo najrazličnejše skladbe, vse skupajpa je povezovala domovinska pesem, ki je bila tema letošnjega pevskega srečanja. Na koncu koncerta so se že tradicionalno vsi pevski zbori združili na odru in zapeli skupni pesmi, tudi z obljubo, da se bo šentviški zvon iz sedaj že kar neuradne himne srečanja Pa se sliš' oglasil spet čez eno leto, takrat v Šentvidu pri Grobelnem.
Ženski pevski zbor Rozka Usenik bi se ob koncu rad zahvalil še sponzorjem in vsem drugim, ki so tako ali drugače pomagali, da so se šentviški pevci dobro počutili v »našem« Šentvidu in se od njega v poznih večernih urah veselih obrazov in s pesmijo v mislih za nekaj let tudi poslovili.
Tjaša Kocjan
Žpz Rozka Usenik s podžupanom Dejanom Crnekom, foto: Foto Zvone
Zduženi zbori ob skupnih pesmih, foto: Foto Zvone
novembrsko praznovanje v zavodu sv. stanislava
Mesec november je v Zavodu sv. Stanislava že tradicionalno zaznamovan s praznovanjem godu hišnega zavetnika sv. Stanislava. Vsaka od šestih enot oblikuje praznični program na svoj način. Letos je bilo še posebno prisrčno v najmlajši enoti, Vrtcu Dobrega pastirja, ki je v novih prostorih začel delovati letošnjo jesen. Gotovo pa je bil najslovesnejši dan prav 13. november, ko goduje sv. Stanislav. Letos smo se na ta dan še posebej spomnili treh dogodkov, ki so letošnje šolsko leto posebej zaznamovali: ustanovitev nove enote Vrtca Dobrega pastirja, odprtje novih prostorov Osnovne šole Alojzija Šuštarja in 20. obletnica delovanja Jegličevega dijaškega doma.
Slovesna akademija ob praznovanju zavetnika Zavoda sv. Stanislava
Osrednja dogodka tega dne sta bila maša v župnijski cerkvi sv. Vida in akademija v Zavodu sv. Stanislava. Številni gostje so bili povabljeni, da »stopijo narahlo /.../ naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan«, s čimer so jih nastopajoči učenci na akademiji popeljali v večerno praznovanje, ki je povzelo delovno vnemo in ustvarjalni utrip v naši hiši. V skladu s poslanstvom Zavoda sv. Stanislava je bilo ta večer poudarjeno predvsem dejstvo, da človek, še posebno mlad, raste, resnično živi in pušča sled tam, kjer je iztrgan iz osamljenosti in vključen v skupnost. V tem smislu so bili v program vpleteni tudi najpomembnejši vsebinski poudarki novo oblikovanih vzgojnih načel in etičnega kodeksa, ki usmerjajo delovanje učiteljev. Vzgoja v razredni skupnosti je vedno dialog med učiteljem in učencem, pri katerem morata drug drugega sprejemati in modro upoštevati enkratnost posameznika. Praznični dan je izzvenel predvsem v zahvali za sledi, ki jih puščajo vse enote v Zavodu sv. Stanislava v mladih, njihovih družinah, naši družbi in Cerkvi na Slovenskem.
Slovesna akademija ob praznovanju zavetnika Zavoda sv. Stanislava
Praznično popoldne se je začelo s sv. mašo, ki so jo glasbeno oblikovali zbori, ki delujejo v Zavodu, in Godalni orkester Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. Krstno so izvedli delo Missa Sancti Fransisci Assisiensis skladatelja Damijana Močnika. Izjemna raznolikost ritmov in dinamičnost glasov sta prebudili v navzočih veselje, ki je napovedovalo radostno praznovanje.
Slavnostna akademija je bila zasnovana pod geslom Nulla dies sine
linea - Noben dan brez sledi. Ob utrinkih iz slovenske poezije smo se ustavili ob nekaterih pomembnih vprašanjih, ki si jih zastavljajo odraščajoči šolarji vsak dan: od najmanjših v vrtcu, ki še »po neskončni sinjini hite za neizpolnjeno čarovnijo« (T. Pavček), do osnovnošolcev, ki so ugotavljali, da je življenje eno samo učenje, saj ko »narediš prvi korak /.../ že vidiš, da je naslednji spet prvi« ( V. Moderndorfer) in gimnazijcev, ki skušajo živeti in razumeti, kaj vse »sem prejel in da moram oddati imetek« (A. Gradnik). Skozi besedo, glasbo, filmsko sliko in ples smo se na koncu prisotni vrnili spet na začetek, k temeljnemu vprašanju: »Kaj je veselje? Življenja željnost. Veselje do življenja«(S. Kosovel). Slednje je bilo ta večer v obilici izraženo, posebno še z izvedbo Handlove Aleluje ob koncu.
Ta večer je bil še posebej slovesen za naše odlične maturante, ki jih je bilo letos 28. Vsi ti dijaki so tudi vpisani v Zlato knjigo, poleg njih pa še pet dijakov, Komorna glasbena skupina Rožnice in Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije (za zmago na mednarodnem tekmovanju Kathaumixw 2014 v Kanadi), ki so s svojim delovanjem in talenti še posebej oblikovali šolsko skupnost v času svojega šolanja.
V uvodnem pozdravu je direktor Zavoda dr. Roman Globokar najprej izrazil hvaležnost številnim prijateljem Zavoda in veselje ob novi osnovni šoli in vrtcu. V svojem nagovoru je tudi omenil, da letos v Zavodu obeležujemo leto spomina in tako »še bolj poglobljeno razmišljamo o tragičnih dogodkih, ki so povezani z našim narodom in tudi z našo hišo. Kot kristjani pa verujemo, da se preko smrti rojeva novo življenje in tako temne sledi v našem Zavodu dobivajo zlato barvo, barvo odrešenja in novega življenja. Zato je prav, da s hvaležnostjo gledamo na zgodovino in s pogumom zremo v prihodnost«.
Slovesna akademija ob praznovanju zavetnika Zavoda sv. Stanislava
Slavnostni govornik je bil dolgoletni ekonom v Zavodu sv. Stanislava g. Tone Homar, ki je skrbno spremljal gradnjo nove osnovne šole in vrtca od samih začetkov. V svojem nagovoru je razmišljal o gradnji materialnega in notranjega sveta. Zanj graditi pomeni »prestaviti del materije iz enega dela prostora na drugi del, in sicer v skladu z neko zamislijo ali podobo«. Ta zamisel vedno terja od ljudi, da presegamo meje svojega pogleda in z občutljivostjo stopamo do drugih. G. Homar je izrazil željo, da bi vedno znali graditi trdne odnose in ponuditi v tem smislu svetel zgled mladim pri gradnji njihove osebnosti. S tem bi Zavod sv. Stanislava vtisnil v slovenski prostor in čas pravi pečat. Po akademiji, ki jo je spremljalo mnogo gostov iz cerkvenega in družbenega življenja ter staršev, je sledilo še srečanje alumnov -nekdanjih dijakov ŠKG, ki so obujali spomine na šolske dni z nekdanjimi sošolci in uradno sprejeli medse letošnje maturante.
Kot vsako leto je tudi letos za praznik sv. Stanislava izšel zbornik Megaron, tokrat pod naslovom Sapere aude, kar pomeni »upaj si biti pameten, poišči moč in se potrudi, da se boš dokopal do znanja, da boš kaj vedel; bodi razgledan; misli tudi s svojo glavo in kritično pretresi, kar izveš,« kot je v uvodniku zapisala letošnja urednica Bojana Tomc. Megaron sicer nudi pregled dela, življenja in dosežkov vseh enot v Zavodu sv. Stanislava.
Lily Schweiger Kotar, pomočnica direktorja
uspehi in aktivnosti gunceljskih gasilcev
Dogajanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Gunclje-Male Vižmarje je živahno, da bo še bolj, ste vabljeni, da se pridružite. V začetku leta so se člani društva udeležili smučarskega tekmovanja na Osojščici (Gerlitznu), ki ga je organizirala komisija za mladino pri Gasilski zvezi Ljubljana (GZL). Pionir Jon Poljanec je zasedel tretje mesto in v začetku marca na regijskem tekmovanju na Soriški planini z zmago potrdil premoč.
Arhiv: PGD Gunclje-Male Vižmarje
Februarja se je pomagalo pri žledolomu, spomladi so se vrstila tekmovanja. Mladina se je pomerila v kvizu in orientaciji, člani in veterani pa na tekmovanju GZL. Veterani so se odlično odrezali, saj so dosegli tretje mesto.
Julija se je cela soseska vrtela ob glasbi Modrijanov in dobri organizacijski taktirki gunceljskih gasilcev. Veselica je bila uspešna, saj je privabila številne obiskovalce.
Septembra so se začeli treningi za mladino - pridružilo se je nekaj novih članov. Vadbeni napori so obrodili sadove, saj so na tekmovanju GZL med 21 ekipami zasedli zavidljivo peto mesto. Prislužili so si strokovno ekskurzijo in nepozaben izlet v adrenalinski park v Maribor. Tam so si ogledali gasilsko reševalno enoto.
Člani so se oktobra udeležili rally tekmovanja, njihovo pomoč pa so terjale poplave.
Arhiv: PGD Gunclje-Male Vižmarje
V hladnejših, novembrskih dneh so starejši čistili gasilski dom, kjer so bili obnovljeni kletni prostori, mlajši pa so se posvetili risanju in izdelovanju voščilnic. Prodajali jih bodo vaščanom in se s prisluženimi evri odpravili v kino.
Arhiv: PGD Gunclje-Male Vižmarje
Ob izteku leta se člani društva zahvaljujejo krajanom za prispevke in pomoč. Veseli bodo, če postanete del njih. Oglasite se ob četrtkih ob 19. uri, ko potekajo srečanja.
So pa tudi obiski vedno dobrodošli: nazadnje so gostili malčke iz vrtca
Gunclje.
Na pomoč!
Ksenija Sešek, Brigite Ferlič Žgajnar, novinarka Dela
rugby
Z zadnjim odigranim kolom razširjenega avstrijskega prvenstva, v katerem nastopa tudi Rugby klub Ljubljana, se je zaključil jesenski del
Foto: Berislav Rožman
Rugby klub Ljubljana je po prvem delu sezone neporažen in z maksimalnim izkupičkom točk prepričljivo vodi na lestvici. Ljubljančani, ki so pred pričetkom sezone angažirali novozelandskega trenerja Andrewa Fentona, so z odličnimi predstavami deklasirali tekmece in so na dobri poti, da obranijo naslov prvakov razširjene avstrijske lige. V zadnji tekmi sezone so se pomerili z ekipo RC Stade, ki je v Ljubljano pripotovala prav tako neporažena. »Želve« iz Stanežič so skozi celotno tekmo bile boljši nasprotnik in goste nadigrale v vseh elementih igre ter slavile z rezultatom 51 : 15 (22 : 3). Ob dobri predstavi je bil zadovoljen tudi Andrew Fenton, trener RK Ljubljana: »Skozi celotno sezono smo zavzeto trenirali in že na prvi tekmi pokazali konkurenci, da bomo težko premagljivi. Z današnjo zmago sem še posebej zadovoljen, saj so fantje skozi celotno tekmo igrali stoodstotno zavzeto in zasluženo slavili.«
Foto: Berislav Rožman
V drugi ligi avstrijskega prvenstva nastopa tudi druga ekipa RK Ljubljana, v kateri nastopajo predvsem mlajši igralci s pomočjo nekaterih izkušenejših. Ta poteza se je izkazala za zelo pozitivno, saj so fantje iz tekme v tekmo napredovali in na koncu končali na prvem mestu.
Foto: RK Ljubljana
Uspešna sezona je tudi za mladinske selekcije. Ekipi U14 in U16 sta to sezono zelo napredovali, igralci so odigrali veliko število tekem na domačem Ovalu in v tujini, pred njimi pa je svetla sezona. Fantje vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo na treningih, ki bodo potekali tudi v zimskem času, in sicer v telovadnici. Vpisujemo kategorije od 10 do 18 let.
Na koncu še velika zahvala vsem staršem otrok za pomoč pri izvedbi tekem in lokalni skupnosti za spodbudo in podporo na domačih tekmah.
Kot vsako leto se bomo tudi letos decembra udeležili krvodajalske akcije, ki bo 17. 12. 2014. Vabljeni, da se nam pridružite.
Rugby klub Ljubljana
KOTIČEK ZA NAJMLAJŠE
MARJETA BILBAN
Po piškotih diši, ki jih je pekel Miklavž za nas. Čakamo na novoletne počitnice in upamo, da bodo snežene. Do takrat nas obiščeta še Božiček in dedek Mraz. Ste že napisali pisma? Da bo hitreje minil čas pričakovanja, si lahko pojemo pesmice o snegu in zastavljamo uganke.
ZIMSKA PESMICA IN UGANKA ZA VAS IN VASE STARSE:
LJUDSKA PESEM: ZIMA JE PRISLA
Zima je prišla, sneg leti z neba,
je puščava zemlja vsa.
Mraz prihaja z njo, hud možak je to,
nam pa nič hudo ne bo.
Mrazek, prava reč, mi gremo na peč,
pa ne moreš nam nič več.
UGANKA:
»Klopco« leseno vlečem po snegu in jo zajaham in zdrsnem po snegu.
Pa še preprosta labirinta, ki nas vabita na sneg in spominjata na zimske športe, ki jih imamo radi.
Srečno po poti v letu 2015. Polno zdravja, sreče in veselja, je moja želja. Pozdravček iz kotička za najmlajše!
ure pravljic v knjižnici šentvid
Dragi starši, v Knjižnici Šentvid - zeleni knjižnici izvajamo ure pravljic za vaše otroke. Potekajo v popoldanskem času enkrat tedensko, ob četrtkih ob 17. uri, od oktobra do maja, in trajajo eno šolsko uro. Namenjene so otrokom od četrtega leta starosti dalje. Ob prvem obisku otrok prejme dnevnik pravljic za zbiranje žigov. Ob zaključku sezone ur pravljic nagradimo redne poslušalce. Pri pravljicah je vse mogoče!
Poslušanje pravljic je za otroka odlična razvojna spodbuda, sajs pripovedovanjem zgodb vplivamo na njegov čustveni, miselni, domišljijski, izkustveni ter etični svet. S pravljico mu poleg književnosti približamo tudi druge zvrsti umetnosti, kot so likovna, gledališka in lutkovna.
Otrok ob poslušanju pravljice vstopi v svoj svet domišljije. Poistoveti se s pravljičnim junakom, z njim gre skozi preizkušnje in z njim tudi zmaga. Pravljice otrokom ne sporočajo le, kaj sme in česa ne, ampak tudi, kaj zna in zmore, saj se junak v njih vedno reši, pa naj bo to na čudežen način ali s pomočjo lastne iznajdljivosti, pridnosti ali duhovitosti.
Pravljice razvijajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, bogatijo besedni zaklad, z vživljanjem v junake pa se otrok uči sočustvovanja, premagovanja ovir in vztrajanja v naporih. V pravljicah spozna smisel vrednot, saj ga učijo pogumnega sprejemanja življenjskih preizkušenj in spopadanja z izzivi.
Pravljičarji Knjižnice Šentvid
pridi k meni! - adventni oratorij 2014
Tudi letos smo se soboto pred začetkom adventa v velikem številu (bilo nas je skoraj 100) zbrali v Domu sv. Vida in preživeli čudovit, razigran in ustvarjanja poln oratorijski dan. Najprej smo z različnimi igricami zbudili še nekoliko zaspane obraze, nato pa smo si pozorno ogledali čisto pravo lutkovno predstavo o prijaznem račku, ki je rešil svojo prijateljico. Pogovarjali smo se o reševalcih in tudi o čisto posebnem reševalcu, ki nas vsak dan znova vabi, da pridemo k Njemu. Na njegov prihod se bomo še posebej pripravljali v adventnem času in ob tem tudi mi skušali pomagati ljudem okrog nas, da bo božični večer še posebej lep.
Arhiv: Oratorij
Na ustvarjalnih delavnicah smo svoji domišljiji pustili prosto pot in izdelali najrazličnejše voščilnice, ki jih bomo lahko poslali za praznike, adventne venčke, angelčke, jaslice iz testenin, sveče, naredili pa smo tudi božične nogavice, okraske za božično drevesce in venčke, s katerimi bomo lahko okrasili vrata našega doma. Po kosilu smo se še sami spremenili v reševalce in v telovadnici na različnih otokih skušali rešiti čim več življenj. Tako smo v različnih igrah pomagali v poplavah, požarih in drugih stiskah, ki lahko prizadenejo ljudi, naučili pa smo se tudi, kako oskrbeti poškodovanca in kako oblečemo čisto pravo gasilsko obleko. Dan smo zaključili z zahvalo za še en lep oratorij, ki smo ga preživeli skupaj.
Ob tem bi se radi zahvalili tudi vsem staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke, otrokom, ki so se nam pridružili na oratoriju, gospodu župniku in kaplanu, ki sta nas spodbujala med pripravami in nam pomagala pri izvedbi tega sobotnega dne, Zavodu sv. Stanislava, ki nam je odstopil svojo telovadnico, ter vsem animatorjem in drugim pomočnikom, ki so omogočili, da smo pripravili letošnji adventni oratorij.
Tjaša Kocjan
dogodki
ANGEL VARUH ALI KDO JE G. SHAFLER?
Ponovitev premiere Teatra šentviškega bo 11. 12.
ob 20.00 v Ljudskem domu.
Vabljeni.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
BETLEHEMSKA LUC
Luč miru iz Betlehema bodo skavti prinesli 21. 12.
ob 17.00 pred cerkev v Šentvidu.
Vabljeni.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
TAJNO DRUŠTVO PGC
Gledališka premiera Ta mladega teatra bo 10. 1. ob 19.30 v Ljudskem domu. Vabljeni.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
PO PREŠERNOVIH STOPINJAH in AKADEMIJA OB KULTURNEM PRAZNIKU
8. 2. ob 12.00 bodo na Šmarni gori pesmi in recitacije ob kulturnem dnevu. 7. 2. ob 19.30 bo akademija lepe slovenske besede v Ljudskem domu. Vabljeni.
Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
PREDPRAZNICNI KONCERT
Žpz Rozka Usenik in moški oktet Zven bosta imela koncert v četrtek,
18. 12., ob 19.15. uri v cerkvi sv. Vida v Šentvidu.
Vabljeni.
Ženski pevski zbor Rozka Usenik
Zavod sv. Stanislava
AMOR MAGISTER OPTIMUS
Škofijska klasična gimnazija Jegličev dijaški dom
DAN ODPRTIH VRAT
sobota, 31. januar 2015
PROGRAM:
•	Obisk pouka v gimnaziji: za ogled obiskovalci pridobite vstopnice v atriju Zavoda na dan dogodka, lahko pa samo pokukate v učilnice, kjer so vrata odprta.
•	Vodeni ogledi po gimnaziji
•	Vodeni ogledi dijaškega doma
•	Predstavitve in ostali dogodki: predstavitev Zavoda sv. Stanislava, nastop impro lige, odprta vaja pevskega zbora in godalnega orkestra, druženje v atriju, predstavitev filma o gimnaziji in Zavodu in še mnogo drugega
•	Osnovne informacije na stojnicah za vse enote: Škofijska klasična gimnazija, Jegličev dijaški dom, Osnovna šola Alojzija Šuštarja, Vrtec Dobrega pastirja, Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava in Študentski dom Janeza F. Gnidovca
Informativna dneva za vpis bosta v petek, 13. 2. 2015, ob 9.00 in 15.00, in v soboto, 14. 2. 2015, ob 9.00.
Več informacij najdete na www.stanislav.si in facebook strani Škofijska
Napcvednik - Kaj dogaja
MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid
NAP O V EDN IK DEC EMBER 2014-MAREC 2015
\ j
GLASBE SVETA - nastop učencev GŠ Franca Šturma Sreda, 10. 12. 2014, ob 18. uri v GŠ Franca Šturma
Glasbena šola Franca Šturma
M DNEVNI ŠENTVIŠKE KOŠARKE ^ Od 15. do 17. 12. 2014 v Športni dvorani Gimnazije Šentvid
Gimnazija Šentvid
_ BOŽIČNI KONCERT ŠKG
Ponedeljek, 22. 12. 2014, ob 16.30. uri v Zavodu sv. Stanislava - Dvorana Matije Tomca, Škofijska klasična gimnazij a
NOVOLETNA PRIREDITEV GIMNAZIJE ŠENTVID Sreda, 24. 12. 2014, ob 10.30. uri v Športni dvorani Gimnazije Šentvid
Gimnazija Šentvid
PRAVLJIČNA URA. BABICE PRA, KI SPLOH NE PRRČAKUJE TIGRA-
predstava za otrokeu prihodom dedka Mraza
Petek, 26. 12. 20h4, ob 18. uri v dvorani Na Gmajni 1; KUD Unikat
GREMO NA VLAK Predstava za otroke s prihodom dedka Mraza
Sobota, 27. 12. 2014, v Ljudskem domu Šentvid; KUD Unikat
i?

I*
,5
mli


^ VESELI CIRKUS OTOŽNEGA * KLOVNA
Petek, 6. 2. 2015, ob 18. uri v dvorani Na g majn i 1
Gledališče Bičikleta
OB SLOVENSKEM KULTURNEM DNEVU * - nastop učencev GŠ F. Šturma.	r
Sreda, 11. 2. 2015, ob 18. uri v Glasbeni šoli Franca Šturma, Glasbena šola Franca Šturma
POVODNI MOŽ - abonma ŠODRČEK Sreda, 11. 2. 2015, v Ljudskem domu	v
| Družinsko gledališče Kolenc
INFORMATVPI-AN NA SKGIN—DD Petek, 13. 2., ob 15. up in oobota, 14. 2. 2015, ob 9. uri v Škofijski klasični gimnaziji in Jegličevem dijaškem domu.
Zavod sv. Stanislava - ŠKG in JDD
PUSTNI KONCRRT
Torek, 17. 2. 2R15, ob 19. uri v dvorani
Matije Tomca.
Zavod sv. Stanislava
ZDRAVILNE RASTLINE -predavanje
Torek, 17. 2. 2015, ob 19.30. uri v Knjižnici Šentvid
Knjižnica Šentvid - predava ga. Sabina Grošelj
# ♦
OTVORITEV RAZSTAVE OTROŠKE RISBE IN FIGURE Sreda, 7. 1. 2014, v ART Centru, Komenskega 9, Ljubljana
Sodeluje Vrtec Šentvid
RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA
OŽETA SVETINE Četrtek, 8. 1. 2014, v Kregarjevem atriju v Zavodu sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Ponedeljek, 12. 1. 2015, ob 19. uri v cerkvi sv. Stanislava
Zavod sv. Stanislava
PREDAVANJE - RECIKLIRANJE RANE
Torek, 13. 1. 2015, ob 19.30. uri v Knjižnici Šentvid
Knjižnica Šentvid, predava ga. Kastaneto
KRAVICA IN KISLICA - abonma ŠODRČEK
Sreda, 14. 1. 2015, ob 18. uri v Ljudskem domu, Gledališce KU KUC
NEKOČ JE BILA - predstava za otroke
Petek, 23. 1. 2015, ob 18. uri v dvorani Na gmajni 1
Lutkovno Gledališče Tri
DAN ODPRTIH VRAT NA ŠKG IN JDD
Sobota, 31. 1. 2015, s pričetkom ob 8. uri na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu
Zavod sv. Stanislava - ŠKG in JDD
H
m
# m
DAN ODPRTIH VRAT V VRTCU DOBREGA PASTIRJA Četrtek, 5. 3. 2015, v Vrtcu Dobrega pastirja
Zavod sv. Stanislava - Vrtec Dobrega pastirja
HALO, RDEČA KAPICA? - predstava za otroke
Petek, 6. 3. 2015, ob 18. uri v Dvorani Na gmajni 1
KUD Unikat
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE FRANCA ŠTURMA Sreda, 11. 3. 2015, ob 18. uri v Glasbeni šoli Franca Šturma
Glasbena šola Franca Šturma
PRAVLJICA O LETEČEM KOVČKU -
Abonma ŠODRČEK
Sreda, 14. 3. 2015, ob 18. uri v Ljudskem
domu
Gledališče Smejček
TALENTI NAŠE ŠOLE
Četrtek, 19. 3. 2015, v OŠ Alojzija Šuštarja
Zavod sv. Stanislava - Osnovna šola Alojzija Šuštarja
KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU
Torek, 24. 3. 2014, ob 19. uri v dvorani Matije Tomca
Zavod sv. Stanislava
ŠMARNA GORA V SREDNJEVEŠKIH LISTINAH - predavanje Torek, 24. 3. 2015, ob 19.30. uri v Knjižnici Šentvid
Knjižnica Šentvid
¥


¥p ■■'v
tjn'
# #

Podrobnejše informacije o dogodkih na www.cs-sentvid.si
Šentvid nAd LjubljaNc