IZHAJA OD OKTOBRA 1-94T KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT PGLTEDNI2T OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSfiO IZDAJA CF »GORENJSKI TISK* V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK. TELEF.: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA Sl~*t tEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRAJ9JV «07-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SBEĐAJR, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA »t, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN LETO XIII., ŠT. 121 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO SOBOTA, 15. OKTOBRA 1960 Brez besed Pretekli torek je bila v Kranju ie]a obeh zborov Okrajnega Ijud- *ega odbora. Na dnevnem redit le bila zelo važna problematika: i(*eolosko in strokovno "šolanje in Vzgajanje našega človeka. Če po-m»/iwoJ da je človek glavna skrb nase družbe, da je od njegovih Vzorov, ideološke zrelosti in od ityokovne sposobnosti na delov-n?m mestu odvisno njegovo blago-st«nje v življenju, potem ni čud-1°> da je predsednik OLO na za-c?tku seje predvideval celodnev-n° razpravo o teb važnih proble-V sklopu celotne problema- l?. )e bilo odbornikom prebrano °"ttrno poročilo o šolstvu z mno-V-rni problemi in težavami ob UVeljavljanju naČel "šolske refor-rne> Za tem obsežno poročilo Za-v°da za prosvetno in pedagoško swzboi ki je odbornikom odprlo Vr-to nerešenih vprašam. Nič j**«/' kritično in pomembno ni poročilo o nastanku in delu e'avskih univerz po naših obči-ln poročilo Zavoda za. izn- razevanje kadrov, kjer je bilo ta.zvidno, da }c se vrsta neresc-niP problemov, začenši od denar- '* sredstev, prostorov in učnega pa do sodelovanja izobra-ievalnih centrov in gospodarskih °T8 da bi se laže opredelili in °JlCnn glasovali v poročilih in *e "■ločili za razne variante, so bili *a to pomembno sejo povableni Predstavniki vzgojno-izobra-f^alnih ustanov in pedagoški klavci. ttT°^a po vseh dobro pripravljeno referatih je sledilo ncPričaho-yfno iznenađene. Ob toliki pro-^matiki s področja te dejavno-*f'> ob tolikih nakazanih organi-aci/skih oblikah in materialnih .ez<*vah, nt bilo med odborniki vseh krajev Gorenjske niti ene-p' ki hi posegel v razpravo. ^rf'°zaprav oglasil se je samo en- Vsa poročila so bila z dvi-^an em rok odobrena malone brez £$cde. Slabost naših šolskih od-°rov je prišla tu še ostre ;e do iz-Slabost namreč, da le-ti raz-y*vl}a}o pretežno o šolskih tab-o pleskanju in podobno, da ob tem zanemarjajo glavno — c,elnovzgojnc priemc, živlenj- ■ 0 povezovanje šole z okolico ttU- Na seji OLO ni bilo niti o c,n nobene besede. Ljudski odbo-} dajejo letno več kot pol mili' L.e dinarjev samo za vzdrževa-,!e rednih šol. V posameznih ob-yn8h so velike težave ob uve-j*?l)anju delavskih univerz, kjer ■Jlrn^njkujc prostorov, denarja *' Toda niti o teh materialnih ezavah ni nihče spregovoril. ®b tem se vsiljuje mikov zbora proizvajalcev z o«t>ci. Ver etno vela to tudi ■ a ostale odbornike Toda vzroke J treba iskati globi'e — v samih ,r*f.benih organizacijah, v pod-'efjb, med vo!:'ici. Če bi tamkaj t***rat povabili izvoljenega od' .0rrtika, mu sporočili svo'e težnje f Potrebe ter dali ustrezne pred- te in mišl'en'a za rešitev posa-j***nih pmblrmov, če bi *a več-prosili, da jim tolmači, kako tc n'ihove pripombe spre ete v . ali onem organu, potem bi odborniki Prav votnvo "rstn f*>Pomb in stali'č, ki bi iih v ^'n'€ svn'ih volivcev morali tol-• jtui j„ tHdi zagovarjati na sc-£° m drugih forumih. Pa \c ta .^cziva z volivci nezadostna pa Pokazala prav torkova seja. K. M. S plenuma SZDL v Bohinju Šest krajevnih organizacij SZDL Bohinj, 12. oktobra — Po razpravah na pokongresni konferenci SZDL, v predsedstvu, na terenu po sedanjih osnovnih organizacijah ter končno sinoči na plenumu SZDL, so se v Bohinju odločili, da bodo imeli v prihodnje šest krajevnih orga- Bohinjski Bistrici, Poljah, Stari fužini, Srednji vasi, Gorjušah in v Nomnju. Krajevna organizacija Bohinjska Bistrica bo imela podružnico v Bitnjah, na Ravnah in Nemškem rovtu, Sr. vasi v Cešnjici, Jereki in Podje-ljah, Stara fužina v Studorju, nizacij SZDL, medtem ko jih je Gorjuše pa na Koprivniku. bilo do sedaj enajst. — Sedeži krajevnih organizacij bodo v M?d zadnjim deževjem, ko se je nekoliko ohladilo, so v višjih predelih padle že tudi prve snc'.inke. Ponekod pa je snežna odeja že kar debela (v Kranjski gori 5 cm, na Podkorenskem sedlu 20 cm itd.), zato se ni čuditi, če že lahko srečamo prve športnfkc s smučarsko opremo. Tudi tale dva mladinca, ki ju je srečal naš fotoreporter v četrtek, sta šla na smučanje. Pravzaprav sta šla na smučarski tečaj pod Češko kočo na Jezerskem, kjer Smučarska zveza Slovenije prireja tečaj za naše perspektivne zimske športnike SEJA OhLO RADOVLJICA Priprava na zbore volivcev Preteklo sredo, 12. oktobra, je bila v Radovi i i ci .skupna r.eja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora. Na seji so med drugim predvideli dnevni red za zbore volivcev in razpravljali o izgradnji Kmetijskega posestva Poliče. Domenili so se tudi, da bodo od 18. do 27. oktobra letos, zbori volivcev v vseh 12 krajevnih organizacijah. Na zborih volivcev bodo med drugim govorili o izvršenih sklepih zadniih zborov, o delu posameznih krajevnih odborov itd. Nadalje bodo govorili o izpolnjevanju družbenega načrta in proračuna v radovljiški obč;'ni ter o poteku gospodarskih in negospodarskih investicij. Po izčrpnem poročilu in živahni razpravi o izgradnji Kmetijskega posestva Poljče sta oba zbora soglasno izglasovala poroštvo za 128 milijonov dinarjev, ki je potrebno za dokončno gradnjo posestva. C. R. Tako se bo organizacija SZDL teritorialno prilagodila obsegu sedanjih krajevnih odborov. Na vseh sedežih si nameravajo urediti ustrezne prostore, za katere bo pripravila predlog posebna komisija Občinskega odbora SZDL skupno s pripravljalnimi odbori za izvedbo krajevnih konferenc. Na plenumu so prejeli tudi sklep, da bodo krajevne konference v novembru, medtem ko bo občinska konferenca SZDL v januarju prihodnjega leta. Predsednik Tito v domovini V sredo popoldne se je vrnil v domovino po 29-dnevni odsotnosti, ko je na čelu jugoslovanske delegacije sodeloval na 15. zasedanju Generalne skupščine OZN, predsednik republike Josip Broz-Tito. Do Neaplja se je pripeljal z italijansko potniško ladjo »Leonardo da Vinci«, iz Neaplja pa je prispel s posebnim štirimotornim letalom. — Beograjčani so predsedniku priredili veličasten sprejem in s tem znova dokazali, da vsi Jugoslovani podpiramo tisto politiko, ki jo je naša delegacija uveljavljala in jo uveljavlja na tem zasedanju Generalne skupščine in ki teži k popuščanju mednarodne napetosti. Na trgu Marksa in Fngelra je predsednik Tito govoril 300 tisočim Beograjčanom o dosedanjem delu Generalne skupščine. Zlasti je poudaril, moralni uspeh blokovsko nepovezanih držav in potrdil enotnost gledišč teh držav o najosnovnejših vprašanjih, ki danes tarejo svet. C OBRAZI IN POJAVI S POSVETOVANJA VARNOST\IH IN2INERJEV IN TEHNIKOV Klub zmanjšanju še preveč nesreč NAJVEČ NESREČ V GRADBENIŠTVU — VEC VZGOJE NOVINCEM — SINDIKATI, NOSILCI SKRBI ZA VARNOST Pred dnevi je bilo v klubskih prostorih Delavskega doma posvetovanje varnostnih tehnikov in inženirjev ter predstavnikov sindikata o tem, kaj vse bi bilo potrebno storiti za zmanjšanje števila nesreč. Gospodarske organizacije se namreč še vse premalo zavedajo, da je vprašan.e varnosti pri delu ne le socialno, temveč vedno bolj pereče ekonomsko vprašanje. Čeprav se jc minulo leto šte- vse premalo pozornosti vzgoji vilo nesreč zmanjšalo, je vendar novih delavcev in uslužbencev. 5100 ponesrečenih ljudi v kranj- Tako se mnogo nesreč zaradi ne-skem okraju številka, nad kate- poznanja stroja in delovnega mero se je treba zamisliti. Zaradi sta pripeti že prvi mesec službo-izpada proizvajalcev iz proizvod- vanja (10,7%). nje je naše gospodarstvo samo v Na posvetovanju so menili, da kranjskem okraju izgubilo mili- mora postati skrb za varnost pri jardo 58 milijonov dinarjev na- delu ena najvažnejših nalog sin-rodnega dohodka. Se vedno jc naj ve 5 nesreč v gradbeništvu (20,16%), v črni metalurgiji (18,95 odatotKai) in v kovinski Industriji (18 %V Mnoga obrtna in industrijska podjetja so še zastarela i:i v teh so tudi delovni pogoji težavnejši in nevarnejši. Toda navadno je prav v takih podjetjih skrb za zdravstveno in tehniško zaščito proizvajalcev še zelo slabotna. Ponekod so vprašanje varnrsti pri delu kontno le začeli jemati kot pomembno gospodarsko vprašan'e in tam tudi u.-.nohi niso izostali. Tako so v LIP v Tržiču nn Usedanjih DS dvakrat razpravljali o vprašanju varnosti pri delu, uspehe so dosegli tudi v Bombažni predilnici v Tržiču in v Verigi v Lescah. Dobro organizrano varnostno službo imaio tudi v kranjski Iskri. Go-IpO larske organizacije? posvečajo dikatov. Sindikalne podružnice bodo morale spremljati probleme varnosti z raznimi analizami. Manjšim podjetjem bo take analize na njihovo zahtevo izdelalo Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov. Kjer sindikalne podružnice niso močne, bodo morale na probleme varnosti opozarjati občinske inšpekcije. Za večjo dejavnost kolektivov in ostalih družbenih faktorjev je podružnica Društva varnostnih inženirjev in tehnikov v Kranju letos pripravila tudi razstavo o varnosti pri delu, ki bo odprta danes dopoldne v Delavskem domu. Na posvetovanju so menili, da Teden varnosti ne sme ostati enotedenska akcija, ampak naj .sindikalne podružnice v tem tednu sprejmejo programe dela, ki jih bo^ potem med letom tudi uresničile. Saj ima zemljo »Vsi so me zapustili. Tako ne morem več živeti. Star sem, slaboten in čisto sam pri hiši. Pomagajte mi! Svetujte, kaj naj naredim .. .«• Tako je bilo med družim napisano v pismu. Uslužbenec se je znova sklonil nad p o pisanim papirjem, iztrganem iz nekega zvezka. Znova je prebral vrstice. Potem se je dvignil, šel v sosedno sobo in se pogovoril še z drugimi. Naslednje dni se je uslužbenec občine napotil v to oddaljeno naselje pod Jelovico k zapuščenemu starčku. Starček je živel re< v zelo neprimernih razmerah. Hropel je od naduhe in se kdaj povzpel po lestvi na pod, da je nakrmil edino suhljato kravico, ki je bila v zatohlem hlevu. Po vojni so se vsi otroci poženili in šli po svetu. Ostala sta sama z ženo. Toda lani je žena umrla. Sedaj je sam. Kuhati ne zna, hišna dela mu ne gredo, težjih zunanjih del ne zmore več. Največ pa so vedeli povedati sosedje. Od vseh otrok iz te male, gorske kmetije, sta danes samo še dva, ki bi pravzaprav mogla in bi tudi lahko pomagala. Toda oba; hčer, ki je poročena v Zagrebu ter sin Jerman, ki je v Ljubi ani, se za starega ne zr^^:>i. Vr"'—t $ta bila skupaj doma. Toda zmeraj sta se prepirala s starim za >doto«, za to, kdo ima pravico posekati tistih nekaj smrek pod senožetjo in podobno. Stari se je vsemu temu upiral in vsa stvar se je končala tako kakor je še danes: nihče izmed njiju noče slišati več o obveznostih do očeta. To se je pokazalo tudi ondan, ko je prišel Jerman na občino, kamor so ga poklicali. »Zakaj pa ne vzamete očeta k sebi?« so ga vprašali. »Naj ga vzame sestra v Zagreb! Jaz se ne bom s tem pečal! Tudi stanovanja nimam tako velikega v Ljubljani. In končno — saj ima zemljo! Ničesar nisem od tam vzel. Tistemu, ki bo dal zemljo in vse, tisti naj se briga za njega« je dejal hladno Jerman. Zaman so mu dopovedovali, da so pač tam iz roda v rod otroci lepo skrbeli za starše kot povsod po svetu, da je moral oče nekoč delati od teme do teme, da je preživel otroke, da tiste bregovite kmetije pod Jelovico v današnjih časih nihče več noče in podobno. Nič ni pomagalo. »Tam ima zemljo, kar naj se sam oskrbuje,* je trmasto vztrajal Jerman pri svojem, brez najmanjšega občutka dolžnosti do staršev. 4. c. Mlcdinska pcltična šola na Jesenrcoh ^oteklo sredo, 12. oktobra, je •niči obč nskega odbo-n:i Jesenicah plenum v zbornici obč nskega odbo-ra SZDL ^nskega komiteja LMS. Na bo me I drugim govorili o cJni vzgoji mladine in o pri- pravah na volitve v osnovne mladinske organizacije. Na Je-seneah bodo organiz:rali tri- i , no mladinsko politično šolo, ki jo bodo obiskovali mladinci in mladinke-člani sekretariatov osnovnih organizacij. - NFAV YORK, 11. oktobra -Kakor poroča TASS je predsednik sovjetske vlade Nikta HruiCev pred odhodom iz Ne\v Yorka, kier je vodil de-l"**acijo Sov;etske /veze na XV. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, govori! na letališču. Potem, ko |e poudard, da odhajajo oni in minister Grom i ko iz New Yorka dobro razpoloženi, je izjavil, da meni, da so se pojavila nekatera znamenja, da je upanje, da se bodo najvažnejša mednarodna vprašanja reevala na z iscrtanih Generalne skupščine. Hruščev jc izrazil pesebno zadovoljstvo zaradi Icra kako je bilo sprejeto vprašanje o problemu odstranitve kelo-nialne^a režima. Po njegovih besedah pomeni proceduralni sklep ,o kraju, kjer bodo o tem razpravljali veliko /maso za narode, ki se bore za sa-mOStojnOSt, kol tudi za narode vseua sveta Zdravstveni dom v Tržiču bo km \Iu pod streho. Pred dnevi pa so se V neposredni bližini novega objekta lotili tudi gradnje novega šolskega poslopja. Na sliki: Zdravstveni dom med gradnjo GORENJSKE !Z NAŠIH KRAJIV SOBOTA, 15. OKTOBRA 196' Število turistov se stalno veča »Nageljnov teden" tradicionalna prired;tev r NAS RAZGOVOR Ob zaključku turistične sezone je Turistično društvo v Kropi ugotovilo, da je letos obiskalo Kropo 70 šolskih razredov, razen tega pa še 6000 drugih turistov, od tega približno 2000 tujcev. Vsi so prihajali največ e Bleda in okolice. Vsem obiskovalcem so odborniki in člani Turističnega društva nudili vsestranske informacije o tem zgodovinskem kraju Gorenjske. — Prav tako so poskrbeli za inozemske goste, tako da so dobili prevajalce. Kljub temu, da v Kropi ni prenočišč, so obiski le- USPEŠNI REJCI -AMATERJI Jesenice — Društvo rejcev malih živali obstaja na Jesenicah že od leta 1953. Prvotna letna kapaciteta je znašala 600 piščancev, vendar se je število teh zaradi novega valilnega aparata zelo hitro večalo, tako da letos znaša število izvaljenih piščancev 28.000. S pomočjo občine in Železarne Jesenice so si člani DRMZ zgradili lastni društveni dom, vendar so pri gradnji mnogo pripomogli tudi člani društva, saj so prispevali 200.000 dinarjev in opravili preko 1000 prostovoljnih delovnih ur. Prodajo piščancev - pohancev je prevzelo Trgovsko podjetje Delikatesa z Jesenic in jih prodaja na tržnici po 400 dinarjev za kg. Enodnevne piščance pa oddajajo kmetijskim zadrugam pa tudi privatnikom. V Sloveniji edino na Jese-cah delajo pri vzreji piščancev amaterji. toviščarjev in turistov iz leta v leto večji, zato Turistično društvo skrbi, da domačini stalno pazijo na lepoto samega kraja. Posestniki so letos obnovili 12 starih hiš, v zadnjih letih pa nad 60. Razen tega pa je Turistično društvo dvakrat očistilo vsa pota plevela in drugih na-vlak. Za »-Nageljnov teden«, 16. julija letos, so organizirali kulturno prireditev s sodelovanjem Svobode z Jesenic pod naslovom »Izpod očaka Triglava«. — Kot vsa pretekla leta je tudi letos v avgustu društvo organiziralo obisk rojakov, ki živijo izven domačega kraja. Gostom, ki jih je bilo preko 100, so pripravili kulturni spored in organizirali izlet na Jamnik. Sklenili so, da bo ta obisk rojakov postal tradicionalen. S. R. V. Dejstvo je, da v zadnjem času spričo velikega porasta prometa motornih vozil na gorenjskih cestah, predstavljajo vprežna vozila in kolesarji posebno na cesti I. reda res veliko oviro hitremu prometu. To vrzel se da prav gotovo odpraviti z določenimi ukrepi, je pa to tudi stvar posameznikov, lastnikov vprežnih vozil in kolesarjev, koliko imajo razumevanja, da dajo prednost hitrejšim vozilom. O tem nam je nekaj več povedal v razgovoru komandir prometne milice pri prometnem odseku Oddelka za notranje zadeve OLO Kranj, tovariš RADO MOHORlC: ►Vozniki vprežnih vozil in kolesarji predstavljajo najhujšo oviro v prometu v nočnem času, ker nimajo luči. Zato je bilo nujno, da se prepove tem koristnikom vožnjo na cesti I. reda, in sicer od Jeperce do Jesenic. V izjemnem primeru, ker še ni nobene obvozne poti na odseku ceste I. reda od Bistrice do Podvina, je podnevi dovoljena vožnja vprežnih \ozil in kolesarjev na tem aelu ceste. Ko pa bo izgotov-ljen obvoz za vsa ta vozila, bo tu prav tako veljala prepoved, kot na ostali cesti I. reda.« -Ali so s tem ukrepom prometnega odseka nastale kakšne težave?« »■Problemi so nastali pred- vsem tam, kjer imajo kmetje na zelo neprikladnem mestu obdelovalno zemljo in so poti, ki vozijo po njih privatna last. Zato se dogajajo pri* meri, da drug drugemu ne dovolijo voziti po teh obvoznih cestah. Prav gotovo bi bilo precej bolje, če bi imeli lastniki teh obvoznih poti in poti, ki vodijo na polje, morda celo čez dvorišča, malo več razumevanja do tistih, ki morajo uporabljati te poti, pa niso njihova last. S tem da dovolijo prevoz po teh cestah lahko precej prispevajo k zmanjšanju števila prometnih nesreč.« »■Kaj pa kolesarji?« »Najbolj je kritično stanje za kolesarje, ki se vozijo iz Radovljice in Žirovnice proti Jesenicam. Kolesarska steza je za sedaj zasilno urejena samo na odseku od Podvina do križišča pri Lescah. Stanje se bo seveda izboljšalo takrat, ko bodo imeli občinski ljudski odbori na razpolago dovolj sredstev za gradnjo kolesarskih steza. Te obvozne steze bodo začeli urejevati že prihodnje leto.« »■Prizadeti vaščani iz Brega pri Lescah so se obrnili na naše uredništvo z vprašanjem, kako se bodo vozili s kolesi v Lesce, ker se drugje ne morejo, kot po cesti I. reda. Zanima nas, kaj ste vi ukrenili v zvezi s tem?« % »Vsi kolesarji, ki se vorf? 9 jo iz vasice Breg v Lesce, £ bodo dobili posebna tlovo-Q ljenja za vožnjo po cesti $ I. reda na tem odseku, ki Q bodo veljala do takrat, ko SJ bo tudi za te urejena po-SJ sebna kolesarska steza.« M. Z. Kratke iz Škofje Loke zvedeli &m& V neposredni bližini poštnega poslopja v Skofji Loki so pred kratkim odprli nov kiosk za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov. Pred lepo urejenim kioskom bodo speljali pot za pešce, ki naj bi peljala preko novega visečega mostu čez Soro. Nabiralna akcija za obnovo požganega dijaškega doma v Sk. Loki lepo napreduje. Doslej so prispevale največ lesa in denarja Kmetijska zadruga v Poljanski dolini pa tuid nekateri posamezniki. Denarno so priskočila na pomoč tudi mnoga škofjeloška industrijska podjetja in ne- katere tovarne v kranjskem kovosti živil, ki jih brezplačno okraju. pošiljajo šolam in nekaterim — — — drugim ustanovam. Prebivalci spodnjega dela Sk. Loke, ki stanujejo v Demšarje-vem naselju, bi radi dobili nov most čez Soro. Sedanji leseni most je dotrajal, kar se je še posebno pozalo v zadnjih deževnih TRETJI V OKRAJNEM MERILU PODNART - V soboto, 8. 10, je bil v Podnartu redni letni občni zbor DPD Svoboda Podnart. dneh, ko je voda tako narasla, Pogovorili so se o delu v m: da je ponekod prestopila brege ve. Prehod čez most je nevaren posebno ponoči, ker so na nekaterih krajih pravcate luknje in se mimogrede lahko polomiš. Koristniki mostu upajo, bo na gradnjo novega treba čakati toliko časa, stari sam od sebe zruši. Razprava o zaščiti pri delu Člani mednarodne pomoči CARE so v ponedeljek, 10. oktobra, obiskali skladišča nekaterih zo-vodov (Dom slepih, Dijaški dom) in se prepričali o stanju in ka- nulem letu in ugotovili, da je bilo zelo plodno. Dobili so priznanje, ki jih v okrajnem merilu postavlja na tretje mesto. Na občnem zboru so nadalje raz-da ne pravljali tudi o programu dela mostu za v prihodnje. Sedaj jih najbolj da se tare pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi jih rabili za dokončno dograditev kulturnega doma v Podnartu. KRANJ — V soboto, 15. oktobra, bo v Delavskem domu v Kranju odprta razstava o zaščiti pri delu, ki jo bo organiziralo Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov v Kranju po sklepu PRIKAZANI USPEHI Podnart — 2e na zadnjem občnem zboru so člani aktiva mladih zadružnikov v Podnartu ■klonili, da bodo v jeseni pripravili kmetijsko razstavo, vendar je do nedavnega kazalo, đa svoje zamisli ne bodo uresničili. Na eni izmed zadnjih >ej mladih zadružnikov pa so izvolili pripravljalni odbor in takoj eačeli z delom. Pod pokroviteljstvom kmečke zadruge in s sodelovanjem žena - zadružnic bodo odprli razstavo v nedeljo, 16. oktobra, ob 8. uri. Obiskovalci bodo tako seznanjeni s poljedelskimi in aadjarskimi uspehi v tem letu, žene zadružnice pa bodo razstavile konservirano sadje in •okove. Beležka MALOMARNOST ALI NESREČA KRANJ - Vest, da so v Stra-žlšču le začeli z gradnjo potrošniškega centra je nadvse razveseljiva. Toda že v začetku se je zataknilo. Ko so z buldožerjem izkopavali zemljo za temelje, so v torek okrog 14. ure, pretrgali podzemeljski električni kabel. Velik del Stražišča je ostal brez elektrike in jo dobil šele v sredo popoldne. Pri tem jc bila povzročena precejšnja škoda in zgolj po naključju ni bilo človeških žrtev. Ce bi sešteli stroške, ki so jih imeli tamkajšnji prebivalci, ker ni bilo toka in škodo zaradi okvare na kablu, bi verjetno dobili precejšen znesek. Zato se sama po sebi vsiljuje misel, kdo je kriv za nastalo škodo? Na dlani je, da v tem primeru ne gre za nesrečo, marveč le za malomarnost. Kje leži zemeljski kabel bi morali tisti, ki so delali načrte za potrošni ki center vedeti. Zato hi morali še posebej opozoriti nanj izvajalce del. Podoben primer smo v Kranju že imeli in sicer ko so z buldožerjem urejali ob Zdravstvenem domu cestišče. Tudi tedaj je bila povzročena precejšnja škoda, saj je buldožer pretrgal eno glavnih vodovodnih cevi. Vse torej kaže, da prva izkušnja pristojnih ljudi ni izučila. Jih bo druga? stalne konference mest. Razstavili bodo slikovni material v zvezi z nezgodami pri delu in varnostno vzgojo ter grafičnim prikazom nesreč na delovnih mestih po povodih, vzrokih in posledicah. Razstavo bodo organizirali predvsem z namenom, opozoriti organe družbenega in delavskega upravljanja ter proizvajalce na problem zaščite pri delu. Številni primeri nesreč na delovnih mestih namreč kažejo, da temu vprašanju posvečamo še vse premalo skrbi, čeprav to ni le socialno, temveč tudi pomembno gospodarsko vprašanje. Pred prvin večorom »Tribune Daš b dni« Jesenice — Novost, ki jo uvaja jeseniška Svoboda v letošnji sezoni, so večeri pod naslovom -Tribuna naših dni«, ki bodo zajemali ciklus poljudno-znan-stvenih razprav z aktualnimi temami. Določene teme bodo obravnavali v obliki, razgovorov z vidnimi kulturnimi, političnimi in drugimi javnimi delavci. Za pestrost večera bodo poskrbeli z vmesnimi točkami zabavne in klasične glasbe. Na prvem večeru, »Razgovor o filmu« bodo v poljudni obliki prikazali zgodovino filma, razvoj kinematografije v jeseniški občini ter nekaj zanimivih številk iz jeseniškega kinopodjetja, nadalje vpliv filma na mladino, filmska vzgoja mladine, vloga staršev pri filmski vzgoji in podobno. GRADNJE NAJ SE ČIMPREJ ZAKLJUČIJO Kranj — V torek, 11. oktobra zvečer, je bila v Kranju redna seja upravnega odbora Planinskega društva Kranj z udeležbo vodij odsekov, komisij in Gorske reševalne službe. Ugotovili so, da se je gospodarsko stanje v društvu v zadnjem obdobju precej izboljšalo. Težave pa imajo z gradnjami postojank, vendar Dom na Krvavcu kljub nekaterim težavam hitro spreminja zunanje lice, tako da bodo prizidek — novi del doma, v kratkem zasteklili. — Do letošnje zimske sezone bodo skušali urediti jedilnico, da bodo v njej lahko postregli številnim smučarjem in izletnikom, ki jih je vsako leto več. Odločili so se tudi za gradnjo in preureditev nekaterih prostorov pri »Koči ob žičnici«, med drugim pa so govorili tudi o dokončni gradnji doma na Smarjctni gori. -an ZA BOLJŠE DELO Koprivnik — Ker je ta vas precej oddaljena od mesta, so tamkajšnji prebivalci mnogokrat v zadregi, kako nudili ponesrečencu prvo pomoč. Zato so že lani poslali člana prostovoljnega gasilskega društva na seminar za prvo pomoč v Kranju. Omenjeno gasilsko društvo je že ves čas svojega obstoja zelo iznajdljivo. Letos so izvedli akcijo za nabiranje prostovoljnih prispevkov z:i nabavo motorne brizgalne, da bi čim uspešneje opravljali svoje naloge. SPET TEČAJ ZA ŠOFERJE AMATERJE PODNART - Na zadnji seji Avto-moto društva v Podnartu, ki je bila v petek, 7. oktobra, so med drugim sklenili, da bodo pričeli z novim tečajem za šoferje amaterje in sicer 23. oktobra. Verjetno bo za ta tečaj sedaj še večje zanimanje, ker so v minulem tednu kupili nov osebni avto Zastava 600. Kot vsako leto, tako bodo tudi letos v novembru pričeli s predavanji o prometnih predpisih v pionirskih avto-moto krožkih v osnovnih šolah na Ovsišah, v Ljubnem, v Lipnici in Podbrez-jah. Po končanih predavanjih bodo pionirji delali izpite za prometne značke I. in II. stopnje. SJ V DPD Svoboda na Jesenicah je bilo v letošnjem letu vključenih 500 aktivnih in podpornih članov. Društvo je bilo razdeljeno na 7 samostojnih odsekov in 2 komisiji, od katerih je številčno najmočnejša godba, ki šteje 54 članov. Razen godbe deluje v Svobodi še 20-članski komorni pevski zbor, 30-članska skupina folkloristov, dalje DOLIK, ki šteje 20 članov ter plesni krožek in mladi harmonikarji. © II. knjiga Ivana Mohoriča — Zgodovina obrti in industrije v Tržiču, ki je izšla ob letošnjem jubilejnem predilniškem prazniku, obsega 520 strani in je bogato ilustrirana. O Jeseniški železarji so imeli svoje domove oddiha kar na 4 krajih, in sicer v Crikvenici, kjer imajo lasten dom, v Opatiji v hotelu »Otokar Keršova-ni«, v campingu v Kaštel Luk-šiču in na Mežaklji nad Jesenicami. Povsod je bilo letos znatno večje število članov kolektiva kot lani, tako da so bila sredstva, v ta namen planirana, 100-odstotno izkoriščena. O Vzgojnim domovom v našem kranjskem okraju manjka predvsem prostora in stalnega vzgojnega kadra. Domovi se nahajajo v amortiziranih barakah, gradovih, v bivši strojarni in nekdanjem gostišču. Vsi so prenapolnjeni. Ustrezne prostore ima samo Dijaški dom v Kranju, v gradnji pa je sodoben dom na Jesenicah. SJ Pri letošnjih zaključnih izpitih na gimnazijah, so si dija- 9 S O Šolo bodo povečali Kamnik - v Kamniku gradijo dvonadstropno šolsko poslop- V torek, 11. oktobra zvečer, je v Loki občinska zveza Svobod in m.ii'cmu DPI) Svoboda v upo skupno z radijskim in televiziju prostoru se bo zbirala skoljcloš kratkem pa bodo uredili še eno in časopisov PROGRAM DELA Bled — Pred dnevi je bila na Bledu seja predsedstva občinskega odbora SZDL. Člani se-kretirata so obravnavali program dela in sprejeli predlog, naj bi različne probleme političnega vprašanja, družbeno samoupravljanje, probleme idoj-no-političnega dela, kulturne ter izobraževalne dejavnosti in podobno. Na seji so se tudi zedinili, da se pri občinskem odboru formirajo: komisija za družbeno samoupravljanje, komisija za organizacije in društva, za idejno vzgojno dido, organizacijsko kadrovska komisija, komisija za predloge in pritožbe ter ženska komisija. AMD BOHINJ JE SPET ZAŽIVELO Bohinj — Po dveletni popolni nedelavnosti je Avto-moto društvo v Bohinju ponovno oživelo. Tako je v pripravah za zamenjavo vozniških dovoljenj pripravilo tri zelo uspela predavanja o prometni varnosti in organiziralo predvajanje ustreznih filmov za občinstvo. Te dni pa je pričel z delom nov tečaj za voznike motornih vozil, ki ga obiskuje 71 kandidatov. Tečaj bo trajal 6 tednov, in sicer Domu zveze borcev v Skofji petkrat tedensko. Društvo si je prosvetnih društev predala do- nabavilo nov osebni avtomobil rabo opremljeno klubsko sobo, FIAT 600 ter odprlo svojo pi-kim sprejemnikom. V klubskem sarno, ki je dvakrat trd-nsko na ka mladina pa tudi odrasli, v razpolago članstvu in mopedi-sobo namenjeno za bralce knjig slom za izdajanje potrdil o poznavanju prometnih predpisov. je. Ce bi se z dozidavo vanj preselila severna osemletka, bi bila zgradba za vse učence že sedaj premajhna. Zato je Občinski ljudski odbor na zadnji seji sklenil, da odobri posojilo za dograditev še enega nadstropja, s čimer bi pridobili 7 novih učilnic. Projektant novega šolskega poslopja je ing. Emil Navinšek, gradi pa ga Gradbeno podjetje Projekt iz Kranja. Pomanjkanje šolskih prostorov je v Kamniku zelo kočljivo. V južni osemletki so kljub prenatrpanim razredom morali za tri oddelke uvesti tretjo izmeno, severna osemletka pa gostuje z dvema razredoma v stanovanjski hiši. Pošto v novem oli starem poslopju? Kamnik - Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Kamniku so razpravljali o preselitvi poštnih uradov, ki so postali v sedanjem poslopju pretesni. Ker se bo v kratkem banka preselila v novo poslopje, so nekateri predlagali, naj bi pošta odšla v stare bančne prostore, vendar je predlog vzbudil upravičene pomisleke. Vprašanje je namreč, kje bi se potem ustavljal pntm avto in iz-tovarjal pisemsko in paketno pošto, ker je na vogalu glavnega trga prepovedano vsako parkiranje. Vprašanje je torej še vedno odprto, misel naj bi zgradili na Trgu talcev novo poštno poslopje pa je vsekakor utemeljena. ki izbirali naslove nalog v **" glasju s predmetnimi preda**" telji. Več kot polovica nalog " bila s področja prirodosl<>vn° matematičnih predmetov, i"'** cer 65, 46 iz družbenih in le ™ iz ostalih predmetov. £ Obč. odbor Rdečega kri* v Kranju je naprosil sindikat podružnico tovarne »-Iskra* * Kranju, naj bi med člani W lektiva skušala pridobiti 84 Pr°" stovoljcev, ki bi bili voljni dat1 nekaj svoje krvi za bolnišnic TBC na Golniku. Z razumevanjem in človekoljubnostjo se namesto 84 prijavilo kar precej nad 100 članov kolektiva, od *jm terih jih je 107 kri že oddalo-medtem ko bodo preostali 0••!jskega prvenstva ob 8- uf na stiristeznem kegljišču Tri' glava; JESENICE - ob 8. uri P1"1' Cetek Gorenjskega prvenstv* za ženske. NAMIZNI TENIS LJUBLJANA - tekmovanje za Tedijev memorial; KRANJ - prvenstvo gorenjske s pričetkom ob 8- uf v Delavskem domu. OSTALO Dovje-Mojstrana l> in«'« v soboto ustanovni občni 7.bOf Društva ljudske tehniki". Predoslje Veliko meddrO-žinsko strelsko tekmovanje0 6. obletnici razvitja pi'Hi")r*" Kranj - Pred Mlekar*** lolo v Clrčah strelsko tek"'1^ vanje, ki ga priredi SI) To" Nadi/.ar. GORENJSKE sobota, 15. OKTOBRA 196» NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO Po naših delovnih kolektivih Raj je in kaj ni všeč članom kolektiva »Peko« v Tržiču Tovarna obutve Peko v Tržiču je s svojim novim obratom postala pomembna tovarna te vrste v državi. Toda ondan, ko smo razgovarjali s posameznimi člani kolektiva, se nismo zanimali za pro'zvodnjo in razvoj tovarne. Beseda je nanesla na druga vprašanja o življenju, delu in zaslužku delavcev in podobno. Pri tem so delavci povedali marsikaj, kar jim je zadnje čase všeč pa tudi kar jim ni. ANKETA V PREDALU Preteklo zimo so v tovarni Pe-*° organizirali anketo, kot so to naredili že v mnogih naših ko-lektivih. Delavci so odgovarjali ^a številna vprašanja, kaj misli- gradnjo je že 12. Mnogi niso navdušeni za etažno hišo, ker bi raje imeli ločeno enostanovanj-sko hišico z vrtom itd. Toda taka oblika gradenj je v industrijskem Tržiču zaradi stiske s pro- )° o organizaciji dela, o možnosti štorom nemogoča in hkrati tudi *a povečanje delovnega uspeha, dražja. Po sedanjih računih za- 0 delovnih pogojih, o odnosih gotavljajo, da bo etažno stanova- v kolektivu, o življenju v pod- nje stalo samo 2,5 milijona di- JetJu in doma itd. Delavci so ob narjev. Kot sodijo bodo delavci 'ern mnogo govorili o posamez- morali mesečno odplačevati po n'h problemih, o težavah in per- 5.000 dinarjev. Ta vsota je torej sPektivah podjetja in o drugih še nižja kot najemnina za tako *tvareh. Zelo nestrpno so priča- stanovanje, kadar bo obračunana kovali izid ankete. To pa ni šlo po ekonomski ceni. Vsekakor de- •ako hitro. Zavod za izobraževa- lavci precej govorijo o tej grad-^e kadrov in proučevanje orga-•"»»Pile dela v Kranju, ki je *nfteto organiziral, je lahko šele etos v mesecu maju izročil pod- Set W dva izvoda končnega cla- nji in o štednji za lastna stanovanja. TOPLE MALICE Naslednja stvar, ki je delavcem všeč v kolektivu, je nova °fata, kier so bili komentarji menza, ki so jo tam odprli pred a5važnejših ugotovitev izvedene dobrim tednom. Doslej je bil tam *nkete, kakor tudi tabele in šte- ie slabo urejen bife, kjer so de-JUčni prikaz mnenja kolektiva o lavci kvečjemu lahko dobili rajnih problemih v tem podjetju. zen obloženih kruhkov še hre-0cJa ti izidi ankete n:so našli novke ali klobase. Sedaj pa so Pt med kolektiv. Elaborata sta uredili lepo merizo s 120 sedeži, nm!V nekih Predalih rj\č"~ z leP° urejeno kuhinjo in bife- vahne na takih" sestankih "pred- "vodstva in kadrovskega oddel- jem posebej. Skupno je podjetje logi in prip0mbe delavcev zelo dalo zato okrog 5 milijonov di- no prav. Zato pri hrani ni nobenega popusta. Samo režijo za menzo še krijejo v okviru celotnega podjetja. Kuharica je povedala, da sedaj že lahko skuha 200 obrokov. Vsak dan jih je več. Cez kak teden bodo tam kuhali tudi kosilo. Kar 80 delavcev se je že javilo. V glavnem so to samci, ki jim po končanem delu ne bo treba hoditi po tržiških gostiščih, marveč bodo lahko kosili v domači menzi, in sicer za 110 dinarjev. 32 ENOT KOLEKTIVA Ze lani so v kolektivu Peko uredili ekonomske enote. Teh je kar 32. Vsaka enota ima svoj redni mesečni obračun. Te enote so tudi osnova za nagrajevanje, kar so vpeljali že v začetku septembra lani. Zlasti v začetku je bilo precej razlik med posameznimi enotami. Ponekod so prejemali več, drugje manj. To je delalo hudo kri. Toda ne dolgo. Organizirali so mesečne sestanke po teh enotah z delavci in še preden so prejeli kuverte z denarjem, že razpravljali o vzrokih zakaj imajo več ali manj zaslužka. Včasih, kot pravijo, je bila krivda drugje, največkrat pa prav v delovni enoti sami. Zdaj se ne jezijo več. Toda razprave so zelo ži' Gospodarske vesti Uvoz opreme za pohištvo. V letu 1961 bo po predvidevanju Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije uporabljeno za nakup obrtniške opreme 5 milijonov dolarjev. Od tega bo porabljeno za stroje za predelovanje kovin in za elektrotehnične stroje 1 milijon 250 tisoč dolarjev, za aparate za likanje in čiščenje 250 dolarjev, za stroje za predelavo lesa, za živilsko dejavnost in usnjarske stroje 250.000 dolarjev, za stroje za gradbene stroje in opremo pa približno 20 % vseh razpoložljivih sredstev. Promet v koprskem pristanišču. Do konca septembra je podjetje »-Pristanišče Koper*- opravilo 117.050 ton blagovnega prometa in s tem izpolnilo 97.5 % letošnjega plana. Na uvoz je odpadlo 71.382 ton, na izvoz pa 15.989 ton, na tranzit 2397 ton in na razvoz pa 27.282 ton. Ker je za ta mesec napovedan prihod še nekaterih ladij, je upravičeno predvidevanje, da bo letni plan že konec oktobra presežen. Izvoz turističnih avtobusov v ZAR. Tovarna motornih vozil »Avala« iz Zemuna je te dni odpremila prve majhne turistične avtobuse v ZAR. »Avala« se je s posredovanjem trgovinskega podjetja »Jugoavto« dogovorila za prodajo 60 takih avtobusov v vrednosti okoli 350.000 dolarjev. Do konca leta bo dobavljeno 20 avtobusov, ostali pa naslednje leto. Komercialno tehnični biro ■»Iskre-« v Titogradu. Tovarna »•Iskra« iz Kranja je odprla v Titogradu svoj komercial- no - tehnični biro, ki se bo sprva ukvarjal predvsem s prodajo, pozneje pa se bo razvil v center za vzgojo kadrov, potrebnih za oskrbovanje telefonskih, kinoaku-stičnih, avtomatskih in drugih naprav, ki jih tovarna proizvaja. Biro bo »icrbel tudi za kooperacijo med elektroindustrijo Crne gore in slovenskimi elektroindustrij skimi podjetji. Tovarna »Sava« iz Kranja je odprla svoj obrat na Vrhniki. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju je pretekli teden odprla na Vrhniki poseben obrat za proizvodnjo gumirane konfekcije. V obratu bo v začetku zaposlenih 800 delavcev, ki so bili že na praksi v kranjski tovarni. Glede na to bo proiz-\ odnja v vrhniškem obratu lahko nemoteno stekla. Dve temni strani Utemeljena odpoved še vedno brez epiloga - Nedosledno izvrševanje predpisov je v škofjeloški občini dalo povod govoricam Dve leti se že vleče temna senca nad Trgovskim podjetjem »Merkur« iz Škofje Loke. Dve leti, to je od ustanovitve, ko je bil za direktorja novega podjetja postavljen Martin Savnik, ki je bil prej upravnik proda- »Moda«, spet zabeležili primanjkljaj; tokrat v vsoti 77.571 dinarjev. O tem so bili s strani direktorja takoj obveščeni vsi pristojni organi in zadevo so takoj začeli preiskovati. Preiz-kava pa je dala prve rezultate jalne Kmetijske zadruge, ki pa šele po enem letu. Zakaj tako Sele pred tednom so na ple-Urr»u sindikalne organizacije v Podjetju prišli na dan s tem ela-V^a'om in ga končno, na željo *'ndikalne organizacije izročili del da kot avcem na vpogled. Pravijo, j** so se tako pozno spomnili na /?• ker zaradi rekonstrukcije ni 110 časa, ker so bili delavci na ?°Pustih itd. Končno ni pri tem riva samo uprava, marveč tudi *ln°ikalna organizacija in samo-frravni organi, ker niso prej zadali naj jih seznanijo z re-Uitati ankete. Res je le, da je jaketa, ki je stala kolektiv sko-1 300.000 dinarjev, že dokaj iz-j . 'a na pomenu. Cas, ko so . lavci nestrpno pričakovali izide bi bili dokaj dovzetnejši za .. tp&njevanje v anketi ugotov-rt^nih težav, ta čas je že skoraj-Oiinil. Celo več! »Zaorta an-a-- Je sprožila med kolektivom 8°Vf>rico. češ da jih zato nočejo 2r>aniti ■/. nienimi zaključki, k(ir n°nie kolektiva nekaterm poreznikom ni všeč. Koliko je j. »em resnice bodo lahko sedaj, Orav pozno razpravljali na božičnih sestankih. StKDNJA ZA STANOVANJE Lani sn za delavce tega kolek-z,)zi,'ali 12 novih stanovanj, bi k pa '(> v Petnadstropni °k na b i,lh,i" 8t 0 20 članov kolektiva udobna '^'invonH v m<*rtih pa Imajo bfYe gradnje. Pri teh grad-vah k j° sodelovali delavci sami. v sredstev bodo prispevali narjev. Pravkar je minil čas malice. Delavci so že odšli nazaj na delo. Pogovorili smo se z osebjem, ki je zaposleno v menzi. Vsak dar napravijo enolončnico. Poln krožnik z kruhom vred prejme delavec za 50 dinarjev. To je skorajda visoka cena! Toda, kot so povedali, spričo ekonomskih enot so delavci dokaj bolj občutljivi za vsak izdatek, kar je edi- konkretni in koristni. Kot so povedali v upravi je tamkajšnje nagrajevanje odvisno od treh glavnih pokazateljev: od količine proizvodnje in od ekonomičnosti poslovanja vsake posamezne enote ter končno od rentabilnosti podjetja kot celote. Delavci so že zelo seznanjeni z vsemi podrobnostmi okrog norm in z vsemi pokazatelji, ki vplivajo na končne zaslužke posameznika. -1. c. je imela tedaj primanjkljaj. — Tisti primanjkljaj je takratni maloštevilni kolektiv sicer skupno z upravnikom povrnil. Čeprav proti predpisom, je zbral manjkajočo vsoto — 67.837 din. Komisija za razpise in imenovanje direktorjev pri ObLO Sk. Loka je predlagala za direktorja »Merkurja« torej človeka, za katerega je vedela, da je do takrat delal proti predpisom. Lani ob prvem tromesečju pa so v »Merkurju«, v poslovalnici "t i 'r stavi, kjer bo, kot je jeno, v maju 1981. leta do- bili ostale« pa si bodo izpo- p 11 iz ustreznih skladov in jih em mesečno, vplačevali na-('s,° najemnine. Prijav za tako Novo men/o so člani delovnega kolektiva »Peko« sprejeli z velikim zadovoljstvom Iz enačenje MVNI USLUZHENCI IMAJO PRECEJ M/JE OSEBNE niti. Toda ta predlog ima vedno JJ°HODKE KOT ČLANI DELOVNIH KOLEKTIVOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, ZATO JE TREBA EfHSKATI NOV PLACNI SISTEM JAVNIH USLUŽBENCEV Številke, pozitivne ali negativ-J*» to vedno dobrodošle. Z njimi lahko pomagamo priti do po-ern'>>ul> zaključkov. Seveda pa ye ^ieJo biti suhe, marveč moraio ' opredmetene, če hočemo, da H« g! P°kažejn določeno sliko ali \fn}e- Zato bom za uvod v pro-tJ,n> ki se ga hočem tokrat h }t • najprej zapisal tudi nekij že precej razpravlja širom po do Razlike v prejemanju osebni!) dohodkov so nastale predvsem zaradi različnih načinov stimuliranja zaposlenih v javnih službah ali gospodarskih organizacijah. Ta ugotovitev kaže, da je treba v najkrajšem času spremeniti dosedanji način nagrajevanja javnih uslužbencev. O ti m problemu se tn.inj zagovornikov in vse kaže, da o njem sploh ne bodo več razpravljali. Zagovarjanje tega predloga tudi ni razumljivo, saj bi brž, ko bi spet določili neke osnove za prejemke javnih uslužbencev, v bistvu ostali tam, kjer smo danes. Določan e neke minimalne osnove za dohodek že vnaprej, izloči tiste elemente, ki so lahko stimulativni za nagrajevanje po delu in ki se v zadnjem času v naših gospodarskih organizacijah vse boli uveljavljajo prizadevnostjo. Da ima predlog vse osnove za uresničitev, so pokazali tudi zaključki enega zad-nih zasedanj republiškega sindikata javnih uslužbencev. Nagrajevanje javnih uslužbencev na osnovi njihove storilnosti, je tudi v skladu s sedanjo fazo našega celotnega družbenega razvoja. Gre za to, da vsaka teritorialna poli-tično-u pravna enota (komuna predvsem) odloča o nagrajevanju zaposlenih na svojem območju. Med te pa ne sodijo le zaposleni v gospodarskih organizacijah, temveč tudi uslužbenci državne uprave in drugih javnih služb, skratka vsi delovm ljudje. Vseka- h0vega kolektiva. Rezultat taks kor pa bo uresničitev te zamisli ne?a plačnega sistema javnih zamotana naloga. Predvsem se bo- u$lužbencev bi bil v prihodnje v do pojavili problemi, kako meriti vcHk0 korist celotni družbi, pred-stor'ilnosti javnih uslužbencev v vsem posameznim komunam in določeniJ) primerih. Problem me- tudi posameznikom. Vsekakor bi Pri vsem tem gre torej za dvoje: direktor Martin Savnik je delal proti predpisom (zato so bili primanjkljaji), organi občinskega ljudskega odbora pa tudi delajo »proti predpisom«, saj bi se sicer utemeljeni odpust ne mogel tako dolgo za-vlečevati. B. F. Obisk v jeseniški železarni Jesenice — V ponedeljek, 10. oktobra, je obiskala Železarno Jesenice francoska delegacija, ki jo sestavlja 6 metalurških strokovnjakov iz Francije in 2 iz Luxemburga. Gostje, ki se mude v naši državi že od 1. oktobra, so si v dopoldanskih urah v spremstvu predstavnikov Železarne Jesenice ogledali metalurške obrate ieseni^ke železarne in tehnični muzej. Na sprejemu, ki je sledil so se pogovorili o proizvodnu, o delavskem samoupravljanju, o družbenem standardu delavcev in podobnem. Člani Svobode z Jesenic pa so gostom pripravili večer narodnih plesov in pesmi jugoslovanskih narodov. U. Sedmi mednarodni sejem »SODOBNA ELEKTRONIKA* V LJUBLJANI V dneh od 15. do 23. oktobra bo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani pomembno prizorišče velike sejemske prireditve — VII. mednarodnega sejma elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike, ki nosi naziv »Sodobna elektronika«. Ta tradicionalni sejem bo prikazal najnovejše dosežke na področju avtomatizacije, merilne in vakuumske tehnike. Za letošnji mednarodni sejem »Sodobna elektronika« je v svetu izredno veliko zanimanje. To _________________- nam potrjuje mnenje, da si je ta ljubljanski in jugoslovanski specializirani sejem uspešno utrl kvalitativno nove metode za oce- pot p0 svetu. Na tem mednarod-njevanje dela, saj je očitno, da so nfim sejmn bodo razstavUall iz sedanja merila v marsikaterih pri- zda, Japonske, Zvezne republi-merih pomanjkljiva. ^c Nemčije, Demokratične re- Vsekakor pa bi pomanjkljiva publike Nemčije, Italije, Švice, merila ne smela biti ovira, da se Danske, Anglije. Švedske, France bi lotili izvajanja novega načina nagrajevanja javnih uslužbencev, saj se da kolektivno dokaj dobro objektivno presoditi storilnost posamev.nika. Zatorej >e čas, da se delovni kolektivi raznih ustanov in javnih služb lotijo temeljitega razglabljanja, po kakšnih merilih bodo sami razdeievali razpoložljiva sredstva na osnovi storilnosti posameznih članov nii- počasno ukrepanje, nismo zvedeli, ko smo se pred dnevi zanimali za to zadevo v podjetju »Merkur« in pri nekaterih občinskih organih. Direktor »Merkurja« je tako šele 2. marca letos dobil v roke odločbo o razrešitvi direktor-stva s petmesečnim odpovednim rokom. Odločbo je na predlog komisije za razpise in imenovanje direktorjev potrdil ObLO, Okrajni ljudski odbor pa je odločbo zavrnil in zahteval dopolnilni postopek komisije, ki je prvo odločbo predlagala, ne da bi zaslišala direktorja. Dopolnilni postopek je izvedla komisija v drugem sestavu kot prva. Po daljši preiskavi pa ni prišla do končnega zaključka (dva člana sta bila za razrešitev, dva pa proti), zato je predlagala naj o tej zadevi sklepajo odborniki ObLO. Ti so sprejeli sklep, da se direktorja »Merkurja« odpusti. Ves material v zvezi s tem je prejel organ pri OLO. ki pa je zahteval novo odločbo, čeprav prve ni razveljavil, in ko smo se v sredo pogovarjali z načelnikom odseka za gospodarstvo, pravnim referentom in tržnim inšpektorjem pri ObLO Skofja Loka, smo videli osnutek nove, druge odločbe. Ta pa je enak prvi. Po vsem tem je odpovedni rok že z avgustom Martinu Savniku potekel, ker pa on še ni prejel druge odločbe (saj je še vedno na občini), opravlja posle direktorja že poldrug mesec preko odpovednega roka. Ker tudi ^delovni kolektiv še ni prejel druge odločbe, delavski svet še ni mogel raznravljati o direktorjevi razrešnici. fvilk i° '"(/(■,,,., vodilnih javni bnih povprečnih ose h usluž- ,, in vodilnih udužbencev • lPt>darskih organizacij pri nas •' /22; vodilnih javnih ,i jr/l'cncev in vodilnih članov Hitj m voa kolektivov movini, in to med sindikalnimi nov način plačevanja kolektivi posameznih javnih služb, kot tudi v raznih republiških in zveznih forumih, ki nenehno zasledujejo takšne pojave. Kakšen naj bi bil nov način nagraJcvania uslužbencev, se še ne Dri,-! predlog vsebuje Povsem rilJ"> toliko težji, ker je že sedaj zagotovil večjo ekspeditivnost in občine Železniki javnih usluž- težko ocenjevati delo uslužbencev prizadevnost posameznikov na poročilo o izgrat benrev m bi ga lahko primerili v gospodarskih organizacijah in s plačnim sistemom v gospodar- sploh delavcev v tehnično visoko kih organizacijah — nagrajeva- razvitih podjetij. V zadnjem pri- nu po učinku. meru skoraj ne moremo več oce- Uveljaviti ta predlog, ki bo za n-evati delavca po tem, kolikšna posamezna področja in konkretne je niegova proizvodnja v določe- t,,:„irrr \\mi le okvirno, bo vst- nem času, temveč kako zna uprav- roiCKlii'ov v inu*«»«/» ■^.-.-»_ _— ---r' •" _ ' . .. • . ■ j i 100 ■ 177 visoka kvalificira- lova, ki pa še nista dokončno iz- kakor težavna naloga. Ce hočemo liatt s stro-em, kt mu je prt delu dn-eči al, ki s, ga v splošnem zaupan, kakšno dobo bo stroj marveč edino le s formalno kva- elektrifikacijo zgornje Mimo, pa te ga bomo morali In- lahko v pogonu in podobno. To- lifikacijo in službenimi leti doline in o drugih zadevah. določenih delovnih mestih, ker bi vsak javni uslužbenec dobil za svoje delo tisto, kar si je z delom zaslužil in ne tisto, kar mu danes že vnaprej zagotavlja njegov plačilni razred, ki pa ga uslužbenec cije, Poljske, CSSR, Belgije, Avstrije. Madžarske, Nizozemske, Liechtensteina in Jugoslavije. SEJA ObLO ŽELEZNIKI Železniki, 15. oktobra — Za danes dopoldne ob 8. uri, je bila sklicana 32. skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Železniki. V izredno pestrem dnevnem redu so odborniki med drugim obravnavali poročilo o stanju in problemih šolstva v občini Železniki, nadalje finančno poročilo o stanju proračuna in skladov ob zaključku gradnji telefonske-letošnjega tretjega četrtletja, ga omrežja v spodnjem delu Selške doline in drugo. Po končani skupni seji pa je bila prav tako sklicana 31. seja občinskega zbora in 32. seja zbora proiz- inhntriji ve točno. Ohsta-ata že dva pral- ne more doseči s svojo pridnostjo, vajalcev. - Tu so razpravljali vestnostjo in stvarnim znanJem, in sklepali o najetju posojila za r .100:12.1 • ivv I0V — sc'cua ui/ukia* ,■•--------, _. -----, r- •- n------- *°do javnih uslužbencev. bi ga bilo treba temeljito izpopol- titi v najkrajšem času m z veliko rej bo treba predvsem poiskati nr/ie kvalijici- delana >cda obakrat hodišče Prvi predlog ima za iz-scdanJi plačni sistem, ki Selške B. F. GORENJSKI SOBOTA, 15. OKTOBRA 1960 =06 ueščevalec- m i J i • f I a » PRODAM Prodam plug, traktorski, nov. Naslov v oglasnem oddelku 3841 Prodam trinajst mesecev starega bika. Britof 83, Kranj 3842 Poceni prodam »Puch« — Ro-ler 125 ccm. Drakšler, Cesta Staneta Žagarja 52, Kranj 3856 Prodam kravo, mlado, dobro, devet mesecev brejo. Vari, Ceš-njica 17, Podnart 3868 Prodam barako 5 X 2,50 metra in skoraj nov moped »Colibri« — Šenčur 87 3869 Prodam trofazni elektromotor, črpalko za hišni vodovod. Slavec, Struževo 27, Kranj 3870 Prodam suhe javorove plohe, debeline 50 X 35. Ljubljanska 12, Kranj 38"1 Prodam zazidljivo parcelo 517 kvadratnih metrov v Kamniku — ob glavni cesti. Ivan Petrevčič" Zasavska 30, Kranj 3872 Prodam spalnico — staro, zelo lepo ohranjeno. Informacije Cesta Staneta Žagarja 2, Kranj — popoldne 3873 Prodam »Vespo«, cena 135.000 dinarjev, lahko tudi ček. Nart-nlkova 5, Kranj — Labore 3874 Prodam prašiča, 60 kilogramov. Mici Volčič, Gorenja vas 52, Rateče 3875 Prodam ratit opeko, 260 kosov, Takoj prodam avto »Opel okrog 22 kvadratnih metrov, lah- Olimpija« Rekord 1955, odlično ko porabno za garažo. Bratun, ohranjen. Eržen, Lancovo 30 a, Cirče 10, Kranj 3876 Radovljica 3905 Prodam enodružinsko hišo, Prodam 550 litrov mošta - ta- kompletno železno ogrodje leve- koj. Lipar, Cerklje na Gorenj- ga štedilnika in več visokih breskvinih dreves. Struževo 26, Kranj 3877 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco in vzidljiv štedilnik z dvema ploščama. Koc-janova 11, Kranj (Kalvarija) 3878 Prodam dva plemenska vola od 300 do 450 kilogramov težka. Zg. Brniki 70, Cerklje 3879 Prodam kompletno češn.:evo spalnico, staro kuhinjo, emajliran štedilnik in tricikelj. Roš, Kranj, Sempeterska 6 skem 3906 KUPIM Kupim hišo ali stanovanje — dvosobno — enosobno, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3907 Prodam 2000 kilogramov mrve ali otave. Antonija Vršnik, Zg. Kokra 53 3911 Prodam otesani gradbeni les. Trboje 52, Smlednik 3912 KUPIM ali okolici. Nudim nagrado. — Rudi Skofic, Acro-klub, Kranj 3910 Zamenjam stanovanje v središču mesta. — Ogled od 18. ure dalje — Naslov v ogl. odd. 3854 »Avto-servis«, Jesenice, sprejme v službo več kvalificiranih avtomehanikov, avtoelektričar-ja. strugarja in šoferja B in C kategorije 3913 Iščemo opremi iene sobe na Jesenicah ali bližnji okolici za svoje delavce in uslužbence. — Ponudbe pošljite na »Avto-ser-vls«, Jesenice 3914 i t v • OBVESTILO Odsek za dohodke obč'nskerja ljudskega odbora Kranj obve"ča vse lastnike hiš z območja mesta Kupim dvo ali trosobno dru- Kranja, da bo pobiral hišnino v žinsko stanovanje ali polovico 3880 Prodam novo motorno kolo hiše. Naslov v oglasnem "oddelku KRANJČANI in JESENIČANI! VIBA film - Ljubljana, vabi 18—21-letne študentke in študente ter tudi druge mladinke in mladince te starosti, naj se javijo za sodelovanje v sred-nj.h in epizodnih vlogah v novem celovečernem filmu »Nočni izlet«. Ekipa VIBA filma bo v soboto 15. oktobra 1960 izbirala kandidate v Kranju, v nedeljo 16. oktobra pa na Jesenicah. Interesenti naj se javijo v soboto 15. oktobra od 9. do 11. ure in od 16. do 18. ure v Prešernovem gledališču v Kranju, v nedeljo 16. oktobra pa od 9. do 13. ure v Cufarjevem gledališču na Jesenicah. OBVESTILO Zavod za napredek gospodinjstva okraja Kranj organzira pripravljalne tečaje za kvalifikacijo in polkvalifikacijo kuharjev - ic v obratih družbene prehrane. Prošnje za sprejem na tečaj POPRAVEK V sredni številka »Glasa Gorenjske« smo objavili nekaj pripomb na delo upravnih organov ObLO Kranj. Pri tem je v prvem delu pn* šlo do neljube pomote, ki Jc nastala bolj ali manj zaradi nesporazuma. Objavljeno je M namreč: »Sele dobrih 14 dni P° — da milo rečeno problematičnem — odvzemu otroka, pa J8 okrajno sodišče dokončno razsodilo, da otrok pripada očetu, ker mati menda ni skrbela zanj in ga ni pravilno vzgajala.« I V bistvu gre za to, da sodišč še ni ničesar odločilo, temveč je postopek po prvi obravnav« odložilo in je zadeva še v pr*" iskavi. Uredništvo znamke »NSU 175 Pretiš Maksi« in čelado. Naslov v oglasnem oddelku 3881 Prodam skoraj novo morko kolo »Diamant«. Ivan Smajc, Grad 44, Cerklje 3882 Jabolka za ozimnico prodaja Kmetijska zadruga Naklo na sadiarskem obratu v Podbrezjah vsak dan od 14. do 18. ure 3884 Prodam več mladih ovc. Ro-blek, Bašelj 18. Preddvor 3903 Prodam harmonijo »Pionir« z 32 basi, skoraj novo. Gabriel Gorjanc, Medvode 80 3904 3885 Kupim dobro ohranjen emajliran štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 3886 Kunim parcelo na Primskovem do Britofa. okrog 600 kvadratnih metrov. samo zazidljivo in pri uli smar;etna gora, Dolenčeva cesti. Naslov v oglasnem oddel- uli Zevnikova ulica ku bon'h na*dedn;e dneve: Dne 17. oktobra 1960 Ljubljanska cesta. Zasavska gospodinjstva okraja Kranj, Stri re-t*. Pf>* — .Tošta, Sempeterska tarjeva 6 do 29. oktobra 1960. Po- Pot za krajem goj za sprejem v polkvalifikacij- Dne 19. oktobra 1960 g** Je praksa do 2 let v Gorenjesavska cesta, Delavska obratlh družbene prehrane, po- cesta, Pot na Jošta, Sentpeter,-ka f°} za sprtem v kvahf^kac^iski te.'aj je polkvalifikacija in 3 leta in Franca Cegnarja. — Cenjen« obiskovalce obveščamo, da v 1«" tošnji sezoni niso razpisani abonmaji. Vstopnice lahko rezerv*" pošljite na Zavod za napredek rate vsako dopoldne na telefon 200. V nedeljo, 16. oktobra ob 19^? W. Shakespeare: SEN KRESN* NOCl — pravljična komedija v 7 slikah. - Zveze z vlaki ugodne-— Režija in scena Bojan Čebul]' 3887 Enodružinsko hišo v Kran-'u, vseljivo ali nedograjeno, kupim. Ponudbe oddati na oglasni btfr*e-lek »Karkoli« 3888 službe ali pet let prakse v obratih družbene prehrane. kino Sporočamo žalostno vest, da nas je v 72. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in teta MARIJA BREGAR roj. SRŠEN bivša oskrbnica gasilskega doma na Primskovem pri Kranju Truplo drage rajnice počiva v mrliški veži na kranjskem pokopališču, od koder bo pogreb v go-boto, 15. oktobra 1960 ob 16. uri. Žaluioči: hčerka Anica, sin Jože in Stanko z družinami ter ostalo sorodstvo. Kranj, Primskovo, Cerklje Kranj, 14. oktobra 1960. RAZNO Pozivam motorista, ki je 5. 9. 1°60 ob 13.45 pri Novem domu v Zupančičevi ulici povozil sta- Dne 21. oktobra 1960 Bene^kova ulica. Pševska cesta, Sitarska cesta, Ješe'ova ulica, Skokova ulica, Zlatnarjeva pot, Gasilska ulica, Stražiška ulica Dne 24. oktobra 1960 Škofjeloška cesta, Pot v Bitnje, Hafnarjeva pot, Križnarjeva reišo žensko, da* se zglas i "pri pot, Šolska ulica, Seljakova uli- oktobra italijanski film GENE-Kaltneckarjevih, Zupančičeva 31, ca, Nartnikova ulica, Ze?kova RAL ROVERE Kranj 3829 ulica, Kocjanova ulica, Bičkova Kolesarja, ki se je preteklo ulica, Kutinova ulica, Trojarje-nedeljo peljal po Golniški cesti va ulica, mimo Kokrice in je pri neki hi H Dne 26. oktobra 1960 naložil na ramo mlado mucko, Smledniška cesta, Staretova BEGNIL- predstave ob 16. in 20. belo-sivo tigrasto, prosim, da se cesta, Cirče, Savska cesta, Ce- 1 zglasi proti nagradi. Naslov v sta 1. maja, Cesta Tatjane Odro-oglasnem oddelku 3889 ve, Savski log, Vodopivčeva Na ekonomski fakulteti je di- ulica plomirala Iva Podpeskar. Sorod- Dne 28. oktobra 1960 tržni pregled Jesenice »RADIO«: 15. in 16. oktobra ameriški barvni cinema-soope film DREVO ŽIVLJENJA Jesenice »PLAVŽ«: 15. in 16. Kropa: 15. oktobra nemški film VRAŽJI KROG, predstava ob 20. uri, 16. oktobra franco: ki film NA SMRT OBSOJENI JE PO- V KRANJU Fižol 80 do 85 din, ajdovi moka 70 do 80 din, ješpre.nj ™ 90 do 100 din. niki ji iskreno čestitajo 3890 Majstrov trg, Prešernova ulica, Katerim Koder iz Zg. Kokre Trubarjev trg. Tavčarjeva ulica, 67 pri Preddvoru za njen 80. Cankarjeva ulica, Titov trg, rojstni dan čestitajo hčerke in Tomšičeva ulica, Skrlovec, Pot vnuki 3891 Radovljica: 15. oktobra jugoslovanski film TE NOCl, predstava ob 20. uri, 16. oktobra isti film, predstave ob 18. in 20. uri ter matineja ob 10. uri Bled: 15. in 16. oktobra ameriški barvni film PRINC IN IGRALKA, predstava 15. oktobra |£ din za kilogram, Jajca do 80 din, kaša krma za kokoši 40 do 45 din, koruza 45 din, proso 40 din, °vei 25 din, orehi 240 din, lisičke 50 din. kostanj 40 din za liter, korenček 30 do 40 din, sir skuta 12o ain, surovo maslo 560 do ®° din, kuhano maslo 600 din, fe" bula 40 do 50 din, krompir 15 d° 18 din, sladko zelje 18 do 20 din. k.slo zelje 60 din, solata 50 &° 60 din, pesa 30 do 40 din zelenjj paprika 70 do 80, kisla repa do 40 din, jabolka 30 do 40 din. hruške 30 do 70 din, cvetača J do 80 din. paradižnik 70 do 8° din, gobe 250 din, grozdje 50 <]° 120 din, slive 70 din, jedilne bu<-'e 27 i° 0 30 din za kos, kokoš 61)0 do Personalna komisija Bolnice za duševne bolezni Begunje na Gorenjskem RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. EKONOMA — srednješolska izobrazba, zaželjeno nekaj let prakse 2. BLAGAJNIKA — srednješolska izobrazba ali nepopolna šolska izobrazba z večletno prakso 3. POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA - večletna praksa Temeljna plača po uredbi oziroma Zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača in posebni dodatek po Pravilniku o plačah osebja bolnice. Za ekonoma družinsko stanovanje zagotovljeno. Pravilno kolkovane prošnje pošljite na upravo bolnico. Upravni odbor Zdravstvenega doma Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. PRAVNEGA REFERENTA 2. SEFA RAČUNOVODSTVA 3. FINANČNEGA KNJIGOVODJA 4. DVEH FAKTURISTOV 5. KVALIFICIRANEGA KURJAČA 6. KVALIFICIRANE KUHARICE Pogoji kandidatov: pod 1 — pravna fakulteta ali višji referent I. ali II. vrste z večletno prakso v upravni personalni službi, pod 2 — računovodja s petletno prakso in pod 3 in 4 — računovodja z dveletno prakso. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pozabljeni dežnik pri kiosku na Titovem trgu v Kranju dobi lastnik prav tam 3892 Iščem moškega vdovca do starosti 60 let, ki ima 600.000 din gotovine. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 3893 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 3894 Iščem sobo, grem tudi kot sostanovalka — nujno. Naslov v oglasnem oddelku 3895 Iščem gospodinjsko pomočnico, nastop službe takoj. Kovač, Narodna banka Kranj, ali Splošno mizarstvo - Radovljica 3896 Iščem sobo, (moški) — grem pomagat po službi. Naslov v oglasnem oddelku 3897 Zamenjam stanovanje, dvo in pol sobno — novo, v Stražišču za enako na Zlatem polju ali pri vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku 3898 AMD Šenčur organizira tečaj za šoferje amaterje. — Prijave sprejema trgovina »Krvavec« v Šenčurju do 20. oktobra 1960 3899 Čevljarskega pomočnika sprejmemo v slu'bo. Samsko stanovanje preskrbljeno. Zavod za zaposlovanje invalidov Izola 3900 Iščem honorarno popoldansko zaposlitev. — Strojepisno delo sprejmem tudi na dom 3901 Klobučar Janez Jane ima svoj poslovni prostor v Prešernovi ulici 9 v Kranju. — Na zilogi ima vse vrste moških klobukov in jih prav tako tudi popravlja 3908 Iščem moškega upokojenca ali delavca, imam 4 hektare zemlje in svojo hišo. Zg. Kokra št. 52 3909 Iščem stanovanje, po možnosti tudi prazno sobo v Kranju na kolodvor, Jenkova ulica, Cesta Iva Slavca, Reginčeva ulica Dne 31. oktobra 1960 Zlato polje, Krožna ulica, Levstikova ulica, Struževo. Stošiče-va ulica, Vrtna ulica, Gosposvet-ska ulica, Na Skali, Kokrški breg, Jahačev prehod Dne 2. novembra 1960 Koroška cesta, Stara cesta, Cesta JLA, Valjavčeva cesta, Kopališka ulica, Gregorčičeva g 3^ uri ulica, Vodovodna cesta, Cesta din, piščanci kos. 400 do 450 din 23 Kokrškega odreda Dne 4. novembra 1960 Cesta Staneta Žagarja, Man-deljčeva pot, Rotarjeva ulica, Kokrški log, Jurčičeva cesta, Rupa, Kurirska pot, Komenskega ulica, Park Svobode Dne 7. novembra 1960 Huje, Cesta talcev, Cesta na Klanec, Tomažičeva ulica, Cesta Vide Šinkovec, Oprešnikova ulica, Kajuhova ulica, Luznarjeva tobra ameriški barvni film ob 20. uri. 16. oktobra pa ob 10., 15.. 18. in 20. uri Kranj »STORZlC«: 15. oktobra nemški film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM, predstave ob 10. in 15. uri, francoski barvni film EVROPA PONOČI, predstave ob 17., 19. in 21. uri, prenvera japonskega filma ULICA SRAMU, predstava ob 23. uri, 16. ok*ob-a češki barv. risani film USTVARJENJE SVETA, predstava ob barvni film MESTECE PEYTON, matineia ob 10 LJUBEZEN IN PESEM, pred- šivilja, Fajmut Fra:ic, nam«^, stav«; ob 13., 17. in 21. uri. f- n V KRANJU Poročili so se: Benedik Av#^ štin, m zarski pomočnik i-1 f kalj Marija, delavka; Cebu'^ Jožef, mehanik in Kramar *> lija, prešivalka; Ažma.n A dO ' uri, nemški film JAZZ, kontrolor kovin in Skrjanc Z°r* k« — ---- - -- nec in Galjot Cecilija, tova:d':' coski film EVROPA PONOCl, delavka; Krč Peter, tapet Sir ulica, Likozarjeva ulica. Dne 9. novembra 1960 Zanova ulica, Reševa ulica, Jezerska cesta, Krašnova ulica Dne 11. novembra 1960 Partizanska cesta, Skalica, Stirnova ulica, Tekstilna ulica, Ručigajeva cesta, Ulica Milene Korbarjeve, Kovačičeva ulica, Zadružna ulica, Jelenčeva ulica Pros'mo davčne zavezance, da se pri plačevanju hišnino z boni drže gornjega razporeda. V d< ;- Jelnikar Marija, prešivalka; ^ mažin Janez, usnjar in Ne?.,_ Matilda, snažilka; Sajatovič lan, tovarniški delavec in kovec Ivana, tovarniška delav*j Rontzovv Karl-Hcrman, kuhar ^ Frantar Marija, servirka; sta i čič Albin, oficir JLA in Se' r-Hafner Katarina - dečka, ^,if toneelj Edvarda - dečka. Gabrijela - deklico, Caš^ ODSEK ZA DOHODKE ObLO KRANJ Skofia Loka: 15. in 16. oktobra Katarina - deklico, Stror, VT»J ind,,ski barvni film MATI IN- slava _ deklico. Mihelič Ff»^ Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne tekstilnih strojev in napiav KOVINAR Kranj, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 PKV ali NKV delavca za delo v ročni delavnici 2. KV koviMSh-ugar, 2 PXV skoblarja, 2 NKV delavca za delo v strojni delavnici, 1 KV rezkalec r. 1 KV klepar 4.1 VK izmenski mojster za strojno delavnfco Plača po tarifnem pravilniku. - Prijave poslati na tajništvo podjetja. POZOR! Kupimo vinsko klet in gostin.ske prostore — takoj. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod "Gotovina — Vino — Srbija.« 375!) Z 19. oktobrom se uvede pri Podružnici zavoda za socialno zavarovan'e v Radovljici uradni dan za stranke tudi v popoldanskem času, in sicer vsako sredo od 11. do 18. ure. Uradni dnevi ob torkih in petkih od 8. do 12. ure ostanejo v veljavi še nadalje. Direkcija za ceste OLO Kranj sporoča, da bo okrajna cesta Radovljica—Lesce skozi naselja Lesce zaprta za ves promet v času od 17. do 31. oktobra l'ii.o zaradi rekonstrukcije vodovoda. Promet na relaciji Radovljica —Bled in obratno bo preusmerjen na občinsko cesto v Lescah 1)1,JE, predstave 15. oktobra ob 20. uri, 16. oktobra pa ob 17. in 20. uri Dunlica: 15. oktobra amenfki barvni film HUDIČEV VRT. predstava ob 19. uri, 16. oktobra Isti film, predstave pa ob 15., 17. in 19. uri Kamnik: 15. oktobra amrvki h-m-vMi film obhacun pri ot{ korala, predstava ob 20. uri. 16. oktobra isti film, predstave ob 17. in 20. uri in mat neia n'*m- ■ i barvnega filmi TI si moja pesem ob 10. uri gledališče »tone C! J FAR« jesenice Umrli so: Smid Era v, " V soboto. IS. oklobra ob 19 :t0 w. Shakespeare! sen kresne klico, Horvatln Katica NOCl prav] ta komedija v 7 ilikah, - otvoritev teiose 1960/61. - Proslava 15-let lice obstoja in dela amaterskega rd^da-lišča na Jesenicah in 15 let ne- ter, unokojen« ška - dečka, Nastran Marij* ^ de*ka, Kaltenekar Terezij*, de ika, Logar Mari ja - d<" j* ' Pra inlkar Katar ta - dejjj Dobnikar Ljudmila — de* jr Meelič Marija - deka. U<',(" j, čič Marija - de'ka, Stari-'- Mfl'_ ja - 2 de ka, Bogataj Pavi« .....ka, Poljanec Ljudmila klico. V TRŽIČU Poročili so se: Ahačič J*jJ itrolnl ki (učav dčar In rL e iec ika; Vertelj *J «* var Alojzija, predilka; OV!*-' Janez, tovarniški delavec i*1 J gala Ko/.ali i.i. tova'- uka '''^''f ka; Jurjevčič Anton, Be)xf*r! AMD In Tera i Tea. orei iv*K' Rodile so: Palo !. I''-1',,,' - deklico. Golob Ljudmila ' . žef, tovarniški delavec i i 1 u Ovu*1' ter preko zvezne ceste proti prekinjenega gledališkega udej- gospodinja, Perko Fran« ionoc, Zupan Ivan, upo-w.i *p Potočnik Franc, kmetova!«"", • el.1 ' pa1 in Era ne, mesar. Peter i< • • Tort o 1 Bledu stvovanja Marjance Cebuljeve ljar, Gruden Leopold, delovcC' GORENJSKE SOBOTA, 15. OKTOBRA 1960 KULTURA IN PIOSVETA ^ prvem slovenskem >S"'mH knjige« Hi LJUDEM IEH II , Prav z današnjim dnem se za-C(ri;a prvi »Sejem knjige« v Slo-V(KJi. Ta prireditev je izrednega r°>nena, sa] ima nadvse pomemb-w naloge kot so:' popularizacija n.He, pridobivanje večjega šte-W kupcev in vsestransko oskr- Pred prvo premicro v Čufarjevcm gledališču na Jesenicah Za uvod Shakespearovo klasično delo,Sen kresne noči6 V soboto, 15. oktobra, se bo resnic. Prav poseben poudarek pomembnejše vrednote. Pri prvič v letošnji sezoni odg mila pa komediji daje sekstet roko- uprizoritvi sodeluje skoraj ves zavesa amaterskega gledališča delcev, ki pripravljajo igro v po- igralski ansambel, pomnožen z novimi in mladimi močmi, pa tudi z nofcaj znanimi igralci, ki °vLan,e posameznikov in knjižnic na Jesenicah s premiero prav- častitev vojvedove jporoke. Sha- Jtojigami. Zaradi velikega po- ljične komedije W. Shakesper- kespeare se je s temi rokodelci gasiva knjige pri razvoju in ja »Sen kresne noči«. S to pre- duhovito pošalil na račun dile- jih pomni le še starejša publika našega človeka — človeka miero bo gledališki kolektiv ela- tantizma na odru, obenem pa in bedo po daljšem presledku pnike — je ta prireditev vklju- vil 15-letnioo obstoja in dela komediji dal skoraj groteskno spet nastopili etnai v »Mesec tehnike«. Tako bo svoje amaterske hiše, tiho in noto, ki je v ravnotežju z ^udarjena in prikazana tudi vlo- skromno, kakršno je tudi njego- privzdignjenim čustvovanjem za- šča na Jesenicah upa itn želi, da knige v tehnični vzgoji in na vo požrtvovalno delo za estetsko lahkotnim vilinskim svetom in bo tudi ta prvi korak v šest-'°^dnoznanstvenem področju. vzgajanje samega sobe in števil- ljubljenega četverokota. prednji »Sejem* bo v LjubVa- ne publike. Ob tej priložnosti Komedija bo prav gotovo uga-*' v Križankah v prostorih celot- bosta slavila 15 let neprekinje- jala, taiko publiki, ki si želi predla preddverja. Poleg tega pa rega gledališkega udejstvevanja vsem razvedrila, kakor tudi pu-bodo vse slovenske knjigarne na jeseniškem cdru igralca Mar- bliki, ki išče v dramskem delu lnpravile s tem, da bodo v tem j2,nca Čebuljeva in France Ceg- *f* uredile svoje prostore, okre- nar. „, , « . i ,-, • oA ± \r plk propagando, povečale in iz- vsako sezono želi gledališče Ob robu razstave akademskega slikarja btaneta Kumarja ^polnile zaloge. Vsaka knjigarna svojo publiko seznaniti z enim Sloveniji, pa prav tako tudi klasičnih del svetovne dramati- ye knjigarne na Gorenjskem, bo- ke. Letcs je jeseničiko gledališče ^ t0rej imele v času od /5. do izbralo največjega dramatika oktobra svoj »Sejem knjige«, vseh časov W. Shakesperja in ^ [ak način bodo prav gotovo poseglo po njegovi pravljični °.SeZeni nameni te prireditve, po- komediji Sen kresne noči«, ki Kolektiv amaterskega gledali- najsto sezono po osvoboditvi nov prispevek h gledališki kulturi Jesenic in prijetno srečanje s publiko in za publiko. -nj Izobraževanje, ki ga tudi le'cs organizira v Bohinju Delavska univerza, je že v polnem razmahu. Izkušnje lanskega leta so obogatile letošnji načrt te zelo aktivne vzgojne ustanove, ki še vedno daje osnovni poudarek splošni vzgoji znanja željnih ljudi. Čvrsti temelji, na katerih sloni vsa dejavnost te univerze, so omogočili, da se obseg dela razširja tako vsebinsko kot teritorialno. Številnih predavanj in razgovorov bodo letos deležni tudi prebivalci v odročne j ših krajih kot so Stara fužina, Srednja vas pa tudi Koprivnik in Gorjuše. v Mestnem muzeju v Kranju Slika naj ima svoj izraz sej Skromna umetnikova narava ni je, da jih je od 12 kar 9 izgubilo 'n° še, ker bodo knjigarne v tem spada v ciklus njegovih lažjih, dovoljevala, da bi nam kaj več življenje v narodnoosvobodilni proda:ale vse leposlovne toda zaradi tega nič manj pcetič- povedal o sebi in svojih slikah, borbi ali v internaciji. Velik po- *nge s 15-odstotnim popustom, nih M zahtevnih del. Komedija Kljub temu smo lahko začutili men Grude je bil v tem, da je vef*tern bodo na »Sejmu knjige« je bila napisana za svečano pri- v njem nadvse dobrega, v špan- združila napredne likovne ustvar- , Križankah vse slovenske založ- ložnest ctb poroki visoke dvorne ski borbi prekaljenega revolucio- jalce iz Kranja in okolice, med *vProdajale knjige po precej oseba in -predvideva se, da je narja-umetnika, ki je že zelo ^lZan'h cenah, nekatere celo s bila prvič uprizorjena 1593. leta zgodaj vedel, kaj je potrebno '°dstotnim popustom. na angleškem dvoru na prostem, storiti za odpravo perečih pred- %*radi velikega pomena prve- Predstavi je prisostvovala tudi vojnih socialnih problemov. ¥.slovenje*,« .C«:w,„ lr,\iae* hi kraliica Elizabeta. V komedij- »Rastel sem med ladjami v njimi delavce, kmete in intelektualce in jim pomagala po pravi poti. Slikar Stane Kumar razstavlja akvarele, gvaše, olja in risbe. — [..slovenskega »Se'ma knjige« bi kraljica Elizabeta *7 prav priporočiivo, da bi "tekem zapletu med dvema pare- pristanišču in med železniškimi Težko je reči, kje je boljši; risbe [J*« mladina obiskala Križanke, ma zaljubljencev in viliEiakimi vagoni na postajah.« nam je pri- so občutene, lahkotne, akvareli J bi trtm dobila marsikatero bitji v gozdu je dovolj zabavnih povedoval slikar, ki se je rodil svojstveni po barvah, z izrazito *Cn° gradivo za pouk situacij pa tudi lepih misli in v Trotu. »Prav zato so mi naj- ekspresionistično tendenco. Brez ljubši železniški motivi. Samo v dvoma je umetnik po ustvarjalni Železniškem muzeju v Beogradu moči eden redkih, saj je imel Kranjčani uspešno zastavili Minuli četrtek zvečer je v Prešernovem gledališču v Kranju RTV Ljubljana pričela z novo serijo zabavnih ugankarskih oddaj pod naslovom »Poznaš svoj domači kraj?« V teh oddajah, ki bodo skoraj v vseh večjih mestih naše ožje domovine, želijo prikazati življenje in delo, uspehe in zanimivosti posameznih mest. vsakem mestu bodo nasto-dp domačini in tako je bilo tu-jj v Kranju. Na vprašanja iz ^»dovine, kulture in gospodar-j.Va. ki so jih zastavljali Ljub-v^>čani — kajti izpraševalci so 5q n° zastopniki drug.h mest — Profesor Jože Zontar, sceno-taaf Saša Kump in načelnik bistva za gospodarstvo tova-VrS Ankerst. Potem so bili na ^\ tekmovalci, člani Ljudske sv .ike, ki so pokazali nekaj £j.°^h veščin z bogatih podro-kjv s katerimi se ukvarjajo po-2 lCn° ali v prostem času. — V j,r nJem delu tekmovanja so se j.GcJs';avili športniki. Najhitrej-sj JuRoslovan Leon Pintar in {jr^enski ter državni mladinski Ve d^ v plavanju Peter Brino- , Usta nastopila v disciplini ' kjer sta — kot pravimo — Pum ^rv' j° strclJal z zračno ' cJru^i Pa Je metal zogo samo po vojni že 60 razstav. Med razstavljenimi deli je precejšnje število motivov iz Vojvodine. Slikar nam je povedal, da je bil že šestkrat med počitnicami v Vojvodini v slikarskih kolonijah. Prvo slikarsko imam 80 slik s to tematiko.« »Kje ste študirali?« »Študiral sem na Akademiji v Zagrebu, pri profesorju Krstu Hegedušiču. On je značilen po tem, da je slikal le dela z izrazito socialno tematiko. Ze leta 1932 je Hegedušič ustanovil dru- kolonijo je pred 8 leti ustanovil štvo »Zemlja«, v katerem je slikar Jožef Ač. Kasneje so usta-združil veliko naprednih umetni- novili take kolonije tudi v Bački je mesto. Ce je želel lažje vpra- kov, in to iz vrst akademskih Topoli, Zrenjaninu, Sremski Mi-šanje, je dobil dve točki, seve- slikarjev, kiparjev in primitiv- trovici, pa tudi drugi kraji kar da, če je odgovoril pravdno in cev ter arhitektov. Ker so preveč tekmujejo med seboj, kdo jo bo ob pravem času, če pa je želel poudarjali socialno tematiko, je težje vprašanje, pa je dobil šti- bilo društvo, kljub velikim uspe-ri točke. Kranjčani so bdi res hom in velikemu številu razstav uspešni in so priborili svojemu doma in v inozemstvu, razpu- ščeno.« Hegedušičev pomen je segal tudi v naše kraje, saj je sprejel Idejno vodstvo nad člani kranjskega društva »Gruda«, ki ga je vodil slikar Stane Kumar. Značilno za to skupino umetnikov še čimprej ustanovil. Cilj slikarske kolonije je v tem, da slikarji na območju, kjer imajo kolonijo, čimveč slikajo in te slike potem tam odkupujejo za lokalne galerije. Edini pogoj, ki ga postavlja organizator je, da slikarji v jeseni priredijo razstavo. Skoda, da se s takimi kolonijami ne more pohvaliti tudi Slovenija, saj so njihovi uspehi izredni. Slikarji se med seboj spoznajo, izmenjajo svoja mišljenja, tamkajšnje galerije pa so se napolnile s čudovitimi deli zn?.nih jugoslovanskih slikarjev. Čeprav ima razstavljavec sam rad realistično, ekspresivno sliko — taka so tudi njegova uela — ceni tudi abstraktne slikarje, ki jim priznava predvsem veliko kulturo v barvah. »Prav tako, kot trdimo za Jakopiča, da je dobro preštudiral slovensko atmosfero, si upam to trditi tudi za Kregarja, katerega abstraktna dela so zelo dobro zadela barvitost slovenske pokrajine,« je dejal ob koncu razgovora tovariš Kumar. S. M. tal dol kandidat je lahko izbi-očeno število točk za svo- mestu 51 točk. Na četrtkovo oddajo so povabili tudi nekaj kranjskih ko-njičkarjev — ljudi, ki se v prostem času ukvarjajo z najrazličnejšimi spretnostmi in opravili, ki jih vesele. Tekmovanje so popestrile tudi vmesne točke domačih vokalistov in instru-mentalistov, za smeh in dobro voljo je poskrbel »Oča s Kra-na«, predstavil pa se je tudi Ljubljanski jazz ansambel s pevcem, letošnjim opatijskim zmagovalcem, Vice Vukovom. Predsednik ObLO Kranj tovariš Franc Puhar je ob zaključku povedal nekaj o načrtih v zvezi z razvojem Kranja. — Prihodnja podobna oddaja bo lavn'c v Novem mestu, 10. novembra, men« KROPARSKI KOVAČI V KRANJSKEM MESTNEM MUZEJU Danes, 15. c-kt., bo v kranjskem Mestnem muzeju odprta razstava jelovškega rudarstva in ogljarstva ter dekorativnega kcvaštva. Razstavo, ki bo odprta do 4. novembra, prireja Kovaški muzej v Kropi s sodelovanjem Umetno kovaške de-(UKO) in tovarne »Pla-Kropi. Petnajst let je kratka ali dolga doba, kakor se vzame. Za igralca jeseniškega amaterskega gledališka Marianco Cebu-lievo in Franca Cegnarja, ki bosta v vlogi Helene in Klobčiča v Shakespearjevem delu Razmišljanje ob posvetovanju pedagoških delavcev na Bledu Začnimo pri temeljih *vno deset let je poteklo od ko igresa pedagoških no se \avcev na Bledu in spet t^(!rn kraju. - Ze prvi vtisi z le-jJ^tega blejskega posvetovanja 1 pioških delavcev in šolnikov k)^ 8' (>kt°bra na Bledu pa ka-tJ0, kako pomembno in korst- Je bilo to srečanje, tako za kat" n:i'lalJ»jt' pedagoško delo iau°r tudi za raziskovalno de- Vi *°l*itnulih dc:'ct lot v razv°Ju m y* Pravzaprav mnogo pome- Itj a Prehojeno razdobje je zla- b0Uvn;i(,'i!m> intenzivno iskanje l,-,JSll> poti v razvoju šolstva; t[r'h Poizkusov in eksperimen-ku£*" Naše šolstvo je bilo po-^ n° Prilagoditi potrebam na-razvo'a ' 1 zahtevam raato- %S.naPredka V materialnih in ^km n Odnosih, ki močno ob-V podobo novega človeka. ^ —.i ipremenjenih okoli-,;i,lk" aktivno vpliva na f5at j° ljudi ter njihovo duhovno nji »ola, ki se poslužuje naj Drj r^JSih metod in izkušeni, zna izobraževalno vzgojna stremljenjn povezovati B stvarnost- Hr. 'n t ^ n;i ta nači i se bodo mla-Jteni moidi uspešno vra-v okolje in pri tem postati njegov aktivni činitelj v razvoju. Važen element, ki bo nedvomno odločilno vplival na oblikovanje o.-.-bnosti mladem človeka ter hkrati tudi na njegov odnos do vsega, kar ga obdaja, je estetika vzgoja. Ravno tej zelo važni veščini smo včasih zlasti pa v predvojni dobi posvečali prav malo pozornosti ali pa nič. Danes pa vemo, da otroka lahko estetsko vzgajamo pri različnih predmetih, posebej pa še pri glasbenem pouku, pri likovni vzfjoii ter pri urah materinščine in še drugod Zahteva, da se ne zadovoljujmo zgolj z izobrazbenim smotrom in uspehom je v današnjem času že prodrla. Številni pe lagogl ne pri svojem vsakdanjem dedu torej ne zadovoljujejo le z dosego Izobraževalnega smotra, ker to ni njihov končni in e-):ni cilj, ki ga hočejo dor-.e-n'. Dober šolnk bi nenehno skrbel tudi za vraščanje vseh drugih elementov in vrednot v otrokovo dušo, saj bo pri tem vzgojil človeka, ki zna ceniti in tudi vrednotiti vse lepo in plemenito, mladostnika z napi elnimi pogledi na svet tir humanim In kritičnim duhom ter plemenito naravo. To pa so seveda le večje zahtevo, ki jih poskušamo doseči, saj bomo le na ta način naše delo in po- slanstvo lahko temeljito opravili. Pri tem pa bomo vzgojili človeka, ki nam bo nekoč iz srca hvaležen. Dobro se zavedamo, da je takšno delo težko in terja od nas veliko prizadevanja ter sm'sla. Lahko si predstavljamo človeka, ki obišče neko razstavo ali pa si v albumu ogleduje reprodukcije umetniških likovnih del in r.e pri tem dolgočasi, ker na sliki ne razbere nič takega, kar bi ga moglo navdušiti ali zadovoljiti! Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za človeka, ki sedi pri spre'emniku in posluša umetniško skladbo ali prenos opere. Pri tem pa se prav lahko dolgočasi, ker ne občuti tis', m, kar bi ga moglo vzradostiti ali notranje zadovoljiti. To pa zgolj zavolio tega, ker nima v sebi vzeiu olvorjen leta 1962 Tretjina predora skozi Mont dor dograjen do 1962. leta ^ Blanc je že prevrtana. To je se bo takrat prepeljalo skoz sporočil informacijski urad vsako leto okoli 300.000 m°w uprave gradnje v Ženevi. Poro- nih vozil, čilo navaja, da so prodrli z italijanske in francoske strani po BEG IZ JETNlSNICE dva kilometra globoko. Celotna <-..•• • . , ■ . j„; na S* * ,_. , . -A. . Štirje jetmki so te dni na 1 dolzma predora bo 11,600 km. . ,J , . „ .._ nobe? ... . . ' . . verjetno prebrisan način puv^B 30. maja letos je francoski mi- ... . . . ., . AT ,Aan\r pn . \ . _ . . _ nih iz jetnisnice NeudecK v nister za javna dela Robert Bu- .... , ... „ , , ' Munchenu. ron otvonl zacetc-k vrtanja na . fflgd francoski strani blizu Chamoni- Pod Posteljo enega w xa. Tedaj je bilo na italijanski kaznjencev, ki je več dni su strani že zvrtano 600 metrov liral bolezen, so z železno P . predora od skupne dolžine 5890 co izkopali luknjo v zur&W' metrov, kolikor je bilo določe- celice- ki leži v drugem n no za italijansko vrtalno skupi- strop ju. Nato so se spustili v no. Danes so delavci obeh sku- zvezanih rjuhah na dvorišče pin prodrli enako globoko v sednjega poslopja deželnega goro. Ko se bosta obe skupini dišča- Po napeljavi strelov srečali, bo dograjen najdaljši s° splezali v prvo nadstnvj. cestni predor na svetu. sodišča, razbili okno in P» Več kot 320.000 kubikov ka- P° hodnikih na svobodo. menja in skal so že odpeljali iz Dan po begu se je 29-»e predora na trase cest, ki bodo jetnik Albert VVagner sam vodile k predoru. — Predor bo javil policiji in izjavil, aa imel sedem metrov cestišča z ga ostali trije prisilili, da dvema pločnikoma po 80 centi- pobegnil z njimi. metrov. Domnevajo, da bo pre- _ NA MESECU JE VROČINA IN MRAZ S posebnimi napravami so dognali, da znaša temperatura na površini Meseca ob Meščevem dnevu (24 itn pol zemeljskih dni) okrog 120 stetpinj Celzija nad ničlo ako je Sonce v zenitu, in 150 stopinj pođ ničlo, kadar je na Mesecu noč. Vsake štiri minute: napakii zi viiaiifl Število avtomobilov se v Evropi poveča letno za deset do dvajset odstotkov. Kljub temu pa je ostalo število prometnih nesreč v zadnjih štirih letih skoraj nespremenjeno. To je razvidno iz statistike, ki je bila predložena na mednarodnem kongresu za prometno varnost v Niči. Okoli 400 prometnih vzgojiteljev, ki so se sestali na tem kongresu, je ugotovilo, da je vzrok za tako razveseljiv razvoj v cestnem prometu predvsem v tem, da pričenjajo otroke prometno vzgajati že v šoli. Čeprav je število nesreč v nekaterih mestih in državah v zadnjih letih naraslo, vendar ni opaziti v evropskem povprečju nobenega dviga. Strokovnjaki so izračunali, da zagrešijo tudi tisti avtomobili-sti, ki so 99-odstotno zanesljivi, pri šofiranju vsake1 štiri minute po eno napako. Le da te napake v veliki večini primerov na sreCO nimajo nobenih posledic. DAJ IN DAJ Na kosilu z ameriškimi J* kanadskimi gospodarstveni'1, je Hruščev na vprašanje, M misli o razorožitvi, dejal tM tole: — Ne bi bilo večje ST«*1 za sovjetsko vlado, za soV jetsko ljudstvo, kot sporaz'^ o razorožitvi. Ko sem, bil ni v ZDA, sem imel s Pr , sednikom Eisenhoiverjern °a krite razgovore. Eisenh^y'e mi je tedaj dejal: »K meni p* gosto prihajajo vojaki in r. vijo: Dajte denar za pr0J21 vodnjo tega ali onega oyC'z>li. Če ga ne boste dali, nas bW Rusi prehiteli v oborožev*' niu!« Predsednik me je vpri' šal: »Kako pa je pri vas?* r sem mu odgovoril: »Pri nas dogaja isto. Na vlado se obf* čajo vojaki in znanstveniki ■ zahtevajo denar za proizv°. njo novih raket — in mi /* denar dajemo. Čez pol leM.?, pridejo isti ljudje in pravil0^ »Izdelali smo načrte za p°P° ncile taheic. dajte nam <*tp za te rakete!* Mi jim ■ vat 'amo: »Saj smo vam * ' pred kratkim dali denar 1 nove rakete* Oni pa odgo?", jajo: »Zdaj smo ustvarili popolnejše rakete, dajte denar, sicer nas bodo J^nie čani prehiteli!« In tako je 11 ba ponovno dajati denar, prestano dajati, ker oboro*^ valne tekme ni konec. Usta m o ven dar to dirko v Pr°' pad!. . .* \_# ■ n» Avtomobil na vodi je običajen Volk ua-en-., ki mil J1 .^jd ladnjem delu neki Parižun montiral eliso (takšno kol j<> ' fiy notorni total). Z dodatno napravo je preplul Selno in nft*j| f dal e val vožnjo po pariških uli. ali, ne da bi mu voda v't motor uli voailo ■pSfrall 'imm J J0BOTA, 15. OKTOBRA 1960 Kdaj je potrebno posredovati DRUŽINSKI P O M E N K I Tudi likanje je umetnost Y vsaki družini se bratci in se- Drugi vir prepirov: različnost m* "včasih sprejo. Le kdo "se ni značaja. Janko ima rad bučne f1, Pri takem prepiru.' Eden se igre, Zoran mirne. Aktivnejši po- ■ °Ce igrati z igračko drugega in izkitša drugega pritegniti k igri, l" 1 silo odvzame, a drugi se kre- za katero ta nima niti smisla. Da Ti mali prepiri se hitro po- bi ga k temu prisilil, Janko upo- 1v"na)o, pa je skoraj najbolje, da rablja vse mogoče načine: tako "roditelji naredijo, kot da jih glasno prepeva, da vse v okolici 'Ploh niso opazili. bolijo ušesa, strga bratu knjigo iz . Včasih so ti prepiri tudi resni rok . . . Roditelji skušajo posre- n značilni po tem, ker jih vedno dovati: »Ali se res ne moreta !e- ^nja isti otrok. Iz otroške so- po igrati?« Nato enemu sinu oči- .e 5e zasliši kričanje in jok. Ma- tajo sanjarjenje, drugemu njegovo /.J(fče, da vidi, kaj otroci de- bučnost. Toda to le poveča neso- Spet je Milan kriv in, kar je glasja in izzove nove prepire. Ko POPolnoma pravilno, mati pa končno le doumejo, da imata bra- r***«/f. Toda ona se v istem ta popolnoma drugačne tempera- CVU tudi vprašuje, kaj je z nje- mente, jima pomagajo, da vsak J'"2 sinom, ki je bil včasih ven- zase najde svoje različno zado- .iT tako miroljuben. Mnogi trdi- voljstvo. j0' y« je Milan ljubosumen na Vsak v°!° sestro. Roditelji tega ne mo Likati se sme samo dobro oprano perilo. Toplota likalnika umazanijo pričvrsti za vlakna tkanine, čeprav so bili pred likanjem madeži komaj vidni. Pred likanjem je treba perilo dobro pregledati in ga po potrebi zašiti. Še tako majhna lukr;'ca se pri likanju lahko poveča. likalnikom zelo vlažno perilo, kanje čipke iz nvlona mora biti nastane rumeni madež, ki ga likalnik skoraj hladen. prepir prinaša s seboj rein--------------"Tj'" "" specifičen problem. S tema prime- verjeti, ker niso nikdar niti romA smo hote[i pokazati star- hčTl "!ti kazall> da hl tm.el1 šem, da so dolžni vzpostavljati r*° rajši. Toda — na nekaj mec{ SV0]lmi otroki dobre odno- j,* Pozabili: MiUn je sel prav se j0 $pet ne pomeni> da morajo • 1 dan prvič v DID, ko se mu prepr^iti vsake najmanjše nespo-a-,°dila sestrica. Fantek je r • da je sestrica kriva, da sll,r°fla sestrica. Fantek je mi- 'raztimc_ Ce so ti res drobni, za Br l J*A SeStrlC(l *' ;e otroke predstavljajo celo prime- * od doma. ren napor prilagajanja. Takoj pa, l^o sem končno doumela po- £0 prepir\ postanejo zlonamerni, jej'}* pravi Milanova mati, »mi moraj0 5taryt raziskati nnhov l n° jasno, kako napačno je bi-jj vrnešavanje v otroške prepire. a h stvar popravila, sem iskala navadno lahko odstranimo z milnico. Ce to ne bo uspešno, zdrgnite to mesto s čisto krpo — namočeno v vodi z manjšo količino kisa in s krpico namočeno v salmijaku in dobro izperite. Pazite, da ne likate s prevročim likalnikom! Ce tkanina zaradi prevelike vročine porjavi, jo takoj zdrgnite z mokro krpo. AZUR Ažur se sme likati samo z neprave strani, še posebno, če so to monogrami. Ažur položite preko mokre krpe in likajte z neprave strani. Platneno in laneno platno likajte tudi s prave strani tako. da boste narahlo vlekli z likalnikom po tkanini, ŽENSKA BLUZA Ce je narejena tako, kot moška srajca, se tudi lika tako. — Rokavi morajo biti brez robov, po likanju se bluza ne zlaga, ampak obesi na obešalnik. NABRANE TKANINE Zelo nabrano tkanino pri manšetah in na ramenih je precej težko likati posebno, če nimate deske za likanje. Pomagate si lahko z bombažno rokavico, ki jo dobro podložite z vato, navlečete na roko in taka mesta preko rokavice lahko lepo zlikate. SVILA Svilo moramo pred likanjem dobro navlažiti, a likati z zmerno toplim likalnikom. Likajte da bo dobila svoj naravni lesk. samo po nepravi strani, ker svi- lesk. la drugače prav lahko porume- POSTRANI KROJENE m- ^e svila ne bo enakomerno TKANINE navlažena, bo prišlo do guba- Take obleke se vedno likajo ^>a in nabiran-ia svile, posledi-v smeri tkanja, ker se drugače Perila se ne sme zlagati, preden ni res popolnoma suho, drugače bo dobilo plesnive ma- l^-nost. izprn svojo vzrok in jih pomagati odkloniti, da se ne bodo razvili v še večje zlo, ki bi vplivalo na otrokov karakter in na njegovo ponašanje v družbi. deformirajo. Predvsem pazite na robove. ČIPKE Čipke morajo biti rahlo na-škrobliene: 3 žlice škroba na 5 S<* poklicala v drugo sobo in mu se posebej tz-nežnost. Če sta se Se*tro skregala, nisem nikoli P*Hda ■ 9tl ij Majhna je 'se in precei ne-j4 >la- Ali j> ne bi mogel od ča-.. f*0 časa pomagati pri zidanju °'f.« iz kockic? \(N>?gova nestrpnost do sestre se tedaj še niso vedeli za vzrok, '■ neopazno zmanjševala. Končno Naša hrana Že v starem veku so opisovali bolezni, ki jih je povzročilo pomanjkanje vitaminov. Seveda deže in slab duh. Ce že pride litrov hladne vode. Likajte naj- do takih madežev, dodajte vodi prej s konico likalnika, da se za pranje malo kisa in nato do- čipka »odpre«. Toplota likalni- bro izpirajte. ka mora biti zmerna, čipke pa Ce likate s premalo vročim lepo razširjene po mizi. Za li- Vitamini za vse ^ (e vzel v svojo zaščito in ko t lzZ:nila ljubosumnost, je bilo ncc tudi prepirov, ^"bosumnost je v glavnem 'fjf Vse^ PreP'ir0V me(l brati in lkr*atn*' P°R0St0 le odgovornost rsey ki saj je odkritje vitaminov, od-dvojitev od drugih živil in končno njih pridobivanje v kemičnih laboratorijih, plod dela v dvajsetem stoletju. Ko so konec preteklega stoletja odkrili, da so živila sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, so mislili, da bo le mogoče sestavljati p - - prav gotovo privedla do osnove naših živil v čisti obliki net>'-v?v- Tako bo na p^mer nai- »n se bodo torej ljudje lahko ^eJ« otrok, če ga večkrat dajo hranili samo s tabletami. Zju-l(J^ed vsega najbol-ševa in naj- traj bi zaužili nekaj tablet pa 1 mogoče poskušal svojo bi bili za ves dan siti. Toda to tiy°č izkoristiti na ta način, da so bili računi brez krčmarja. I(j Prisvojil vse pravice. Tako Poizkusi so pokazali, da osnov-J, lafjko zgodi tudi z najmlajšim, ne hranljive snovi niso dovolj Sa *si razvajajo. za življenje. if)i - večja, kot v primeru, n;t° &<* tu omenil'. Večja naklo-Ln?n do enega ali drugega otro- Znanstveniki so začeli s poizkusi. Različnim poizkusnim ži-valicam so dodajali enolično hrano in opazovali posledice. — Prav tako so se zelo zanimali za opise različnih bolezni in iskali njihove vzroke. Tako so že dolgo vedeli, da mornarji skoraj vedno na daljših vožnjah zbolijo za skorbutom, da so neredki otroci v revnih predmestjih s temnimi in vlažnimi kolibami, ki zbolijo za čudno boleznijo — rahitisom, vedeli so, da imajo narodi, ki se hranijo v pretežni meri z rižem, bolezen beri-beri itd. V svoji vnemi so šli tako daleč, da so pozneje, ko so res odkrili nekaj vitaminov, kar vse bolezni pripisovali njim. Tako se je dogajalo tudi po odkritju mikrobov, ko so vse bolezni naprtili njim. Našli so celo povzročitelja raka in rev-matizma, ki pa še sedaj nista zares znana. Poleg tega se je velikokrat dogajalo, da je več znanstvenikov odkrilo isti vitamin in so ga seveda publicirali pod različnimi imeni. Domnevajo, da vsi vitamini še do sedaj niso odkriti, vendar je prav v zadnjem času znanje o vitaminih zelo izpopolnjeno. Ugotovljene so že količine posameznih vitaminov, potrebne za življenje, prav tako pa tudi količine, ki omogočijo, da se že bolan človek pozdravi. O posameznih vitaminih bomo pisali kdaj prihodnjič. ca pa so rumeni madeži. LAN IN BOMBAŽ Te tkanine morajo biti prav tako zelo vlažne, likalnik pa močno segret. Likati moramo narahlo, da tkanina obdrži svoje naravne lastnosti. PLETENE VOLNENE TKANINE Volna se mora likati z neprave strani in vedno preko vlažne krpe, ker se bo drugače nelepo svetila. Včasih je treba likati tudi s prave strani, toda pri tem pazite, da bo krpa dovolj vlažna in likalnik vroč. Pri pletenih tkaninah velja pravilo: pulover, šal, jopico itd. položite na mehko podlogo; nato likajte z vročim likalnikom preko vlažne krpe, pri tem le narahlo pritiskajte. Likajte vedno navzdol v smeri pletiva. Prvi nylon nogavice so prodali 15. maja 1940. leta v veletrgovini na Broodwayu v New Yorku. Nekateri ameriški fiziologi trde, da bodo okoli leta 3000 žene visoke čez dva metra, a težke okoli 100 kg. Vlak odhaja ob 23.38 '(>(1,'n sem pogledal deželi v 12 8em vedel zelo malo o ~~ morda le toliko, kolikor d,.680 človek iz šolskih klopi bllaaKOpisov- ~ Vedel sem, da je nJ'-na zgodovina sila pestra, ktw. rla jo pretežno agrarno-50 ji jska dežela, ki ima blizu l'Uonov prebivalcev, poznal Sj0v V(dika imena: Miezkiewicz, B*J|r*1« Chopin, Raymon, Ko-fo '* 'n drugi - vidite toliko, Hto • ll! malce več. Toda zdal J'. IX)8ledal v obraz; videl Dolj njone pokrajine, gozdove, 'ilia/'- rnt-st-;i; videl sem njene > £j In živel nekaj dni z njimi l^lj V('l z njihovimi sanjami in %zTni- Premalo, da bi dodobra ^ti ix radosti, da človek za- ^ogočno preteklost, utrip nJ°sti in želje prihodnosti. Y!utR/'IJA 7 vlaka - Pozno \ *° Bedimo ob okenskih stek-% , drv' v neskončno ra-^'j. ilvi smo zapustili Crno Dr0tj s Katovvicami in hitimo ^ <5r;''<"vvu. Za nami vstaja z'ja in pokrajina spre-wj svojo podobo. Postaja vse k mj kovana v sajaste, počrnelo 'I1, in tovarne; v dalji osta-?°lHe t?viIni fiirnniki - srce * (W, Slezija (Slask Zleloni) nes ima blizu pol milijona prebivalcev. V preteklosti je Kra-kow v evropski zgodovini mnogo pomenil. To ne samo zaradi tega, ker je bil prestolica Poljske, ampak tudi zato, ker so skozenj vodile važne trgovske poti, ki ao povezovale severne pokrajine s Flandrijo in pa deželami Orien-ta. Med drugim pa je bil Kra-kow tudi središče kulturnega življenja Poljske. Tu je bila ustanovljena tretja univerza v Evropi (1364) in druga v srednji Evropi. Na večer jo mahnem v mesto. Prvo sre anje je prijetno, povsod ljudje skromno, a okusno oblečeni. Na velikem trgu v središču mesta pred študentskim klubom skupina mladih fantov in deklet; čakajo na tovariše. Dekleta v širokih krilih, fantje v črno-rdečih žametnih hlačah; izredno ozkih v kolenih in širokih ob spodnjih zavihih. wawel za dva zlota - Želite slovanski kožuh? PROSIM! - Jutro je. Ležim v postelji in gledam skozi okno. Prisluškujem prebujanju mesta. Nebo je sivo. Preden se docela zdani prihajajo sem ter tja vozovi — premišljujem o njih — kakšni le so. Od časa do časa za-ropoče v bližnji ulici tramvaj in zabrnijo avtomobili. Vse to se zliva z dnevom. .. postaja vse močnejše . . . Počasi stopam skozi mesto. Ozke uličice se srečujejo s širokimi. Povsod starodavne hiše s čudovitimi pročelji. Tu se človek sreča z vsemi arhitektonskimi slogi, od gotike, renesanse do baroka in rokokoja — to kljub temu, da je bil Krakow prvotno grajen v predromanskem slogu. Na glavnem trgu v središču mesta obstanem nehote ob čudoviti mestni hiši, zgrajeni v novem gotskem slogu. V njeni notranjosti je dolg hodnik z majhnimi trgovinicami ob straneh, kjer v starodavnem ambijentu prodajajo okrasne predmete, čudovite slovanske kožuhe s pisano ornamontiko, kučme in vsakovrstne druge predmete domače obrti. Malo dlje od tod stoji znamenita »Marijina cerkev«. js. industrije. Pred nami pa ^len(' v daljavo neskočna ravan 1 (JJJJ Slezija (Slask Zleloni) --kt ž lrr>i lehami preoranih njiv W)4 lm' Btrnišči P°žete rži tfa |>M ZGODOVINE - ME-Vf>M Nl MORE POZABITI \.' ' PRETEKLOSTI - Ko Sto 8 t(V>kimi kovčki skozi jhl. 0Pr°ti hotelu, smo skorajda Sta ?'^V s,;>' "davne ulice! Vse Nali P?; V K';,vi S(> mi motajo jlčsf J'n nisem uspel do-Sjl1 v vlaku. Tista misel, ki S,^ nekoč nekje bral, da Kra Hd!|h°. m«>re pozabiti svojega J itii J"«a kraljevskega le ka L^a if' s°daj popolnoma res-J prJ nk°w *ivi od sanj svo-^č»n k,"'i. Mogočno mesto, Prestolica Poljske. Da- KRAKOVV - Barbakan in Bramu 1 lorianska Dan sem namenil Wawelu — biseru poljske arhitekture. Ko mu stopamo po ozkih ulicah nasproti, zaživi nenadoma pred nami v vsej svoji mogočni podobi. Wawel je nekdanji kraljevski dvorec, ki si ga je zgradil v letih 1502-1536 poljski kralj iz dinastije Jageloncev, Sigmund I. Dvorec je zgrajen v renesančnem slogu. V času Avstro-ogrske monarhije je bil vojaška kasarna, v začetku tega stoletja pa so ga obnovili. Dvorec obsega cel kompleks zgradb. Pred glavno stavbo obstojimo nekaj trenutkov na čudovitem renesančnem dvorišču ter vstopimo. Prvo srečanje z dvorcem nas je presenetilo — natakniti smo si namreč morali posebne polstene copate — to je znana praksa vseh poljskih muzejev. Wawel jc podoba umetnostnih stremljenj od renesanse do rokokoja, njegova največja posebnost pa so stenske tapete, ki jih je v dvorcu nič koliko in prikazujejo prizore iz križarskih vojn, viteškega življenja in mitologije. Na predahu stopnic stoje velikanski viteški meči. Večji so kot jaz (1,78 m). Človek si lc s težavo predstavlja silno moč, ki je bila potrebna za vihtenje takega meča. V drugem nadstropju je čudovita stenska tapeta, ki je bila stkana v Krakovvu (tu je namreč v davnini obstajala posebna delavnica za take tapete) po Rubensovi skici. Tu je tur-nirska sobana, za njo majhna sprejemna soba in takoj za to čudovita kraljevska soba. Vse tri sobe slove po izredno mojstrsko izrezljanih stropih. Vsi so izrezljani iz lipovega lesa. V vseh treh prostorih je zgornji rob pod stropom izpolnjen s freskami v izrednem koloritu, ki prikazujejo viteško živlienie, boje poljskih vitezov s Turki. Kraljevska soba s prestolom in izredno porcelanasto pečjo, ima na stropu tudi 30 iz lesa izrezljanih glav najmočnejših vladarjev, ki so vladali Poljski iz tega dvorca. Te tri in številni ostali prostori so polni platen starih moistrov. Severni del palače je bil zgrajen pozneje — v 17. stoletju za časa Sigmunda III. V njem je že čutiti, da je nastal pod vplivom severnih struj. Tu sta mi ostali VAŠ ZIMSKI VRT Redka so stanovanja, v katerih ne bi mogli najti vsaj nekaj lončnic. Ta mali vrt nam celo leto krasi balkone, terase ali okna. Ko postane hladneje in moramo vse cvetje prinesti v sobe, je včasih pravi problem, najti dovolj primernega prostora za vse posodice. Mogoče se boste navdušili za tako rešitev: plitva košara je postavljena na trinožnik in je dovolj prostorna za spravilo večjega števila lončnic. Tak vrtiček bo predstavljal izredno lep okras sobe, pripraven pa je tudi zato, ker ga po potrebi prav lahko primaknemo •k oknu ali v kak drug kot v sobi. v spominu posebno dve sobi -»Soba pod orlom«, ki predstavlja poljski elan in skupščinBka soba z izredno starimi zastavami, ki simbolizirajo posamezne poljske pokrajine. V sosednji stavbi si ogledamo čudoviti perzijski meč Jana Subjskega okovan z rubini in smaragdi. Rastavljene arkebuze morajo navdušiti še takšnega razvajenca. V sklopu dvorca je tudi Sigmun-dova kapela, kjer sta shranjena veliki pesnik Adam Miezkiewicz in vojskovodja Jan Subjeski. O YES. BELISIMO - Ko odhajamo iz dvorca srečava s prijateljem dve poljski dekleti — študentki sta — baie študirata tu v Krakowu geologijo. Pridruži se nam še naš kolega Silvo in ko se predstavi, sta obe zagostoleli »A Silvana Pampa-neli«. Pri vsaki tretji besedi nista pozabili reči O Yes ... ali pa bellisimo . .. bellisimo. Ko smo bili ravno pri filmu sem jima povedal, da je pred kratkim gostovala v Jugoslaviii njihova filmska igralka Vera Krzvzevska in posnela z Antonom Vrdolja-kom film »Vojna«. Ob filmski igralki sta se obe zmrdnili — očividno jima ni ugajala. Anton Vrdoljak pa jima je simpatičen — vsaj tako sta dejali. Obe ga poznata iz filma »Pet minut raja«, ki ga ravno v teh dneh vrti io po poliskih kinematografih. Pokazali sta nama najboljši študentski klub v Krakowu — res je vreden ogleda. V velikem prostoru je mnogo majhnih mizic in stolov, stene so moderno pre-pleskane'ter sem ter tja opremljene z modernimi freskami in platni. V klubu je tudi majhna točilnica in bar. Tu v tem klubu se mladi ljudje nekajkrat na teden shajajo, plešejo, prirejajo literarne večere in razgovore. — Do tu je vse lepo in prav; presenetilo pa nas je, ko smo izvedeli, da znaša vstopnina v klub 20 zlotov (okrog 240 dinarjev). Ce k temu pristavimo še pijačo (buteljka vina stane najmanj 60 zlotov) si študent takega kluba s štipendijo, ki znaša po njihovem pripovedovanju do 500 zlotov. ne more kaj dostikrat privoščiti. Crnke z otoka Madagaskar so prave umetnice pri pripravljanju pečene mlade opice v raznih dišečih travah in s kikirikijem. To je največja speciali-teta na Madagaskarju in se pripravlja samo za največje svečanosti. Alfreda Meeri iz Velinstona, Nova Zelandija, je po 40 letih dela odšla v pokoj. Značilno je, da v vseh štiridesetih letih službovanja ni bila niti en sam dan bolna, z dela pa ni izostala niti eno samo uro iz katerega koli drugega vzroka. V lanskem decembru so vso matere, ki so rodile v neki mestni porodnišnici v Atlantl videle prvič svoje novorojenčke, kako kukajo iz velike rdeče nogavice in to prav take, v kakršni Dedek Mraz v Ameriki nosi otrokom darila. Neki francoski novinar trdi, da v Saudovi Arabiji vsako leto prodajo 5000 žena, pripeljanih iz Evrope za razne hareme. Ze nekaj let čevljarji in tovarnarji čevljev iščejo nov material, ki bi lahko uspešno zamenjal usnje. Poizkusili so tudi z nvlonom in taki čevlji izgledajo kot da gre žena brez njih. Na tekmovanju v pletenju v Los Angelesu, je zmagal sedemnajstletni Denis Vavler. Vidno je prednjačil pred oseminštiri-desetimi tekmovalkami, poleg tega pa je bil edini moški na tekmovanju. Pravni nasveti l. B. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Ob sklenitvi zakonske zveze ste sprejeli darilo od staršev; zanima vas ali se to šteie v dedni delež oziroma v kakšni vrednosti. ODGOVOR - Pri vračunanju darila dedičev v njegov dedni delež se vzame vrednost, ki jo je imeli podarjena stvar ob zapustnikovi smrti glede na njeno stanje ob daritvi. V skladu s 57. členom zakonu o dedovanju (Uradni list FLR.T št. 20/55). F. V. JESENICE VPRAŠANJE - V podjetju ste zaprosili za štipendijo, vendar vam je bila zavrnjena, ker pa jo drugi sprejemajo, menite, da je bil postopek nepravilen. ODGOVOR - Delavski svet podjetja bi moral imenovati komisijo za štipendije in bi morala ta v skladu z 10. členom Zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55) štipendije dodeljevati na podlagi javnega razpira. 8 GORENJSKEj SOBOTA, 15. OKTOBRA M* TELESNA KULTURA ZAKLADOVj G. L. ST£V£NSON Rokometni ko.rentar Vedno bolj zanimivo in napeto HIMALAJCI TUDI V KRANJU V torek zvečer bo v zg°r' nji dvorani Delavskega doma v Kranju predavanje o na« odpravi na Trisul v Himalaji-Predavala bosta člana eksp*" dicije Ciril Debeljak in Stane Kersnik, gledalcem pa bosta pokazala tudi uspele diap«2'' tive. Popoldne bo isto preJaJ vanje za šolsko mladino. Upravni odbor kranjskega Planinskega društva bo VQl neje verjetno organiziral tu°f predavanje o tehnični opren11 odprave. re 19. Kapitan je bil pijan kot klada, toda ko je dvignil oči je bil hipoma trezen. Zganil se je, da bi vstal, pa ni imel toliko moči. -Le kar sedi, BiH,-« je rekel berač. -Res da ne vidim, toda zato slišim, če s prstom migneš. Iztegni levico, BiH!« Kapitan je ubogal, približal je roko in slepec mu je stisnil nekaj vanjo. Slepce se je neverjetno urno obrnil in se spretno izmumT skozi vrata na cesto. Sele čez čas se je kapitan zavedel in pogledal v roko. -Se celih šest ur imam časa,« je zaklical. Zdajci se je opotekel, čudno zastokal in padel z obrazom na tla. 23. Kapitana je zadela kap in to je bila že druga smrt, ki sem jo doživel v tistem tednu. Materi sem takoj povedal vse in v naglici sva pohitela v vas gologlava, kot sva bila. Tekla sva vso pot. Toda živa duša ni hotela z nama nazaj v krčmo. Vsi so se izgovarjali, da morajo čuvati svoj dom in domače. Ime kapitana Flinta je med njimi vzbudilo strah in grozo. »-Pa pojdeva sama z Jimom,« je dejala moja mati, -rešiti morava naše imetje.« Dali so mi pištolo in nekdo je odjahal k doktorju po oboroženo pomoč. Rokometna sezona je zdaj na rokometu. Na tem tekmovanju višku. Povsod tečejo prvenstva bodo sodelovale naslednje ekioe: v najrazličnejših ligah. Polovica Mladost II, Storžič II, STTS prvenstva je zdaj v vseh ligah (Kranj), ESS (Kranj) in Partizan za nam:. In kaj lahko ugotovimo iz Tržiča. za ta del tekmovanja? Razvese- Na vc,ljo ie tc.rej jutri kar le_ ljivo je zlasti to, da se ob igri- pf> število točk. Kateri jih bodo Sijih zbira vedno več ljubiteljev pripiseli k dosedanjim na lestvi- rokecneta. To je bilo opaziti še cij ^ bomo videli v nedeljo zve- posobej v Dupljah, Tržiču, Gol- cer. pridno na delo torej, go- niku in drugod, kar kaže, da renjski rokometaši in rokome- se je rokometna igra zelo pri- tašice! ljubila pri športni publiki. V obeh republiških ligah so gorenjski zastopniki kar dobro !. kolo gorenjske rokometne lige erže. Moška ekipa Mladosti si je preteklo nedeljo na zelo vročem terenu na Rakovniku v Ljubljani priborila e.io točko, čeprav smo računali na neuspeh Kranjčanov, saj odondod še nikdar ni- Minulo 4. kolo v gorenjski ro- zultatom 22:29, Tržič pa je , so- prinesli kako točko. Po petem kometni ligi je bilo odigrano segel še eno visoko zmago fgj kolu se tako sedaj Mladost na- kar v treh obrokih. Duplje in Iskri I s 35:11 in se tako s to<* haja trdno v sredini lestvice, storžic sta že prejšnji mesec prednosti prebil na prvo mesl ' Tržič sam v vodstvu kjer pa je zelo gesto in bo brž- razdelila točki v Dupljah (14 : kone nadaljni razplet dogodkov 14) y nedel.Q je druga vrsta Tržie v prihodnjih nedeljah šele raz- Iskre v Kraniu v;soko prerna bistril položaj na tabeli. V nc- gala B ekipo storžiča z rezuita deljo Mlad-cst spet nastopi v tQm m gavi pa -e ugpelo y Borac Ljubljani, to pot z večkratnim 4ekmi g Kri*ami v Tržiču 0GV0. Mladost n slovenskim prvakom - Odredom. jiti prvo točko Rezultat je bil Križe Tekma bo ob 15. uri. V tem sre- 19:19 Gstali dve srečanji sta bili storžic n canju Kranjčani lahko zmagajo odigrani v cetrtck v Kranju. - Iskra II le, ce bodo tako zaigrali, kot so Mladost je presenetljivo izgubila Sava Lestvica 4 4 0 0 Storžič Duplje LJUDJE IN DOGODKI AFIRMACIJA pred 14 dnevi proti Rudarju V ženski republiški ligi bo od gorenjskih zastopnikov tokrat nastopila le Mladcst, ker ima Storžič z Golnika eno tekmo v dobro in bo tako to nedeljo prest. Kramjčanke gostujejo v Ljubljani, kjer se bedo podobno kot moški srečale s kandidatom za prvo mesto. Ta tekma pa bo z Borcem kar za 7 golov z re- Iskra I 0 0 81:40 0 90:38 0 64:42 68:45 68:64 69:62 29:66 35:80 34:48 42:93 0 Prvenstvo Kranja v kegljanju Martefanc snet najbolj Letomje zasedanje Generalne skupščine je šele na polovici, zato je težko dajaita neke dokončne ocene in sodbe o njem. Vendar so že doalej prišli do izraza nekateri momenti, ki karatktori-zirajo to doslej najpomembnejše zasedanje svetovne organizacije. Predvsem so se na letošnjem jubilejnem zasedanju močno afirmirale blokovsko nepovezane države, ki potitajajo vse olločil-nejši faktor pri urejevanju svetovnih problemov in pri izgla-jevainju grozečih nasprotij med obema blokoma. Mimo teh ugotovitev ne more nihče, mimo tega ne morejo tudi najbolj zagrizeni nasprotniki pomirjevanja in največji zagovorniki hladne vojne. Predsednik republike Josip Broz Tito je v s vejem govoru v Beogradu, ko se je vrnil z zasedanja Generalne skupščine poudaril, da »neangažirane države pomenijo veličastno število, ogromen del človeštva. Ta sila je prišla do polnega izraza in v tem je zmaga, ki smo jo dosegli.« V tem je tudi uspeh letošnjega zasedanja Generalne skupščine, čeprav ne moremo reči, da je na njej prišlo do bistvenega izboljšanja mednarodnih odnosov. Celo več! Nekateri znaki kažejo, da so tiste sile, ki delajo proti koeksi-stenoi, ki so za hladno vojno, dosegle celo začasen uspeh. Zelo nevarno bi bilo pričakovati, da bi lahko en sam sestanek bistveno pripomogel k izboljšanju položaja v svetu. To bi pomenilo precenjevati osebne činitelje v mednarodni politiki in podcenjevati vse tiste objektivne faktorje, ki vplivajo na današnja mednarodna dodajanja. Ce tako pogledamo stvar, potem vidimo, da kljub navideznemu neuspehu letošnjega zasedanja Generalne skupščine, vendar pomeni uspeh progresivnih sil v boju za mir. Predvsem je bilo letos na novo rsprejcth v Združene narede 14 afriških držav, tako da se je število članov Združenih narodov povzpelo na 99. Te nove države so v večini nepovezane z bloču in nobene mahinacije z ene in druge strar ni, da bi jih na letošnjem zasedanju vpregii v blokoviske glasovalne stroje, niso uspele. Vse te države so podprle pobude neangažiranih držav v smeri popuščanja nan-elciiti. Polt:* >a Združenih narodov se je zato, lahko rečemo, bistveno spreme-i li. 1915. leta je imela Afrika v Združenih narodih n. pr. samo 4 predstavnike, pa ie ti ko bili razen Lt-roije, močno odvisni od zahodnih .vi. Danes je v tej organizaoiji že 22 afriških držav, ki težijo i\ neodvisno politko v mednarodnih odnosih in tako uravnaivajo tudi svoje delo v Združenih načelih. .Samo en zanimiv podMdki 1952. leta je za sprejem Kitajske v Združene na- rode glasovalo le 7 držav, letos pa je teh držav 34. Letoišnje zasedanje Generalne skupščine je tudi jasno pokazalo, da so brezuspešni vsi napori s katerekoli strani, da se izolira pobuda Jugoslavije in da se oblati njena poliiitka. Morda nikdar bolj kot prav na tem zasedanju ni prišla do tako velikega izraza konstruktivna politika, ki jo vodi Jugoslavija in ki jo je pred Generalno skupščino obrazložil njen predsednik. Velik odmev, ki ga je imel ta go- vor v svetu in velik odmev, na katerega je naletel zadnji govor predsednika Tita ob povratku v Beorrad, nami to potrjujeta. Ko komentira zadnji govor predsednika Tita londonski -Times«, piše, da njegov pomen ni samo v tem, da je kot poglavar države poročal ljudstvu o svojem delu v OZN, ampaik, da izraža stališča tistih držav, ki so izvojeva-le moralno zmago in se začenjajo čedalje bolj uveljavljali kot siila, s katero morejo velike države v prihodnje računati«. Na kegljišču Triglava je bilo 35. mesta, so nato. metali Še včeraj zaključeno prvenstvo krat 200 lučajev ob 10. uri dopoldne. V tem sre- Kranja! na katerem je nast0pi-canju so favori-trnje domačinke lo 7Q tekmovalcev v disciplini še posebej zato, Ker so kranjske 2 krat 200 lučajev mešana _ igralke še vedno poškodovane. Tekmovalci ki s0 se Le z največjo požrtvovalnostjo _ Kranjčanke lahko odvzamejo __....___■ . .. Svobodi kako točko. Ostali pari PLANINSKA SKUPINA toga kola pa .so še: Rudar : Slovan in Kooer : Drava. Po prvem kolu je vodil S v drugem nastopu ga je Ma "coc"«vf. lanc prehitel za 3 keglje, * f zvrstili do , H . , . ,n dot»ei nalu pa je dosegel zelo u rezultat 873 kegljev in takoJj' j močno že petič zapored osv°J naslov prvaka Kranja. Tud» ostalih prvih mestih so Čia"1 da' JE ZAŽIVELA Tudi v letošnjem šolskem le V 10-č lanski moški podzvezni tu so na Industrijski šoli »Iskra« prve ekipe KK Triglav, ligi pa je jutri na sporedu psto ustanovili plairmnsko potovalno so njihovi rezultati v gj3^ jj kolo. Najzanimivejše bo sreča- skupimo, Id je že prejšnja leta nje Borac : Storžič, pa tudi Mla- uspešno delovala. Na ustanov- dest II : Križe. Križani so letes nem sestanka, ki se ga je ude- venstvu Gorenjske, ki se P ~ zelo napredovali in se na lestvi- ležilo nad 40 učencev, so skic- jutri na Jesenicah in v Kra ci nahajajo kar v sredini. V nUi, da bodo letos priredili več H9 DOTO [PCTI SSIUOTIE REZULTATI: Martelnnc ri^e 2544, nt alem .pa gredo to nedeljo v izletov v naše gore, v polletnih gtarc ?4Q7 Kor,-je;> ?,407. boj za točke že naslednji: Stor- počitnicah pa bodo organizirali * Turk 237fl '^[be^3 Deklaracija o odpravi kolonializma sprejeta na dnevni red Generalne skupščine Generalna skupščina je nadaljevala razpravo o tem ali naj pride na dnevni red letomjega zasedanja sovjetski osnutek deklaracije o pripoznavanju neodvisnosti kolonialnim narodom in pritožba Sovjetske zveze zaradi kršitev njenega zračnega prostora. Prvi govornik je bil gvine:ski predsednik Sekou Toure, rekel je, da je odložil svoj odhod iz New Yorka, za to ker ima za svojo dolžnost, da poseže v razpravo, tako da bi pripomogel k temu, da bi se spremenila njena -slaba smer«. Pripomnil je, da posega v razpravo tudi zato, ker razen niega ni v Now Yorku več nobenega voditelja afriške ali azijske države. Izrazil je prepričanje, da bi enako storili predsednik Naser, predsednik Nkru-mah in ministrski predsednik Nehru. Sekou Toure je zahteval od Generalne skupščine, naj sprejme osnutek sovjetske deklaracije in s tem potrdi enotno voljo OZN da da neodvisnost kolonialnim narodom. Demonstracije v Tokiu Okrog 17.000 študentov in članov sndikatov se je v četrtek dopoldne zbralo na množičnem zborovanju v Tokiu in je demonstriralo v protest proti umoru predsednika socialistične stvarate As murne. Govorniki na zborovanju so zahtevali, da takoj odstopi »o premier Ikeda fti vsi no-lC:;ski funk-ionarji. ki so dolmi skrbeti zi red. Policijo so obtožili, da je bila dogovorjena | skrainmi drsničarsk:mi elementi zapletenimi v umor Asanume. Zahtevali so us'anovitev eno'i-e fronte levičarskih sil na bližnjih splošnih volitvah. Plodni razgovori f> Dalagacija zveze r.indika*ov Jugoslavije, ki jo vodi nrodned-n'k centralnega sveta ZSJ Sve-tozar Vukm^novič je na poti iz Akre v Jugoslavijo v četrtek do- poldne prispela v London. Člani delegacije so ostali v britanski prestolnici dva dni, potem pa bodo nadaljevali pot v Beograd. « Delegaci ja Zvez ie Iju-': kc skupščine Jugoslavije, ki je na obisku v Indoneziji, kot gost indonezijskega parlamenta, pa je prav tako v četrtek dopoldne odpotovala iz Djakarte v notranjost dežele. Na potovanju po Indoneziji se bo mudila več dni. Delegacija bo najprej obiskala otok Bali, znani turistični kraj Indonezije, potem pa vrsto krajev na vzhodni, srednji in zahodni Javi, kjer se bo sestala s predstavniki lokalnih oblasti. »Končajmo jalove prepire < V deklaraciji, ki so jo objavili v četrtek dopoldne se je premier Konga Lumumba, ponovno zavzel za prek;nitev notranjih sporov in izjavil, da je pripravljen na pomirjenje s predsednikom Kasavubujem. -Nc moremo, iskreno pomagati deželi in služiti našemu ljudstvu, če nismo enotni. Cas je, da končamo na"e jalove prepire ter se /av/a mcmo za gospodarski in socialni razvoj naše republike,« je dejal Lumumba in ostro obsodil -Svet komisarjev« kot popolnoma nezakonito telo, ki voli Kongo v anarhijo, kakršne ne pozna nobena druga afrifika država, ki je dobila neodvisnost. VELIKA PRIREDITEV Predoslje — Strelska družina -Mrak Franc« iz Predoselj bo v ne leljo, 1(5. oktobra, praznovala 6. obletnico razvitja družinskega prapora. Okrajni odbor Zve/e borcev Predoslje, ki bo tudi pokrovitelj te prireditve, je za zmagovalno ekipo pripravil pokal v trajno last. Vsako leto se namreč tu zbere vsa lanska strekska elita Gorenjske, ki se v ekipnem tekmovanju z zračno puško potegu ie za najboljša mesta. Kot prejšnja leta, tako bolo tudi letos, najboljšim podelili diplome, plakete in praktične nagrade. -an žic II : Duplje in Tržič : Iskra na Kontni smučarski tečaj. Za II, medtem ko je bila tekma člane skupine bo vodstvo oskr- Iskra : Sava že odigrana. belo nekaj zanimivih predavanj, To nedeljo pa bo z začetkom člani pa boio tudi skrbeli za na- ob 9. uri tria igrišču Mladosti šo gorsko floro, žensko prvenstvo Gorenjske v re MUdinsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske Samo dva kluba 2360, Bregar 2355 kegljev **J TRIKRAT ISTI REZ^ Tržič - V nedeljo dopol- Tržiču v . 1$ ldncie P' bilo na strelišču venstveno strelsko tekmo^^ z MK puško medmestnih te^. zentanc Gorenjske. S tega jj oir>en„ movanja je zanimivo to, da so kar tri ekipe doJ'' V nedeljo je bilo na Javorni- svoj naraščaj, ali pa jim je mor- isti rezultat - 842 krogov '^jtj ku gorenjsko košarkarsko prven- da odveč udeležba na nrvenstvu zato morali vrstni red °-0 .nilcih Vrstni red je naslednji-senice 858, Radovljica, S* „; je bila porazna, saj se je mimo ne drugo ne pomeni napredka v domačega Partizana tekmovanja gorenjski koša.rki. udeležil le še kranjski Triglav z REZULTATI: Triglav I : Tri- Loka, Tržič po 842, KraHJ dvema vrstama. Prav nerazum- glav II 27:26 (11:7), Triglav I : I, va je odsotnost mladinskih Javonnik 47:28 (26:17), Triglav II : moštev obeh goronjskih pred- Javornik 35:35 (12:22). stavniikcv v II. republiški ko-,ar- Vrstni red: Triglav I 4, Tri krog. bi,a Od posameznikov pa B^0t najboljša Rudi Bagari iz ljice s 237 krogi pre kanski ligi Sko-fje Loke in Jese- glav II 1 (—1), Javornik I (—19). Otrinom iz Javornika. ki J $ segel 228 krogov od 300 m°z r nic. Mar tu tako slabo skrbe za Po sezoni poletnh prireditev na Bledu Spet korak naprej Turistična sezona na Bledu je folkloro in narodno pesmijo pa koncerti pihalnega orkestr8^^ pri kraju, s tem pa so se za- so se predstavili tudi letos čla tii folklorne skupine SKUD »Ti ključile tudi sezonske priredit ve, ki jih letos ni bilo manj kot ne Rožanc« iz Ljubljane, Svo iz Ljubljane. V Kazini 80 vali občinstvo priznani «^.,tft a^'' t k\'i;lt bel Mojmira Šepeta 'n..^.ie. lani. Edino kar je letos nekoli- boda z Jesenic in folklorna sk.i- Jož.el . Kampira iz Ljubil*^ ko okrnilo prireditveni spored, pina s pevskim zborom z Bleda. Nastopale so tudi znane >■ $ je bila odpoved predstav Radio Med zabavnimi prireditvami če In tuje pevke. - Na po' televizije Ljubljana in dramske ali glasbenimi rev.jami naj predstave na gradu. Ce bi ocenjevali kvaliteto pri- moj Bled«. Za nekatere ser reditev in zanimanje občinstva vabljive zabavne prireditve, zanje, bi morali prav gotovo kakor so -Izvolitev miss Bled«, uvrstiti na prvo mesto nastop -Najprikupnejše kopalke« in Park hotela so gostje lJ,nfcCft«-omen mo blejsko -BLED, oj li slušali redne zabavne k°n ^ Prav tako je b lo tudi J* f restavracije Blr:;a ; v«"» ^ pfi' vahno. V Park baru pa znani artist izvajal i ^.....v.». ■ -« r" • - ------- ------r- ---Ji-----1-----*—- ----'------- ........J fTOpl n ansambla -Kola« iz Beograda, podobno, pa bi bilo v prihodnje artistični program. V 1 : tf; je redno nas'opal končen Kalman Vlabovič. 0^ Naj omenimo Se <,,l0r, ^tK' nost, namrc ■ to. da ie no dru ;tvo Bled svojim omogoč lo. da so si 8 i"'"'^. '\ v sezoni ogledali bn-zpla^.tfvvij Vsekakor - priznanje dr"0 Lahko zapišemo, da Jazz festival pa je bila po šte- potrebno najti primernejše no-vilu sodelujočih, po obsegu in ve oblike izvedbe, morda na pomenu, vsekakor prireditev kak nač.n obogatene /. zabavnim programom in organizacijsko ter režijsko bolje pripravljene. Med izvajalca prijetnih viž in napevov naj omenimo zlasti prve vrste, hkrati pa za Bled tudi nekaj novega in posebnega. Prvikrat je letos na Bledu gostoval tudi vokalni ansambel Dalmacija iz Zagreba. Izvaial je nastop kvinteta Avsenik, jugoslovanske narodne, dalma- so blejske poletne prrou ^ tudi Veseli pl in iarjl, ki tinske in napolitanske pesmi. — spremljali bleiske goste na pik Ze kot znani umetniki in sku- niku v Rbnem pri Bledu, so dicijo. Krog so-lrlujo'-ih ^o*' pine pa so letos priredili v Ka- b li toplo sprejeti. blov, skupin in posam<>7^v,.^ /.ni več koncertov: Slovenski Sploh je bilo za razvedrilo je že precej ustaljen, r'ajii^' oktet, solist! ljubljanske Opere, gostov na Bledu tudi v letošnji nivo pa Je tudi. da °r^rpf^ sezoni Belo dobro poskrbi jeno. Trikrat na teden so bili v zdraviliškem parku pronV M Inl zbor France Prešeren iz Kra-n1a, gojenci kranjske glasbene šole in drugi. Z jugoslovansko vijo za obč nstvo kakšn° no presenečenje.