PITTSBURGH JE PRIZADET RADI STAVKE S Delavci pri elektrarni no- n Če j o sprejeti 5% zviša- si nja pri mezdi |° g Pittsburgh, Pa. — Stavka g delavcev pri elektrarni Du-jg Quesne Light Co. traja že 6 dni nobenega izgleda še ni, da g bo stavka v kratkem poravna- n Trgovina, industrija in j, Javni promet počiva. j v, Elektrarna je ponudila 5% 'n zvišanja delavcem, ki so pa v — soboto odglasovali z 1,170 pro-j ti 553 glasovom, da tega ne I sPi"ejmejo. Njih unija nam- « ree zahteva 20'»' zvišanja. Skoro ves javni promet je obstal in mnogo tisočev delav-' Cev je brez dela radi te stavke.1 ■Mestni uradniki pravijo, da je •^esto ustavilo dobavo vode iz ! testne zaloge v kakih pol du-j ^ cata predmestij. . Vseh delavcev pri elektrar-!gj ni> ki ko na stavki, je okrog 3,- 500. Uslužbenci pri cestni želez- v: nici in busih so odglasovali, da n ne bodo šli skozi piketno črto, p k' so jo postavili stavkarjijT okrog premiz, da pa bodo de-j j; a"» če se piketne' straže od- «tranij0. župan Lawrence je J lekel, da bo ap"eliral na unijo, n odstrani piketne straže od si Premij. in garaž, da bo obrato- Va'a Poulična železnica in bu- *' si. p Stanovanjske hiše, bolnišni- 1 Ce in javna poslopja imajo še elektriko, toda industrija in, ^'Sovina je zelo okrnjena. v tiiogo trgovin, tovaren in ura- je že zaprlo. ". i -o--n Danes in jutri bo J Mednarodno sodišče j Oglasilo sodbo ? Herman Goering in 20' drugih glavnih nacijev, bo c slišalo usodo ' v. 1 Nuernberg. — Štirje sodni-kl.P0 eden iz Zed. držav, An- j Francije in Rusije, so zaključili svojo sodbo glede 21 Slavnih nacijskih zločincev, ki J začeli drugo svetovno vojno ( pahnili svet v nepopisno gor- ( 'V strogo zastraženi sodni v°rani, kjer se je vršilo zašli- \ Banje io mesecev, bo danes in ] Jutri razglašena sodba in ob- 1 s°dba o krivdi teh nacijev. Kot se pričakuje bodo sodni-1 danes izrekli krivdo ali ne-rivdo nad naciji ter vzroke, so ti nacijski voditelji *rivi ali nedolžni. Jutri bodo pa sodniki raz-® as'li sodbo za vsakega posa-eznega teh 21 nacijev: smrt,' ^aPor ali svobodo. Izvršitev . azni bo pa podeljena štirim' ^neralom, ki so bili določeni; a to od zavezniške kontrolne j omisije in sicer ameriškemu1 j, lc^ardu, angleškemu Walshu, ^kernu Molkovu in franco-Skemu Morelu. si da pri prehodu čez ce- " 'le boste nikdar preveč preje '"' P°Heibnct previdnost pa r><'tr('l>na v mraku in pono- Francoski načrt za mejo je bil odobren kih groženj se nikomer ne tresejo hlače," je izjavil senator Connally. Francoski predlog glede meje med Jugoslavijo in Italijo je bil pri komisiji sprejet z 12 proti 5 glasovom. Jugoslovanska delegacija je predlagala, naj se vsa zadeva pošlje v pretres nazaj ministrom velikih štirih. Ta predlog je bil poražen z 13 proti 6 glasovom. Ameriška delegacija je predlagala, naj Jugoslavija sprejme celoten načrt ali pa nič. Predlog je bil sprejet zli proti 8 glasovom. Ker predlog ni dobil dvetretjinske večine pri komisiji, ga mora zdaj odobriti vsa konferenca. Proti temu, da bi se načrt zaradi meje poslal nazaj ministrom štirih, je bil tudi ruski delegat Andrej Višinski. Toda pri tem je pa padel po senatorju Connallyu, ker je ta nazval Jugoslavijo kot nedemokratično. Senator Connally je izjavil, da če Jugoslavija ne bo podpisala pogodbe z Italijo in sprejela načrtov glede meje, kot bo odločila večina na mirovni konferenci, potem bodo Zed. države zahtevale, da Jugoslavija ne bo imela nobenih pravic do vojne odškodnine od Italije. Jugoslavija namreč zahteva od Italije $1,300,000,000 za vojno odškodnino. Grožnjo, da Jugoslavija ne bo NOVI GROBOVI vzeti po Rusiji, pozabljajo pa, da je na Ruskem veliko zemlje, v Srbiji pa malo. Tam so lahko delali kolhoze, ko so delili veleposestniško zemljo in ker je bilo ogromno neobdelane zemlje. V Srbiji pomeni delati kolhoze vzeti kmetu zemljo. Zato je kmet skrbljen in kot pod Damoklejevim mečem. Tako se kmetu jemlje vesejle do dela. Namesto, da se mu da poguma, se ga straši s kolektivizacijo. KOMUNISTI PROTI KMETOM. — Partizani neprestano govore: "delavci in kmetje." Zakaj tako, ko je vendar v Srbiji toliko več kmetov kot pa tovarniških delavcev. To pomeni, da v "ljudski" državi ne spoštujejo resničnega ljudstva. Nato je pripovedoval, kako mu je že pred leti voditelj komunistov Sima Markovič odgovoril, ko sta govorila o kmetih. "Vprašal sem ga," pravi Jo<-vanovič, "zakaj komunisti vedno govore "delavci in kmetje" in zakaj ne "kmetje in delavci." Sima mu je odgovoril, da zato ne, ker pravimo tudi '"člo-_(Dalje na 2. strani) i (Nadaljujemo iz zadnje številke z govorom D. Jovariiča) GENERALI IN ZAPRAVLJANJE. — Jovanovič pravi lalje, da nima nič proti arma-li, toda niso mu všeč generalske uniforme polne zlata in nalivov. Vse se vozi v luksuznih avtomobilih, vsi hite, da bi uži-/ali med tem, ko ljudstvo ko-Tiaj živi. To neljudstko postopanje visokih glav mu ni všeč. Fe zapravi j ice ljudskega denarja imenuje: "novi velikani." KRITIZIRA DIPLLOM ACI-10. — Nihče, pravi Jovanovič, ne zapazi v Moskvi jugoslovanskega poslanika, ker nima tam I udi nikakega dela. Moskva se sedaj nahaja v Belgradu. To se pravi, v zunanjem svetu govori za Jugoslavijo samo Rusija. KMETJE V SKRBEH. — V nadaljnem govoru je rekel Jovanovič, da srbski kmet molči in je v skrbeh. Lepo je, da se zemlja razdeljuje med kmete, toda kmet se zraven boji, da mu bodo vzeli še njegovo zemljo, ker se vedno (več govori o kolekt.ivizaciji. Vse hočejo po- Pomožni clevelandski škof Hagan je umrl V soboto je umrl v bolnišnici na posledicah operacije pomožni škof elevelandske katoliške škofije, John R. Hagan, v tem uradu samo 5 mesecev. Rojen je bil pred 56 leti v Pittsburghu, Pa. Leta 1892 se je družina preselila v Cleveland, kjer je potem nadarjeni dečko študiral. Ko je bil star 18 let, ga je škof Horstman poslal študirat v Rim, kjer je bil 7. marca 1914 posvečen v maš-nika. Od tam je šel študirat v Nemčijo. Ko se je vrnil v Ameriko, je šel študirat na katoliško univerzo v Washington. Dosegel je tri doktorate ift s>-cer: teologije,, znanstva in vzgoje ter filozofije. Nadškof Schrembs ga je leta 1923 postavil za nadzornika vseh katoliških šol v clevelandski škofiji, kjer je vzorno deloval 23 let. Na 1. maja letos ga je pa papež Pij imenoval za I pomožnega škofa v clevelandski škofiji. Pogrebno mašo bo opravil škof Iloban v sredo ob 10:30 dopoldne v cerkvi sv. Neže, Govor bo pa imel nadškof Mc-j Nicholas iz Cincinnatija. —-o-- SLOVENSKI IZGNANCI SO S» REŠU.I LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! VAŽEN SESTANEK ZA LAUSCHETOVO KAMPANJO Jutri zvečer ob 8 bo v Tur-kovi dvorani na Waterloo Rd. važen sestanek zaradi volivne kampanje guvernerja Lausche-ta. Vsak, ki se za to zanima in ki želi, da bo guverner Lau-sche ponovno izvoljen, je vabljen na ta sestanek. Treba bo močne organizacije in pridnih delavcev za to kampanjo ker Lauschetovi nasprotniki bodo napeli vse sile ,da ga porazijo. Pridite jutri večer v Turkovo dvorano, kjer bo - načelnik slovenske sekcije za državo Ohio, Joško Penko, povedal, kako se bo vršila kampanja. ' ..--- Nacije bodo obesili 15 dni po obsodbi Nuernberg. — Danes in jutri bo razglašena sodba nad 21 naciji, Goeringom in drugimi. Tisti, ki bodo obsojeni na smrt, bodo obešeni 15 dni pc dnevu, ko bo sodba razglašena. Čas je zdaj zopet nazaj po starem V soboto so kraji, ki so ime li zadnjih 6 mesecev hitrejš j vojni čas, pomaknili ure zope j nazaj. Cleveland je bil osta po starem pametnem času, to i rej ni imel zdaj nobenih sitno 'sti. Rusija svari Turke, naj se ne oborolujejo proti njej Rusi napadajo Turčijo, ker je odklonila vzajemno upravo Dardanel Moskva. — Vse sovjetsko časopisje prinaša svarilo moskovske vlade, ki je poslala Turčiji svarilo, naj ne pod vzame nobenih vojaških namenov s kako državo, ki se ne nahaja ob Črnem morju. To, da je Turčija zavrnila ponudbo sovjetske vlade, da bi Rusija in Turčija skupno upravljali Dar-danele, je jasen znak, da Turčija ne mara prijateljstva Rusije, trdijo sovjeti. Rusija dalje ponovno izjavlja, da mora imeti besedo pri obrambi Dardanel, da s tem zagotovi varnost držav, ki se nahajajo ob Črnem morju. Rusija sloni na principu, da imajo pravico govoriti o Dardane-lah samo državfe, ki leže ob Črnem morju in nobena druga. Te države so: Rusija, Romunija, Bolgarija in Turčija, Zato svari Moskva, če se bo Turčija še nadalje protivila temu predlogu ruske vlade in se bo potem zvezala radi vojaške pomoči s kako drugo državo, ki ne leži ob črnem morju, bo to naravnost ogrožalo varnost črnomorskih držav. Originalno je Turčija na to zahtevo Rusije predlagala, naj bi se sestale k posvetovanju vse države, ki so ji podelile mandat nad Dardanelami in zraven naj pridejo še Zed. države. To je pa Moskva odločno zavrnila, češ, da je to zadeva samo Rusije in Turčije. -_o- Titova vlada protestira zaradi slahega ravnanja z jug. posadko Washington. — Jugoslovanska vlada je izročila Zed. državam novo noto. V tej protestira, ker da so ameriške vojaške oblasti slabo ravnale / jugoslovansko posadko na^za-'plenjenih podonavskih ladjah Državni oddelek prizna, da j< prejel tak protest, toda ne po ve vsebine istega, j Jugoslovanski diplomatsk j viri pa trdijo, da so ameriški j vojaške oblasti pred enim ted nom zaprle jugoslovansko la ' dijsko posadko, pozneje pa d. so jo pognale iz ameriške za sedbene zone v Avstriji, j Ameriške vojaške oblasti s • zaplenile 167 čolnov in bark n ■ , Donavi, katere so vzele Nen jcem, toda so last Jugoslavije. Genovefa Zupan Danes ob 10 dopoldne bodo spremila k večnemu počitku številna društva eno svojih najbolj agilnih članic in uradnic, Geno-vefo Zupan, ki je umrla, kot smo že poročali, v petek zjutraj ob 2 v bolnišnici po nekaj tednov trajajoči bolezni. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ, kjer bila uradnica od postanka društva in sicer najprej predsednica, potem tajnica, zadnjih 24 let pa zapisnikarica. Pri društvu Jutranja zvezda št. .1:37 ABZ je bila ob času smrti predsednica, pri društvu sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ je bila nadzornica, pri društvu Srca Marije, samostojno, pa je bila odbornica. Bila je večinoma na vseh konvencijah omenjenih društev. Ze-i lo se je zanimala za nabiranje novih članic in je tako pripomogla do napredka organizacijam in društvom. Bila je vedno živahne in vesele narave Pokojna je bila doma iz Zati-čne na Dolenjskem, po domače Karletova. roj. Zaman; prvič je ■} bila poročena Dolhar in zapušča * edinega sina Martina Dolhar. V' 1 Ameriko je dospela leta 1906. Leta 1910 se je poročila z Josi- I pom Zupan, ki je doma iz vasi Sedmi vrh pri Kranjski gori. Dom družine se nahaja na . 14110 Hale Ave. Pogrel\se vrši { iz Grdinovega pogrebnega zavo- , da v cerkev sv. Vida in na Kal- ] varijo. Naj ji bo lahka ameriška , zemlja, preostalim naše sožalje. J Na njen pogreb je dospela tu-j( di Mrs. Jennie Zaman iz New'j Yorka. Mary Zaletel Po daljši bolezni je umrla Ma-, ry Zaletel roj. Korošec, stara 37i let. Stanovala je na 1063 Addi- . son Rd. Rojena je bila v Cleve-^ landu. Soprog John ji je umrl( pred 2 leti. Tukaj zapušča sino-| va Johna in Roberta, mater, Frances Korošec, tri brate: An-, tona, Williama in Edwarda, štiri sestre :Frances Habjan, Olga Slabe, Josephine Reichwein, Ju-' stine Papp in' več drugih sorodnikov. ' Pogreb bo v sredo zjutraj ob 10 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Joseph Mrzlikar 1 Pogreb za pokojnim Joseph' Mrzlikarjem bo jutri dopoldne ob 9 iz Grdinovega pogrebnega I zavoda v cerkev sv. Vida in v ' | družinsko grobnico na Kalvarijo. Caroline Opalek Po dolgi in mučni bolezni je » umrla v St. Alexis bolnišnici Ca-1 roline Opalek roj. Jančar, stara - 79 let. Stanovala je na 424 E. 160. St. Bila je vdova. Soprog | i' AAiLiSlŠKjTWD©M©VlNA : PAROM! a AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN ^^ SLOVENIAN MORNING LJ IN language ONLY AMERICAN HOME NEWSPAPER NO. 191 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, SEPTEMBER 30, 1946 LETO XLVllI—VOL. XLyill DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) PARIZ. — Politična komisija mirovne konference, ki je imela odobriti ali zavreči predlagani načrt za .mejo med Jugoslavijo in Italijo, je sprejela načrt, kot so ga odobrili ministri štirih na priporočilo Francije. Jugoslovanska delegacija je v šoboto zaradi tega ostro protestirala ter izjavila, da Jugoslavija ne bo podpisala mirovne pogodbe ter da ne bo vzela svojih čet iz Istre. Komisija je porazila protest jugoslovanske delegacije. Ameriški senator Tom Connally iz Texasa je vstal in v ostrih besedah napadel jugoslovansko delegacijo, češ, da njih grožnja ne bo oplašila nikogar. "Radi ta- i podpisala mirovne pogodbe z Italijo, ] je izjavil Edvard Kardelj, ki je rekel: j "Jugoslovanska delegacija nima nobene druge izbire kot da izjavi v imenu svoje vlade, da ne bo podpisala ' mirovne pogodbe z Italijo in da ne bo ! vzela svojih čet iz severno-zapadne < Istre, ako bo končnoveljavno določen francoski načrt za mejo." > j. Po francoskem načrtu bo dan J namreč ta del Istre Italiji. Mirovna konferenca mora do 15. ! oktobra končati zasedanje, zato zcla.j ( hiti z delom. V italijanski pogodbi je nerešenih samo še 10 točk, toda 3 1 od teh se tičejo Trsta in njegove dr- ' v I 1 zave. ! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice • i V bolnišnici— Mrs. Olga Benčič iz 16116 Grovewood Ave. se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici, kjer je prestala operacijo. Nahaja se v sobi št. 107 v drugem nadstropju, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. ' K molitvi— članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj se zbere nocoj ob 8 v želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti, da se poslovi od pokojne sestre Caroline Opalek. Istočasno naj pride k molitvi tudi članstvo društva St. Clair Grove št. 98 WC. Prva obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Josipa Krnc v spomin prve obletnice njegove smrti. -O-r- V par tednih bo nekaj toljie glede mesa V Greater Clevelandu je kakor drugod po deželi še vedno veliko pomanjkanje mesa. Predsednik Truman je izjavil, da OP A ne bo dvignila cen mesu in to bo morda prignalo ,živino na trg, ker živinorejci ne bodo mogli pričakovati bolj-I ših cen. Po zapadu je že pri-1'isnil mraz in to bo tudi vzrok, | da bo prišla živina v klavnice. Par tednov ne bo položaj do-'sti boljši, toda v nekaj tednih ■se bo pa že nekoliko izboljša-* lo, prerokujejo klavnice. Mesarji pravijo, da bodo odjemalci v par tednih že dobili lahko več mesa. Ne sicer kolikor ga bodo hoteli, vendar pa več kot so ga mogli dobiti zadnje tri tedne. | Na poljedelskega tajnika I Andersona dežuje na tisoče | podpisov z vseh strani dežele jod; odjemalcev in mesarjev, da hočejo meso, ali pa bodo pri jesenskih volitvah glasovali proti kandidatom administracije, to jte proti demokratom. Pred Ohio Provision Co. so ;se začeli zbirati že v petek o polnoči ljudje, misleč, da bodo i dobili v soboto kaj mesa, če-jprav je klavnica pribila na ste-• j no napis, da nima nič mesa. j Kakih 800 oseb je stalo v dol-(gi vrsti skoro do opoldne v so-jboto, nakar šele so se ljudje | razšli — brez mesa. Kar je ; imela klavnica še mesa, ga je : poslala bolnišnicam in dobrodelnim institucijam. 'i -o- Sodišče v Sarajevu bo sodilo 3 katoliške duhovne, ker so držali s četniki . I Belgrad. — Titova vlada je postavila $>red vojaško sodišče j v Sarajevu tri katoliške duhovnike, katere so obtožili sodelo- i vanja z Mihajlovičevimi četniki in propagande proti Titovi . vladi. To je vsa njihova krivda. Imena obtoženih niso dali v javnost. J V Zagrebu nadaljujejo s pripravami za sodno obravnavo i' proti nadškofu Alojziju Stepi-e nacu in 18 drugim obtožencem, i med katerimi je 12 katoliških ' duhovnikov, h i Akron dobi železniško e postajo v Akron, O. — Erie železnica o bo zgradila novo postajo na S. i0 Broadway cesti, med Exchange in Buchtel avenijami. Josip je umrl leta .1940. Tukaj i zapušča sinove: Anthony, Louis,1 < Joseph, 6 vnukov in več drugih1 sorodnikov. Tukaj je bivala 48 1 let. Rojena je bila v vasi Jalen- ' sko, fara škocjan pri Turjaku, 1 kjer zapušča več sorodnikov. :» Bila je članica društva sv. Jo-1 žefa št. 169 KSKJ, St. Clair 1 Grove 98 WC, podružnice 10; n SžZ ter Oltarnega društva fare I Marije Vnebovzete. Pogreb bo c jutri zjutraj ob 8:45 iz Želeto-|ri vega pogrebnega zavoda na 152. £ cesti v cerkev Marije Vnebovze-:, te ob 9:30 ter na Kalvarijo. Naj | j počiva v miru, preostalim soža-j^ 'je. j c Frank Dane wit z V soboto popoldne je umrl na s svojem domu Frank Danewitz, s >'tar 73 let, stanujoč na 444 E. ' 160. St. Doma je bil na Litvin- R skem, odkoder je prišel v Ameri- 1 ko leta 1905. Delal je v NYC ter 1 je bil zelo poznan med Slovenci. 1 Tukaj zapušča soprogo Antoin- \ ette, sina Johna ter hčeri Mrs. i Ann Kubelavec in Frances. Bil | je član društva Waterloo Com p;, št. 281 WOW. Pogreb bo jutrijj popoldne ob 2 iz Svetkovega po- j c grebnega zavoda na Whitehaven . j pokopališče. £ Vinko Vidrich V Ontario, Kanada, je umrl v ' soboto zjutraj Vinko Vidrich, star 35 let. Imel je trgovino grocerijo in mesnino. Doma je j S bil iz Zdepske vasi pri Dobremu polju. Zapušča ženo Tili roj.j; J Drečnik, katere oče Anton Dre-! i čnik stanuje na 76. cesti .v Cleve-j i landu. Zapušča tudi sinčka in 'hčerko, sestrično Mrs. PonikvarJ j na 118. cesti in več sorodnikov | ; in prijateljev v Clevelandu. Iz i Clevelanda so odšli na pogreb: ' Anton Drečnik, Mr. Ponikvar in! ! Mrs. John Sušnik. Naj počiva v j ( miru, preostalim sožalje. j -0- Atenci so videli kralja samo iz velike daljave j Atene. -— Grški kralj Juriji ' II. ser je vrnil v soboto domov. Z ladje je najprej odšel ob ^ častnem spremstvu armade in mornarice v katedralo, nato se t je pa podal na grob nepoznanega vojaka, kjer je položil venec. i Toda ljudje niso gledali kramlja od blizu. Okrog njega je B bilo samo vojaštvo in policija, 11 riočim so ga smeli gledati civi-v listi pol milje daleč. Kjer se J je pomikala kraljeva povorka, ■je policija pregnala vse ljudi 1300 jardov na široko, c, Nadškof Damaskinos, ki je - dozdaj vladal kot regent, je v a soboto resigniral. V Grčiji bo ostalo poslej še kakih 35,000 g angleških vojakov. r AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko na leto <7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Sa Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. £a Ameriko četrt leta $2.60; za Cleveland in Kanado po poŠti 6etrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po raznatolcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00. is trt leta $2.50. Pooaneasn* iStevllJU »tane 6 centov. Odpri srce, odpri roke. . . SUBSCRIPTION RATES: United States »7.00 par year; Cleveland and Oaaada by mall $8.00 per year. O. S. $4.00 tor a months. Cleveland tad Canada by mall $4.50 tor 0 months. O. 3. $2.50 for 3 month«. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 8 months, «2.60 for 3 months. Single copies G cents each. Entered as oecond-clas* matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. •83 No. 191 Mon., Sept'. 30, 1946 Amerika si mane oči Prer vtimi leti je ameriški kongres sprejel postavo, ki zapoveduje registracijo pri zveznem generalnem pravdniku vsake organizacije, ki skuša vreči vlado s silo, ali pa vsake skupine, ki sodeluje s tako organizacijo. Dozdaj ni bilo v Ameriki še nobenih sodnih postopanj na podlagi te postave. Takrat, ko je kongres stopil na prste rdečim elementom s to postavo, so se sopotniki močno prestrašili, ker so vedeli, da je bila postava narejena ravno proti njim. Zato je pa ameriška komunistična stranka hitela zatrjevati, da bo presekala vse vezi z Moskvo. To je izjavil njen vodja, , Earl Browder na konvenciji 16. nov. 1940. Browder je rekel, da mora stranka odpoklicati in prenehati vsake zveze s komunistično internacionalo, da je tako ne zadene senca Voorhisove postave, kakor so jo imenovali, ker je predlog prvotno vložil poslanec Jerry Voorhis iz Kalifornije ter ga zrinil skozi kongres, da je postal postava. Konvencija komunistične stranke je takrat sprejela resolucijo, da se bo borila za to, da se ta postava za registracijo piotidržavnih elementov odpravi. Justicni oddelek ni dozdaj nikogar zasledoval, niti komunistične stranke, niti kakih drugih skupin, ki so v tej deželi vodile propagando za Rusijo ali kako drugo totalitarno državo, na primer Jugoslavijo, čeprav se nihče ni registriral, kakor zahteva postava. Postava govori, da zapade uradnik organizacije, ki se ne registrira, pa bi se moral kot agent za kako tujo državo, v globo $10,000 in 5 let zapora. Postava je bila namenjena za nagobčnik Nemško-ame-riškemu bundu in komunističi stranki. Toda bund se je razšel, Zed. države in Rusija so postale pa vojne zaveznice. Torej vlada ni hotela aH ni mogla zasledovati nikogar: nemškega bun da ni bilo, komunisti so bili pa naši zavezniki. Ampak zdaj je pa vojna minila in nek4anji zavezniki so si danes v laseh na celi črti. To je vzrok, da se je oglasil kogresnik.Voorhis in izjavil: "Naj bodo že vzroki, da se ta postava ni izvajala, taki ali taki, zdaj ne držijo več." To pomeni, da bo ameriška vlada začela stopati na prste rdečim in rožnatim elementom ter strogo izvajati to postavo za registracijo. Predsednik Truman je oni dan izjavil, da bo imenoval poseben odbor, ki bo poiskal in počistil vladne urade rdečih elementov. Oni dan je hotelo 8 jugoslovanskih komunistov Ameriko na komunistični Ameriški slovanski kongres, pa niso dobili ameriške vize. To pomeni, da si je pričela Amerika meti oči in pisati protiameriškim elementom svarilno znamenje na steno. Prav je tako! Komur ni všeč tukaj,* mu je odprt ves svet in potni list v rdeče paradiže lahko dobi kadar hoče. Zakaj se totalitarne vlade boje svobode tiska Zapadniki zavezniki se trifdijo, da bi Rusija in njene satelitske države dobile svobode tisk, kakor je, na primer, svoboden v Ameriki ali Angliji. Vsak tak poskus je pa že naprej zapisan, porazu. Kremelj je prepričan, da bi svoboden tisk pričel politično in psiholosko reakcijo, ki bi končno vrgla Stalina, Tita in druge totalitarce in diktatorje. Zakaj je svoboda tiska nemogoča .v Rusiji, Jugoslaviji in drugih totalitarnih deželah, dokler vladajo tam komunistični režimi? Zato, ker bi svoboden tisk izpostavil napake režima ter kmalu strmoglavil diktaturo. To dobro ve Stalin, dobro ve Tito in drugi. Pa ti tudi dobro vedo, da zapadne demokracije govore za svobodo tiska v Rusiji, Jugoslaviji itd., hočejo s tem tudi napraviti konec sedanjih režimov. To je vzrok, da dokler so v Rusiji, Jugoslaviji itd., sedanji režimi na krmilu, tam ne bo svobode tiska. Samo za rekord V marcu 1941 jc*Miloš Trifunovič, takrat star 70 let, z drugimi jugoslovanskimi domoljubi strmoglavil, vlado regenta Pavla in kolaborista Dragiše Cvetkoviča, odklonil vsako kupčijo s Hitlerjem ter se postavil nacijem po robu. (To je bilo takrat, ko sta bila Stalin in Tito še zvesta pajdaša Hitlerja). Leta 1945 le bil Trifunovič zopet nazaj v Jugoslaviji ter je pozval svojo radikalno stranko, naj bojkotira naročene novemberske volitve, ki so izročile Jugoslavijo Titu v roke. Oni clan je Titova vlada Trifunoviča zaprla in ga drži nc! »v t.i»no zaprtega, da ga "izprašuje" Titova tajna policija OZNA. Svet zdaj čaka, če bo Tito-tudi Trifunoviča obtožil ko-iabo- isije s sovražnikom fn kot izdajalca domovine, njega, ki se ;e prvi postavil Hitlerju po robu ... Če je kdo, potem je Trifunovič, ki je mislil, da bo v "svobodni" Jugoslaviji •svoboden. tvajbrže ni poznal še dovolj komunistov. In potem se še dobe nekateri, ki pravijo: zakaj ne gredo be: unc! domov? Da, po ječah in koncentracijah po Jugoslaviji; je še dosti prostora. Zakaj ne bi sli domov in tam na- lo končali? O "zlatih imenih" je oni dan nekaj napisal tajnik LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV. Ako se ne motim, je govoril o stotini takih imen. Zelo prav je napisal. Tistih sto imen res zasluži, da bi jih natisnili z zlato tinto — samo nekoliko predrago bi najbrž bilo . . . Vaš Zaplot pa najde od časa do časa še druga imena, ki se mu zdijo kakor pozlačena. To so imena dopisnikov ali član-karjev v AMERIŠKI DOMOVINI, ki nam včasih kaj prav spodbudnega napišejo. Pa si Zaplot zraven želi, da bi bilo takih imen več -r- kakih sto bi rad imel tudi v tej reči. * * * Eno tako ime je JOHN PEL-IIAN, ki večkrat vzame svoje pero v svojo desno roko in napiše tako lepo, da je res veselje. Potem pride MATH TE-KAVEC in skuša posekati Johna Pelhana. In oglasi se RESNICOLJUB, ki res pove tako po resnici, da ne moreš drugega reči kot AMEN! Včasih pride tudi JOSEPHINE LOGAR, ki ima samo to napako, da pride preveč poredko. Prav tako je treba reči o možu iz Bele Krajine, ki sliši na ime ANTON SLANC. Ta živi nekje sredi A-merike in je zelo razgleden možakar. (Kaj pa AND1REW TOMEC? Takole kaj kratkega pa le še napišite.) To so zlata imena in kar ti ljudje napišejo, je zlata vredno. Naj se le večkrat oglase in-še drugi naj se pridružijo. Saj nam je zdaj ostala SKORAJ edino še AMERIŠKA DOMOVINA. Zapisal sem SKORAJ — saj veste, zakaj sem tako zapisal . Zato pa zdaj velja: iLe vkup, le vkup, uboga gmajna! (No, saj ne mislim, da je ravno tako "uboga" ta gmajna, ampak ko pač pesem tako pravi, naj ostane tako zapisano.) Kar je še odločno katoliškega med nami, naj se vse strne okoli AMERIŠKE DOMOVINE! * * * Ravno sem ujel na radio tole poročilo: "Zagrebški nadškof Stepi-nac je malo pred svojo aretacijo izdal pastirski list in v njem obtožil Tita in njegovo vlado, da hočeta katoličane v Jugoslaviji odtrgati od Rima." Ali ni predrzen ta nadškof? Naravnost v brk pove tako grobost Titu, ki pred svetom poudarja, da je vera v Titovini svobodna in vladi še na misel ne pride, da bi ovirala svobodo vere . . . ali kakor je zapisano v konštituciji: svobodo vesti. Kako si upa nadškof zapisati drugače kot trdi Tito in vsa njegova banda za njim? Sicer ni nadškof nič novega povedal, to je vse že znano in celo čika-ški kardinal je to povedal in sicer že pred meseci. Tudi če bi se ne dalo pokazati na besede in dejanja Titova, v katerih se izraža dovolj jasno ta načrt— vseeno bi vedeli, da je tako. Poglejte, kaj se godi v baltskih državah in na Poljskem in v Ukrajini — kjer so katoličani po tej vojni prišli naravnost pod Sovjetijo. Tam gori gre hitreje, v Jugoslaviji nekoliko bolj počasi, ampak cilj je povsod eden in isti. * * * Dr. Alojzij Stepinac si je drznil to zapisati v pastirski list! To se pravi, da je naravnost izzival. Ali ni vedel, da Tito kaj takega ne bo trpel, ampak "izvajal posledice"? Ali nadškof Stepinac res ne more za-popasti, da v Titovini živa duša ne sme drugače kihniti kot u-kaže Tito? Nespameten možakar je ta Stepinac in sam si je kriv svoje kehe in gavg, ki bodo najbrž sledile, ko bo Titovo "ljudsko sodišče" izreklo svojo besedo. Sam si je skuhal to župo, sam jo bo moral tudi pojesti. Le zakaj nI mogel molčati in zavarovati svojo glavo? * * # Ali ni sam Janez Jerich zapisal v svoji labodji pesmi A. S., da je bolje obdržati glavo na vratu in živeti, kot pa dati glavo in iti v grob? Kdor bo živel, je bilo zapisano, ta bo lahko pozneje kdaj uveljavil svoje principe, kdor pa ne bo živel, jih ne bo mogel. Pa je bil še čas — morda je bil še čas — takrat, ko je bilo tisto tiskano., Stepinac bi bil lahko bral in si vzel k srcu. Pa čeprav bi ne bil mogel več brati, saj je nadškof in izobražen mož, le zakaj ni sam prišel na to veliko misel in se po njej ravnal? Zdaj si je pa skuhal lepo župo in kdo ga bo potegnil iz nje? Šel bo v grob in ž njim bodo šli njegovi principi njegova načela, njegovo prepričanje, njegovo vse . . . Rajši bi se bil malo potuhnil in počakal boljših časov — takrat bi se dal objaviti še vse bolj oster pastirski list kot sedaj . . . * * * Tudi za škofa Rozmana so že večkrat rekli "dobrohotni" ljudje, da je škoda, ko se je tako "zaletel." Le kaj ga je gnalo, da ni mogel mirovati in je šel napisat tisti znani pastirski list proti komunizmu in to že leta 1943! Torej pred dobrimi tremi leti! Takrat se še ni dalo reči, da bo komunizem res zavladal nad Slovenijo! Toliko drugih poštenih ljudi je bilo, ki niso tako črno gledali ko je gledal Rozman! Zakaj si ni mogel tudi Rožman natakniti bolj svetlih očal in gledati skoznje lepo belo svetlobo "prihajajočega s^pvanstva" . . . ? Pa če že tega ni mogel, zakaj ni vsaj molčal in svoje misli zaprl v globino svojega srca? Saj so tudi mnogi drugi tako naredili in danes niso — OBSOJENI . . . Zakaj ni Rožman vsaj počakal, da bi se bil pomenil s svojimi soškofi in skupaj ž njimi napisal, kar je mislil, da se mora napisati? Torej je jasno, da se je "zaletel" in si tako skuhal župo, ki je ne bo pojedel skozi vseh— OSEMNAJST LET . . . * * * Tako in podobno pravijo "dobrohotni" ljudje, ki sicer ne verjamejo ne na glas in ne na tihem, da je Rožman "izdajalec" in "vojni zločinec." Verjamejo samo to, da se je "zaletel" in ni znal molčati, ko je bil čas za molčanje. Z drugo besedo: Ni se znal potuhniti, ko je bil čas za potuhnjenje. Zdaj pa ima. Pa naj ima! Mi "dobrohotni" ljudje, ki vemo, da je živijelije boljše kot grob in glava na vratu boljša kot odtrgana od vratu — mi "dobrohotni" ljudje torej ne moremo i-meti ne usmiljenja ne mehke besede za takega "zaletelega" človeka . . . Tako pravijo o škofu Rozmanu in tako brez dvoma pravijo tudi o nadškofu Stepincu —' čeprav v resnici nisem še nobenega slišal. Toda kar vem, da je tako, zakaj "dobrohotni" ljudje, ki poleg svoje "dobrohotnosti" znajo rabiti tudi kos svojih možganov, so vedno in pOTsod enaki. * * * "Žrtve morajo biti," so kričali komunisti po Sloveniji, ko so se "borili za osvoboditev" po slovenski zemlji. "Žrtve morajo biti," so pisali v svojih listih in dopovedovali ljudem na "mitingah." Še danes jim tako nepovedujejo. Brez žrtev ni mogoča osvoboditev izpod tujega jarma, so razlagali. In se je lepo slišalo in narod jim je verjel. Narod jim je šel — kolikor toliko — na limanice. (To besedo smo že nekoliko pozabili in najbrž nas ni veliko, ki se spominjamo, kako je Lojze Adamič pred nekaj leti pisal o — limanicah . . .) "ŽRTVE MORAJO BITI!" so dopovedovali komunisti med seboj drug drugemu, zakaj brez žrtev ni mogoče uvesti na Slovenskem — komunistične diktature . . . Tega niso povedali NARODU, to so obdržali - sami zase . . . * * * In ŽRTVE so padale! Niso se komunisti sami dajali za žrtve—žrtve je moral dajati NAROD ! Tisoči in desettisoči so bili ŽRTVOVANNI izmed NA-ROPDA, komunisti so .znali svoje glave čuvati in jih skrbno zavarovati. "Žrtve so potrebne." Tako je rekel tudi NARTE VELI-KONJA in "je zraven še dostavil. ZGLED JE TREBA POSTAVITI ! In ko je to rekel, ni gledal okoli sebe, koga si bo izbral za žrtev in kdo bo postavil ZGLED. Pogledal je sam nase in je rekel: TI SI TISTI! In je šel pred sodišče in je napravil iz samega sebe ŽRTEV. In je napravil iz samega sebe —ZGLED! * * * , "Dobrohotni" ljudje tega ne morejo razumeti, čeprav razumejo skoraj tako dobro kot komunisti sami, da—ŽRTVE MORAJO BITI . . . Če je pa mogel razumeti kaj tak,ega katoliški laik kot je bil Narte Velikonja — zakaj bi se komu čudno zdelo, ako tudi kak katoliški škof ali nadškof "ne zna molčati," ampak se "zaleti" in si misli: ŽRTVE MORAJO BITI. Posebno naj bi se "dobrohotni" ne čudili, ko vidijo, da si je ta ali oni škof ali nadškof izbral za žrtev in za zgled SAMEGA SEBE, ne pa NAROD, kakor so delali komunisti in še danes delajo. O, ne bi bilo preveč težko za škofe in nadškofe, da bi "obdržali svoje glave" in pustili, da bi žrtve (ki "morajo biti,") padale S A MG okoli njih, zakaj padale bi vseeno; telesiie in DUHOVNE žrtve! Telesnih žrtev kak škof ali nadškof itak ne bosta preprečila, DUHOVNIH bo manj, ako sama postaneta žrtev in tudi postavita ZGLED. Toliko v premišljevanje "dobrohotnim," če jim je dano razumeti. Zaplot. -o- Naše bančno podjetje Sedela sva pri pisalni mizi z našim poslovodjem Mr. Joseph Lackamp in se razgovarjala o bančnem društvu (delničarjih), katerih število gre nad 1100, dalje tudi o splošnem napredku bančnega "poslovanje, katero se dviga v vlogah in posojilih izt-vanredno dobro. Poslovodja me vpraša, če vem za število, koliko novih zemljiških vknjižb je že naredil od prvega januarja do 20. septembra.to leto? Ugani je rekel: Moj odgovor je bil med 75 in 100, odgovoril mi je da 108. Takih posojil je nad dva milj ona. Ko bo dosežen še tretji miljon, moramo in bomo ustanovili še eno podružnico, tako do- (Nadaljevanje z 1. strani) 'Vek in vol" in ne "vol in človek." Tako gleda komunist na krneti. In ti ljudje danes vladajo kmeta in mu ne puste do besede. Zraven pa govore o "ljudski" oblasti. KORUPCIJA. — V nadalj-nem je povedal Jovanovič, da se zbira okrog komunistične stranke, ki ima moč, vse blato. Stari nasprotniki ljudstva so našli danes pot v komunistične vrste. Kar je zdravega, se od-j mika komunizmu. Za kolesa komunističnega voza se prijema blato," je vzkliknil neustrašeno. TUDI ZA DELAVCE NE SKRBE. — Tod$ komunisti tudi za delavce ne skrbe, ampak jih naganj,ajo jia delo. Metode, ki,so jih prej sami obsojali kot na pr. akordno delo, sedaj sami uvajajo. NI TEŽKO RAZUMETI, da so bili komunisti po takih očitkih na Jovanoviča besni. Najprej so vprizorili v Pirotu, kjer je doma, gonjo proti njemu. Sklicali so miting? kjer so ga proglasili za izdajalca. Zmerjali so ga "izdajalec in fašist." Na to je prišlo do obračuna v srbski skupščini, kjer so mu odvzeli mandat. Nikakor pa ni boj proti temu korajžnemu možu še končan. Tudi, če ga spravijo po komunistično s poti, bodo njegove besede odmeva- le dolgo med ljudmi. I MRE FILAKOVIC.—Podobna usoda kot Dragoljuba Jovanoviča je zadela tudi Hrvata Imre Filakoviča. Ta je tudi glasoval kot Jovanovič proti kolhozom ali kmečkiim delovnim zadrugam, kot jih imenujejo. V Jugoslovanski skupščini ne sme poslanec glasovati kot misli, da je pravilno. Storiti mora vse na ukaz komunistične stranke. 2. avgusta je izvršni odbor takoimenovane hrvaške republikanske stranke slovesno izključil Filakoviča iz stranke. Iz tega se tudi vidi, da so vse navidezne stranke, ki so šle s Titom, samo maska za komunizem. Zgodba Jovanovi-čeva in zgodba Filakovičeva sta jasna priča o svobodi v Jugoslaviji. imimiimmiiii če verjamete aF pa ne immiimnmiii! Feldmaršal Radecki je bil povabljen na večerjo v odlično družbo. Se reče, saj to se zastopi, da je morala biti odlična družba, če je bila povabljena taka visoka zverina kot je bil Radecki. Nas eden ne bi. smel niti pod oknom oprezovati in sline požirati. Pa nič zato, radi tega vseeno nismo lačni, saj če ni mesa, obiramo pa čikice. (Mimogrede rečeno, jaz bi rad zvedel za naslov tistega barbetrtonskega rojaka, ki je rekel, da zdaj, ko ni mesa, bodo pa tudi klobase dobre, morda mu katera preveč hodi). Torej Radecki je šel na večerjo, kjer so ga posadili med dve zelo očitni ženski. (Saj veste, očitna ženska je tista, ki je na vse mile viže napackana po obrazu, ki ima v ušesih uhane, da ti kar vid jemljejo, na prstih de-mante, okrog vratu pa žlajdro iz samih biserov — pa ki drugače ne bi znala niti pošteno zamesiti kruha ali pripraviti svinjskega kotla). , Pa so mlatiji tam za mizo, da je bilo kar fletno in vse drugačne rihte kot so pa kočevski sendviči, če kaj vem. Radecki, ki je bil znan, da je bil sicer zgovoren in dovtipen človek, je bil ta večer nenavadno molčeč. Nekako tako, kot sem jaz pri kakem banketu, če se mi zdi, da bom moral katero reči, pa ne vem, kaj bi zinil. Ena izmed tistih dveh babnic, med katerima je Radecki sedel in s katero sta bila že od prej nekoliko poznana, se ni mogla premagati, ko je videla, da tako molči, pa se obrne k maršalu in ga vpraša: "Pa kaj je nocoj z vami, gospod maršal? Saj niste spregovorili besede že ves večer. Ali se morda ne počutite dobro, ali imate kake skrbi, ali kaj je?" Radecki globoko vždihne in ji zaupno pove: "Veste gospa, ko ' sem prišel nocoj sem na to večer-jo,.sem bil kar razigrane volje. Zdaj se mi pa zdi, da se mi bliža konec. Bojim se, da se me loteva paraliza. Kar otrpnel sem, zlasti moja desna' stran je vsa trda, da je niti 'ne čutim več." "Ampak gospod maršal, saj se morda motite,'* za javka visoka gospa. "O, ne, ne motim se. Bojim se, da je vse le prebridka resnica in da me je zadel mrtvoud po desni strani." "Kako pa veste to? Ali to čutite?" "Kako N bi ne vedel. Med večerjo me je nekaj zbodlo v desno bedro. Kar mravljinci so mi šli po nogi. Vščipnil sem še v be' dro,, pa ga nisem nič čutil. Ponovno sem se vščipnil in kar naprej sem se ščipal v nogo, pa absolutno nič nisem čutil. Moja desna noga je popolnoma mrtva." "O, če je to vse, ste lahko pa kar brez skrbi" se tedaj oglasi njegova soseda na drugi strani. "Saj tisto, kar ste ves čas ščipa-li ni bila vaša, ampak moja noga. Vem, da je zdaj vsa črna, tako ste si pomagali do nje." v voljuje postava. Ni namen pisati da uspevajo naši denarni zavodi. Osobito se dviga naša- collinwoodska podružnica tako rapidno, da prekaša z dvojno hitrostjo našo st. clair-sko banko. , Namen pa je opozoriti naše bančne odjemalce na to, da je banka, s svojimi uradnimi urami z izvanredno uslugo na razpolago odjemalcem na dneve, v katerih se lahko poslužijo bančnega posla, ko jim ni treba zamuditi dela. Naši obe banki sta odprti vsako soboto popoldan do 2:30, kakor ob drugih dnevih razven srede, ko je odprto samo do 12. ure dopoldan. Pri tem je pa tudi odprta vsaki petek večer od 6-8 ure, ko zopet lahko opravite svoje bančne posle v prostih urah. To je izvanredna posluga za mnoge, ki bi drugače ne mogli opraviti,,. Velja pa še vedno tisto geslo, namreč: Bolj, ko se boste oprijemali domačega podjetja za svoje poslovanje, več boste dobrega storili za svoj narod. Banka stoji na narodu in je v moči narodu pomagati in mu pomaga. Milijoni se preštevajo potom banke, s katerimi naši in drugi trgovci in posestniki opravljajo svoje poslovanje in si z denarjem pomagajo do še večjega denarja ali prosperitete. Trgovcem, kakor tudi posameznikom v privatnem življenju naj bo čast se posluževati domašega denarnega zavoda, za lastno korist svojega naroda. Pazite na prihodnje, oglase glede naše poslu-ge. .Anton Grdina, preds. --o- Hubbardske novice Madison, O. — Cas obiranja grozdja, ki po nekaterih krajih jako lepo kaže, bo kmalu tukaj. Sodi bodo ponekod lepo peli tisto svojo lepo melodijo, ki je že tako prijazna, da že skoraj leze po grlu, ko .jo človek sliši. Še bolj prijetno pa se bo po zimi oddhivati pri tistih sodčkih in se nacejat. Se reče, kdor se bo imel s čim. In kjer bo dovolj te dobrote v kleti, tam bo tudi kaj hitro zima minila. Mnogi iz teh krajev dajemo grozdje v zadrugo "Keystone Canning factory" v North Eastern, Pa., ki je 80 milj pd-daljena od tukaj in smo ko1< delničarji iste, ki se šteje, da si dobiček delijo na vsakih toliko let in dajejo članom divi-dende od ičistegfi dobička. Grozdje tja pa lahko prodajo samo člani družbe. Cena grozdju do danes še ni določena; pravijo pa, da bo jako visoka. Vse dobro in prav če bo cena viso'ka, saj si ubogi kmet tudi zasluži, ko se pa vse leto poti, ko ga obdeluje in vzame precej časa predno dobi kak cent v roke. Ampak revež pa bo tisti, ki bi si se rad z njim nacejal, če bo tako drag in bo tudi njemu pot s čela tekel, ko bo moral dnarce štet zanj. Saj pa ta naša milijon-dolarska zadruga grozdja ne stiska za opojne pijače; stiska ga samo za tako zvani "grape (Dalje na 3. strani) i DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle px-eko Trsta) AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 30, 1945 prečesto je tako, da je ravno slovo tista zadnja lepota, ki sta jo dva mlada človeka najbolj pričakovala ker skriva v sebi zadnje rozodetje pravega čustvovanja. Ob slovesu damo vse, kar nam je-še preostalo, pa je bilo pred Bogom in pred ljudmi naša najbolj dragocena lastnina. Zato si kljub vsej lepoti bližine nekaj slovesa iskreno želimo. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV "Ali bo jutri lep dan," vprašuje gospodična Helena, ko gledata s sodnikom večerno zarjo. "Zakaj vprašujete," pravi sodnik, kakor da sluti za besedami še nekaj drugega. Ker moram domov . . Ob-jubila sem in jutri zjutraj odidem." Nekam težko ji gredo besede iz ust. Njene oči vprašujejo, saj misli sodnik. "Ali res morete?" "Res. Čakajo me, čprav ne nihče ne potrebuje." "Rekel bi, da še ostanite, pa imam zelo rad svobodo. Tudi drugim nerad mešem njihove načrte." "Včasih se vam to brez posebnega truda kljub vsemu posreči. Ali ne?" Tega sem vesel in prevzemam vso odgovornost. Svobodo pa vendarle cenim. Zato vas aom jutri brez vsakega ugovora pospremil daleč v dolino. Ne do konca. Potem bi me želja po druščini utegnila zapeljati prav do mesta." Ali bi bila to taka škoda?" Škoda? Ne. Saj mi ne gre za planine, ki bi se jim moral odreči. Zdi se mi, da mi ne morejo ničesar več dati." Zakaj torej?" Mislim, da mi bo ta prazni mir zelo potreben. Ko boste odšli, bo marsikaj drugače. V planine bo prišel zelo preprost gost,, ki mu pravimo, 'vsakdan'. Do sedaj je bil praznik." "Ki ste ga vi priklicali." "Brez vas bi ga ne bilo." "Mislim, da močno pretiravate. Vi nosite , praznik s seboj. Vse drugo je slučaj." "Ce bi tako mislil, bi to mirne duše tudi priznal. Za to sem dovolj odkrit in domišljav." "Včasih pa morda le kako trnovo resnico pokrijete z lepimi rožami." "Ze. A tokrat je nisem. Slučaj ni nič. Slučaj je revež, za katerega se skrivamo, dokler si svojih simpatij ne upamo imenovati s pravim imenom. Potem ga ne potrebujemo več." "Vi ga menda sploh nočete vzeti v službo . . Povejte, kaj boste delali, ko ne boste več spremljevalec. Jutri, po jutrišnjem, vse te dni, kar boste še tu?" ' (Dalje prihodnjič) OKTOBER 4.—Orli prirede ples v šolski dvorani sv. Vida. 5.—Euclid Veterans Club plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 5.—Velika plesna veselica društva Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi plesno veselico v SND na 80. cesti. 6.—Podružnica št. 50 SžZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9.—Mladinska Marijina družba, zabava z kartami v šoli sv. Vida. 12.—Plesna veselica podružnice št. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 12.—Colliriwoodske Slovenke št. 22 SDZ praznujejo 25 letnico obstanka s plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18.—Predvolivni ples Demokratskega kluba 23. varde v avditoriju iSlovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19.—Honor Guards SDZ pies v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27.—Dr. sv. Imena v fari sv. Vida jesenska zabava v šoli sv. Vida. 26.—Plesna veselica podružnice št. 8 SMZ v Slovenskem društvenem dom una Recher Ave. NOVEMBER 2.—Društvo Danica št. 11 SDZ ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 3.—Združena društva fare sv. Vida imajo zabavo v cerkveni dvorani, ob tretji uri popoldni. 9.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair, Ave. 10.—Pevski zbor Planina iz Maple Heights priredi svoj je-| senski koncert v dvorani na Stanley Ave. i 10. — Slovenski pevski zbor Euclid priredi pevski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4 popoldne; zvečer bo ples, za katerega bo igral Vadnalov orkester. IG.—Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16.—Kuhinjski odske Slovenskega narodnega doma, 5050 Stanley Ave., Maple Heights priredi puranovo večerjo ob 8 zvečer; po večerji ples. 16—Young Ladies Sodality fare Marije Vnebovzete ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselic* v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24.—Oltarno društvo fare sv. Nikolaja praznuje 20 letnico z banketom v dvorani sv. Nikolaja na Supreior Ave. in 36. cesta. Zvečer ples. 30. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ obhaja 25 letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 30.—Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v počast vrniv-šim se članom-vojakom. Veselica se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. --o-- Hubbardske novice (Nadaljevanje s 2. strani) juice". Torej, sem vedno pri ta pametnih. . In ker po teh krajih ni skoro nobenega drugega sadja, zato 00 več časa za ukvarjanje z grozdjem in prešanjem istega, preše, ki so skoro večinoma že precej zarjavele, ker lansko le-;o ni bilo kaj stiskat in so lepo mirovale, bodo letos gotovo na vse mile viže cvilile. Takt> gre Jelo lepo po lahko naprej. Naš Eddie, ki se je komaj pred nekaj tedni vrnil domov in bo že zopet odšel, je že po-sejal tri velike parcele pšenice. Ko je prišel domov, se je vesel vsedel na traktor in dejal: grandpa, obsejal ti bom tvoja obširna polja s pšenico, da jo boš imel dovolj za na-d'aljana štiri leta moje zopetne odstonosti. Pred odhodom v svetovno klanje za to preljubo democracijo, je pose j al koruze, pšeriice in ovsa toliko, da imam še sedaj dovolj > za naše putke in s tem posejanjem pa je Eddi zopet poskrbel, da bodo imele putke zobanja za na- sc daljna leta, da se Eddie zopet c« .vrne domov. j« Naš Eddie odhaja namreč v b< Ohio State University College r« v Columbus. Odločil se je namerč, da si bo svoj že itak g 'dobar talent še bolj izobrazil, ii ' Zato bo šel še za štiri nada- k ; ljna leta v šolo. In ko boste s: brali vi te vrstice, bo on že na s šolski klopi hlače trgal in si r talent izpopolnjeval za nada- č jljni življenski obstoj. k Vsestranski napredek naših b krajev se vidi v tudi v ttem, ko t bodo povečali madisonsko ban- r •ko. To je jako dobro zname- z 1 nje, kar pomeni, da ljudje v c teh krajih postajajo bogatješi i . od časa do časa. Zdi se mi da s z farmarstvom bolj težko, kajti 1 ; pri naši hiši že vem, da se ne i ;! da niti centa spulit za na ban-| ko; ampak ti kraji, kot vam r je že znano, postajajo vedno r bolj industrijski. Ljudje v i' naših krajih že skoro kar od-I kraj a vsi delajo v tovarnah in - menda tudi dobro zaslužijo, za-a to pa je treba razširit banko. PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid' Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68th Državne volitve so pred durmi in tudi že z vso gotovostjo trdijo, da bodo republicankci, to je domača republikanska stranka imela 5. novembra "landslide", kar je prav lahko verjetno, ker ne živimo pod kralji ali cesarji in diktator-stva smo se pa tudi že naveličali. Torej, ker živimo v svobodni republiki, naj se obrne malo; seveda boljšega si ne moremo dosti pričakovati, kajti naša dežela je oglodana že itak, ampak samo za spremembo, da bomo malo lažje dihali, bolj po ameriško. Upam, da ne bodo republikanci prav tako radodarni drugim državam in razmetvali denar davkoplačevalcev kar tako v en dan. Pri tej priliki pa moramo tudi paziti, da ne iz-g u b i m o našega guvernerja Lauscheta. Ne zato, da bi rekel da je boljši od drugih, saj guverner iz žepa ne more dati nič nikomur, ampak je naš človek in pošten kot zlata vaga ter se zanima in dela za blagor naše dežele, vse drugo pa mu je deveta briga in to je edino, kar od njega zahtevamo. Zato pa je slehernega Slovenca dolžnost, da deluje in tudi voli zanj in to neglede, h kateri straki pripada. 'Preteklo nedelo smo imeli tudi obiskovalcev nič koliko. Prišli so celo iz Loraina v ta namen kot sem vam že povedal. Prišla sta Ponikvarjeva iz Loraina v spremstvu Menar-tovih in še eni so bili z njimi, katerih imena si pa nisem zapomnil, toliko pa vam, da je bila z njimi tista prazna Lov-šinova Urška (njih hči) z možem, Prav lepa hvala jim za obisk in še kaj se oglasite. Posneli so tudi slike in seveda tuli mene med prijaznimi dekleti. Mrs. Ponikvar mi je prav za gvišno obljubila, da mi bo poslala vzorec, kar upam, da tudi bo. Mr. Drenik in Mr. Kunčič ita bila tudi prišla pogledat, če ;em ,še pri življenju, kar pa sem, hvala Bogu in tudi precej dobro razpoložen. Bilo pa je še več drugih in ker sem že bolj slabe glave, pa si ne morem vsega zapomnit. Sedaj pa izgleda, da bom dolge zimske dneve ostal kar sam in se dolgočasil. V tem času, ko je bil Eddie doma, je včasih zaigral kakšno poskočno na svoje krasno harmoniko, katero je prinesel s seboj iz Nemčije. Sedaj pa še tega ne bo, kajti harmoniko bo vzel s Seboj v Columbus. Morda bo tam g. Lauschetu katero zaigral pod oknom. Edina tolažba za me bo sedaj, da si bom hodil ogledavat našo lepo Hubbard cesto, ki je tako lepo ob-sajena z javori, da je prav tako kot v Ljubljani pod Tivoli, vse-naokrog pa so same lepe cvetlice po vrtovih, da je pogled nanje še lepši kot pri Miku Udoviču, dasi Mrs. Udovič zna "glajštat" cvetlice, o čemer sem prepričan, ker sem videl, ko sem še vozil jajčka tja in pa sladke češnje, o katerih je Mrs. Udovič rekla, da ni nikjer tako dobrih. Malo tolažbe pa bo tudi, ko bom hodil v brivnico k Johnu. Samo to je šment, ko je vedno I tako zatopljen in skoro nima j časa za govorjefnje. Ko sem se ' oni dan sprehajal po St. Clair-ju v Clevelandu, sem opazil skoro pri vsaki brivnici gostilno ali pa še več. Pa mi je: nekdo rekel, najbrže Glavič,! sem že. pozabil, da imajo tam I tako lepo navado, da imajo iz' brivnice v gostilno napeljano j vrv in zvonec. Ce je slučajno v brivnici preveč ljudji, pa gredo v gostilno dolgčas prodajat in kadar kateri tistih, ki so odšli v gostilno pride na vrsto, tedaj brivec kar pozvani in je na mestu za strič. Tukaj pa kaj takega ni, sicer sta dve gostilni v mestu, a vsaka na drugem koncu in še tiste največkrat brez piva, če se pa slučajno urajma, da imajo pivo, pa hočejo kar kvod-riček za steklenico na mesto 15 centov kot je to v Clevelandu. Iz tega lahko* vidite, da smo v tem pogledu res pravi reveži, a pomoči ni. Pozdravljeni, Frank Leskovic. IEIC BOBIJO VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici — 1LHMI Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo $29 za 40 ur dela na teden / j Hrana in uniforme zastonj. Kako je bilo pod Nemci in partizani m Gorenjskem - (Piše Jeseničan Albin Gaser) Zglasite se v The Ohio Bell Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. I THOUGHT YOU HAD A HEADACHE. HOW COME VOL) FEEL $0 GAY? I TOOK AN ALKA-SELTZER AND CHASED THE THING AWAY LKA-SELTZER is unusually effective in the relief o£ Headache because its analgesic (painrelieving content) is made more positive by alkaline buffers. Alka-Seltzer being a combination r>f painrelieving and alkalizing ingredients has gained wide usage and popularity for the relief of Acid Indigestion, Cold Symptoms. ' Morning After" misery and Muscular Pains. And be sure to try Alka-Seltzer for that tired feeling following hard work or strenuous exercise. Ask your druggist. Hišne gospodinje in med njimi tudi nekaj mož čakajo na prezervirano hrano pred Leivisham 'živilskim uradom v Londonu. V vrsti čakajo da bi zamenjali odvisne krušne karte za lcarte, s katerimi jim bo mogoče dobiti prezervirano hrano. Ta zamenjava je bila dovoljena, da se s tem zmanjša vporabokruha. Ko^so se v juliju nadaljevale aretacije, sedaj brez razlike strank, in je nastala potreba podpirati tudi svojce pristašev rdečega tabora, ki so bili brez dohodkov, je -odstavljeni jeseniški župan kot predsednik na-cionalega odbora, ki je zbiral prispevke za žrtve nemškega okupatorja, sklical tajen sestanek. Vsi, tudi vabljeni komunistični zastopnik je obljubil udeležbo. Na sestanek, ki naj bi odločil o načinu pobiranja in razdeljevanja podpor na posamezne skupine, so došli zastopniki'vseh skupin, le komunističnega, kljub obljubi ni bilo. Niso hoteli sodelovati z ostalimi skupinami, pač pa so v j kasnejših mesecih zahtevali, daj se nabrani denar 'izroči njim,! da ga OF. po svoje uporabi. J Ker se njihovi zahtevi ni ugo-j dilo, so zagnali radi tega velik j krik in to kljub temu, da se je nabrani denar — seveda brez posredovanja OF razdelil po večini med pristaše komunistične stranke. Kasneje so gori omenjeni sestanek proglasili z:i belogardističen, čeprav takrat in še leta potiem ni nihče vedel kaj je prav za prav bela garda, ker jo nikjer ni bilo. Tekom julija in avgusta se je nabralo po gozdovih nekaj desetin partizanov. Poleg par osebno poštenih ljudi so se v pričetku natepli v gozdove po večini ljudje, ki niso nikdar hoteli prijeti za pošteno delo, t. j. delomržneži, postopači in tem podobni. Vodiln^ in odgo-verni komunisti, katere je zasledovala nemška policija sploh nišo ostali v gozdovih, temveč so se umaknili v Ljubljansko pokrajino, kjer so gospodovali Italijani in kjer se je bilo veliko lažje skrivati, bodisi v Ljubljani sami, bodisi po dolenjskih vaseh. Preskrba lj u d i v gozdovih je bila v začetku razmeroma lahka. Nekaj nahrbtnikov hrane se je kmalu nabralo in neslo v gozdove. Okupatorju pa tudi to ni ostalo dolgo skrito. Preveč policije je bilo in mnogo zasedbenih čet se je tedaj nahajalo v tem predelu Gorenjske. Gestapo,je pričela preganjati ljudi, ki so nosili hrano v gozd in one, ki so jo zbirali. Kmalu so se začele polniti ječe, ki so potem dobavljale žrtve, ki so plačevale s svojim življenjem neredne in vsemu prebivalstvu škodljive partizanske podvige, ki so koristili samo okupatorju, da je lažje gnjavil prebivalstvo (Dalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Delo dobi Dekle ali ženska dobi delo pri mali družini, zelo lahko delo. Lahko gre domov zvečer ali ostane. Ob nedeljah prosta. Pokličite LI 4926. (191) MALI OGLASI Popravljamo ure Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni. Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd. , Tel.: KE 7075 ______ (x-Oct. 4) Furnezi Novi furnezi za premog, plin, - olje Borko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (s> Hiša 7 sob Naprodaj je hiša 7 sob, v dobrem stanju. Nahaja se na 15426 Calcutta Ave. Vse podrobnosti izveste pri lastniku na istem naslovu. (191) Preša in peč naprodaj Proda se preša za grozdje in grelna peč na premog (greje pet sob). Vprašajte na 1003 E. 66. Pl. (192) Za cementna dela kot pločnike in driveways pokličite John Zupančič 18220 Marcela Rd. Tel. KE 4993 (Mo- x) Iščejo stanovanje Družina (4 odrasle osebe) želijo dobiti stanovanje 4, 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4. uri popoldne HE 7689, če se nihče ne oglasi pokličite EX 0695. (192) AUGUST HOLLANDER y Slov. Narodnem Domu, * 6419 ST. CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem. V planinah ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar "Tega bi si ne upal trditi." pr ''Kaj potem?" sl< "Moje vprašanje bi se lahko jo zdelo bolj sebično, kakor bi pr smelo biti. Nekaj kamenjanju za Podobnega. Saj gre za mrtve- .sfr ga človeka. Dovolj je, da ste vs> ga sami pokopali." je "Ne morete ubežati odgovor- dn ftosti," se šali profesorica, la: "Bili ste na pogrebu. Mislim, le] Aa ste tudi njegovo smrt za kr nekaj tednov pospešili." "Tako?" "Zakaj se čudite?" šu "To je le zaradi lepšega, ka- gli pravimo." za "Ali imava še daleč do doma?" ' SO' "Do kakega doma?" se' "Zopet nočete razumeti. Ko sva se prvi dam planinski hiši Iji toliko približala, da sva jo mo- de Sla videti, ste rekli, da nama bo za nekaj časa dom." iz "Ni daleč do tja." ka "Ali ste prepričani o tem?" "Sem." ' "Se ne bojite, da ste se zmo- ni; tili?» "Ne." im 'Saj je mogoče, da sva oba dr *ašla. Pot se mi zdi čudna. na ^judje menda ne hodijo radi tod." se "Nama je prav malo mar. sr gre samo zd naju." VII m Dnevi hitreje potekajo, ka- dc 0r bi smeli. S seboj odnaša- bc mnogo lepega. Zavetišče v ra dninah postaja res nekaj do- N mu podobnega. Na zunaj se !j ^ sicer nič spremenilo. Mla- U1 "a človeka, ki jima to pozno poletje spleta tako svojevrst- zgodbo brez pravih zunanjih za cloSodkov, se držita nenapisane oc ^°godbe prvega dneva.Za sodni- re *a je mlada profesorica še ve-c4no nevesta nekoga drugega. ^ je tudi on prepričan, da za m k'^ega zaposlenega človeka ne nikoliko več mesta v njenem Pl Zlvlienju. Toda to še ni do- da bi smel sam stopiti na D l2Praznjeno mesto. Poleg tega 2 besedami tako malo uredimo, obljube so le prerade na-aljevanje prejšnjega razoča- Vi r111^. Ploha besed je za lju- b< e2en prav taka nesreča kakor za žito na polju. Sodnik n ^ to le predobro ve. Gospo-Jcna Helena prihaja prav ta- ^ 0 do istega spoznanja. Sicer k zunanji dogodki precej n rez pomena. So le okvir za r' ječanju in doživetja, ki nasta- po svojevrstnih zakonih s , ,cloveških dušah. Spoznanja, z 1 Prihajajo iz teh zadnjih os- j' našega bitja, so trdnejša akor mreža slučaja, ki nas je 1 •a nekaj dni ujela v svet svo-31« burnih zanimivosti. * j ■Mlada človeka sta kljub vsej £ ePoti svojih počitniških dni ve- ^ °mer v neki zadregi, ki se je ž rahlo tudi zavedata. Zdi kakor da jima je sreča pre- . misli in želj nasula v na-j^Je. Sedaj ne vesta, kaj naj . Vsega tega prečudnega cvet-* naredita. Ali samo čisto ,rePro'st šopek, ki ga bosta ob ■ °Vesu mali Anici podarila za jP°min? Ali pa morda poroč- ■ k venec za gospodično Heleno, •1° bila vse predolgo nevesta ugega, da bi ne čutila zelo ne zarege. In sedaj le g a to kratko doživetje še senca dr°gVeSa> ki ga ni mogoče za- G°spodično kliče materin Vit »VI XT g Ne zaradi domotozja. clivJ6 postal v teh kratkih PoW skora.i neka neresnična j^ajina, kjer človek nikogar kl! ,a in ničesar ne išče. Kar la J® le vez obljube, ki je bi-' U|>.(.ana' ko ni n°benega| vihapa' 130 bivanje na vrho-j jo ^ohor^ia posebno razvedri-s Pihanjem in pojasnjeva-ZanT Se take stvari vedno bolj otavajo. Sodniku se sicer sto • m-01" ne mudi" Toda či" ne Jasno jGj da tako letovanje 8me večno trajati. In le 1846 J5EPT. 1846 ŠHSHSE® ŠE [10[lf[12|fl3j!14, S»2lLlt20f21 gg[24 llMIi »□mm 1268 Ontario St. Cleveland, Ohio V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Nick Terček ki je po dolgi bolezni zavedno zapustil nas 30. septembra 1943 Dragi soprog in ljubljeni oče več ne čuje Tvoj se glas. Že tri leta bridke žalosti, kar si Ti zapustil nas. Žalujoči ostali: JOHANNA TERČEK, soproga; FRANK, sin; ANNA, poročena KOVACIC. hči; PRANK JR. vnuk; BEVERLY in JOANNE, vnukinji. Cleveland, O. 30. sept. 1946. Ko pristane ogromno letalo, ki je znano pod imenom "Constitution" s težo 90 ton in hitrostjo 80 milj na uro, bi se čutil močan sunek. Da se pa to prepreči, ima' deset koles z močno pneumatiko, ki se pridno že v zraku pred pristankom vrteti in tako ob pristanku zračnega orjaka sunek skoro popolnoma omejijo. Slika nam kaže, kako so ta kolesa montirana pod vsakim krilom letala. i Edina Aiša je ostala 5sa tre-| nutek sama pri njem. — Gospodar — je rekla, gledaje ga sočutno. — Morda si bolan ? — Bolan, ha, bolan — reče !kalif nevoljno. — Da, kot takega so me proglasili. Odredili so zame molitve in mi poslali zdravnika. Nisem Itako bedast, da bi ne razumel, kaj pomeni vse to. Ali jaz sem zdrav, zdraveji, kakor sem ke-daj bil. Ah, Aiša, žena moja! Cuj me — reče Hešam ter jo stisne k sebi in glas mu je drhtel. — Meni se vse zdi, da se bomo morali ločiti, ločiti na veke. — Gospodar — vzklikne Aiša, oklepaje okrog njegovega vratu svoje gole in kakor alabaster bele roke. — Gospodar, ne govori tako. Kaj naj počne sirota Aiša brez tebe. — Ali me v l-esnici tako ljubiš? — jo pogleda nekako neverjetno bledi kalif. Kdo ve, morda me ti samo varaš, morda so vse te besede in vsa ta ljubav samo fraze, samo komedija in nič drugega. — Kako si moreš kaj takega misliti, dobri gospodar moj— odvrne Aiša skozi solze. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Alois Leustik ki se je za vedno poslovil od nas 30. septembra 1945. Joseph Krnc ki jo mirno za vedno zaspal in zapustil svoje drage, dne 28. septembra 1945. Eno leto je minilo odkar zapustil si nas Ti žalostni so dnevi bili ker pozabiti moč Te ni. Eno leto je sedaj poteklo fcar Bor- poklical Te je k sebi pozabili Te nikdar ne bomo spomin v srcu je ostal bi morala biti Dom naš poprej tako prijazen veselje, sreča bila v njem. Sedaj pa pusto je in prazno samo spomin na Tebe v njem živi. Počivaj mirno ljubi oče, kjer ni trpljenja ne skrbi. Počivaj dragi moj soprog in prosi ljubega Boga za nas. Žalujoči ostali: ANNA KRNC, sporoga; JOSEPH, sin; * ANNA ill SOPHIE, hčeri; BERNARD, zet. Cleveland, O., 30. sept. 1946. vsaki slovenski hiši žalujoči ostali: 6AVE USED FAT IF YOU WANT SOAF> TEXTILES AND things/ ANTONIA LEUSTIK. soproga ANGELA, hči; LOUIS, sin. Cleveland. O. 30. sept. 1946.. AMERIŠKA DOMOVIN^, SEPTEMBER 30, 1946 V službi kalifa ZGODOVINSKI ROMAN Aiša mu poda vrč, ki je stal na mizici. Nato pa vzame lut-jijo in z malimi, nežnimi prsti,1 na katerih so se lesketali dragulji .jame z mamljivim nasmeškom peti: Solnce sinko svetli, libanonska cedra, naj od pesmi moje bo ti duša vedra. Sladka je ljubezen, vse od meda si a j a. morje slasti divne nam v ljubezni vstaja. Ko sem pasla ovce po zeleni travi, kinčala z makom lase si na glavi, bele si nožice v bistri vodi pral a, 0 ljubezni sreče nisem nič še znala. A odkar mi tukaj v carski hiši sVo j i si prižal ljubezni .žarek v duši moji, ko v ljubezni srčni mi poljubljaš čelo; Nekaj sladkega navdaja moje telo. i Solnce naj poprej iz neba pade name, predno zginil dan bi brez lju-j bežni za-me, naj v roki tvoj handžar se za-j sveti, srce mi prebodi, pusti me um- i reti. Tiho in milo je donela pe-| sem od začetka iz Aišinih list,1 a nato je postajala bolj in bolj j strastneja in tužna. Njene oči 30 se*'širile, iskrile in v pesem je bila dihnjena vsa strast lju-| jezni. Ko je skončala, je vr-jla lutnjo proč in sedla h kalifu. — Aiša — reče kalif in jo i poboža po obrazu, ki je žarel , )d ognja — krasno poješ, ka- ] cor slavček v grmovju ob oba- 1 Quadalkvivira. In nikdar le bom pozabil tvojih pesmi, ki ni jasnijo dneve v mojem su-| ienStvu. J, — Suženstvu ? — ga pogle-j la Aiša. — Ti imenuješ to! j 1 sijajno življenje suženstvo, za - katerega te zavidajo ljudje. , Neizmerno blago, ki polni tvo- - je blagajne, krasne sobe, v ka- - terih prebivaš, divne gostije, katere prirejaš, ali je to vse nič? Ali smo tebi žene tvoje " v nadlego? In tvoja Aiša? Kalif zgane z ramami in mah-1 ne nezadovoljen z roko. Aiša je opazila, da je vtis " njene pesmi trajal zelo malo časa in da je postal kalif vnovič zamišljen. —Ali nas Ive <čne (»Jbsev^a i solnce tvoje milosti — vpraša prestrašeno. In njene družice, ki so dose-daj mirno poslušale in gledale, kaj se godi okrog njih, so ga obkolile in ga božale. — Motite se, drage moje, zakaj jaz sem vam vsem iskreni) vdan. Ali nekaka tesnoba, neki nemir v mojem srcu mi ne aa, da bi bil zadovoljen, da bi bil srečen, kakor nekdaj. Ko se vprašam, zakaj, si ne vem odgovoriti. Ali sem se mar prenasit.il vsega, ali je to nekaka slutnja, da nam preti ivelika nevarnost, ne vem, ali to vem, da je moje srce nemir-jno, da stoji moja duša pred j nekaj tajinstvenim. ! — Naj te Alah čuva vsega j hudega — so vzkliknile vse na-j enkrat. ! In na njih obrazih se je zrcalil nemir. Vedele so, kaka 'žalostna usoda jih čaka, ako | j ih izženo iz kalifovega harema. ! — Malo prej — reče Aiša z I nežnim glasom, — si rekel, da I ti moja pesem sladi dneve. Ali : te ni pomirila Kalif je bil, kot bi preslišal to vprašanje. Njegov pogled je bil nepremično uprt v vrata. Njegove vzbuljene oči so gledale nepremično v nekaj, kakor da vidijo pošast. Aiša se dotakne z rožnatim prstom svoje roke njegovega ■čela in kalif se vzdrami. I A hkrati, kakor bi se nečesa I domislil, reče; I — Pustite me, moje mile, ! pustite me samega. Prišel je I čas moje molitve. Pomolim k (Alahu. On je edini, ki mi lahko pomaga. Jaz sem služabnik Alahov in on je moje upanje. Pustite me, moje drage, pustitie! Nerade, z nekakim strahom so se kalifove sužnje odstranile. — Bog je pokrovitelj onih, ki verujejo. On jih povede iz teme k svetlobi — je citiral Hešam besede iz korana. Nato pa pogladi svojo brado s suhljasto roko in reče z žalostnim glasom: v — Pisano je: Ljubezn združena z zadovoljstvom, imeti žene, otroke, blagajne polne zlata in srebra, konje v hlevih, polja, vse to se zdi nam ljudem lepo. A vendar je to samo uži-' vanje tega sveta, pri Bogu je pa vse lepše bivališče. Aiša je pokimala. Zapazila je, da popada Hešama zopet neke vrste verska blaznost, v katero je vedno padel po velikem uživanju in zabavi. Vedela je, da se sedaj prične čas žalovanja v haremu in da odide kalif v svoje sobe, kjer se bo postil in molil. In resnično, kalifova usta so že molila običajno molitev, začetek korana. — Slava Bogu, gospodarju sveta, blagemu in milostivemu vladarju in sodniku na sodnji; dan. Tebe obožavamo, tebe prosimo pomoči. Pripelji nas na pravo stezo, na stezo onih, katere si oblagodaril z dobroto in ne na stezo, ki so zaslužili tvojo jezo in kateri so v zmoti. Aiša je vedela njegovo navado in mu je prinesla rožnivenec z j devetindevetdesetimi zrni, to je toliko zrn, kolikor imajo Arabci imen za Boga. Stota manjša krogljica je dokončavala število. , Hešam je prijel rožnivenec in mahnil z roko, naj odide. Aiši se je poznalo na obrazu, da je nezadovoljna s to kali-fovo spremembo. j Pogledala ga je z žalostnim pogledom in rekla: | —Ali me več ne potrebuješ, | gospodar — Idi, Aiša, ne potrebujem .,te. Del noči hočem posvetiti! i molitvi. — Gospodar, ali te sme Aiša • nekaj prositi? — Samo reci, dušica, — odvrne kalif naglo. — Ne muči se preveč z mo- • litvijo. Tvoje življenje je za |nas vse tako dragoceno, a ti bij ■.lahko zbolel, ako mučiš svoje j telo preveč s postom in molitvijo. —Ne boj se — odvrne Hešam. — Nikdo ne more uiti te-|mu, kar mu je sojeno. Ako mi je sojena smrt, umrem in nič: ■jmi ne more pomagati. Moli-' tev je pa potrebna, da se re-! 'šim grehov. j. — Počivaj srečno, gospodar. — A moj počitek! — Ali ne moreš spati? —Ali ti že nisem pravil? — Si. A mislila sem, da je to že minulo. — Dete moje, ti ne veš, kako mi je — vzklikne Hešam in se prime za glavo. — Ubogi moj gospodar, tako silen in mogočen, a tako otožen. — Silen in mogočen! { Ah, kaj govoriš? Ali sem v resnici kalif. Ali zares vladam? Samo moj podpis na javnih listinah je edin, po čemer se spozna, da sem kalif. i I — Zakaj ne vzameš vlade v svoje roke? — Zakaj? —©a, zakaj ? — Ker bi umrl isti dan. i — Kdo bi se drznil dvigniti' roko na tvojo posvečeno glavo?' — Ti se vprašaš Kdo ve, ali sem sedaj varen, da ostanem! pri življenju, ko nisem vladar, i i Kdo ve, ali nisem tudi kot tak | komu na potu? I — Gospodar! I — Da, moja Aiša, vse se mi! zdi, da je moje življenje na kocki. Kdo ve, ali se že jutri I vidimo živi. I — Ubogi moj gospodar, ne govori tako. — Zakaj ne, ako to čutim in slutim. | — Ali ni ničesar, kar bi te moglo rešiti iz pasti tvojih sovražnikov. |. ! — Ne vem . , ne vem! Edini, ki bi me mogel rešiti je moj 1 stari prijatelj Wad'ha el Ame-ri. Ali uropali so mi ga . . . — Znabiti bi jaz lahko poslala pismo Wadhi el Ameriju, naj pride k tebi. j Hešam se je zganil pri teh i besedah. , — Nikakor, pri Alahu. Lah- jko bi zvedeli to moji sovražni- ki in mislili bi, da jim snujem pogubo. To bi pospešilo moj padec. — Ali, gospodar, morda se pa vendar preveč bojiš. — Pusti me. Vem dobro. Nisem sicer preoprezen, ali jaz poznam te ljudi. — Ali kaj storiš? — Vse svoje zaupanje stavim v Alaha. Ako mi ne pomore nikdo. — Imaš prav! — Če mi ne pomore on, je vsa druga pomoč zamam. Zato id i v svoje sobe in me pusti samega. Ako te bom potreboval, te pokličem. Aiša je odšla in Hešam se je ivglobil v molitev. Ni minulo niti deset minut, kar ga vzdramijo iz molitve trije močni udarci na vrata. Kalif plane pokoncu. Obraz mu je postal bled, kakor mrliča in ves preplašen je zrl na vrata. — Alah, kaj pomeni to? Še en udarec se je slišal »a vratih. Hešam je pograbil sabljo in šel k vratom in zaklical: — Kdo je? — Jaz sem, gospodar — se je odzval glas. — Kdo je ta jaz? — vpraša kalif. — Ali me ne poznaš po glasu. Tvoj suženj sem. Wadha el Ameri. — Kalifu se je razvedrilo lice in takoj je odprl vrata. — Kaj to nosi tako pozno k meni, dobri moj Waha? — Strah. Hešam stopi korak nazaj. — 'In kaj je ustrašilo neustrašenega mojega prijatelja. — Nevarnost, katera ti preti. — Meni ? — vpraša Hešam s plahnim glasom. 5. OKTOBER je važen datum Vsi moški, ki se prostovoljno vpišejo v novo regularno armado na ali pred 5. oktobrom, 1946, imajo zagotovljene polne vzgojne koristi G. I. Bill of Rights za vso dobo njihovega službovanja—1, 1