/
IV
72750
Ljubljana, sreda, 1. oktobra 1947
PoStnina plačana V gotovini

UREDNIŠTVO IN LPRAVAJ LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV I TELEFON 55-22 DO 55-28
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN BAZEN PONEDELJKA
INSEBATN1 ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI Sl 60 4045 08
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
★
glasil
o
OSVOBODILNE FRONTE
kongres udeležencev narodno osvobodilne vojne
Slavno sts&I otvoritvi Je prisostvoval maršal Uto
Beograd, 30. sept. Danes se je pričel v Beogradu I. kongres Zveze udeležencev narodno-osvobodllne vojne.
Skoro dve leti in pol po končni zmagi nad fašizmom — največji zmagi v zgodovini naših in vseh, drugih miroljubnih narodov — so se zbrali delegati najboljših sinov in hčera naših narodov, ki so se udeležili osvo bodilne vojne, da bi na kratko pregledali dosedanje delo, in sprejeli statut Zveze, določili program in sprejed obveznosti ter tako pripomogli k izvedbi velikih nalog, ki čakajo naše narode.
Kongres se je sestal v dvorani Ko-larčevega ljudskega vseučilišča, ki je komaj zadostovala za vse delegate. Dvorana je prenapolnjena z bivšimi neustrašnimi borci, katerih prsi krasijo spominski znaki in razna odii kovanja. To so možje in žene, mladinci m mladinke, kmetje in meščani, delavci in intelektualci iz vseh krajev naše države. Vse preveva ista misel in ena težnja, kakor so bili tudi med vojno združeni pod eno zastavo za uresničenje istega cilja. Tu so zbrani borci iz fronte in zaledja, iz taborišč in ječ, ujetniki in deportiranci. Čeprav so bili v vojni oddaljeni več sto kilometrov in čeprav so bili na raznih borbenih položajih in dolžnostih, so vendar imeli vsi iste ideale in delali vsi za isto stvar — za osvoboditev države in naših narodov ter za njihovo boljše življenje.
Dvorana Kolarčevega ljudskega vseučilišča je za ta kongres okrašena s številnimi državnimi in republiškimi zastavami, slikami, gesli in cvetjem. Nad mizo predsedništva kongresa je poleg poprsja maršala Tita velik napis: 1941—1945 — Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Na drugi strani je velik napis »Živel maršal Tito, tvorec naših zmag v vojni in miru!«, poleg njega pa je drugi veliki napis »Živela zveza udeležencev narodnoosvobodilne vojne! — nova močna organizacija v okviru Ljudske fronte Jugoslavije!«
Pred pričetkom kongresa so v dvorani zavzeli mesta predsednik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik Prezidija Meša Pijade, Filip Lakuš, Marko Vu-jačič in Dimitar Vlahov, sekretar Prezidija Mila Peruničič, podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj ter člani vlade, predstavniki vlad ljudskih republiki in člani republiških vlad, načelnik’ Generalnega štaba JA Koča Popovič in drugi.
Točno ob 9. je stopil v dvorano predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Njegov prihod so sprejeli navzoči s dolgotrajnim ploskanjem in ovacijami, ki so trajale nekaj minut. Za spontane pozdrave svojih tovarišev in soborcev se je maršal Tito zahvaljeval in odzdravi j al.
Ko so se pozdravi bivših borcev svojemu komandantu in voditelju polegli, je otvoril kongres v imenu iniciativnega odbora minister za notranje zadeve zvezne vlade Aleksander Baškovič, katerega prihod na govorniški oder so navzoči toplo pozdravili. Minister Aleksander Rankovič je otvoril kongres in imel pri tej priliki naslednji govor:
»Tovariši in tovarišice! V imenu Iniciativnega odbora oivarjam ustanovni kongres Zveze udeležencev osvobodilne vojne (Burno ploskanje).
Pred dvema letoma smo odložili naše zmagovito orožje, da bi posvetili vse svoje sile težkemu delu obnove in nadaljnji izgradnji naše porušene države. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so se navadili težav in naporov in ki so se prekalili v zmagovitem boju proti okupatorjem in njihovim pomagačem, so bili nedvomno v prvih vrstah delovnega ljudstva na vseh popriščih izgradnje naše ljudske države. Delovni ljudje nove Jugoslavije so našli v njih od prvega dne osvoboditve države povsod in pri vsaki nalogi svoje dostojne voditelje in vzgojitelje. Borci narodno-csvobodilne vojne so neumorno prenašali in širili vsestranske in bogate izkušnje, ki so si jih pridobili v hudem štiriletnem boju za osvoboditev naše zasužnjene domovine.
Najdoslednejše, zvesto in nesebično so prenašali v prakso vse svoje znanje in velikansko izkušnje. To so znali in mogli storiti zato, ker jih je tako učila in vzgajala naša slavna Komunistična partija. (Burno ploskanje).
če danes pogledamo to velikanske delo za obnovo naše države, nadčloveške napore pri ustvarjanju našega veličastnega petletnega plana, moramo dobiti neizogibno vtis prave vojne na gospodarskem poprišču. To nenavadno vojno smo lahko pričeli in jo lahko uspešno vodimo k vedno večjim in učinkovitejšim zmagam samo po zaslugi vas, ki ste se udeležili na-rodno-osvcbodilnega boja in po zaslugi milijonov delovnih ljudi naših mest in vasi.
V	procesu tega boja se vedno vidneje izpreminja ekonomski obraz naše države in našega človeka, široke delovne množice se danes vedno jasneje zavedajo, da so ekonomska in politična moč naše države ter boljša in srečnejša bodočnost naših narodov odvisne predvsem od lastnih naporov in od prispevkov vsakega posameznika k splošnemu delu za skupnost.
Tega delovnega gibanja, ki je zajelo v povojnem obdobju s še neviđenim elanom In samopožrtvovalnostjo vse delovno ljudstvo naše države, predvsem pa mladino in žene, ne moremo gledati ločeno od junaškega boja naših narodov za osvoboditev izpod okupatorja in uresničenje pravičnejše družbene ureditve. Dejansko sta to samo dve obdobji enega razvoja, ki ga je prožila neomajna želja našega ljudstva, da se osvobodi tujega suženjstva in da zgradi osvobojeno domovino tako, kakor pristoja to takemu svobodoljubnemu ljudstvu, kakršno je naše. Kakor je bilo v obdobju velikega osvobodilnega boja občudovati prepričanje naših ljudi v zmago nad fašističnimi okupatorji, tako moramo občudovati prepričanje delovnih mas v obdobju obnove in izgradnje, da bo mogoče premagati vse ovire na poti k uresničenju lepše in srečnejše bodočnosti. Ta trdna vera junaških partizanov v zmagoviti konec njihovega pravičnega in plemenitega boja predstavlja tudi danes vir nepremagljive energije, hrabrosti in drznosti teh delovnih ljudi pri izvrševanju daljnjih nalog na gospodarskem poprišču.
Tovariši in tovarišice, prepričan sem, da bo vsak izmed nas pozdravil idejo maršala Tita in odločitev o ustanovitvi Zveze udeležencev osvobodilne vojno. (Burno in dolgotrajno odobravanje.) Ni dvoma, da je to danes povsem nova organizacija. Ta organizacija se razlikuje po obliki in svojih namenih od vseh podobnih organizacij in tudi od bivše Zveze dobro-voljcev, katere članstvo je bilo. zlasti pa vodstvo, razen redkih izjem, v službi raznih režimov in političnih klik, in sicer tako pred vojno, kakor med vojno in okupacijo.	%
V	naši organizaciji bomo zbrali, organizirali in medsebojno povezali vse udeležence slavnega boja za osvoboditev domovine izpod fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev.
S	samim tem postaja ta številna in močna organizacija, ki je sestavni del vseljudske politične organizacije — Ljudske fronte, njena še trdnejša opora pri vseh akcijah in vsem njenem delovanju.
Poleg tega pa nas je pri ustvarjanju take Zveze vodila splešna skrb za ljudi. Prizadevali smo si, da posvetimo ravno s pomočjo te Zveze še večjo pozornost in skrb za najzaslužnejše fjudi naše domovine, za tiste bojce, ki so bili na fronti in v borbenem zaledju v najtežjih časih zgodovine naših narodov, ko se je bil boj na življenje in smrt, neustrašeno v prvi borbeni liniji in ki so dajali zgled, kako se je treba boriti za svobodo in čast svoje domovine in svojega ljudstva. Pri vsem tem niso varčevali s svojimi življenji. Ta skrb za ljudi ni nekaj novega in pri nas neznanega, ker je bila v vsej vojni osnovna misel in vsakdanji očetovski pouk tovariša Tita, in je to’ tudi še
Na U. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije so pozdravili maršala Tita tudi beograjski pionirji
danes v mirnodobnih pogojih dela in naporov naših ljudi.
Ko govorimo o tem, ne moremo prezreti deset- in desettisočev najboljših sinov naše domovine, ki so dali življenja za stvar našega ljudstva. Naša domovina je morala dati te žrtve in jih je dala zavestno, da bi si zavarovala zmago ljudstva, resnično demokratično ljudsko oblast in take ekonomske pogoje, ki bodo dostojni za vsakega delovnega človeka.
Dovolite, tovariši in tovarišice, da posebno poudarim, da je padlo skupno z desettisoči herojev iz vojne kakih
50.000	članov KP in še mnogo več članov Zveze Komunistične mladine. (Vzkliki: Slava jim!) Naša Partija jc ponosna, ker je vzgojila v svoji sredi take sinove naših narodov, take nenavadne ljudi, ki so pr.vsod in na vsakem koraku dajali svoj zgled in izvrševali najtežje naloge, pri čemer se niso ustavili pred nobeno nevarnostjo.
Glejte, to*je razlog, zakaj zahtevamo od vas več. kakor od drugih. Biti morate ne samo čuvarji slavnih pridobitev narodno osvobodilnega boji ampak se morate z vsemi siiami boriti za nove pridobitve in zmage naše države tako na gospodarskem, kakor na političnem in kulturnem poprišču Tako se bomo najlepše oddolžili padlim žrtvam in spominu na njihova junaštva.
Tega poziva k pazljivosti pa ne smete razumeti kot neko navadno in često ponavljano agitacijsko geslo. Vemo, da so nagnjeni mnogi naši ljudje, zlasti pa v povojnem obdobju tako imenovega mirnega življenja in dela. k zaspanosti, lahkovernosti in brezskrbnosti. Toda v vrstah ostankov sovražnikov nove Jugoslavije so tudi posamezniki, ki ne morejo mirovati. Po navadi so to danes popolnoma izgubljeni in moralno propadli ljudje, ki so doživeli politične polome in izgubili vsako perspektivo in nado v povratek starega izkoriščevalnega sistema. Ta najslabši de! družbe, ki je po pravilu agentura tujih imperialistov. se ni mogel niti po dveh letih po osvoboditvi pomiriti z novo in pravičnejšo družbeno ureditvijo in se vključiti v delovno skupnost milijonov ljudi. Naravno je, da nastajajo iz bike sredine zločinci proti ljudstvu in državi in da ustvarja ta družba zločince često tudi proti njihovi volji. Toda tudi tak sovražnik lahko škoduje in napravi vsako podlost, saj pripisuje sebi v zaslugo celo nekatere naše neznatne neuspehe. Zato morajo vsi iy:ši ljudje, posebno pa voditelji, izkoristiti pridobljene izkušnje, posebno one iz vojne in tako povečati budnost proti sovražniku povsod in na vsakem koraku. Vsak človek in vse ljudstvo mora biti skrajno budno in neusmiljeno proti vsakemu sovražnemu delovanju.
Naj bo ta kongres v novo izpodbudo vsem našim ljudem, da bodo dali vse sile za izgradnjo naše države in utrjevanje njene obrambne moči.
Živela Zveza udeležencev narodno osvobodilne vojne! (Burno ploskanje.)
Živela slavna ljudska JA! (Burno ploskanje.)
Živel maršal Jugoslavije, tovariš Tito! (Vsi navzoči so vstali in dolgotrajno ploskali.)
V znamenje spomina na vse vojake, podoficirje, oficirje in delavce v zaledju, ki so dali svoja življenja za osvoboditev domovine, pozivam delegate, da jih počastimo stoje z enominutnim molkom.
Vsi navzoči 60 vstali in z enominutnim molkom počastili padle junake, nato pa vzkliknili:
Slava padlim borcem! Slava jim!
Izvolitev delovnega predsedstva
Nato je kongres izvolil naslednje delovno predsedstvo: Sreten Žujovie, Aleksander Rankovič, Bideje Smiljev-ski, Andrija Mugoša, Stane Kavčič, Avdo Humo, Duško Brkič, Lepa Pero-viž, Stevan Jakovljevič in Radovan Grujič.
Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Zvonko Brkič in Cvjetin Mijatovič. v verifikacijski odbor pa Niko Pavič, Naum Nauniovski, Lidija Šentjurc, Pasaga Mandžič in Dobrivoje Radosavljevič.
Kongres je izvolil komisijo za sestavo pravil Zveze udeležencev narodnoosvobodilne vojne, v katero eo vstopili Rodoljub čolakovič, Veljko Mičunovič, Moma Markovič, Vicko Krstulovič, Vida Tomšič in Nikola Ninčev.
Ko je zavzelo delovno predsedstvo svoja mesta, je predsedujoči Sreten Žujovič predlagal tale dnevni red kongresa, ki so ga soglasno sprejeli: 1. Poročilo generallajtnanta Ivana Goš-njaka, člana iniciativnega odbora, o nalogah in pomenu Zveze udeležencev narodno-osvobodilne vojne. 2. Razprava o poročilu. 3. Predlog statuta in pravil Zveze borcev narodno-osvobo-dilne vojne. 4. Izvolitev kandidatne komisije, ki naj predlaga centralni, izvršni odibor in nadzorni odbor Zveze borcev narodno-osvobodilne vojne. 5. Izvolitev centralnega, izvršnega in nadzornega odbora Zveze borcev narod-flo-osvobodainega boja.
Pred prebodom na dnevni red kongresa zveze udeležencev narodnoosvobodilne vojne je generalmajor Boško Šiljegovič pozdravil kongres v imenu Jugoslovanske armade in dejal:
Pozdrav sniu&ma JA
Tovariši in tovarišice! Ko pozdrav, ijam kongres zveze udeležencev na-roduousvoEodilne vojne v imenu borcev in voditeljev jugoslovanske armade sem srečen, da morem svojim vojnim tovarišem-borcem za svobodo države in srečno življenje, izročiti to pie in prisrčne pozdrave borcev in voditeljev Jugoslovanske armade in želje pc največjein uspehu pri delu kongresa in nadaljnjem delu zveze udeležencev narodnoosvobodilne vojne (Burno ploskanje.)
Naši narodi so se v vsej svoji junaški preteklosti junaško borili prob tujim zavojevalcem in domačim izdajalcem ter zatiralcem, Slavne so nitke, borbe, upori in vstaje naših prednikov, slavna so bila dejanja naših hajdukov, uskokov, upornikov in puntarjev. Velika iu plemenita junaši’ ■ lahko pokažejo narodi samo v borbi za svobodo, v resnično pravični vojni. V slavni osvobodilni vojni so naši narodi, ki sta jih vodila Komunistična partija in tov. Tito (burno in dolgotrajno ploskanje) navdahnjeni s plemenitimi idejami narodnoosvobodilne borbe, dokazali ne samo, da so vredni sinovi slavnih prednikov, ampak so z brezprimerno borbo prekosili svojo slavo in veličino — slavno in veličastno preteklost Jugoslovanska armada je življenjsko zainteresirana na spoznanju in proučevanju preteklosti naših slavnih prednikov v prvi vrsti pa z čuvanjem, oživljanjem in populariziranjem junaških borb in dejanj iz naše osvobodilne vojne.
Ravno zato. ker izvirajo neštevilna junaštva najboljših narodnih sinov — narodnih herojev ter znanih in nežna mil borcev narodnoosvobodilnega boja iz časa slavne osvobodilne vojne — najpravičnejše vojne, ki so jo kdaj koli votlili naši uarodi in ker so nam ta junaštva časovno najbližja, ker so
ta junaštva tu pred nami postala legendarna, ker so to junaštva naših dni, se bodo borci in voditelji Jugoslovanske armade na njih učili nesmrtnosti in slave, z njimi bodo utrjevali in razvijali svojo sigurnost in pripravljenost za obrambo in nadaljni razvoj pridobitev narodnoosvobodilnega boja, za obrambo naše narodne ue odvisnosti.
Borci in voditelji Jugoslovanske armade budno spremljajo delo izven naših mej vseh tistih, ki so nezadovoljni s takim koncem velike osvobodilne vojne, vseh tistih, ki si hočejo podobno kot enkrat že potolčeni fašisti, ustvariti gospostvo nad vsem svetom, da bi svetu zavladala peščica imperialistov, krvavi teror, zatiranje in nasilje. Naša armada budno spremlja delo vseh tistih, ki ovirajo ustvaritev in razvoj miru med narodi, vseh tistih, ki iz dna duše sovražijo novo družbe no in državno skupnost, Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in ki hočejo na naših mejah ustvariti mednarodna vojna ognjišča. Borci in voditelji jugoslovanske armade so globoko in popolnoma p-epričani. da bodo z vsakdanjim, stalnim in sistematičnim utrjevanjem Jugoslovanske armade najbolje odgovorili vsem hui skačem in izzivačem nove vojne. Močna bi monolitna Jugoslovanska armada. moderno oborožena, ki jo vodijo najboljši sinovi naših narodov — prekaljeni v vseh mogočih nadčloveških težkočab in izkušnjah je, in bo vedno bolj največji prispevek naših narodov za ohranitev in zgraditev resnično demokratičnega miru med narodi vsege sveta.
Opravičeno in popolnoma zasluženo je naša armada ponosna na vse tovariše udeležence narodnoosvobodilnega boja. ki so se nekoč s puško v . oki na osvobojenih in neosvobojenih ozemljih ali v taboriščih in ječah borili za svobodo in srečnejše življenje svoje države in ki so tudi danes vzgled pri obnovi in graditvi naše države, pri borbi za izvedbo petletnega plana. L izvajanjem petletnega plana utrjuje-mo hkrati bogastvo naše države.
obrambno moč naše domovine, gradimo srečnejše življenje nam in bodočim rodo. on., s čemer se najbolje oddolžimo slavnim žrtvam naših padlih tovarišev.
V veliki osvobodilni vojni je odigrala odločilno vlogo za uničenje fašizma bratska Rdeča armada. Brezmejna je ljubezen naših narodov, borcev in voditeljev Jugoslovanske armade do junaške sovjetske armade in generalisima Stalina. (Burno ploskanje.) Ni sile na svetu, ki bi mogla preprečiti nadaljnje utrjevanje globoke in iskrene ljubezni naših narodov 'n armade do Sovjetske zveze. (Ploskanje.)
Skupna, bratska in enotna borba vseh naših narodov, najbolje izražena v Ljudski fronti, krepke in široke vezi med vojsko in ljudstvom, vezi med samimi borci, borci in voditelji, vse te pridobitve so bile prekaljene in preverjene >, narodnoosvobodilni vojni. Naši narodi in armada so imeli in imajo isto usodo, isto nalogo in skupno pot. Vojni tovariši so najtrajnejši, preizkušeni in izkušeni, naizvestefši in nepozabni tovariši Nikoli v naši preteklosti še ni bila tako močna, monolitna. prekaljena in preverjena enotnost vojske in ljudstva. Tako silno vseljudsko ljubezen more imeti samo ljudska vojska Borlite prepričani, naši vojni tovariši, da bo Jugoslovanska armada znala to enotnost ne samo čuvati kot zenico svojega očesa, kot pogoj svojih zmag. ampak bo s svoje strani storila vse. da se bodo te pridobitve. ustvariene v osvobodilni vojni še bolj razvile, razširile in utrdile. (Ploskanje.)
Naj živi kongres zveze udeležencev narodnoosvobodilne vojne! (Ploskanje.)
Naj živi vrhovni komandant Jugoslovanske armade maršal Jugoslavije tov. Josip Broz Tito. (Burno ploskanje.)
Nato so preš’: na dnevni red s čitanjem referata generallajtnanta Ivana Gošnjaka »Naloge in pomen zveze borcev narodnoosvobodilne vojne«, ki sa bomo objavili jutri.
I kosference evropskih društev Rdečega Strela
Predlog jugoslovanske delegacije za zmanjšanje oborožitve in ohranitev miru
Beograd, 29. sept Regionalna konferenca evropskih društev Rdečega križa je včeraj razpravljala o tretji in zadnji točki dnevnega reda: širjenj načel Rdečega križa z namenom mednarodnega razumevanja in vzdrževanja miru.
Prvi je govoril šef jugoslovanske delegacije dr. Drago Marušič, minister za pošte FLRJ, ki je v začetku izrazil iskreno in stanovitno težnjo nove Jugoslavije po ohranitvi svetovnega miru, kar med drugim potrjuje to, da je Jugoslovanski Rdeči križ zaradi ohranitve miru angažiral milijonske množice svojih članov. V predvojni Jugoslaviji ni Mo niti 60.000 članov, danes pa šteje društvo RK Jugoslavije nad 2.000.000 članov. Taka organizacija bo lahko izvajala močno akcijo za ohranitev miru in sporazumevanja med narodi.
Glede na to je jugoslovanska delegacija RK predlagala naslednjo resolucijo:
»Kljub vsem ogromnim naporom, ki so jih pokazali narodi v deželah, ki so bile med vojno opustošene, in kljub požrtvovalnemu in predanemu delu vseh humanitarnih organizacij z Rdečim križem na čelu, težke vojne posledice niso bile zaceljene niti bodo zaceljene v doglednem času, z nikakršnimi napori pa ne bo mogoče vrniti deset in deset milijonov dragocenih človeških življenj.
Izkušnje preteklih vojn, zlasti zadnjih dveh svetovnih vojn, so pokazale, da je vsaka nova vojna prinašala z uporabo novih tehničnih sredstev in metod vedno večja in težja rušenja, opustošenja in ubijanja nedolžnega in miroljubnega civilnega prebivalstva, žen in otrok ter iztrebljanja celih narodov, medtem ko morebitna uporaba najnovejših vojnih orožij grozi z uničenjem vsega človeštva.
Kijub tem strašnim izkušnjam iz pretekle vojne, kljub temu, da vse Izmučeno človeštvo zahteva mir, kljub ogromnim prizadevanjem svobodoljubnih sil na svetu za ohranitev miru ter za miroljubno sodelovanje med narodi na podlagi enakopravnosti in neodvisnosti, — kljub temu se že oja-čuje, izpopolnjuje in modernizira oborožitev, grmadijo se zaloge atomskih bomb, poizkušajo se izpodkopati temelji instrumentov za vzdrževanje in okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja, kakor so Združeni narodi, po katerih deželah pa že vstajajo in postajajo vedno glasnejši in drznejši vojni hujskači na tretje, še strašnejše svetovno prelivanje krvi. Zaradi tega priporoča konferenca, opiraje se na načela resolucije, sprejete v Oxfordu, in upoštevale zgoraj navadene ugotovitve, naslednje:
1.	Liga in nacionalna društva Rdečega križa so dolžna, da razen vsakdanje in vztrajne borbe za mir zastavilo vso svojo avtoriteto ter vodijo odločno in neusmiljeno kampanjo za razkrinkavanje vojnih hujskačev.
2.	Liga in nacionalna društva Rdečega križa so dolžna, da zastavijo vso svojo avtoriteto, da z angažiranjem širokih množic svojih članov ter z vplivom na organizacijo Združenih narodov in na svoje vlade dosežejo zmanjšanje oborožitve, prepoved uporabe atomskega orožja in uničenje zalog atomskih bomb kot sredstva za množično uničevanje narodov.
3.	da bi se te naloge uresničile je potrebno:
a)	da nacionalna društva Rdečega križa postanejo množične demokratične organizacije v smislu načel 9. resolucije št. 12 iz Oxforda;
b)	da liga in nacionalna društva Rdečega križa tesno sodelujejo z mednarodnimi in nacionalnimi demokratičnimi organizacijami, ki se borijo za ohranitev miru, predvsem s Svetovno sindikalno federacijo, Mednarodno organizacijo demokratičnih žena in Svetovno federacijo demokratične mladine ter da v ta namen ustvarjajo koordinacijske komiteje, ki bodo pozvani, da učinkovito izvedejo to sodelovanje v življenju.
4.	liga in nacionalna društva so dolžna, da posvetijo posebno pozornost vzgoji mladine v duhu miru in sporazumevanja med narodi«.
Dr. Marušič je zatem predlagal, naj se s konference pošlje Združenim narodom naslednji apel:
»Regionalna konferenca evropskih društev Rdečega križa smatra za svojo dolžnost do milijonov čianov Rdečega križa v Evropi, ki so jo opustošili napadalci, ter želi ob izpolnjevanju resolucije št. 11 Sveta guvernerjev lige v Oxfordu izraziti svojo odločno voljo, da z vsemi svojimi silami pomaga organizaciji Združenih narodov pri njeni veliki nalogi ohranitve miru in varnosti ter razvijanja prijateljskih odnosov med narodi.
Konferenca izraža svoje prepričanje, da bo organizacija ZN, zvesta velikim načelom ustanovne listine ZN, za uresničenje katere so med vojno proti napadalcem dali življenje milijoni ljudi, prebrodila vse težave ter pod-vzeia učinkovite ukrepe za zmanjšanje oborožitve ter za uničenje zalog in prepoved uporabe atomskega orožja kot sredstva za množično uničevanje narodov* kakor tudi, da bo onemogočila vse poizkuse hujskačev k novi, še strašnejši vojni«.
Češkoslovaški delegat Kleiberg le v imenu češkoslovaškega Rdečega križa izjavi}, da v celoti podpira predloge jugslovanske delegacije, ter je dodal, da miru ni mogoče proglasiti, ampak se doseže- z ustvarjalnim in vsakdanjim delom.
Holandski delegat Kettwitsch Wer-schoor je poudaril, da se mora akcija za vzdrževanje miru voditi v okviru medsebojnega sodelovanja in da posamična akcija ne bj. imela uspeha.
Bolgarski predstavnik Gospodinov je podprl predloge jugoslovanskega delegata dr Mamiča in predlagal re-
solucijo, v kateri zahteva, naj regionalna konferenca sprejme sklepe, v katerih se bo prepovedala uporaba kemičnih in bakterioloških sredstev, kakor tudi atomske bombe v vojni.
Francoski delegat prof. Benet je izjavil, da zasluži predlog jugoslovanske delegacije popolno pozornost, in je zahteval, naj se resolucija čim prej razmnoži in razdeli zaradi proučevanja-
Odbor za resolucije pod predsedstvom šefa sovjetske delegacije dr. Petrovskega je imel dopoldne pred plenarnim zasedanjem konference sejo, na kateri se je začelo obravnavanje resolucije, ki jio je prediožtio predsedstvo konference v smislu predlogov Zveze društev Rdečega križa Sovjetske zveze in bolgarskega Rdečega križa, v kateri se zahteva okrepitev aktivnosti v borbi za rešitev problemov zapuščenih otrok in izkazovanje pomoči vojnim invalidom ter drugim žrtvam fašizma zaradi zagotovitve ugodnih stanovanjskih pogojev. O tem se je razvila daljša razprava, v kateri je norveški delegat Rerhord izjavil, da se bo glasovanja vzdržal, v kolikor bi se sprejela resolucija v predloženi obliki, ki obsega pomoč tudi glede drugih žrtev fašizma.
Švicarski delegat Lie je izjavil, da je tudi on mnenja, da bi Mo treba izbrisati besede »drugim žrtvam fašizma«. V kolikor se ne bi sprejel njegov predlog, bi glasoval proti resoluciji
Prihodnja seja je bila napovedana za davi
V Trstu pričakujejo italijansko gospodarsko delegacijo
Trst, 29- sept. Obveščevalni urad ZVU na STO je objavil, da bo v kratkem verjetno prišla v Trst italijanska gospodarska delegacija, ki bo vodila razgovore s predstavniki ZVU o zadovoljitvi nekaterih gospodarskih potreb angloameriške cone STO-ia, dokler ne bo prišel guverner. Posebno vprašanje, o katerem bodo govorili so železniški, blagovni in osebni promet čez začasno mejo.
V poročilu je rečeno, da so tudi jugoslovanska oblastva obveščena o tem, da bi bilo želeti obiska nekake jugoslovanske delegacije zaradi razgovorov o podobnih problemih, ki se tičejo tako angioameriške kakor jugoslovanske cone.
Ameriški rušilec zadel na mino
Trst, 30. sept. Kakor poroča zavezniška informacijska služba, je včeraj ameriški torpedni rušilec »Fox« zadel na poti med Benetkami in Trstom ob mino. Ob eksploziji so bili trije člani posadke ubiti, 12 pa ranjenih. Ranjence je ameriški torpedni rušile«} >Owen< prepeljal v Trst
Naloge Ljudske fronte Jugoslavije v zvezi s petletnim pianom
in organizacijska vprašanja
Poročilo dr. Vladimirja Balcariča na H. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije
Tovariši delegati!
Preden preidem na glavno temo svojega referata, na bodoče naloge naše Ljudske fronte v zvezi s petletnim pianom, bi se rad dotaknil nekaterih sklepov našega plana, ki so važni za življenje naših narodov.
Petletni plan je s tem, — da pomeni njegova izpolnitev ustvaritev ekonomske podlage naše nacionalne neodvisnosti, utrjevanje in nadaljnje razvijanje bratstva med našimi narodi, podlago za uresničevanje boljšega življenja in odstranjevanje izkoriščanja človeka po človeku, na ta način pa hkrati tudi podlago za našo moč, — navdušil naše ljudi, pritegnil nove množice, trdno strnil že obstoječo enotnost ljudstva in dal nov ogromen delovni polet, s tem pa novih sil tudi Ljudski fronti. Odstranitev glavnega izkoriščanja in glavnih izkoriščevalcev, ki je bila dosežena z zaplembo premoženja okupatorjevih sodelavcev ter nacionalizacijo podjetij zveznega in republiškega pomena, skrb za ekonomsko slabotnejše in plan splošnega dviga življenjskega standarda vseh ljadi so privedli do ustvaritve nove osnove za popolno in trajno sodelovanje med delavnimi množicami ter do nadaljnjega utrjevanja njihove zveze. Tako se je ustvarila nova ekonom, ska podlaga za enotnost našega ljudstva. s tem pa tudi nova ekonomska podlaga Ljudske fronte.
Ta nova podlaga, ki dela enotnost ljudstva trajno in trdno, se mora odražati tudi na sami fronti, jo mora prav tako narediti trdno tako v političnih kot v njenih organizacijskih oblikah. Ljudska fronta nora postati široka in krepka pol.tičaa ter družbena organizacija vseh naših delovnih ljudi.
Tako preoblikovanje Fronte v skladu z novo politično in ekonomsko strukturo ter njeno usposabljanje za izpolnitev plana morata biti naša glavna skrb na lem kongresu. To tvori tudi novo temo na tem kongresu v razliko od prvega kongresa.
Nerazumevanje te nove ekonomske osnove našega družbenega življenja ter zahtev, ki jih postavlja ta osnova tudi v političnem življenju naše dežele, ima lahko veliko škodljivih posledic. Tako nerazumevanje je privedlo celo nekatere naše prijatelje v inozemstvu do skeptičnega odnosa tudi do samih naših naporov za izpolnitev plana. Oni niso doumeli resnično ljudskega značaja naših ljudskih oblasti ter so se dali zapeljati različnim površnim analogijam zunanjih oblik našega političnega in družbenega življenja, zaraai tega so pa tudi priha-jali do talcih zaključkov, ki jih je naša vsakdanja praksa že demantirala.
Ti ljudje podcenjujejo enotnost našega ljudstva, našo Fronto smatrajo samo za koalicijo strank, ki predstavljajo različne in nasprotne interese. Na temelju take napačne ocene smatrajo za možne samo take kratkotrajne ekonomske piane, ki bi pomenili začasne kompromise med različnimi nasprotnimi interesi in ki jih diktirajo pripravljeni razlogi. Razumljivo je, da morajo ob takih domnevah ostati skeptični in da morajo dvomiti v naše uspehe pri izvajanju plana. Ti ljudje niso doumeli, da smo mi, — če se tako izrazim, — to področje taktike že davno prešli in da so nam bili njihovi povsem zadnji ostanki še vsiljeni pri diskusiji na prvem kongresu naše Fronte,- da pa jih je nagel razvoj dogodkov v deželi likvidiral in ustvaril nov položaj.
Ne videti tega — pomeni ne razumeti nove Jugoslavije niti njenih prizadevanj niti stremljenja njenega razvoja. Taka zgrešena »teorija« pa vendarle daje hrane malodušnim in bi lahko zanesla zmedo v pojme naših ljudi, slabi zamah sil napredka v ostalem svetu, ki jim vsak uspeh nove Jugoslavije vliva novega poleta in novih radosti.
Razen nadaljnje krepitve ljudske enotnosti in krepitve Ljndske fronte ima petletni plan še neko drugo, zelo važno posledico za politično življenje naše države, namreč v odnosu do reakcije v naši deželi. Petletni plan ji ne jemlje za naprej samo prejšnje množične podpore, ki si jo je znala v teku časa z različnimi sredstvi ustvariti, kajti te množice so se sedaj lotile izpolnjevanja plana, ampak ji jemlje neposredno vse njene izkoriščevalske položaje ter ji s tem uničuje vsako ekonomsko bazo, vsako osnovo za njen obstoj. Dokaze za to nam dajeta vsakdanje življenje in vsakdanja praksa vsakega našega frontovca. Izpolnjevanje plana postaja na ta način danes najostrejše orožje v borbi proti reakciji, v borbi za njeno bkvidacijo. S tem se pojasnjuje tudi dejstvo, da iz naših političnih manifestacij in referatov, poročil in govorov vedno bolj izginevajo ona mesta. ki so bik posvečena razkrinkavanju predstavnikov te reakcije, nasprotno pa glavno in vedno bolj izključno temo predstavljajo vprašanja naše izgraditve, vprašanja izpolnjevanja plana. Prišel je čas, da se manj bavimo s to gospodo, nasprotno pa, da uporabimo vse sile za izgraditev in krepitev svoje domovine.
Iz referata tovariša Žujoviča in razprave o njem dobimo lahko sliko, v kolikšni meri je Ljudski fronti uspelo, da je dala pobudo in organizirala množični delovni polet naših ljudi. To je slika, kakršne ne samo. da je ni bilo v naši zgodovini, ampak, kakršne si niso mogli zamisliti niti optimisti. Ta slika kaže. s kakšnim navdušenjem je naše ljudstvo sprejelo Titov petletni plan ter da ga je resnično pripravljeno izpolniti.
Tovariš Tito nam je v svojem poročilu dejal, da zahteva uresničenje petletnega plana največje prizadevanje Ljudske fronte. To navodilo tovariša Tita vsekakor zahteva nadalj-
nje zboljšanje našega dela, nove pobude in novega poleta. Plan bomo izvedb, ako-bomo naše organizacije pri nadaljnjem delu izpremenib v učinkovito sredstvo za vsakdanjo in neposredno borbo za izpolnitev plana in za dvig življenjskega standarda. Tudi one organizacije, ki so svojo nalogo doumele samo v pobtični borbi za njegovo izvedbo in v podpori vladam in ljudskim odborom pri njihovem delu, je treba preusmeriti v neposredno udeležbo pri delu in ustvariti tako njihovo delo, da jih bodo ljudske muožce tudi vsak dan konkretno ter učinkovito občutile kot svojo podporo pri delu in zboljšanju življenjskih pogojev.
So nekatere, zlasti mestne organizacije, ki so imele v tem pogledu velike uspehe in ki nam lahko tudi tukaj dajo dragocene nasvete in izkušnje, vendar pa tu ni treba opozarjati samo na delo osnovnih nižjih organizacij. Opozoriti je treba tudi na delo samih vodstev Ljudske fronte. Zvezni in federalni organi Ljudske fronte so se zadovoljili največkrat s tem, da so bib samo pomožni organi ljudskih oblasti pri izpolnjevanju piana, da so podpirab organiziranje posameznih kampanj, posameznih del, da so pomagali s političnim pojasnjevanjem, vodstvom statistike itd., prav poredko pa so postavljali tudi svoje posamezne, osamljene in slučajne predloge med izdelavo plana ali njegovim izpolnjevanjem. Tudi niso vsi federalni odbori v tem pogledu prišli enako daleč. So taki, ki so šb dalje, kakor n. pr. Ljudska fronta Srbije, so pa tudi taki, pri katerih je delo šele v povojih. Vendar je povsod to delo našlo širok odmev pri nižjih organizacijah, kjer je vzpodbujalo k velikim dejanjem, o katerih je bilo na tem kongresu že govora.
Tu gre za mobilizacijo delovnih množic pri izpolnjevanju produktivnih nalog, investicijskih nalog, pri uresničevanju akumulacij, pri uresničevanju delovne in planske discipline, tekmovanja, novatorstva, štednje v podjetjih, zmanjševanja proizvajalnih stroškov, obnove porušenih naselbin, setve, odkupa žita, dviganja kadrov, prosvetnega dela, pa tudi dela naše junaške mladine itd.
V	vseh teh prizadevanjih so organizacije Fronte, pa tudi zvezni in federalni organi dajab vladam polno podporo. Glavni uspehi dosedanjega dela Ljudske fronte pri izpolnjevanju plana so prav na tem področju.
Naloga Ljudske fronte je, da to delo nadaljuje, ga razširi in poglobi.
Vendar pa je treba delo teh najvišjih organov Ljudske fronte znatno razširiti. Sami morajo postati središče iniciative, zlasti pa središče iniciative pri nalogah, ki se neposredno tičejo zboljšanja življenjskega standarda ljudskih množic.
V	zvezi s tem bi se rad tukaj dotaknil pomanjkljivosti pri delu, ki izhajajo iz nezadostnega prizadevanja za izpolnitev plana ter zlasti iz nezadostne obdelave same aktivnosti pri uresničevanju plana.
Naš plan določa stalno povečevanje življenjskega standarda ljudskih množic, vendar pa prinaša celo njegovo pravilno izpolnjevanje s seboj tudi v tem pogledu začasne težave in kolebanja, ki pa se dajo s pravočasno intervencijo vsaj omiliti ali hitreje premagati, če že ne povsem odstraniti. V glavnem sre za take probleme, ki posesajo v življenjske pogoje širokih množic in katerih rešitev ne zahteva samo pravočasne intervencije oblasti in voditeljev ekonomskega življenja, ampak tudi pojasnjevanje ljudskim množicam in njihovo mobilizacijo.
Navedel bom pri tem nekaj slučajno izbranih primerov, v glavnem jz Hrvatske, ki pa verjetno osvetljujejo prav take ali podobne primere tudi v ostalih republikah in s tem tudi v celoti.
Na primer vprašanje prehrane. Velik dotok delavcev, ki mora prihajati z vasi, pomeni veliko povečanje obveznosti za preskrbo, povečanje R in G nakaznic, nasprotno pa zmanjšanje delovne sile na vasi. Tako naraščanje obveznosti glede preskrbe poteka sedaj hitreje, kakor poteka naraščanje proizvodnje življenjskih potrebščin (čeprav se lakote ni treba bati) in lahko od časa do časa ustvari tudi večje neprijetnosti v sistemu preskrbe, kakor smo imeli to že večkrat priliko občutiti. Naravno je, da take težave, ki jih kažejo tudi same številke plana, zlasti za to in prihodnje leto, zahtevajo ne samo, da se nanje pripravijo oblasti, ampak zahtevajo tudi široko pripravo Fronte. Take težave je treba široko pojasniti, da se sistem racionalizacije prehrambenega _ fonda ne kompromitira v očeh ljudskih množic, da one ne izgubijo ^vere _v uspeh planskega povečanja življenjskega standarda ter da tudi same pomagajo pri odkrivanju novih virov preskrbe, novih zboljšanj preskrbovalnega sistema, da tudi same povečalo disciplino racionalizacije itd.
Taka pozornost na te probleme lahko n. pr. pravočasno opozori mestne organizacije in oblasti, da si poizkušajo z lastnimi sredstvi ustanavljati svoje vrtove, svoja mlekarstva^ itd. Taka pozornost nas lahko prisili, da mislimo na hitrejše zboljšanje in na intenziviranje našega kmetijstva, na primer s povečano propagando za traktorsko oranje, z zboljšanjem dela traktorskih postaj, s pripravljanjem novega orodja in strojev, ki bi bili prikladni prav za naš tip drobnega kmečkega gospodarstva, kakor so n. pr. neke vrste »podkopačev« v gospodarstvih, kjer traktor orje pregloboko, nadalje »okopačev«, ki morda lahko prihranijo največ človeške delovne sile in ki so jih nekateri naši kmetje sami predlagali, boljše pro-
Dr. Vladimir Bakariö
učevanje tal zaradi uporabe umetnega gnojila itd. itd. Za vse te stvari mo-date dati vi, vodilni organi, pobudo, večino stvari pa lahko izvedejo z majhnimi silami tudi lokalne organizacije.
Ta naša skrb nujno sili k zboljšanju omrežja preskrbe in k aktiviza-ciji ljudskih množic pri kontroli vsega sistema. Pojasnjevanje samega stvarnega pomena težav in njenih okvirov pa daje ljudskim množicam tudi perspektivo, jim pomaga, da se laže znajdejo in da te težave premagajo, jim pomaga končno tudi pri morebitnem prenašanju samih težav.
Ali drug primer — glede preskrbe z električno energijo. Lani je bila n. pr. tako imenovana redna obremenitev toka zagrebškega električnega področja okrog 24.500 kw. Letos bi morala v istem zimskem razdobju zaradi novih priključitev obremenitev znašati okrog 32.000 kw, torej povečanje za okrog 30%. Ker je bila zmogljivost virov energije že lani maksimalno obremenjena, viri te energije pa še niso narasli v tem obsegu, je naravno, da bodo zaradi tega nastopile različne težave v preskrbi širokih potrošniških množic s tokom. Te težave je mogoče prav tako omiliti s pravočasno uvedbo pomožnih virov energije in s štednjo energije, kjer koli je to mogoče. Pomožna sredstva lahko spusti v pogon 'tudi pristojna ustanova, za štednjo pa je treba pravočasno mobilizirati tudi široke sloje, tako delavce in nameščence v industriji in ustanovah, kakor tudi široke sloje potrošnikov po gospodinjstvih. ako hočemo, da bi štednja pokazala res zadovoljive rezultate. Tudi tu lahko tolmačenje o stvarnih okvirih za te težave veliko stori za olajšanje njenega prenašanja. Kdo ne bi danes rajši štedil električnega toka, ako ve, da bodo proti koncu petletke gotove centrale?
Ali tretji primer s stanovanji. V vsa naša mesta dotega nova reka delovne sile. Razumljivo je, da je treba tem ljudem preskrbeti stanovanja. Razumljivo pa je tudi to, da morajo biti pri tem težave, kajti uporaba delovne sile narašča zlasti sedaj v začetku hitreje, kakor pa je mogoče sezidati nova stanovanja. Iz številk plana j c tudi razvidno, da morajo biti te težave večje leta 1947 in 1948 kakor pozneje. Na drugi strani pa se naši voditelji industrije, često prav gotovo izključno brigajo za kapitalno gradnjo, vsa ostala vprašanja pa puščajo ob strani. N. pr. ena izmed največjih tvornic, ki se gradi v Zagrebu, je sprejela na delo samo ob začetku letošnjega leta okrog 850 novih delavcev. Doslej je zgradila okrog 50 °lo tvornice in njenih naprav, hkrati pa je izpolnila samo 5 °lo plana svojih stanovanjskih poslopij. Pri mnogih tvornicah je podoben položaj. Naravno je, da ima ne-skrbnost za stanovanjska poslopja za posledico slabe stanovanjske pogoje delavcev in poslabšanje stanovanjskih razmer v mestih, s tem pa tudi poslabšanje življenjskega standarda delovnih množic.
Boljše nadzorstvo naših frontovskih organizacij nad izpolnjevanjem take naloge s strani industrijskih in ostalih ustanov, more tako težavo olajšati in naglo premagati. Nadzorstvo nad stanovanji, in neposredna udeležba množičnih organizacij, osnovnih organizacij Fronte pri reševanju problemov, lahko dosežeta, da bo to, prav tako začasno breme pravičneje razdeljeno in da bomo našli najboljše in najhitrejše rešitve.
Takih primerov potrebe pravočasne mobilizacije širokih ljudskih množic za probleme, ki se tičejo njihovega zares vsakdanjega življenja lahko najdemo kolikor hočemo.
Kakor sem že omenil nastajajo mnoge teh težav tudi pri pravilnemu delu, pri izvajanju plana prav gotovo pa je takih mnogo več pri neizpolnjevanju, pri opuščenih rokih itd. Omenil sem tu hote take probleme, ki več ali manj zadevajo vso državo, bodisi v mestu, bodisi na vasi in ne morda samo nekatere kraje, da bi s tem dokazal nujnost, da si moramo zvezni in federalni odbori Fronte organizirati telesa, ki bodo živi viri pobude in pomočnik pri delu ne samo oblastem in organom, ki se morajo po svoji dolžnosti zanimati za izvedbo plana, ampak tudi za najširše ljudske množice.
Nadalje je prav tako splošen problem. ki bi ga vodstva Ljudske fronte morala bolje reševati, problem pojasnjevanja ljudskim množicam tega, kar se pri nas dogaja, zlasti v zvezi s planom. Poudarjam, da gre tu za pojasnjevanje, ne pa morda samo za agitacijo. Tisto dnevno agitacijo v zvezi z različnimi nalogami iz plana v zveri z dvigom delovnega poleta, tekmovanjem, obnovitvenimi deli v porušenih naselij itd. so mnoge
naše organizacije z manjšimi ali večjimi napakami ali pomanjkljivostmi, vendar kolikor toliko obvladale.
S	pojasnjevanjem je stvar drugačna. Doslej n. pr. še nismo pojasnili širokim množicam različnih problemov, celo ne iz zakona o petletnem planu. Razen govorov, ki so jih imeli v Ljudski skupščini in na nekaterih zborovanjih nekateri voditelji in nekaj povsem ozko razdeljenih 'in popolnoma strokovnih priročnikov, se jih je malo lotilo dela, da bi se pojasnil pomen plana za naše narode, za državo, za Ljudsko fronto, za posameznega državljana; da bi se pojasnila izkušnja pri njegovem sestavljanju in njegovem izvajanju; da bi se priporočilo ali kritično preizkusilo delo posameznih množičnih organizacij pri postavljanju svojega plana in njegovem izvajanju; da bi se raziskale posledice plana za industrijo, za kmetijstvo, za obrtnike, življenjski standard v razmerju do delavca, in kmeta itd., in da bi se s tem dvignilo znanje širokih slojev in na ta način pomagalo pri dviganju kadrov in mobilizaciji moških, žensk in mladine.
Prav tako že dolgo nimamo skoraj nikakršnih pojasnil niti o naših zakonih, niti o gospodarskih ln ostalih ukrepih, ki jih izdajajo naše oblasti. Nimamo niti pojasnila mednarodnih dogodkov in ostalih problemov, kar vodi k dvigu kulturnega standarda naših ljudskih množic. Omenil bom tu tudi neko kulturno sramoto Zagreba, da bomo videli, do kakšnih mej je prišla neskrbnost na tem področju dela. Zagreb je imel od postanka Jugoslavije naprej, pa tudi v dobi najmočnejše šestojanuarske diktature, vedno z zelo majhnimi prekinitvami, vsaj po en napredni časopis, ki je obravnaval probleme mednarodnega, kulturnega, družbenega in političnega življenja. Lahko bi vam tu nanizal imena takih časopisov, govoril o njihovem velikanskem pomenu za osnovanje Ljudske fronte in pripravo narodnoosvobodilne borbe, toda ni treba. da hi vas prepričeval, danes Zagreb takega časopisa nima. V mnogih krajih je podobno. Bodisi, da je taka publicistika zamrla, bodisi da je nazadovala.
Da bi se izpolnil plan, plan prosvetnega dela in plan kulturnega dviganja naših ljudi, je nujno in neob-bodno napraviti tukaj resen preokret. Naši organi Fronte morajo organizirati različne priročnike s pojasnjevanji posameznih važnih problemov našega življenja, morajo poskrbeti za boljše pojasnilo vseh mednarodnih in notranjih dogodkov. K takemu delu je treba pritegniti i voditelje i nove ljudi, ki bi radi delali tako stvar in katerih energija je slabo ali pa sploh neizkoriščena, ker je nismo znali uporabiti.
Federalni odbori Fronte bi morali ustanoviti potrebne aparate za tako delo. ki hi služilo pojasnjevanju in političnemu ter kulturnemu dviganju.
Nadaljnje vprašanje, ki spada brez dvoma v to vrsto, je vprašanje zboljšanja dela z vasjo. Kmetje nimajo danes drugih organizacij, njihova edina organizacija je Ljudska fronta. Ljudska fronta je pač organizacija enotnosti našega ljudstva in ne samo kmečka, tako da mnoga vprašanja vasi niso niti pravočasno rešena, morda pa tudi ne vedno najbolje rešena, pa tudi ne dobro, naglo in na pravi način pretresena na vasi.
Zato lahko rečemo, da imamo v naših vaških organizacijah največ pomanjkljivosti, ki so v precejšnjem obsegu vzrok, da so mestne organizacije Fronte nesorazmerno mnogo bolj žive, delavne, učinkovite in sploh boljše kakor organizacije na vasi.
Razen splošnih interesov posvečanja posebne pozornosti vasi imamo tudi posebne. Nihče v Jugoslaviji ni bil pred vojno tako varan kakor naš kmet in za nikogar se toliko ne zanima reakcija kakor za kmeta in svoj vpliv nanj. V njegovih očeh je bila razkrinkana tista reakcionarna gospoda, ki je hotela biti njegova voditeljica in njemu je treba največ pomagati pri orientaciji v novem položaju ter mu dati največ možnosti, da bi živel skupaj z našimi organizacijami Fronte.	,
Razen tega ima kmet tudi obveznosti pri izvajanju plana, ki jih je doslej častno in dobro izpolnjeval, čeprav te obveznosti niso vedno lahke. Dobro razumevanje teh obveznosti in njihovega smisla je glavni pogoj za njihovo dobro in pravočasno izpolnjevanje.
Že prej sem govoril o nekaterih težavah pri prehrani in v zvezi o težavah v kmetijstvu. Tu je treba resnici na ljubo ostro1 pogledati v oči in dobro zavihati rokave, da bi težave premagali. Z vasi odhaja tisoče in tisoče delavcev v mesta, na ostala dela, na mladinsko progo itd. To prav gotovo zmanjšuje delovno silo na polju, da bi pa vas kljub temu izpolnila svoje obveznosti, je treba dobro pregle-rati vse možnosti. Naši teoretični »modrijani« so za vse to videli zelo lahka zdravila. Priporočali so enostavno uporabo traktorjev in ostalih strojev, primernih za velika dela; predlagali so pospešeno združevanje kmečkih gospodarstev, kar niso mislili izvesti vedno popolnoma prostovoljno; napovedovali so vojno do iztrebljenja bogatejšemu kmetu — »kulaku«.
Praksa dokazuje, da zadeva sl popolnoma taka in da določeni »recepti niso vedno najboljši«.
Mi smo dali vasi velike naloge. Povsod drugod bi moralo pri takih pogojih, namreč pri takem odhajanju delovne sile itd. kmetijstvo znatno nazadovati. Od nas je odvisno, da se to ne zgodi in da začasna nazadova-
nja.	ki se jih bomo morda težko povsod izognili, čim bolj skrajšamo in zmanjšamo. Treba je tu priznati, da
so kmečke delovne zadruge absolutno sposobnejše za pospeševanje kmetijstva in da dajo tudi večjo korist za-drugarjem samim. Treba je priznati, da smo pri ustanavljanju kmečkih delovnih zadrug dovolj grešili zaradi zapostavljanja tega vprašanja. To velja zlasti za nas na Hrvatskem, zlasti za uporniške kraje. Dovolili smo, da so kmetje tekali za nami in nas prosili, naj jim pomagamo pri ustanavljanju takih delovnih zadrug, namesto da bi jim sami svetovali in jim dali zgled. Na drugi strani pa moramo glede na velike potrebe v žitu, zaradi velikih preskrbovalnih obveznosti, jasno uvideti, da nam je vsak košček obdelane zemlje dobrodošel in da je treba skrbeti, da bo čim bolje obdelan. V zadrugi more biti tako obdelovanje boljše kakor vsako zasebno pri današnjih pogojih samo tedaj. če se bo zares vsak zadrugar marljivo zavzel in lotil posla. Do tega pa bo prišlo samo tedaj, če bo v zadrugo vstopil popolnoma prostovoljno iz lastnega prepričanja. Vsaka druga politika nam more samo ogroziti pre-hrano in izvedbo plana.
Z likvidacijo »kulakov« prihajamo danes do istih posledic. Naš gospodarski sistem dopušča možnost, zato moramo z vsemi silami delati za to, da bomo to možnost uresničili, da se bo vsak tak »kulak« uživel v naš sistem, da se bo vanj vključil brez škode za svoje interese, da bo Še naprej osebno prosperira! ob edinem pogoju, da bo izpolnjeval svoje obveznosti in da mu njegove morebitne špekulantske zahteve na škodo ostalih delovnih množic odločno preprečimo, da mu pojasnimo in z zgledom pokažemo pravo pot.
Ugotoviti je treba torej metode dviganja majhnega kmečkega gospodarstva, delati za prostovoljno združevanje gospodarstev in poiskati pravo pot bogatemu kmetu. To so naloge, ki jih morajo reševati tudi našo republiške in vaške organizacije. Problemi so brez dvoma veliki, brez podrobnega pojasnjevanja na vasi, z vaškim slovarjem, z vaškimi argumenti bodo uspehi počasnejši.
K temu prihajajo še vprašanja obveznega odkupa, kupne moči kmeta, prosvete na vasi itd.
Vse to zasluži posebno pozornost republiških odborov Fronte in zahteva resno razpravljanje. Ni mogoče dati tukaj nekih receptov za organizacijsko rešitev tega vprašanja.
Lahko bi govoril o izkušnji, ki smo jo imeli in jo imamo na Hrvatskem, n. pr. s kmečko-prosvetno organizacijo »Seljačko slogo«. Izšla je iz naših posebnih razmer, vendar lahko prosto rečem, da igra veliko vlogo pri tesnejšem povezovanju vasi z nalogami Fronte in da ima velik delež na tem, da hrvatski kmet častno izpolnjuje svoje obveznosti.
Nam so ugovarjali, da bodo vodstva teh organizacij prav gotovo na vasi dvignila reakcionarne elemente, ljudi pod vplivom bivših izdajalskih in reakcionarnih voditeljev. Vsi ti dvomi so se izkazali za neupravičene. Te organizacije so ravno pripomogle, da se je premnogi kmet otresel pogubnega vpliva prejšnjega reakcionarnega vodstva, da se je z veseljem lotil dela v zvezi vsega delovnega ljudstva in da vsak dan razbija svoje dvome in postavlja svoje predloge za boljše delo. To so danes zares kmečke organizacije, ki delajo v Fronti in pomenijo njeno* resno podporo.
Ne morem reči, da smo na Hrvatskem popolnoma pravilno organizirali to delo. Ne! Zaradi splošne organizacijske slabosti republiškega odbora Fronte smo tu mnogo pogrešili. Niti mi, pa tudi druge organizacije n. pr. nismo razpravljali s kmeti o izvaja-janju odkupa in o drugih vprašanjih, o katerih sem že prej govoril. Pri nas imamo še veliko delo za ugotovitev najboljših organizacijskih oblik. Nameravamo tudi sedaj, v kakem mesecu dni na predlog tovariša Gažija organizirati veliko kmečko prosvetno zborovanje, na katerem hočemo z velikim številom kmetov — prosvetnih (delavcev pretresati vprašanja prosvetnega dela na vasi pozimi, vprašanja zboljšanja kmečkega gospodarstva in še nekatera druga, ki se tičejo vasj. Taka zborovanja, posvetovanja in konference bi bilo mogoče dobro pogosteje organizirati pri republiških odborih, pa tudi pri posameznih ministrstvih, kakor n. pr. ministrstvih za kmetijstvo, ljudsko prosveto. ljudsko zdravstvo itil. To bi še bolj povezalo vas s Fronto in oblastmi in dalo mnogo delovnega _ poleta.
_ Ne_ mislim priporočati teh organizacijskih oblik brez vsakih omejitev vsem republiškim odborom. Vprašanja najprimernejših organizacijskih oblik na vasi so največ vezana na različne narodne momente, zato sem to omenil samo ko tilustracijo in kot predlog, da bi se vsak republiški odbor pozanimal za to vprašanje in sprejel sklepe po svojih prilikah, vendar pa je vprašanje treba postaviti.
Ljudska fronta mora pomagati ljudskim oblastem in popravljati rn-pake.
Ljudska fronta je politični temelj naših ljudskih oblasti. Daje ji moč, najmočneje jih povezuje z ljudskimi množicami Prav iz te zveze z ljudskimi množicami mora priti tudi ta pravilna vzpodbuda pri delu ljudskih oblast in pravilna konstruktivna kritika njihovega dela.
Ne moremo reči, da je v tem pogledu organizacija Ljndske fronte zadovoljila, naravno je, da bi mogli tn omeniti mnogo primerov: Vzeli bomo samo najpomembnejšega po potrebi intervencije in po možnih političnih posledicah. To je odkup žita.
Zvezna v!ada in republiške vlade sp napravile in izvajajo plan odkupa
žita. O osnovnih zamislih, o delnem obveznem odkupu, o sklepanju pogodb, o prostih presežkih in prosti prodaji presežkov, ni treba razpravljati. Te zamisli so v osnovi dobre, pravilne, vendar pa praksa ni vedno taka. V prvi vrsti se kaže, da je bila podlaga napravljena izključno po potrebah preskrbe, pri računanju teh potreb se niso zadosti upoštevale dejanske možnosti, ampak se je delalo preveč šablonsko, računalo po pisarnah. Tu se ni upoštevala niti razlika o običajnem načinn prehrane posameznih slojev, niti ni bila izvršena zadostna kontrola, če so potrebe vedno solidno in resno sestavljene, pa tudi se niso dovolj upoštevale možnosti posameznih krajev.
_ Oblasti so imele tudi bolj pred svojimi očmi samo skupno količino žita, Id so jo morale dobiti, zato so zopet šablonsko odmerjale količine žita po vasi in gospodarstvu, pri čemer so se premalo ozirale na dejanske možnosti gospodarstva in vasi Tu je prišlo do grobih postopkov. Lokalne oblasti so ponekod pozabljale, da so samo organi ljudstva. Prišlo je do tega, da so določenemu številu kmetov vzeli vso pšenico, do zadnjega zrna in da je nekaterim uspelo skriti večje količine.
Nihče ne more tako dobro poznati dejanskega stanja žetve in pridelka na vasi kakor naše organizacije Fronte, nihče ne more tako dobro označiti dejanske potrebe svojega kraja kakor naše organizacije. Ge bi se Ljudska fronta tu pravočasno angažirala, bi prav gotovo te napake lahko popravili.
Prav zaradi slabe ali pa sploh nobene intervencije Fronte so hodile ljudske oblasti na terenu po poti, ki bi mogla, če bi se nadaljevala in poostrila, načeti zvezo s kmeti, načeti temelje, na katerih sloni Ljudska fronta in na katerih počiva tudi sama oblast.
Popraviti napake ni tukaj posebno težko, ker je naš kmet tudi to pot svoje obveznosti do države častno izpolnil.
Takih primerov, zlasti primerov na vasi, bi mogli navesti več. Sem bi spadala vprašanja reje prašičev, nekaterih cen na vasi itd.
Prehajam k najvažnejšemu vprašanja mobilizacije najširših množic za izvedbo petletnega plana in za ureditev družbenih, političnih in gospodarskih odnosov v zvezi s to izpolnitvijo. To je vprašanje dela in organizacije osnovne organizacije Ljudske fronte, organizacije v ulici in na vasi. To so prav tiste organizacije, ki so dale oni velikanski delovni polet in izvršile dela, o katerih je poročal tov. Žujovič. To so hkrati tudi tiste organizacije, ki morejo najbolje organizirati nadaljnje množice, nove ljudi, odkrivati nove moči, najgloblje predreti v vse kotičke družbe in vnesti novega duha ljudskega sodelovanja, delovnega poleta Titove Jugoslavije.
Pri pregledovanju različnih poročil bomo videli, v kakšnem obsegu so se te organizacije udeležile različnih del, kako so delale svoje načrte in s kakšnimi močmi so jih izvajale. V tem pogledu so šle po pravilni poti in imele velike uspehe. Pri tem delu jim je treba še nadalje dajati pomoč, zlasti pri izlelovanju lastnih načrtov. Organizacije Ljudske fronte so že stopile na to pot, zato se nočem pri tem dalje časa zadrževati.
Kljub temu, da so prav te organizacije pokazale tako veliko delo, moremo vendar prav pri njih odkriti nove velike možnosti, ki bodo pritegnile nove ljudi, dale novih koristi, še močneje povezale delovno ljudstvo svojega terena in orjaško dvignile pomen same Fronte. Če analiziramo namreč njihova dosedanja dela. vidimo, da se drži poleg tistih del. ki so sestavni del plana njihovih višjih organov, okrajnega, rajonskega ali mestnega odbora, sam plan takih organizacij najpogosteje smeri odkrivanja samo tistih del. katerih pomen je splošen (čeprav samo v lokalnih razmerah). det ki jih vežejo z njihovimi višjimi organizacijami. To so n. pr. ceste (od ceste Bratstva in enotnosti do popolnoma lokalnih), mostovi, šole itd. Naravno je, da so to koristna dela, vendar čestokrat ravno pri uličnih in rajonskih organizacijah ugotavljamo oddaljevanje Fronte od vsakdanjega življenja.
Na ta način ostaja kljub vsemu mnogo ljudi izven dela, organizacija ne more zajeti vse aktivnosti, ki bi jo mnogi aktivisti hoteli in želeli pokaza-
ti.	Načrte lokalnih, osnovnih organizacij je treba izpolnjevati prvenstveno v vsakdanji praksi z drobnimi dpli, ki so bližja in neposredno koristnejša i za posameznika i za skupnost. To so n. pr. popravilo hiše nekomu, ki tega iz kakih razlogov ne more sam storiti, postavitev plota, pomoč majhnemu kmetu pri obdelavi polja, pri dovažanju drv, očiščenje ulice, organizacija kulturnega doma, ambulante, knjižnice, akcija za medsebojno pomaganje in množica podobnih drobnih akcij.
Tu gre nadalje za sodelovanje takih organizacij z zadrugami. Fronta je politična podlaga zadrug, brez nje bo zadruga težko služila ljudstvu in težko se bo vključila koristno v naš novi ekonomski sistem. Naše zadrnge so s svojimi prodajalnami in svojim nakupovalnim aparatom čestokrat zelo zaostale in so se spremenile često v majhne trgovske delavnice, ki slabo poslujejo zaradi pomanjkanja osebne zainteresiranosti nameščencev in zaradi slabeea sodelovanja lokalnih organizacij F.rontc. Te lokalne organizacije morajo po te} poti rar vi bati <rosno-darsko pobudo boriti se tudi v zadrugah za boliše razdeljevaliie materiala, boljšo postrežbo pri preskrbi, kultur-
Nadaljevanje pro
to
a dr. VL Bakariča
nejši način trgovanja in boljši sistem sodelovanja vaških in mestnih zadrug, boljši odkup kmečkih proizvodov. Frontovske organizacije morajo tu razviti še borbo za evidenco za plan, proti tatvini, nemarnosti itd. S tem se bo neposredno zboljšala tudi preskrba njenih članov i v mestu i na vasi, zboljšala prodaja njenih proizvodov in mnogo pripomoglo k splošnemu reševanju problemov preskrbe in za boljšo organizacijo sodelovanja mesta in vasi.
Pri preskrbi morajo te organizacije tudi odigrati veliko vlogo. Uresničiti morajo nadzorstvo nad preskrbo, od-javiti pravočasno različne nepravilnosti in nedostatke, izvajati nadzorstvo nad množičnim razdeljevanjem, boriti se za boljšo, naglejšo, bolj čisto in kulturnejšo preskrbo tako v privatnem, kakor udi zadružnem in državnem sektorju.
Pri teh drobnih akcijah, ki so usmerjene neposrednemu vsakdanjemu zboljševanju življenjskih pogojev vseh f.ržavijanov na tem terenu bodo množice pričele čutiti organizacije Fronte kot svc'o vsakdanjo podporo, svojo neposredno pomoč iu končno vsakdo kot svojo osebno podpora
Pri teh drobnih akcijah marajo organizacije Ljudske fronte pokazati posebno skrb za človeka. Doslej sta «o pri nas precej zasidrala običaj in poj-Eovpi;». da sc človekom lahko dela kar se ' oče. Nalagale so se mu samo naloge, zahtevali so *d njega, stori in vse pretrpi. Kje in kako bo stanoval, — je malo kdo vprašal, kakšen bo njegov onrok h hrane in kako ga bo pojedel, ni bilo pomembno, kako bo zadovoljil svojim kulturnim potrebam, ni bilo važno. Človek je postal v očeh mnogih aktivistov stroj, ki mora delati in se še naprej zadovoljiti s tem, kar slučajno najde.
Nekatere organizacije so si celo izmišljale nekakšne »čistilne« akcije, ki so imele namen, še bolj zmanjšati ljudsko razvedrilo in so take »uspehe« smatrale za izredno važne. Nekatere zagrebške organizacije so se n. pr. svoječasno lotile zapiranja gostiln in javnih lokalov prež vsakih obzirov, kaKšne gostilne in lokali so to, ne da bi dale ljudem kaj drugega in ne glede na to, da hočejo ljudje živeti normalno življenje s svojim delom, s svojim veseljem in zabavo.
Borba za neposredno zboljšanje življenjskih pogojev vsakega držav', rm»» zavzema najvažnejše mesto v piSuu dela lokalnih organizacij, more jih še bolj utrditi in jim dati novih moči.
Naše osnovne organizacije zaostajajo pogostokrat tudi v vsakdanji živi borbi proti sovražnemu delovanju na terenu. Sovražnik se poslužuje daues novih metod, je dvobčen, ne upa si javno nastopiti preti Fronti in pianu in se zato deia »frontovca« in skuša naša stremljenja ovirati z drugimi sredstvi. To je v glavnem razširjanje majhnih in prozornih laži, kakor n. pr. o različnih nesrečah, bolezenskih epidemijah, križarjih, tuji intervenciji itd. Kleveta, sabotira, razširja različne obrekovalne vesti itd. in sicer, kakršne so priiike.
Takega deia ni mogoče drugače pobijati kakor z vztrajnim razkrinkavanjem in živo borbo lokalnih organizacij Fronte.
Pri taki borbi in za dvig delovnega poleta ter izmenjavo izkušenj je bilo pri lokalnih organizacijah mnogo pomanjkljivosti, kar se tiče krajevnega tiska. Zato ne nosijo največje odgovornosti lokalne organizacije. Bila je težnja čim bolj centralizirali tisk, da bi bil »boljši«. Posledica je bila naravno ta, da je prihajalo manj tiska na teren, da so manj čitali in da je zaradi tega trpelo i prosvetno i politično delo in sama izmenjava izkušenj pri delu na podlagi plana. To napako bo treba popraviti.
Omenili smo tu v glavnem samo tiste naloge, v katerih so se organizacije Fronte pokazale slabše in pri katerih je treba njihovo delo izpopolniti tako, da bodo osnovne organizacije Fronte vir gospodarske pobude na vseh področjih, da bodo vir politične pobude, da bodo prodrle v vse kotičke ljudskega življenja in ga preobrazile v duhu nove Jugoslavije.
Đa bi mogli te naloge izpolniti, morajo biti s/se lokalne organizacije tako v mestu kakor tudi na vaseh močne in enotne. Ne potrebujemo več organizacij, ki bi služile ramo za re-prezentiranje in parado, ampak organizacije, ki bodo razvile živo in vsestransko vsakdanje delo. Ker je vsa Fronta zveza delovnega ljudstva naj bo prav tako močna zveza delovnega ljudstva tudi njegova osnovna ulična in vaška organizacija.
V ulične in vaške odbore je treba torej izvoliti tiste najboljše ljudi, ki so se odlikovali pri delu in ki so se pokazali kot najboljši organizatorji. Odbore pa je treba tako organizirati, da bodo sposobni voditi tako delo. Imet! morajo svoje sekcije po nalogah, tako po trajnih kakor začasnih. Tako morajo n. pr- imeti sekcijo za setveno kampanjo, prav tako kakor
začasno sekcijo za popravilo kaka hiše. Sekcije se bodo razvile tako, da bo vsakemu članu določena njegova naloga In da se bo upoštevala izpolnitev takega načrta. Tu se moramo vsekakor dotakniti še nekaj vprašanj sodelovanja različnih orgam-zacij Fronte, kajti ta se pojavljajo najpogosteje na terenu.
To je n. pr- vprašanje sodelovanja sindikatov s Fronto. Imamo take organizacije, ki so sklenile, da so Enotni sindikati itak ena izmed organizacij Fronte in da torej že opravljajo svoje delo in da v uličnih organizacijah Fronte ni treba niti sindikalnih organizacij niti njihovih čianov. Rezultat tega je bil naravno ta, da so se sindikati izolirali od Fronte in njenega vsakdanjega dela. Lokalne organizacije so ostajale brez delavcev in s tem slabile ter lomile enotnost ljudstva. Razen pri nalogah v podjetju morajo pripadniki Fronte, delavci, sodelovati pri vseh tistih poslih lokalnih organizacij Fronte, o katerih smo zgoraj govorili.
Izločanje sindikatov in ostalih organizacij pomeni oslabitev ali celo likvidacijo ulične ali vaške organizacije, pomeni demobilizacijo mnogih in mnogih sil Fronte. Ulična organizacija mora tudi nje zajeti-.
Za ženske je mogoče na splošno reči, da dobro sodelujejo pri delu lokalnih organizacij Fronte. Imamo tudi take organizacije, v katerih so one glavne nositeljice, imamo kraje, kjer to ni slučaj, pa tudi take kraje, kjer so bile ženske med vojno gotovo glavne aktivistke Ljudske fronte v zaledju, sedaj pa so precej v ozadju (n. pr. okolica Makarske v Dalmaciji)-Razlogi so različni. Čestokrat se je Fronta oddaljila s svojim programom dela od neposrednega življenja in se lotila del bolj splošne narave, »državnih«, zaradi česar so ženske odstranili s silo starih navad. Čestokrat imajo tu svoj vpiiv nekateri reakcionarni duhovniki, ki odvračajo ženske od aktivizacije iz »moralnih« razlogov.
V prvem primeru je treba zboljšati delo organizacije in okrepiti prosvetno delovanje, v drugem pa razkrinkati takega reakcionarja. Nihče ni v Jugoslaviji toliko storil za žensko, ji toliko dvignil ugleda in dostojanstvo, jo rešil stoletnega suženjstva, dvirnil ugled družine in materinstva kakor ravno Ljudska fronta. Nihče nima pravice, da bi nam pri tem kaj očital, takemu duhovniku pa je treba odkrito reči, da je lažnjiv reakcionar in ljudski sovražnik, z ženskami se pa pogovoriti, da se bodo vrnile k svoji stari aktivnosti.
Tovariši, v tem svojem poročilu sem se izognil obdelavi vseh tistih nalog Fronte pri izvajanju plana, ki smo jih že čestokrat obdelovali in za katere se sistematično zanimajo organi Fronie in organi ljudskih oblasti, ter pri izvrševanju katerih je — čeprav je doslej manjkalo, — podano sodelovanje teh organov. Bavil sem se samo z vprašanji, ki niso bila toliko obdeiana in pri katerih leži iniciativa v glavnem na organizacijah Fronte.
K tema moram dodati, da je ta vodilna naloga Ljudske fronte v aktivnosti ljudskih množic pri izvajanju plana vendar neka relativno nova zadeva, ki povzroča vsak dan nove probleme, nove izkušnje, kar vse je danes težko, zlasti v splošnih potezah, zajeti v enem referatu-
Novoizvoljeni organi Fronte bodo morali vsekakor to upoštevati.
Ob koncu predlagam, naj kongres pri izvolitvi novega zveznega odbora upošteva tudi te naloge Ljudske fronte pri izvajanju plana, da bo izvolil takega, ki bo lahko uspešno vodil to delo. Odboru pa naj naloži, da bo v svoji organizaciji gledal na to, da bo sposoben inicirati in organizirati delovni polet ljudskih množic, pojasnjevati ljudstvu naloge in metode dela, ga dvigati v njegovi delovni in politični sposobnosti in pomagati lokalnim organizacijam.
fikrati naj mu naloži, do bo izdelal glede na nov položaj in nove naloge prediog novega statuta Ljudske fronte, ki bo izraz današnjega političnega stanja, ki bo ustrezal ekonomski strukturi države in najbolje omogočil nadaljnje delo organizacij Ljudske fronte pri novih nalogah.
Tovariši delegati ^naj zastavijo vse svoje napofegda bodo v okrajnih, krajevnih in ^vaških ^organizacijah čuvali in utrjevali njihovo enotnost, enotnost našega ljudstva, naj skrbe za to, da bodo v te odbore izvoljeni najboljši delovni ljudje pri izvajanju piana, pri graditvi naše domovine. Naj bodo vanje izvoljeni najboljši organizatorji ljudskega življenja. Zato naj organizirajo vse odbore Ljudske fronte po delovnih načelih, izvajanja njihovih planov.
Končno naj s tega kongresa vsak njegov član ponese pozive vsakemn našemu moškemu, ženski, mladincu in mladinki, da bo dal vse sile za zgraditev naše države, za okrepitev njene obrambne moči, za graditev boljšega življenja pod vodstvom tov. Tita in v dobro naše skupne domovine.
Dne 5. oktobra bo v Cerknem na Primorskem proslava četrte obletnice ustanovitve XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka. — Vabimo vse borce in aktiviste, ki so se ndeležiii borbe na Primorskem, naj se te proslave udeleže. Prijave in vse informacije pri »Putniku«. — Odbor.
Tudi v
Primorju obnavljajo
Iz razprave o poročila maršala Tita na 0. kongresu Ljudske fronte
Pozdrav zastopnika koroških Slovencev
V soboto je bil po referatu mar-šala Tita kratek odmor. V tem času so se predsedniku priglasili delegati za diskusijo. Po odmoru je pred začetkom razprave pozdravil kongres Ljudske fronte vodja delegacije koroških Slovencev dr. Franc Petek, predsednik Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. Vihamo pozdravljen je dr. F. Petek med drugim dejal:
»V imenu Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško in vseh množičnih organizacij izražam drugemu kongresu Ljudske fronte Jugoslavije in po njem jugoslovanskim narodom borbene pozdrave.
Koroški Slovenci smo bili po nepravičnem plebiscitu leta 1920 prepuščeni popolnemu raznarodovanju velikonemškega nasilja.
Z ramo ob rami smo so z jugoslovanskimi narodi kot del slovenskega naroda vključili v narodno osvobodilno borbo in smo pod vodstvom Osvobodilne fronte edini na ozemlju tretjega rajha vodili oboroženo borbo proti fašističnim okupatorjem.
Maja leta 1945 so osvobodili oddelki koroških partizanov in Jugoslo-
vanske armade pod vodstvom maršala Tita vso Slovensko Koroško.
Zaradi ovir mednarodne reakcije ni bila izvršena priključitev Slovenske Koroške k FJJKJ.
Koroški Slovenci se še naprej skupno z avstrijskimi antifašisti odločno bore proti ostankom nacizma, avstrijskim neofašistom in vsem nosilcem mednarodne reakcije, ki nam kratijo naše osnovne demokratične itf narodne pravice.
Zavedajoč se. da s tem prispevamo največji delež za pravični mir, se zaklinjamo, da bomo podvojili naše napore v borbi za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ.
Naj živi II. kongres Ljudske fronte Jugoslavije!
Naj živi borba jugoslovanskih narodov za izvedbo petletnega plana!
Borimo se za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ!
Naj živi FLRJ!
Naj živi naš maršal Josip Broz -Tito!
Delegati so sprejeli pozdrav koroških Slovencev z dolgotrajnim ploskanjem in vzkliki: Živela Slovenska Koroška!
Govor dr. Blagaja NeUcovIea
V razpravi je po referatu maršala Tita govoril dr. Blagoje Neškovič, ki je pozdravil kongres v imenu Ljudske fronte Srbije. Dr. Blagoje Neškovič je poudaril, da je Ljudska fronta Srbije, skupno z ostalimi organizacijami Ljudske fronte Jugoslavije, napravila slavno pot od I. do II. uon-gresa Ljudske fronte Jugoslavije.
Naša domovina FLRJ in njeni na. rodi so do *edaj mnogo prispevali k ureditvi ».iru na svetu im ta naš kongres predstavlja velikanski doprinos k stvari ureditve miru i.a svetu. V referatu je tovariš Tito pokazal pot, ki jo je napravila Ljudska fronta Jugoslavije T borbi preti domači reakciji in tujim agentom, pot, ki kljub vsem mogočim posebnostim najbolj ustreza vsem narodom, Vi jim grozi oživitev fašizma. To je pot ustvarjanja in jačanja Ljudske fronte, ki naj bo izraz monolitne enotnosti delavcev, kmetov, ljudske inteligence in vseh naprednih ljudi, pot, ki naj bo vodena z najnaprednejšimi ljudmi in najnaprednejšo organizacijo na temelju jasnega programa in čvrste politične linije.
Taka ljudska fronta bo tista sila, ki bo omogočila ljudskim množicam uspešno borbo proti domači reakciji in imperializmu, ki bo omogočila vsestransko notranjo krepitev vsake države in široko sodelovanje med narodi za utrditev miru na svetu. Prav takšna je Ljudska fronta Jugoslavije.
Borba za ustvaritev enotnega političnega življenja je veljala naše ljudstvo dovolj žrtev in trpljenja. Samo modri politiki naše KP Jugoslavije z njenim herojskim Centralnim komitejem na čelu in modri politiki tovariša Tita se moramo zahvaliti, da so onemogočeni vsi poskusi sovražnikov naših narodov, da bi razbili enotnost vrst Ljudske fronte.
Med temi razbijači se je posebno izkazal Dragoljub Jovanovič. Poskušal je razbiti politično enotnost našega ljudstva z ustanavljanjem terenskih organizacij svoje stranke, pod sugestijo reakcionarnih nacionalistov iz tujine. Seveda mu to ni uspelo. Predvsem je naletel na odpor pri ljudstvu. Nato je naletel na odpor pri sami stranki, ki se je pokazala, da ni njegova, temveč da je vse proti njemu. Končno je naletel tudi na odpor celotnega Izvršnega odbora Ljudske fronte Srbije, na odpor predstavnikov vse1, strank in skupin, ki so v Izvršnem odboru Ljudske fronte Srbije.
Pri tem je zelo značilno stališče tovarišev iz vodstva strank, ki so v Ljudski fronti. Zakaj so bili vsi proti obnovitvi strank? Nedvomno zato, ker so se zavedali, da pomeni tak poskus Dragoljuba Jovanoviča poskus cepljenja, razbijanja ljudskih sil, kar lahko koristi samo sovražnikom naše-
ga ljudstva. Vsak, ki je bil tudi z dejanji, ne pa tudi z besedami za program Ljudske fronte, je moral bitj tudi proti slabljenju in za krepitev sil našega ljudstva, ki mora ta program ustvariti. Nadalje so ti tovariši zaupali Komunistični partiji, priznavali, spoštovali in želeli njeno vodilno vlogo v Ljudski fronti, prav tako, kakor je to želelo tudi vse naše ljudstvo. To pa ne samo zaradi »vojnih zaslug« Komunistične partije, temveč zaradi tega, ker so se zavedali, da se Ljudska fronta ne more nadalje krepiti in izvršiti novih težkih nalog obnove in izgraditve države brez vodilne vloge take organizacije, kot je naša slavna Komunistična partija Jugoslavije. Kakor se je pokazalo, je Komunistična partija to zaupanje tudi upravičila. Tisto, kar daje naši Ljudski fronti posebno monolitnost, je dejstvo, da v Ljudski fronti ni nobene razlike med komunisti in nekomunisti, ker vsi delajo na tem, da uresničijo enoten program in statut. V kolikor pa so sploh razlike med komunisti in nekomunisti, je to vsekakor samo v interesu Ljudske fronte in je v tem, da Komunistična partija Jugoslavije zahteva od svojih članov, ki jih oborožuje politično in moralno, da bi bili v prvih vrstah na vseh težkih mestih, kjer se vodi borba za blaginjo naših narodov in za izpolnitev programa Ljudske fronte.
Zato obstaja naša slavna Komunistična partija Jugoslavije, zato služi v čast in v ponos Ljudske fronte in vsega našega ljudstva.
Vse organizacije Ljudske fronte so v zadnjih šestih mesecih na vsem ozemlju LR Srbije in tudi v ostalih ljudskih repub ’kah sprejele obveznost za udeležbo prostovoljne delovne sile pri izvrševanju velikih nalog obnove in izgraditve. Vse krajevne, mestne in okrajne organizacije Ljudske fronte uspešno izpolnjujejo svoje plane.
Terenske organizacije Ljudske fronte, nevštevši del, ki so jih samostojno organizirale organizacije, ki so v Ljudski fronti, so izvršile v šestih mesecih naloge, ki predstavljajo, če jih izrazimo v denarni obliki, vrednost 402,288.610 dinarjev.
To dokazuje, da. je Ljudska fronta kot vseljudska pol. organizacija v stanju mobilizirati najširše ljudske unoži-ce in dvigniti delovni polet množic za izvršitev nalog, ki tih postavlja naša petletka. To tudi dokazuje, kako se danes na fronti dela kuje in p.rekalju-ie enotnost našega ljudstva, kako se razvija in jača Ljudska fronta.
Naj živi največje delo tovariša Tita — Ljudska fronta Jugoslavije!
Naj živi učitelj in voditelj naših narodov — tovariš Tito!
V tenu Ljudske fr unite Hrvatske Je govedi dr. Hinko Križman
Na to je govoril v imenu Izvršnega odbora LF Hrvatske dr. Hinko Križman, ki je med drugim dejal:
»Narodnoosvobodilno gibanje je imelo pod vodstvom Komunistične partije že od prvih dni in v vseh krajih naše ditžave skupni cilj: Neusmiljeni boj proti okupatorjem in združitev vseh naprednih .im demokratičnih sil.
Naša Narodnoosvobodilna fronta ni nastala kot strankarska tvorba na podlagi strankarskih pogodb in sporazumov. Nastala je od «podaj iz ljudstva kot tvorba njegovega revolucionarnega boja,' kot politični izraz bratstva in enotnosti in kot trajna zveza demokratičnih sil delovnega ljudstva podeželja in mest za obrambo pridobitev narodnoosvobodilnega boja, za izgradnjo ip utrditev svobode, neodvisnosti in ljudske demokracije.
Zato ne more bili naša Ljudska fronta nikoli in tudi ni neka začasna medstrankarska formacija z vsemi slabostmi in ovirami posebnih strankarskih ciljev in interesov. Ljudska fronta ima svojo podlago in svoj namen samo v uresničevanju splošnih in skupnih ljudskih interesov. Nastala je, razvija se in fzpopolnnje kot politični, borbeni in delovni ižraz teženj in želj širokih ljudskih množic, ki uresničujejo v skupnih organizacijah borbeno združevanje ljudskih sil, enotnost političnega mišljenja pri skupnih akcijah in gradijo svojo novo državo, kulturo in gospodarstvo.
Prav zaradi takega njenega značaja je bilo mogoče doseči v teh dveh letih dela Ljudske fronte Jugoslavije na vseh področij narodnega življenja v
osvobojeni domovini tako velike uspehe, ki so nam jprinesli ustavo, politično uredite^raipmer, ureditev državne organizacije, izgraditev ljudske oblasti, Obnovo države in novo gospodarstvo. V tem kratkem času se v najtežjih povojnih razmerah v tesnem sodelovanju Ljudske fronte in ljudske oblasti nj. le obnovilo in normaliziralo življenje in gospodarsko delo, ampak se brez zastanka in pretresljajev izgrajuje nova družbena ureditev in izvaja enotni gospodarski program. Ustvarjeni so vsi1 subjektivni in objektivni predpogoji, da pride po popolni izvedbi petletnega plana, industrializaciji in elektrifikaciji države ter na podlagi velikih gradbenih del, prosvetnih, zdravstvenih in socialnih investicij tudi za nas nova boljša doba nepojmljivega gospodarskega in kulturnega napredka, politične moči ter gospodarske neodvisnosti in blagostanja vseh nas.
Po vsem, kar je bilo, je velika in neprecenljiva stvar, da preveva v vseh krajih naše države od Trsta in Maribora do najjužnejših mej pri vseh ljudskih manifestacijah in akcijah enotna volja in misel, da plamti enak ponos in da se čuje ista politična beseda, ki je razumljiva vsakemu našemu narodu in človeku. Sila skupne politične misli in politične volje ter bratstvo in enotnost, katerih so se ljudske množice oprijele kot svoje največje vrednosti, so poroštvo, da bomo premagali vse težave in uresničili program Ljudske fronte v srečni bodočnosti
Temu ideološkemu delu je treba po-
svetiti v bodoče še večjo akrb; 'bratstvo in enotnost je treba utrjevati ne samo % propagando, ampak tudi s kulturnim delom in sistematičnim uresničevanjem enakih pogojev gospodarSke-ka napredka v vseh krajih naše države.
Zavest bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov je pogoj za njihov obstoj in napredni nacionalni razvoj.
Samo z združitvijo vseh ljudskih sil, brezpogojno solidarnostjo ter s skupnim in skladnim kulturnim in. ekonomskim delom lahko obranijo narodi Jugoslavije svojo svobodo in neodvisnost ter lahko izpolnijo svojo zgodovinsko nalogo ter svoj državni in ljudski program.
Svoje novo napredno gospodarstvo — z njim'pa tudi našo neodvisnost in ljudsko blagostanje — moremo zgraditi samo z združenjem vseh naših gospodarskih sil in z razvojem vseh naših gospodarskih možnosti. Kolikor bolj enako bomo razvili vse naše gospodarske sile v vseh delih naše dr-
žave, toliko močnejša bo nala mW*
— politično in gospodarsko — našo bratstvo in enotnost pa čvrstejša {n globlja.
Ljudska fronta Jugoslavije more na svojem IL kongresu a ponosom gledati na uspehe svojega dosedanjega deta. Ti uspehi naj nam bodo vzpodbuda za novo delo s še večjimi izkušnjami in prizadevanjem na vseh področjih narodnega življenja.
Naš voditelj in učitelj maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je podal dovršeno točno in jasno analizo nalog Ljudske fronte ket skupne organizacije vseh naprednih ljudi, z bori)enim programom in jasno določeno linijo v našem državnem življenju in v mednarodnem dogajanju. Zato moramo iti neomajno naprej, med nami pa ni ni-kake razlike, je ne sme biti in je ne bo, razen one, — da se bo marsikdo bolje in predanejše zavzemal za velike narodne naloge ter da bo čim bolja izpolnjeval frontovske obveznosti. (Živahno odobravanje.)
Gavar EMoIjttba čolakovica
V imenu Ljudske fronte Bosne in Hercegovine je govoril Rodoljub čo-lakovič, ki je med drugim dejal:
»Ako se je kje, tedaj se je v Bosni in Hercegovini potrdila globoka pravilnost politike Ljudske fronte. V tej ekonomsko, kulturno in politično zaostali, nacionalno in versko razcepljeni deželi, v kateri so se razbesnele šovinistične strasti, je vendar zmagala Ljudska fronta, čeprav se je površnemu opazovalcu lahko leta 1941 zdelo, da bo prej Drina tekla na jug, kakor pa bo zmagovalo načelo bratstva, osnovno načelo Ljudske fronte. Na tem težkem terenu, v ognju oborožene borbe, se je v različnih izkušnjah preizkušala pravilnost politike Ljudske fronte in ta politika je zmagala. Ta je ustrezala trajnim interesom vseh narodov Bosne iu Hercegovine, kajti samo ta je lahko osvobodila Bosno in Hercegovino izpod fašističnega jarma, zagotovila njenim narodom resnično svobodo in enakopravnost, zavarovala njeni ožji domovini, ki so jo dotlej mrcvarili velikosrbski in velikohrvatski šovinisti, položaj enakopravnega člana jugoslovanske bratske skupnosti in ustvarila njenim narodom perspektive vsestranskega družbenega razvoja.
Po zmagovitem koncu vojne se je ljudstvo Bosne in Hercegovine znašlo pred težkimi nalogami. Dežela je bila ekonomsko razdejana, kajti bila je polna štiri leta vojne vojno področje. Dobesedno iz ruševin je bilo treba dvigniti nova mesta, vasi, tovarne, rudnike, promet, šole, bolnišnice itd. Vse to ljudstvu ni vzelo poguma zato, ker je bilo združeno v Ljudski fronti. Z istim poletom, s katerim se je borilo v vojni, je pričelo obnavljati svojo deželo v zavesti, da dela zase in za svoje potomce.
Delovno ljudstvo mest in vasi Rosane in Hercegovine upravičeno gleda v Ljudski fronti tisto silo, ki jamči ustvartev našega prvega petletnega plana. Njegova ustvaritev pomeni za Bosno in Hercegovino prvi korak k likvidaciji naše ekonomske zaostalosti, pomeni položitev solidnega temelja za materialno blaginjo in kulturni razvoj ljudskih množic.
Bosna in Hercegovina je bila do vojne področje raznih političnih pustolovcev, ljudi ozkega obzorja, brez
kakršnega kol smisla za politiko, ki so v svoje sebične namene izkoriščali nacionalno in versko razcepljenost, ki So v sejanju nezaupanja med narodi Bosne in Hercegovine in netenju šovinistične mržnje videli edino jamstvo za svoj obstanek. Pred vojno ti politikanti niso hoteli razpravljati o Ljudski fronti s predstavniki Komunistične partije, ki so ne glede na to zbirali ljudske množice v borbi za ekonomske zahteve, politično svobodo, za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo itd.
Med vojno so stare meščanske stranke v Bosni in Hercegovini sramotno bankrotirale. Nje je enostavno pregazila ljudska revolucija, v kateri so zrasli novi ljudje kot politični voditelji, v kateri je bila ustvarjena pod vodstvom Komunistične partije Ljudska fronta, ki je enkrat za vselej zavrgla stare politikante, narode Bosne in Hercegovine pa ne le medsebojno združila in pobratila, temveč jih je z Ljudsko fronto Jugoslavije bratsko povezala z ostalimi jugoslovanskimi narodi.
Ce upoštevamo vse to, tedaj je jasno, zakaj narodi Bosne in Hercegovine vidijo v Ljudski fronti svojo edino politično organizacijo. Ona jih je med vojn0 rešila propada, z njo so izvojevali pridobitve, ki narodom Bosne in Hercegovine omogočajo neslu-ten ekonomski in kulturni razvoj, pred njimi so take perspektive pro-cvita in blagostanja, o katerih do vojne v Bosni in Hercegovini nismo mogli niti sanjati.
Na koncu hočem zagotoviti Kongresu, da bo Ljudska fronta Bosne in Hercegovine na čelu s Komunistično partijo čuvala svojo vsenarodno politično organizacijo kot zenico svojega očesa, bdela nad čistostjo njenih vrst, jo krepila z novimi aktivnimi borci in mobilizirala vse delovno ljudstvo za ostvaritev petletnega plana. Na kakršne koti težave bomo naleteli na naši poti, ne bodo nas preplašile, niti nam vzele poguma, kajti zavedamo se, da se veliko delo socialistične preobrazbe naše dežele, to je popolno uničenje eksploatacije človeka po človeku, ustvaritev blaginje in srečnega življenja delavcev ne more ustvariti brez popolne vsakdanje borbe z vsemi ostanki preteklosti.
G$v®r zastopnika Ljudske fronte
Delegat Makedonije Vidoje Smilev-ski je med drugim dejal:
»Makedonski narod ustvarja s pomočjo ostalih bratskih narodov Jugoslavije v svoji republiki svojo državnost, ekonomsko blagostanje širokih delovnih množic in kulturni preporod; samo v taki orientaciji lahko dokončno uresniči svoje še neuresničene nacionalne težnje.
Nas Makedonce dela to ponosne in krvno in nerazdružljivo povezane s skupno domovino Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
Kako je bilo mogoče, da se je makedonski narod opredelil za oboroženo borbo proti .okupatorju 6kupno s srbskim in drugimi narodi Jugoslavije, kO/ie znano, kako težke posledice so pustila makeäonskemu narodu leta življenja pod staro Jugoslavijo? Treba je bilo povesti v borbo ves narod, ki je. bil tlačen in nacionalno zatiran, narod, ki je bil kolonialno izkoriščan, Šiptare, Vlahe in_Turke — popolnoma brežpravne manjšine. In to vse v času velikosrbske izdaje, netenja veliko-bolgarskega in velikoalbanskega šovinizma ter zločinskega oportunizma.
Tito in Partija — ta dva sta določila pot makedonskemu narodu, pot oborožene borbe Skupno z drugimi narodi Jugoslavije, pot bratstva in enotnosti makedonskega naroda s srbskim in drugimi narodi Jugoslavije.
Ljudska fronta se je v Makedoniji drugače razvijala kot v drugih krajih Jugoslavije. V Makedoniji je bila samo ena partija, ki je bila bližja ljudstvu in ki se je krvavo borila za njegove pravice in svoboščine; to ljudstvo imenuje to partijo »našo partijo«. To je bila Komunistična partija, v kateri so bili najboljši sinovi in. hčere makedonskega naroda in katero so ljubile in poslušale, delovne, eksploatirane in nacionalno zatirane ljudske množice Makedonije.
Tako se lahko pojasnjuje množično udejstvovanje makedonskega ljudstva v Ljudski fronti in zaupanje vodstvu Komunistične partije tako v času osvobodilne vbjne_ kot danes v času izgradnje nove države. Odtod neizmerna ljubezen makedonskega ljudstva do Tita in Partije, njegova čvrsta povezanost in množična aktivnost v veeljud-ski politični organizaciji Ljudske fronte.
Kot primer velike delavnosti frou-tovske organizacije za ustvaritev petletnega plana navajam uspehe frontovske organizacije iz Skoplja. V osmih mesecih leta 1947 so frontovske organizacije iz Skoplja, delavci, mladina, žene, Makedonci, Šiptari in Turki poklonili svoji državi 920.000 prostovoljnih delovnih ur in opravili dela v vrednosti 82 milijonov dinarjev.«
Govor Blaža Jovanoviča, zastopnika Ljudske fronte črne gore
V imenu Ljudske fronte Črne gore je govoril Blažo Jovanovič, ki je med
drugim dejal :
»V imenu Ljudske fronte Črne gore pozdravljam referat tovariša Tita, v katerem je prikazan nastanek Ljudske fronte Jugoslavije, njen razvoj in nadaljnje perspektive njenega dela. Delovno ljudstvo naše dežele, zbrano v Ljudski fronti, ki je v najtežjih pogojih izvojevalo svojo svobodo in neodvisnost, ki je prispevalo pomemben del« k razbitju fašizma, zdaj ne samo dela za izpolnitev svojega petletnega plana in budno čuva ter poglablja velike pridobitve narodno-osvobodilne borbe, marveč prav tako spremlja tudi razvoj dogodkov po svetu in se s svojim neumornim delom bori za vzpostavitev pravičnega in človečanskega miru med narodi.
Povsem jasno je, da so simpatije našega ljudstva na strani tistih, ki se
bore za svojo svobodo in neodvisnost in da ne morejo biti in niso na strani onih, ki iz svojih sebičnih imperialističnih računov ovirajo narode v njihovi borbi za svobodo in demokracijo. Mi vemo, in to je vsem znana 6tvar, da lahko junaško grško ljudstvo samo obračuna z neljudsko monarhofašistično kliko, toda tega mu ne dovolijo imperialisti in novi osvajalci iz Amerike in Anglije. Mrtvo monarhofašistično roko drže pod grlom grškega ljudstva, ker bi jo brez njihovega vmešavanja in vsestranske pomoči ljudstvo samo kratko in malo odbilo. In prav zato nenehoma klevetajo našo deželo. Obtožujejo nas, da bi zmanjšali svojo odgovornost. Toda resnice nikoli ni mogoče prikriti, tudi v tem primeru ne. Sleherni človek vidi in ve, da tega, kar se dogaja v Grčiji, niso krivi demokratični sosedi Grčije, marveč da so krivci na drugi strani. Reakcija
Z n. kongresa Ljudske fronte
v Ameriki in drugih kapitalističnih deželah se jezi in besni proti novi Ju gosieviji. Strašno jih na primer boli, da smo hvaležni veliki Sovjetski zvezi za nesebično in bratsko pomoč v naši borbi proti fašističnemu osvajal cu. In ne samo za pomoč našim narodom, ker je Sovjetska zveza rešila človeštvo fašističnega uničenja, marveč čutijo to hvaležnost milijoni ljudi širom po svetu Velike ljnbezni naših narodov do ruskega naroda, do Sovjetske zveze niso mogli nničiti niti razni neljudski in izdajalski režimi v bivši Jugoslaviji, ko naš človek ni bil niti svoboden, še manj pa ni mogel to storiti kdo Bedaj, ko živimo v popolni svobodi.
Volja naših narodov, njihova politična zavest, njihovo miroljubje in ustvarjalnost je bila dokazana z narodno osvobodilno borbo, potrjena v obdobju obnove in graditve v minulih dveh letih. Vse to je prišlo do popolnega izraza v Ljudski fronti, ki je zrasla v vseljudsko politično vodstvo in združila vse delovne ljudi, vse poštene rodoljube, vse tiste, ki ljubijo svobodo in svojo deželo. Ljudska fronte Jugoslavije je postala pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita močna in enotna celota.
Tudi v Črni gori se je razvijala Ljudska fronta več ali manj podobno in v podobnih pogojih, kakor v ostalih bratskih republikah. Gradila se je od spodaj v borbi proti fašistični nevarnosti ter proti neljudskim in korumpiranim režimom v bivši Jugoslaviji. V trenutku kapitulacije bivše Jugoslavije so uprle široke ljudske množice svoje oči v Komunistično partijo, medtem ko so se kolovodje meščanskih ali pridružile okupatorju (kakor je bilo s črnogorskimi s e pa ra -stisti), ali pa so se poskrili v mišje luknje in kovali narodno izdajstvo. Črnogorskemu narodu je bilo vse to jasno in zato je obrnil hrbet vsem tem strankam in njihovim voditeljč-kom in se nadejal samo na Komunistično partijo, ki je v tistih težkih dneh odločno pokazala svoje rodolju-bje. Med vstajo in vso osvobodilno borbo se je Ljudska fronta krepila in širila, dokler ni vključila v svoje vrste z neznatnimi izjemami vsega ljudstva. Ljudska fronta Črne gore je organizirala borce v našo armado, organizirala ljudsko oblast, krepila narodno enotnost itd. Po osvoboditvi se je lotila obnove razdejane in opustošene dežele.
Vsi člani Fronte se čutijo samo frontovce in s svojo prejšnjo politično pripadnostjo so povsem prelomili. Za vsakega izmed njih je Fronta edina
Nesposobnost italijanske oblasti v Gorici, da bi vzpostavila red in varnost
«i Ji 'J
V Imenu JA je pozdravil kongres generaliajtnant Svetozar Vukmanović-Tempo
Gorica, 27. septembra.
De Gasperijeva vlada je pričela voditi zahrbtno politiko proti slovenski manjšini v Italiji. Preteklo je že 12 dni, odkar je Italija prevzela oblast v Gorici in še danes Slovenci nimajo svojega glasila. Oblasti namerno zavlačujejo dovoljenje za izdajanje slovenskega lista »Soče« v Gorici: Čeprav je De Gasperi izjavil, da bodo Slovenci uživali vse pravice v Italiji, so goriški, beneški in kanalski Slovenci še danes brez svojega glasila, ki bi lahko spregovorilo o zadnjih dogodkih in obveščalo javnost o položaju slovenske manjšine v Italiji.
Nove italijanske oblasti v Gorici tudi še niso vzpostavile reda in niso zmožne niti v najmanjši merj zagotoviti zaščito slovenskega prebivalstva. Fašistične tolpe imajo še vedno proste roke in se znašajo nad Slovencu V noči od 24. na 25. septembra so ob
3.	zjutraj fašistični razbojniki vdrli v
s umovanje Leopolda Doljaka. Ko je prišla policija v stanovanje, so se napadalci že umaknili. To je že drugi napad na stanovanje Leopolda Doljaka, potem ko je Italija prevzela oblast v Gorici. Medtem se fašistični zločinci in voditelji fašističnih skvader, ki so izvajali v zadnjih dneh pogrome nad Slovenci. in antifašisti, sestajajo kot predstavniki italijanskega CLN-a v prefekturi z italijanskim državnim podtajnikom Marazzo. Predvčerajšnjim je Marazza sprejel pri gorilkem prefektu delegacijo goriškega CLN-a, med katero je bil tudi znani voditelj fašističnih skupin Gigliotti.
Odpuščanje slovenskih delavcev v Gorici
Goriški neoiašisti. ki jim ni uspelo s terorjem pregnati Slovence in antifašiste iz mesta, so se oprijeli nove taktike. Začeli so odpuščati sloven-
ske delavce iz podjetij in jih nadomeščati z italijanskimi begunci z Reke in drugod. Tako so iz tovarne v Pod-gor,j odpustili tov. Svečerič, vdovo partizanskega borca in mater dveh otrok.
Čeprav je Delavska zbornica skupno z Uradom za delo izdala nekakšen proglas, po katerem ni dovoljeno samovoljno odpuščanje in sprejemanje na delo, delajo podjetniki po svoje in še vedno odpuščajo antifašiste ter sprejemajo begunce, ne da bi kog3 vprašali za svet
Po vsem tem se kaže. da gre za organizirano akcijo za odstranitev Slovencev in antifašistov iz Gorice in okolice- To potrjuje tudi neofašistični list »La Voce Libera«, ki je 26. sept. v svoji goriški izdaji objavil, »da je treba v obmejnih krajih zaupati obrambo rtaliianstva predvsem ezulom (beguncem)«
Hyšui Kap«, zastopnik Ljudske Albanije, pozdravlja H. kongres Ljudske fronte Jugoslavije
politična organizacija. Zato v naši Fronti ni nobenega strankarskega ključa, po katerem bi volili forume. Fronta je enotna in enotno je tudi njeno vodstvo.
S	tako enotnostjo dela zdaj naša Ljudska fronta kot del Ljudske fronte Jugoslavije za izpolnitev petletnega plena, prav tako, kakor je sodelovala v narodno osvobodilni borbi. Drugo vprašanje je, ali daje vsak posameznik v Fronti od sebe vse, kar bi moral dati. Nedvomno bo treba posameznike pri tem še bolj aktivizirati.
Vse to ne pomeni, da pri nas ni več sovražnikov. Še so in še bolj besne, ker dosegamo vsak dan uspehe in premagujemo težave, ki so zares velikanske. Toda iz prakse vem. da so vsak dan bolj osamljeni. Najbolj jih boli in jih odtujejo ljudstvu to. da se odpirajo nove šole in domovi kulture, da gradimo mostove, ceste, železnice, kanale za umetno namakanje, tovarne in električne centrale. To je orožje in strel naravnost v srce.
Prepričan sem, tovariši in tovarišice. da bo ostala Ljudska fronta Črne gore dosledno in vztrajno na liniji programa Ljudske fronte Jugoslavije in da bo izpolnila obveznosti, ki jih mora izpolniti kot del Ljudske fronte Jugoslavije.«
z^puka naro&alh ittastfiln v Maketaif!
Nato je spregovoril zastopnik narodnih manjšin v Makedoniji, Sedat Veli, ki je dejal:
»V imenu turSkih in šiptarskih manjšin, ki žive v Makedoniji, pozdravljam naš kongres Ljudske fronte Jugoslavije, ki je nedvomno organizacija, ki je doprinesla in ki bo tudi v bodočnosti do*prinašala k srečnejšemu in boljšemu življenju vseh jugoslovanskih manjšin in s tem tudi šip-tarske in turške v Makedoniji. Ne govorim tega, kes- sem Turek, temveč izražam, kar misli vsak Turek, vsak Šiptar, vsaka Turkinja in vsaka Šip-tarka.
Tovariši! Znano je življenje narodnih manjšin, ki so živele v Makedoniji v času protiljudsikih režimov stare Jugoslavije in v času fašistične okupacije. Te narodne manjšine so bile brez vsakih pravic in izpostavljene popolnemu iztrebljenju. Največ so pretrpele pod bolgarskim okupatorjem in v času protiljudskih režimov bivše Jugoslavije.
Narodne manjšine v Makedoniji so se borile ramo ob rami z makedonskim in ostalimi jugoslovanskimi naredi in izvojevale boljše življenje za svoje narode.
Po zaslugi ukrepov naše vlade in Ljudske fronte so narodne manjšine dobile učitelje v svojih lastnih jezikih, turškem in šipiarskem, zgradile so nove šole, v katerih poučujejo v materinem jeziku. Dokaz, da so narodne manjšine tesno povezane z Ljudsko fronto, je tudi to, da so aktivno sodelovale pri volitvah in da so njihovi predstavniki v državnem aparatu — kakor je to tudi dokaz, da so Šiptarji in Turki v Makedoniji enakopravni ne glede na njihovo narodnost.
Danes Turki in Šiptarji v Makedoniji grade svojo kulturo in tesno sodelujejo v vseh akcijah Ljudske fronte.
Zato bi rad na tem kongresu poudaril. da narodne manjšine v Makedoniji vodijo trdno politiko enotnosti in da te enotnosti ne bo mogla porušiti nobena tuja reakcija, amerikanska ali druga.
Po zaslugi pravilne rešitve ekonomskega vprašanja v vsej Jugoslaviji, pa tudi v Makedoniji, bodo narodne manjšine v Makedoniji lahko vložile vse svoje napore v delo za petletni plan in prčevit naše dežele in naših narodov.
Naj živj II- kongTes Ljudske fronte Jugoslavije! Naprej za izvedbo petletnega plana!
zastupnika Slsvanško* italiiaaske antifašistične unije
Predstavnik SIAU-a Giuseppe Po-gassi je pozdravil kongres Ljudske fronte s temle govorom:
Praš iidiii€üi v Pazinu se zagesirlate krivci
incidenta v Lanfšiu
»Kongresu Ljudske fronte Jugoslavije prinašam pozdrave Italijansko-6lovenske antifašistične unije s Svobodnega ozemlja Trsta.
Narodi Jugoslavije so se junaško borili v osvobodilni vojni za svobodo in demokracijo. Tudi narodi Julijske krajine so se udeležili te osvobodilne borbe, zlasti pa slovenski in hrvatski narod! ki sta napisala strani, slave in vrlin in ki sta se borila požrtvovalno za veliki cilj — svobodo. Pravtako so italijanske ljudske množice Julijske krajine sodelovale v borbi proti fašizmu od vsega njegovega početka, napolnjevale so zapore in koncetracijska taborišča fašistične Italije ter končno v tisočih in tisočih zapustile delavnice in tovarne Trsta. Milj in Tržiča. Zbirale so se nato po kraških hribih in gozdovih, da bi se z orožjem v roki borile ob strani slovanskih bratov. V tej težki in trdi borbi se je rodilo ita-lijansko-slovansko bratstvo, ki se j« cementiralo s skupno prelito krvjo Italijanov in Slovanov, s čimer se je ustvaril nerazrnšljiv steber bratstva, ki ga ne bo mogoče porušiti kljub napadom in izzivanjem reakcije.
Mirovna konferenca ni pravično rešila problemov našega ozemlja, niti pravice in teženj našega ljudstva. Statut Svobodnega ozemlja Trsta pomeni kompromisno rešitev, ki smo jo sprejeli z željo za ohranitev miru. Ljudske množice Trsta so zahtevale statut ozemlja, ki bi nudil možnost za demokratično ureditev. Njihovi napori bi ne bili imeli nikakega uspeha, ako jih ne bi vztrajno in močno podpirala jugoslovanska delegacija, ki jo je vodil podpredsednik tov. Kardelj, in delegacije Sovjetske zveze. Na tem kongresu izražamo jugoslovanski delegaciji vso svojo hvaležnost za njeno neumorno prizadevanje, ki je omogočilo. da je statut v gotovih pogledih dobil demokratično vsebino, nasprotno onemu, kar so želeli anglo-ameri-ški imperialisti, ki so hoteli dati guvernerju diktatorsko oblast in s tem spremeniti tržaško ozemlje v kolonijo.
Iz Trsta želimo napraviti steber mokracije s popolnoma demokratično, politično in socialno ureditvijo, ki naj bi služila kot vzor sosednim narodom na zapadu, najvažnejše pa je to. da hi postal Trst točka sporazumevanja, ne pa nesporazumov med narodi Italije in narodi Jugoslavije. Želimo, da bi se poglobilo in še bolj razširilo italijan-sko-slovansko bratstvo ter se uprlo mračnim manevrom italijanske in mednarodne reakcije, ki hoče razplamteti ideološko vojno proti Sovjetski zvezi in proti Titovi Jugoslaviji, da bi se porušile in uničile veličastne pridobitve njihovih narodov.
Prav v teh dneh se opaža nesramnost reakcionarnih nastopov proti našim ustanovam in ljudem s strani fašističnih plačancev, ki jih oborožuje in vodi reakcija proti našemu gibanju, toda ljudske množice Trsta, Italijani in Slovenci, delavci in kmetje, so po-
Pazin, 30. sept. Včeraj se je pred senatom okrožnega ljudskega sodišča za Istro v Pazinu pričela sodna razprava proti župniku Štefanu Čeku in soobtožencem, ki so obtoženi zaradi svojega protinarodnega delovanja med okupacijo in rovarjenja proti družbeni ureditvi v naši državi po osvoboditvi. Ta protinaredna delavnost je dosegla svoj višek z nedavnim incidentom v vasi Lanišču. Sodnemu senatu predseduje dr. Ivan Motika, prisednika pa sta Božidar Bonifačič ter Blaž Crnjak.
Javni tožilec za Istro Peter Grbac ie prebral obširno obtožnico, ki obremenjuje tudi Slavka Sankoviča, Elija Medika, Josipa Bačiča in Srečka Brajkoviča, ki so skupno z ostalo množico ogorčenega in izzvanega ljudstva vdrli v župnišče, napadli'obtoženega dr. Jakoba Ukmarja in duhovnika Bulešiča, ki je zaradi dobljenih poškodb umrl.
V obtožnici navaja javni tožilec prizadevanja reakcionarnih klik, da bi s pomočjo nekaterih katoliških duhovnikov ovirali okrepitev naše države. Ti protiljudski duhovniki so delili naše ljudstvo v dva dela in skušali osamiti Jugoslovansko armado od ljudstva, da bi nastalo med obema nezaupanje itd. V svojem sovražnem delovanju proti našemu ljudstvu in državi so se posluževali nesramnih obrekovanj, ki so jih zakrivali včasih v spretno izmišljene fraze * in alegorije, da bi svoje zločinsko početje čim bolj krili. Prva skupina obtožencev z duhovnikoma Čekom in Ukmarjem na čelu je širila med ljudstvom lažne vesti z namenom, da bi odvrnila množice od dela, izzvala nerede itd.
Obtoženi Štefan Cek je med sovražnikovo okupacijo vzdrževal tesne zveze s poveljništvom nemške okupatorske vojske v Istri ter je na vse mogoče načine odvračal ljudstvo od sodelovanja v narodno osvobodilni borbi. Svoje protinarodno delo je nadaljeval tudi po osvoboditvi, ko je agitiral proti naši družbeni ureditvi iD razširjal lažnjive in vznemirljive vesti. Pred birmo, ki bi imela biti dne
24.	avgusta letos, je skušal organizirati skupino ljudi z namenom, da bi ta verski obred izkoristil za nova izzivanja proti patriotično razpoloženim kmetom svoje župnije. Nahujskana od obtoženega Čeka je skupina Lanišča-nov 24. avgusta napadla s koli in kamenjem kmete iz okoliških vasi, ko so hoteli iti v cerkev in prisostvovati birmi, pri čemer je bilo več ljuidi ranjenih, ena oseba pa ubita.
Obtoženi dr. Jakolj Ukmar je kot odposlanec tržaškega škofa, znanega fašista Santina, poznal Cekovo namero, da onemogoči kmetom iz sosednih vasi vstop v cerkev, jo celo odobril, pri čemer mu je dal vzpodbudo in ga nahujskal k zločinu.
Obtožnica pravi nadalje, da so ostali obtoženci Ivan Grbac, Josip Žmak, Jo-ahim Grbac, Ant. Grbac, Peter Žmak. Josip Križanič in Ivan Grbac najbolj izraziti predstavniki onega fašističnega in reakcionarno razpoloženega dela prebivalcev Lanišča, ki jih je Cek potegnil za seboj in napravil za orožje v zločinskem rovarjenju proti Jugo slovanski armadi, ljudski oblasti in naši državi.
Obtožnica osvetljuje tudi vlogo, ki io je pri incidentu imel znani fašist škof Santin. Z namenom, da bi izzval naše ljudske množice in povzročil incidente, je napovedal, da bo sam prišel birmat. To je vplivalo na razpoloženje ljudstva, ki je bilo napeto že zaradi zločinske delavnosti nekaterih duhovnikov med pripravami za birmo. da se je še bolj poostrilo, kar je tudi dovedlo do incidenta. Cerkveni
obred birme je služil kot sredstvo za incident v Lanišču.
Obtožnica navaja izpovedi velikega šte-vila prič in drugih, ki kažejo zadržanje obtožencev tako med okupacijo kakor tudi po osvoboditvi.
Po prečitanju obtožnice je sodišče pričelo zasliševati prvega obtoženca Štefana Čeka.
Na vprašanje predsednika, če je leta 1944 obiskal vojašnico v Trstu, je po obotavljanju vendarle priznal, da je vojašnico obiskal, vendar pa se opravičuje, da ni vedel, da je domobranska vojašnica.
—	Na koga ste se obrnili ob prihodu v vojašnico? — je vprašal predsednik.
—	Na stražarja.
—	V katerem jeziku je govoril ta stražar?
—	Ne spominjam se.
—	Ali je govoril italijansko ali
nemško?
—	Ne vem točno, vendar mislim, da je govoril slovensko.
—	Torej je bila to domobranska
vojašnica?
Cek vztrajno zanika, da bi v času svojega bivanja v tej vojašnici kakor koli agitiral za Nemce, vendar pa je bilo v teku razprave ugotovljeno, da se je pri tej priložnosti razgovarjal s številnimi ljudmi v vojašnici, pri čemer je agitiral proti narodno osvobodilnemu gibanju in govoril, da so grozodejstva Nemcev v naši deželi — kazen božja.
Izpovedbe prič jasno kažejo pravi namen Cekovega obiska v tej vojašnici.
Tako pripoveduje priča Josip Bačič, da je Cek prihajal v vojašnico s skupino duhovnikov ter vzpodbujal domobrance k borbi proti partizanom.
Med zasliševanjem je večkrat poudaril svoje intervencije, ki jih je baje podvzemal za ujete partizane in simpatizerje narodno osvobodilnega gibanja.
—	Ali ste imeli kaj uspehov pri svojih intervencijah? — je vprašal javni tožilec.
—	Sem.
—	Kaj izhaja iz tega? Ali ne to, da ste bili oseba, ki so ji Nemci zaupali?
Cek na to vprašanje ni jasno odgovoril, ampak je dejal, da so ga Nemci smatrali za duhovnika, ki skrbi za svoje župljane.
Javni tožilec: Toda drugim duhovnikom intervencije niso uspele, medlem ko so vsako vašo intervencijo
Nt.mci ugodno reševali. Ali ste torej bili oseba, v katero so imeli Nemci zaupanje ali ne?
Obtoženec: Da, bil sem.
—	Malo prej ste na vprašanje predsednika sodišča v zvezi s požiganjem vasi s strani Nemcev dejali, da je bila to kazen božja. Kaj so te vaše besede tedaj pomenile za one ljudi, ki ste iini to pripovedovali? Ali je to pomenilo, da Nemci ubijajo, požigajo in ropajo po božji želji, da so oni božji bič? Ali ni bilo to prav v smislu Hitlerjevih besed, ker je tudi on govoril, da ga je previdnost poslala, da reši Evropo?
Tudi na to vprašanje je skušal obtoženec odgovoriti po ovinkih.
Javni tožilec: Vi ste govorili otrokom. da so Nemci angeli. Zanimivo ie, da ste prav Nemce, ki so prišli požigat in ropat, opisovali kot angele. To je bila za verne ljudi brez dvoma zelo spretna v verski plašč zakrinkana agitacija za Nemce.
Obtoženi Cek je na to molčal.
Neposredno po prvi nemški ofenzivi v Istri je Cek svojim župljanom govoril, da se ni treba- spuščati v borbo proti okupatorju, ampak je treba pasirao stati ob strani.
Javni tožilec: Ali je tako vaše zadržanje koristilo Nemcem.
—	Mislim, da jim ni niti koristilo niti škodilo.
—	Ali prigovarjanje ljudem, naj ne odhajajo v boj proti Nemcem, ni nikomur koristilo,
—	Da. je koristilo, — je ob koncu priznal obtoženec.
Tudi po osvoboditvi je obtoženi Cek nadaljeval svoje protiljudsko delo. ki je imelo namen, ovirati prizadevanja naših narodov pri izgraditvi in obnovi dežele.
—	Ali sie govorili Ruži Grbac. naj se ne vmešava v obnovo dežele, v delo frontovskih organizacij, akcije itd., — je vprašal javni tožilec.
—	Da, govoril sem.
Cek j‘e odigral izdajalsko vlogo tudi v akciji, ki jo je začela skupina ljudskih duhovnikov, da se mednarodni komisiji izroči spomenica za priključitev k Jugoslaviji. Obtoženi Cek je dolgo in vztrajno odklanjal, da bi podpisal spomenico in jo je podpisal kot zadnji šele potem, ko so ga ostali duhovniki večkrat obiskali in opozarjali, da je spomenico treba podpisati.
Razprava se nadaljuje.
1® letnici lesne zadruge v češnjid
kazali s splošno stavko, da se znajo odlično boriti proti vsem reakcionarnim manevrom in proti vsem niti malo krščanskim nastopom tako imenovane krščanske demokracije. Prepričani smo, da se bodo tako antifašisti — demokrati svobodnega ozemlja Trsta, kakor tudi demokrati Italije znali boriti proti zločinskim manevrom reakcije.
Zato se moramo posvetiti tej politični borbi-, da bomo lahko obdržali svoje pozicije v interesu demokracije, medtem ko se v tem času narodi demokratične Jugoslavije lahko svobodno posvečajo veličastnemu delu pri graditvi socializma v njihovi državi z izvajanjem prvega petletnega plana, ki bo za vedno odpravila načelo izkoriščanja človeka po človeku ter strah pred bodočnostjo tako posameznikov kakor tudi kolektivov in ki bo zagotovil narodom Jugoslavije blagostanje in srečo. Iz vsega srca izražamo željo, da petletni plan ne bo 6amo izpolnjen, temveč tudi prekoračen v določenem roku.
S	to željo vzklikam svobodni FLR Jugoslaviji!
Prebivalstvo Selške doline si služi vsakdanji kruh predvsem v gozdu. Značilno za socialne razmere je, da je šele konec leta 1936 dozorela ’v glavah 16 posestnikov misel ustanoviti svojo lesno zadrugo. Do ustanovnega občnega zbora dne 24. febr. 1937 se jim je pridružilo še 37 sosedov. Vsi skupaj so posedovali 918 ha gozdne površine. Okorno je bilo poslovanje zadruge prvo leto, potem pa je zadruga rasla iz leta v letto, močno se je razmahnila po osvoboditvi ter šteje danes 462 članov s pribl. 8000 ha gozdov.
V nedeljo bo zadruga proslavila desetletnico, otvorila bo svoj sodobni žagarski obrat in bo tudi sindikalna podružnica razvila svojo zastavo. To bo velik praznik zadruge, zapeli bodo stroji novega obrata. Veselo bodo zapeli stroji, ki bodo obdelovali les do končnih izdelkov:	ladijska tla,
stavbeno pohištvo, zaboji bodo napolnili tovorne avtomobile, vagone, polna vrednost lesa bo prihajala nazaj: kmetu in delavcu, ljudski državi.
Zadrugo upravljajo razumni možje. Delo upravnega, kakor tudi nadzornega odbora je smotrno razdeljeno, na obratu se uvajajo norme, delovna mesta se sistematizirajo, zadruga je prva uvedla poenoteno računovodstvo, materialno knjigovodstvo, ima svoj gozdarski odsek ter je dobro ločeno gozdno gospodarstvo od industrijske-
ga. Načrtnost vlada, resna volja in moč izpopolnjujeta proizvodnjo. Ni več prepadov med gozdno posestjo in de-lovmo silo. Zadruga je zajela gospodarstvo doline, prejšnji sodarski zadrugi v Železnikih in Češnjici sta se združili z lesozo.
Res imajo še težave. Primanjkuje mnogo dobrin: gozdni delavec potrebuje močno hrano, vprežna živina več krme, z obratnimi potrebščinami moraš varčevati do skrajnosti, vozniki hi radi okove za kolesa, delavci trpežno obutev, obleko. Malo zakolneš, malo potrpiš in proizvodnja teče naprej, kot reka skozi dolino. Tudi pozabavljaš malo, pa hitro spoznaš, da so drugje potrebmejši, tam kjer so porušene in požgane vasi in polovico prebivalstva pobitega.
In še gradi zadruga skupno z državnim gozdnim gospodarstvom cesto na Jelovico. Cesto, ki bo družila Selško in Bohinjsko dolino, ki bo odprla do sedaj premalo izkoriščane gozdove, in pocenila prevoz. Stroški bodo res rasli v milijone, proračun pa dokazuje, da bomo z graditvijo novih gozdnih cest dvignili narodne dohodke za več sto milij'onov dinarjev.
. Močno utriplje življenje v gozdu in na žagarskih obratih. Tovorni avtomobili prevažajo hlodovino, rezani les, jamski in celulozni, smrekovo skorjo, oglje, drva, drogove, pilote. Iz gozda moramo oddajati narodnemu gospo-
darstvu vse vrste lesa. Posamezni po. sestmk bi »e obotavljal, ocenjeval, špekuliral. Zadruga pa je nosilec načrtnega gospodarstva in čistih računov. Po načrtu oddaja les. plačuje v redu davek na promet proizvodov in druge davke, socialne prispevke za delavstvo, ustvarja sklade za gozdarstvo, socialno skrbstvo itd., gradi ceste in obrate. Zadruga to zmore, v zadružništvu je sto možnosti medsebojne pomoči, vse premalo ga poznamo. Živo druži gozd in delo ljudi, ki jim gozd reže vsakdanji kruh. Na član ;k ih sestankih razpravljajo zadružniki o gospodarstvu. Družine se množe, povečati moramo tudi donosnost gozda, zemlje, dela!
Ob praznovanju desetletnice delovanja zadruge želimo, da bi se razvijala in s svojim delom rešila problematiko lesnega zadružništva v načrtnosti gozdnega in lesnega gospodarstva.
S.	A.
Ljubljana bo Aobila novo moderno lekarno
Vse delovne ljudi je zajela zelja, dati vse svoje moči za dosego petletnega načrta, za prekoračenje nalog v njem. Ta delovni polet je zajel vse organe oblasti, vse stroke in vse panoge. Tako se je znašlo tudi vodstvo naše zdravstvene službe pred nalogo, dvigniti zdravstveno stanje našega ljudstva, zavarovati njegovo zdravje in kadar posameznik zboli, vrniti ga čimprej v dela in veselja polno življenje. Majhen doprinos k izpolnitvi te naloge naj bo tudi nova Centralna lekarna v Ljubljani. Osnovna misel, ki je vodila odgovorne k zamisli te lekarne, je bila zavest, da današnje lekarne ne ustrezajo več vsem svojim nalogam in da preobremenjenost majhnih lekarn dvakrat slabo vpliva: prvič na kakovost izdanih zdravil in drugič ne daje nobenih možnosti za uvajanje novih delovnih načel.
Za boljše razumevanje teh dveh osnovnih dejstev naj obrazložim težave, s katerimi se borijo današnji delovni kolektivi po lekarnah. V državno upravo prevzete ljubljanske lekarne so bile grajene v meščanski dobi za meščanske razmere, za malo število potrošnikov zdravil, primerne za stari lahkotni način dela, ko je lekarnar kril svoje stroške in izbijal visoke dobičke na 'račun zelo visokega pribitka na osnovno ceno drog in kemikalij in ko je še poleg tega pribitka imel pri vsakem receptu veliko, posebno postavko za delo pri izdelavi zdravil. V dobi industrializacije in še pesebej v dobi socializacije se mora to v temelju spremeniti. Danes je postala skrb za zdravje osnovna dolžnost ljudske oblasti, danes je potrošnikov zdravil vsak dan več, ker se z vsakim dnem dviga materialno stanje prebivalstva in je vsak delovni človek socialno zavarovan. Tako so se naloge lekarn bistveno razširile in zato je potrebno pristopiti k njihovi postopni reorganizaciji. Oskrbeti v najkrajšem času delovne ljudi z zdravili in vsemi zdravilnimi pripomočki za čim nižjo ceno, to je naloga ljudskih lekarn. Ljudska lekarna je zdravstvena ustanova, ki po trgovskih načelih, veljavnih v socialni družbi krije režijske stroške.
Cent rahla lekarna v Ljubl jani bo združila v sebi vse v središču Ljubljane delujoče državne lekarne, to je: bivše lekarne Sušnik, Piccoli, Trn-koezy, Bahovec iu Kuralt. Razdalja med njimi je bila za razmere večjega mesta majhna, če bo kdo negodoval zaradi teh par minut, bo nagrajen z dobrim zdravilom, izdelanim po vseh novih načelih lekarniške tehnologije, v lepi higijenični, sodobni lekarni.
Ko so gradili Centralno lekarno, so upoštevali razne vrste izdaje in izdelovanja zdravil. Zato je razdeljena po delu v glavnem na tri oddelke: oddelek za izdajanje zdravil brez receptov. to je izdajanje raznih čajev, praškov in zdravil, ki jih stranka že pozna in jih sama zahteva; drugi oddelek za sprejemanje receptov in izdajo že pripravljenih zdravil (injekcije, tablete itd.}; tretji oddelek, kjer se bodo izdelovala zdravila po receptih. Ta največji oddelek, ki je svetel, zračen in prostoren, nudi vse možnosti in vse pogoje za dobro in vestno izdelavo zdravil. Tu farmecevte ne bo več nihče neprestano motil pri svojem resnem delu. tako da se bo v miru in higijenskem okolju, brez dotika z denarjem in strankami, mogel posvetiti izdelavi kakovostnega zdravila. Pod njegovim neposrednim nadzorstvom bodo delali in mu pomagali farmacevtski pomočniki in laboranti. Temu najodgovornejšemu delu bo jjor-večena vsa pažnja in je bila ustvaritev teh dobrih pogojev za delo tudi vodilni moment pri zamisli Centralne lekarne. Poleg teh treh vidnih delovnih prostorov je v lekarni velika in udobna čakalnica za stranke, krasen laboratorij. velike kleti, pralnica za steklenice. razna skladišča in še drugi potrebni prostori.
S	Centralno lekarno pridobi Ljubljana veliko in sodobno novo zdravstveno ustanovo, največjo te vrste v Jugoslaviji. Ker bo v njej nov način dela in izdaje zdravil, se bodo verjetno pokazale v začetku poslovanja kake pomanjkljivosti, vse bomo pa mogli odstraniti hitro z malo dobre volje in razumevanja. Želimo da bi bila ta velika lekarna vsem mestom in okrajem v vzpodbudo, da bi se vse naše lekarne postopno preuredile in postale iz zapuščenih latinskih kuhinj res zdravstvene ustanove, ki bodo služile ljudstvu, kakor je to rriihova dolžnost.	V. B.
Proglasitev udarnikov v Tržiču
V nedeljo 28. septembra je bila ob zaključku letne sečnje v Puterhofu nad Tržičem, kjer je revir gozdne uprave Tržič, svečana proglasitev 6 delavcev za udarnike. Za udarnike so bili proglašeni: Miha Meglič, najstarejši gozdnj delavec, star 83 let. Julijan Torko, Jože Rod, Anton Potočnik. Bogomir Kusnik in Ludvik Bun-derla.
VREMENSKA napoved Spremenljivo, v splošnem lepo vram le nekoliko hladneje*.
Grcfliiko o ureditvi grškega problema
iržilo ogrožajo one velesile, ki lo hočejo politično in gospodarsko zasužnjiti
Sovjetska delegacija predlaga Generalni skupščini Združenih narodov, da naj priporoči umik vseh tujih čet in vsega
tujega vojaškega osebja iz Grčije
New York, 29. sept. (Tass) Na seji političnega komiteja 27. septembra je imel sovjetski delegat Gromiko tale govor:
Grško vprašanje ima, kakor je znano, dolgo zgodovinsko preteklost. Varnostni svet je posvetil razpravi o tem vprašanju skoro tretjino vseh zasedanj, na žalost pa ni mogel pravilno rešiti tega problema in to iz razlogov, o katerih bom posamično govoril.
Kljub vsem težkim izkušnjam sovražne okupacije in je stopilo mnogo tisoč Grkov v partizanske vrste in pričelo boj proti sovražniku.^ Grški narod je imel po osvoboditvi Grčije vso pravico pričakovati, da mu bo dana v skladu z njegovimi željami, zasnovanimi na demokratičnih načelih, možnost, organizirati notranje politično in ekonomsko življenje države, odstraniti posledice sovražne okupacije in povesti državo k mirnemu življie-njn.
Vzroki državljanske vojne v Grčiji
Na nesrečo pa se ta pričakovanja grškega naroda niso izpolnila. Ko je bila Grčija osvobojena, je postala na eni strani takoj predmet spletk protidemokratičnih sil v Grčiji, pri čemer so igrali vidno vjogo ljudje, ki so sodelovali s sovražnikom. Na drugi strani je postala Grčija predmet surovega vmešavanja tujih sil. Vsi se spominjate, kako nasilno so zatrli poskuse grškega naroda, ki je hotel organizirati notranje življenje države na demokra-tični podlagi in v skladu z njegovimi željami Sovražniki demokracije in kolaboracionisti, ki so 6e opirali na tuje bajonete, so napeli vse sile, da preprečijo vzpostavitev demokratičnega režima v državi. Na atenskih ulicah so streljali britanski tanki na grške demokrate samo zaradi tega, ker so zahtevali demokratični režim v državi.
Tako imenovani plebiscit 1. 1946. je stanje v državi še poslabšal. Dogodki, ki so se odigrali po plebiscitu, so povzročili še večjo napetost v državi. Pričelo se je surovo preganjanje delavskih sindikatov in njihovih voditeljev. Voditelj grških sindikatov Pa-parigas je izjavil pred Anketno komisijo Varnostnega sveta, da so mnoge voditelje sindikalnega gibanja pretepali, mučili in izgnali v pregnanstvo. Mnogo tisoč Grkov so ustrelili ali pa vrgli v zapore. Prizanašali niso niti ženam, niii otrokom. Nad 10.000 pristašev demokratičnega režima je bilo aretiranih, mnogo tisoč pa je bilo mučenih in pobitih od orožnišiva in desničarskih tolp. V zadnjem času se je stanje še poslabšalo. Po najnovejših poročilih grškega tiska je bilo v času, odkar deluje naglo sodišče, pa do 6. septembra, 479 oseb na smrt obsojenih. Med ubitimi je tudi mnogo žena in otrok. Orožništvo in desničarsko tolpe, ki še vedno nadaljujejo nekaznovane svoje krvave zločine, so pobile in strahovito mučile še večje število oseb. Ali je potem čudno, če so pričeli v takih oko! n «ti h tisoči Grkov odkrit boi proti sedanjemu režimu? Desettiscči Grkov so raje odšli v planine in pričeli oboroženi boj, kakor da bi klonili pred režimom, ki ga je vsililo grškemu narodu inozemstvo, in pred fašističnimi tolpami, ki operirajo pod njegovo zaščito. Vse to je povzročilo sedanjo državljansko vojno v Grčiji. Boji niso samo v severni Grčiji, kakor bi to radi dokazali nekateri ljudje, ampak po vsej Grčiji. Boji so tudi na otokih, zelo oddaljenih od Albanije, Bolgarije in Jugoslavije. Sedanji grški oblastniki skušajo zvaliti krivdo za tako stanje v državi na Albanijo. Bolgarijo in Jugoslavijo, ki jih popolnoma neutemeljeno obtožujejo, da podpirajo grške partizane in izzivajo obmejne incidente.
Grški militaristi odgovorni za vse incidenta
Sovjetska delegacija je trdno prepričana, da imajo obtožbe grške vlade proti sosedom Grčije namen, dobiti večjo pomoč iz inozemstva, da bi se proiiljudski režim, ki je vzpostavljen v Grčiji, obdržal za vsako ceno.
Se več, dejstva kažejo, da imajo grški politiki, ki so sedaj na oblasti, še dalakosežnejše načrte. Mnogi med njimi ne morejo skriti, na nestrpno pričakujejo spopad med velesilami, predvsem pa med Sovjetsko zvezo in ZDA. Odkrito širijo kriminalno propagando, da je vojna med Vzhodom in Zapadom »zaželena«. Ti ljudje pozivajo na vojno proti slovanskim državam, pri čemer se poslužujejo klevetniških in lažnih trditev.
Predstavniki jugoslovanske, bolgarske in albanske vlade so dokazali z dejstvi, da so obmejne incidente izzvali grški militaristi in grške oblasti, ki morajo nositi tudi odgovornost za take akcje. Čeprav je krivda grških oblasti pri izzivanju incidentov očitna, pa se predstavnikom ZDA in Velike Britanije v Varnostnem svetu, katere so podprli tudi predstavniki nekaterih drugih držav, mi zdelo potrebno, izdati ukrep,: proti dejanskim izzivalcem incidentov.
Anketna komisija Varnostnega sveta je proučevala 4 mesece obmejne incidente v Grčiji. Zbirala je tudi različne podatke o notranjem stanju v Grčiji, ker je pravilno razumela, da se o vprašanju odnosov med sosedi ne more govoriti ločeno od splošnega stanja v Grčiji. Anketna komisija je podala rezultate svojega dela v obliki poročila, ki ga je poslala Varnostnemu
svetu. In kaj nam pove to poročilo? Velika večina prič, ki jih je zaslišala Anketna komisija, je odločno pobila trditve grške vlade in njenih predstavnikov, da dovoljujejo Albanija, Bolgarija in Jugoslavija grškim partizanom bivanje na njihovem ozemlju, da jih oborožujejo, jim dajejo sanitetno opremo in jim pomagajo, da se spet lahko vrnejo v Grčijo. Pokazalo se je, da so vse te obtožbe lažne. V celoti je bilo ugotovljeno samo eno dejstvo, ki ga bolgarska, jugoslovanska in albanska vlada nikoli niso zanikale, a to je, da je našlo na deset-tisoče grških državljanov, zlasti Makedoncev in Čanturcev, zatočišče na njihovem ozemljit. Jugoslovanska, bolgarska in albanska vlada so s tem, da so sprejele te begunce na svoje ozemlje, ravnale tako, kakor bi v podobnih ckolnostih ravnale tudi vlade drugih držav, to je, v popolnem soglasju z določbami mednarodnega prava, ki jih je že zdavnaj priznalo prosvetljeno človeštvo.
Povsem drugačne so izjave tistih prič, ki so opisale pred Anketno komisijo pravo stanje v Grčiji — izzivanje obmejnih incidentov kot delo grških militaristov, teroriziranje demokratičnih sil v državi, preganjanje nacionalnih manjšin ter zločine desničarskih tolp in kolaboracionistov, ki to se med okupacijo zvesto služili faši-. stičnim zavojevalcem.
Sedanji režim v Grčiji se vzdržuje sama z anglsameriško pomočjo
Glas teh prič — mož in žena, je glas svobodnega ljudstva, ki mu fašistični «tanki ne dajo svobodnega razmaha. Vsi ti ljudje so izjavili, da se politični režim v Grčiji vzdržuje samo s tujo intervencijo. Med temi pričami so zelo vidni demokratični voditelji — Cirimokos, predstavnik socialistične stranke, Grigoriadis, predstavnik levega krila liberalne stranke, Kirkos, predstavnik Centralnega komiteja Eama, Paparigas, voditelj grške Generalne konfederacije dela, Petme-zas, predstavnik grške demokratične zveze, predstavniki mladinske organizacije Epom in mnogi drugi. Izpovedbe teh ljudi in izjave na stotine delavcev, kmetov in predstavnikov inteligence so odkrile globino prepada, v katerega so vrgli Grčijo njeni sedanji oblastniki in inozemski gospodarji.
Vsekakor bi moral Varnostni svet sprejeti na temelju dejstev sklepe, ki izhajajo iz sianja v Grčiji. To pa se na žalost ni zgodilo. Stališče, ki so ga zavzele nekatere države v Varnostnem svetu, predvsem > a ZDA, je onemogočilo, da bi sprejeli sklepe proti pravemu krivcu, ki je povzročil zaostritev odnosov med Grčijo na eni ter Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo na drugi strani. Ameriški predstavniki so se z vsemi silami trudili, da bi vsilili odločitev, na podlagi katere bi bilo mogoče obtožiti nedolžne in oprati dejanskega krivca, neglede nato, da pomeni tako ravnanje zasmehovanje dejstev in logike.
2e na prvem zasedanju Varnostnega sveta, ki :e bilo posvečeno proučevanju poročil Anketne komisije, je predstavnik ZDA predloži! resolucijo, ki določa uvedbo tako imenovanih obmejnih opazovalcev, čeprav za to ni precedenčnega primera v OZN. Še več, ta predlog ni mogoče opravičiti v nobenem primeru s stanjem na severnih mejah Grčije. Oomejne incidden-te, ki so se odigrali na grški meji proti Jugoslavia', Bolgariji in Albaniji, je izzvalo grško vojaštvo in grške oblasti. Možnost ponavljanja takih incidentov je mogoče odstraniti na enostaven' in učinkovit način. Grška vlada naj se obveže, ds. bedo takoj prenehala izzivanja na mejah, kjer” meji Grčija s sosedi in da bo vzpostavila z njimi redne odnese.
Jasno je, da sovjetska vlada ni mogla pristati na predlog o postavitvi obmejnih opazovalcev. Če so sedanji grški vladajoči krogi pripravljeni sprejeti predlog o opazovalcih in tako žrtvovati suverenost in neodvisnost države v korist interesom, ki nimajo ni-česa” skupnega z interesi grškega na-
roda, potem Jugoslavija, Bolgarija in Albanija sploh niso dolžne posnemati ia primer.
Ameriške zahteve žaljive za sosede Grčije
Ameriška resolucija pa vsebuje tudi druge, popolnoma nesprejemljive in neosnovane zahteve. Tako n. pr. predlaga, da naj Varnostni svet vnanrej oceni bodoče akcije Jugoslavije, Bolgarije in Albanije ko+ nevarne za mir (kakšne akcije — o tem ni mogel nihče ničesar povedati). Sprejetje tega predloga bi pomenilo, da bo večina elanov anketne komisije obtožila — čeprav brez podiage — Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo, da ogrožajo mir, ter da'a prav obtožbam grških oblasti. Jasno je, da bi sprejetje tega
predloga ne samo otežkočilo nadaljnje	. ,	. .
odnošaje med Grčijo in njenimi so- ' j^ljie skupščine na zahtevo vlade sedi, ampak bi tudi kompromitiralo . ZDA, smatra generalna skupsema, ua Varnostni svet in OZN kot celoto. Za- so ugotovljena naslednja dejstva:
1; Grška oblastva nosijo odgovoril«! za incidente, ki so se odigrali na
Bolgarijo in Albanijo. Resolucija navaja, da nudijo te države pomoč ;n podporo grškim partizanom. Jasno je, da Varnostni svet ni mogel sprejeti te nove ameriške .resolucije, ki je bila neosnovana in ” po obliki izzivalna. Vsakomur je jasno, da se od odklonitve prve in predložitve druge ni položaj v Grčiji Drav nič spremenil, pač pa so ZDA še bolj povečale svoje vmešavanje v notranje zadeve Grčije, izkoriščajoč nastali položaj za cilje, ki nimajo ničesar skupnega z izboljšanjem ednošajev mčd balkanskimi državami.
Grčija je dejansko v nevarnosti, ker jo ogrožajo nekatere velike sile, ki poizkušajo Grčijo izpremeniti v svoj politični in gospodarski privesek.
Grškega vprašanja ni mogoče rešiti na način, ’ se ga poslužujejo ZDA. Položaj v Grčiji se lahko normalizira in odnešaji med Grčijo in njenimi sosedi izboljšajo samo v primeru, če neposredno in v celoti preneha tuje vmešavanje v notranje zadeve te dežele ter vzpostavi neodvisnost grške države ter grškega naroda. Sprožitev grškega problema pred Generalno skupščino s strani vlade ZDA, kakor tudi vsa njena politika v odnosu do Grčije. sta v nasprotju z vzpostavitvijo mednarodnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnošajev med državami ter zadajajo resno škodo OZN, stvari mednarodnega sodelovanja, predvsem pa sodelovanju med velesilami, na katerih leži glavna odgovornost za vzdrževanja mednarodnega miru in varnosti.
Točnost takih zaključkov so potrdile tudi izjave uradnega ameriškega predstavnika v Varnostnem svetu, ki govorijo, da so ZDA pripravljene, obiti Organizacijo Združenih narodov, če ne bi bili sprejeti njeni predlogi glede grškega vprašanja. Ne da bi globlje analizirali razlosre, zaradi katerih so ZDA izbrale grški problem, da razbijejo sodelovanje v OZN. moramo odkrito in jasno izjaviti, da je io nevarna in škodljiva pot za OZN, ker izpodkopiije temelje uspešnega dela te organizacije.
Potom ?5§tepinčevega dne“ v New Yodsn
New York, 29. sept. (Tanjug) S podporo reakcionarnih krogov v ZDA so klerofašisti in izdajalci hrvatskega ljudstva, ki so pobegnili pred ljudskim sodiščem v tujino, organizirali za 28. september zborovanje v New Yorku geslom »Stepinčev dan«. Kot lavni govornik je bi! določen dr. Maček. »Stepinčev dan« pa je doživel popoln polom, ker so napredni hrvatski delavci onemogočili govornikom, da bi nastopili pred javn«tjo s svojimi hujskanji in izzivanji.
Medtem ko se je v mali dvorani »Manchatan Centra« zbralo komaj okrog 300 najbolj vdanih pristašev klerofašistov in reakcije, je pred vhodom v poslopje priredila zbrana množica protestne demonstracije, noseč transparente z napisi o izdajstvu Mačka in sodelovanju Stepinca z okupatorjem ter povečane fotografije Stepinca v družbi znanih nacistov in fašistov.
Pred pričetkom »proslave« so nrire-ditelji poklicali poleg redne straže še tri avtomobile policajev. Ko se je na govorniškem odru pojavil prvi govor-
nik — znani izdajalec hrvatskega ljudstva, Stepinčev tajnik Lackovič, »o ga sprejeli z vzkliki »Nazaj v Vatikan!« Poskušal je govoriti zaradi silnega hrupa in protestov zbrane množice pa se ni slišala niti ena njegova beseda.
S še bolj glasnimi protesti in vzklikanjem so sprejeli Mačka. Vzkliki »Izdajalec hrvatskega naroda! — Plačanec reakcije!« in podobni vzkliki nezadovoljstva so bili tako močni, da je Maček, ko je spregovoril nekaj besed, ki jih ni nihče slišal, zapustil dvorano v spremstvu policajev. Pri izhodu iz poslopja Je Maček naletel na podoben sprejem.
Po Mačku je poskušal govoriti tudi izdajalec Bogdan Radiča. Z govorniškega odra je po imenu denunciral napredne delavce, dosleden svoji vlogi poklicnega ovaduha. Toda hrvatski izseljenci tudi njemu niso dovolili da bi govoril..
S svojo odločnostio so izseljenci pre-nrečili izvedbo »Stepinčevega dne« kljub podpori, ki jo je reakcija nudila organizatorjem te izzivalne prireditve.
G&seitoa albanskih izdajalcev
Tirana, 28. sept. (Tanjug). V soboto popoidue je vrhovno vojaško sodišče v Tirani izreklo obsodbo nad skupino izdajalskih ljudskih poslancev, vohunov, saboterjev in pripadnikov proti-Ijudskih organizacij »Bali Kombtan« in »Legaliteta«, ki so bili v službi angloameriških imperialistov.
Pred nabito polno sodno dvorano je predsednik sodišča opisal zločinsko in teroristično dejavnost obtožencev. Svet vrhovnega vojaškega sodišča je proglasil na osnovi zakona o kazenskih dejanjih proti narodu in državi vse obtožence za krive.
Po členu 4 navedenega zakona «o obsojeni na smrt z obešenjem: Sefcet Bej, Riza Alozoti, Sula Klosi, na smrt z ustrelitvijo 13 obtožencev, med njimi Selaudin Toto, Adim Kokoši, Beč-tir Chtela in drugi: štirje obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo, trije na 20 let in eden na 15 let zapora. Vsi obsojenci so bili nadalje kamova ni na zaplembo vsega premičnega in nepremičnega imetja ter trajno izgubo državljanskih in političnih pravic.
Navzoče občinstvo ie navdušeno pozdravilo pravično sodbo.
Delegacija ameriškega Kongresa v Budimpešti
Budimpešti, 28. sept. (Tanjug) Predsednik republike Zoltan Tyldi je sprejel skupino članov ameriškega senata in predstavniškega doma, ki je včeraj popoldne prispela v Budimpešto.
Danes popoldne sta ameriške senatorje in člane predstavniškega doma sprejeli pr esednik vlade Lajos Din-nves in minister za zunanje zadeve Molnar.
Predlogi sovjetske delegacies
Ob koncu je sovjetska delegacija podala naslednje predloge:
I.	Proučivši grško vprašanje, ki je bilo p«tavljeno na dnevni red Gene-
radi tega pr dstavnik Sovjetske zveze v Varn«tnem svetu ni megel soglašati s sprejetjem tega popolnoma ne- mejah Grčije z Jugoslavijo, Bolgarijo osnovanega predloga. Sovjetski pred- ; in Albanijo. Preiskava, ki jo je na sa-
logi, ki so bili predloženi Varnostnemu svetu, določajo izboljšanje sedanjega položaja v Grčiji in vzpostavitev trdne osnove za ureditev odnoša-jev med Grčijo jn državami, ki mejijo nanjo. Ti predlogi določajo vzpostavitev diplomatskih odnošajev med Grčijo na eni ter Bolgarijo in Albanijo
mem kraju izvedla anketna komisija Varnostnega sveta, je potrdila zvezo med incidenti in splošno sovražno politiko, ki jo vodi sedanja grška vlada do držav v sosedstvu.
2.	Kot je razvidno iz poročil anketne komisije, je notranji položaj v Grčiji, ki ga označuje zaostrovanje bor-
na drugi strani kakor tudi ureditev jbe nled grgkim ljudstvom in D ro tier! noša jev med Jugoslavijo in Grčijo. : demokratičnimi silami, osnovni čini-Sovjetski predlogi ne m smeh nalete- [ tel j. ki je povzročil napeti položaj tu-ti na nasprotovanje, ker so v interesa (|j v severnih obmejnih predelih Gr-drzav, prizadetih v tem sporu, prav čije. ki ga grški militaristi izkorišča-tako pa tudi v skladu z našim: skup- ;j0 za jzzjvaine akcije proti Jugoslavi-nuni interesi Odklonitve predloga, ki Bolgariji in Albaniji. Grška vlada se nanaša na vzpostavitev m ureditev „e samo> f!a
ne preprečuje takih ak-
dip.omatskih odnošajev med temi dr- cj i. anicak iih nasDrotnn nori ni ra in
zavami, ni mogO£e opravičiti z nobe-
nim izgovorom. To samo še bolj od kriva prave načrte nekaterih sil v zvezi z obravnavanjem grškega vprašanja. Po odklonitvi ameriške resolucije bi morala vlada ZDA priti do pravilnega zaključka: da je potrebno, da se rešitev grškega problema išče na drugi podlagi, s pomočjo sprejetia
eij, ampak jih nasprotno podpira in opravičuje.
3. Sedanji položaj v Grčiji, vštev-ši tudi njene severne pokrajine, je v marsičem posledira tujega vmešavanja v notranje zadeve Grčije. To vmešavanje izkoriščajo protidemokratični krogi Grčije, med katerimi imajo znaten vpliv elementi, ki so se prej takih sklepov, ki bf dejansko' prispe- kompromitiral,' s sodelovanjem s fa-vali k izboljšanja odnošajev med Gr- “s‘ cn,m. okuPatorJem: to -?e edfn. 1Z' čijo in njenimi sosedi, ne pa da se med razlogov za poslabšanje položaja še nadalje .oizkuša obtožiti ene, ki v drz,av1’, ,n ‘° judl otežuje možu« niso krivi.	izpostavitve rednih odnošajev med
Vendar pa so ZDA 12. avgusta po- j^rč'i0 in s«edi. dale še tež jobtožbe proti Jugosla- I »•. Zaradi ureditve odnošajev med vi ji, Bolgari ji in Albaniji. Ameriška Grčijo na eni stran iter Jugoslavijo, resolucija, predložena v smislu 6. po- Rovarijo in Albanijo im drugi strani, glavja Ustanovne listine, je tako po Generalna skupščina priporoča: vsebini kot po obliki popolnoma ne- '	1. Grška vlada naj ukrene vse po-
osnovana in žaljiva za Jugoslavijo, trebno, da se prenehajo obmejni in-
cidenti na mejah z Jug«!avijo, Bolgarijo in Albanijo.
2.	Vzp«tavijo na,i se normalni diplomatski odnošaji med Grčijo na eni strani ter Bolgarijo in Albanijo na drugi strani ter normalizirajo diplomatski odnošaji med Grčijo in Jugoslavijo.
3.	Vlade Grčije, Jug«lavije. Bolgarije in Albanije naj znova sklenejo dv«transke pogodbe, ki so veljale že prej, ali na sklenejo nove pogodbe zaradi ureditve obmejnih incidentov.
4.	Grška vlada na eni strani in vlade Jugoslavije. Bolgarije in Albanije na drugi strani naj uredijo vprašanje beguncev v duhu vzajemnega razumevanja in vzpostavijo medsebojne prijateljske odnošaje.
5.	Grška vlada naj izvede potrebne ukrepe, ki bodo onemogočili kakršno koli razlikovan ie. Makedonski in albanski nacionalni manišini, ki živita na področju Grčije, naj se nudi možnost p«luževanja materinskega jezika in razvijanja nacionalne kulture.
6.	Vlade Albanije. Bolgarije. Jugoslavije in Grčije naj po trimesečnem razdobju predložijo preko generalnega sekretarja poročilo o izpolnjevanju priporočil, predvidenih z resolucijo te skupščine, zaradi obvestitve držav — članic OZN.
III.	Zaradi normaliziranja notranjega političnega položaja v Grčiji in ustvaritve pogojev za razvoj grške države in izboljšanje odnošajev med Grčijo ter sosednimi državami, oripo-ročp Generalna skupščina umaknitev tujih čet in tujega vojaškega «ebja iz Grčije.
IV.	Za zagotovitev pravilnega izkoriščanja tuje ekonomske pomoči, ki je biia dana Grčiji, sklene Generalna skupščina sestaviti posebno komisijo, ki bi s pomočjo odgovarjajoče kontrole zagotovila, da bi se pomoč uporabljala izključno v interesu grškega naroda.
izzivanje grških fašistov ob albanski meji
Tirana, 28. sept. (Tan jug) O novih izzivanjih grških monarliofašistov je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Dne 22. septembra ob 15.50 je neko grško letalo preletelo naše ozemlje med 36. in 37. obmejnim kamnom na področju Longoe. Letalo je letelo^ v višini 250 m. Ko je preletelo vasi Kli-šar, Zervat in Jorguca, se je oddaljilo v smeri Delvinr. Ob 15.52 je isto letalo zelo nizko letelo nad Teologom ob 15.55 pa nad vasmi Čug, Sv. Vasilij in Lukovo pri Sarandi, nakar se je oddaljijo v smeri Italije.
Dne 23. septembra je neki grški motorni čoln, oboročen s težkimi strojnicami. prodrl 400 m daleč v albanske teritorialne -ode v smeri rta Stilo, nakar se je oddaljil v smeri Krfa.
Dne 24. septembra je^ neko grško letalo prodrlo zelo globoko na albansko ozemlje ter preletelo mejo pri 55. obmejnem kamnu. Istega dne je neko grško letalo preletelo albansko ozemlje pri 67. obmejnem kamnu ter se usmerilo proti Korči.
Upori v francoskih internacijskih taboriščih
Pariz, 28. sept. (Tanjug) V francoskih taboriščih, kjer so internirani bivši okupatorski sodelavci in izdajalski elementi, ki jih smatra francoska reakcija za svojo borbeno rezervo, so nastali upori, napadi na čuvarje in begi iz taborišča. Pred 15 dnevi je uspelo vichy jskim in gestapovskim vohunom, organizirati beg iz taborišča Noet, nocoj pa je nastal upor v enem izmed; največjih taborišč jugozapadne Francije, v katerem je interniranih 930 morilcev in francoskih izdajalcev. 76 zakrknjenih zločincev je napadlo stražo, nakar so pobegnili z vzKliica-njem: »De Gaulle na oblast!« Pričakovalo jih je nekaj avtomobilov, ki so jim omogočili beg.
Taboriščni stražar je izjavil, da so bili interniranci »pod visoko zaščito« in da je bila straža »proti njim popolnoma brez moči.«
Sprsmem&e v AttSeejevi vladi
London, 29. sept. (Reuter) Minister za trgovino sir Stafford Cripps je imenovan za ministra za gospodarstva, na njegovo mesto pa sedanji minister za prekomorsko trgovino James Harold Wilson. Minister brez listnice Arthur Greenwood je podal ostavko.
Gdinja lit Gdandc — središči puljskega pomorstva
V	Gdinji vedno bolj narašča pomorski promet. Tudi gdansko pristanišče ne zaostaja za Gdinjo, gaj tu naložijo in Izpraznijo približno 40 ladij na dan.
S kakšno naglico se razvija promet v poljskih pristaniščih, vidimo n. pr. iz novega rekorda, ki so ga dosegli v natovarjanju premoga v Gdinji in Gdansku, kjer so v 24 urah naložil: 23.246 ton premoga.
V	Gdinjo in Gdansk prihajajo mnoge ladje, naložene z lesom, bombažem, premogom in drugimi manjšimi tovori.
Skozi te dve pristanišči gre tudi velik tranzitni promet, švedski parnik »Ludvik« je v Gdinji pred kratkim naložil češkoslovaško železo ter velik tovor madžarskih vin in likerjev, ki j:h je prepeljal v Goetteborsko pristanišče. Parnik »Ribesborg« je za češkoslovaško pripeljal 1679 ton rude.
Da bi olajšali pristaniška dela, so v Gdinji zgradili 100 tonski plavajoči žerjav, ki lahko naklada in razklada ogromne tovore.
V stojnih tovarnah v Glivicah pravkar izdelujejo še 45 novih žerjavov za poljska pristanišča.
Rudninska industrija na zapadu
To industrijo, ki je bila v vojni porušena do 50 %, so začeli obnavljati in širiti. Centralna d’rekeija za gradbeni material upravlja v Dolnji šle-ziji lepo razvito stekleno industrijo.
Za zapadno Poljsko predvideva triletni plan naslednji delež proizvodnje: kamnolomi 92 %, cement 22 %,, keramična industrija 72 %, v letu 1949. V januarju je bilo v zapadni Poljski zaposlenih 8 % od vseh delavcev rudninske industrije na Poljskem, v ja-
nuarju 1947 pa je to število naraslo
že na 38 %.
Med prvimi nalogami, ki jih izvaja centralna direkcija za gradbeni material, je obnova steklarske industrije v Penski. Do vojne je bilo v Penski 8 večjih tovarn za steklo, ki so bile opremljene z najmodernejšimi stroji in aparaturami. Tu je bilo zaposlenih okrog 7000 ljudi. Med vojno je bila ta industrija porušena do tal.
V zapadni Poljski so našli tudi večje sloje mavca, ki ga sedaj izvažajo v češkoslovaško v zameno za k30lin. ki je neobhodno potreben za proizvodnjo porcelana.
Papirna industrija
V zapadni Poljski je 54 tovarn, ki delajo s polno paro. Papirna industrija zaposli vsako leto več delavcev. Tako je v letu 1946. v zapadni Poljski delalo 8696 delavcev, letos pa že 9113. Po triletnem planu bo v letu 1948. to število naraslo na 13.550, v letu 1949. pa na 15.210 ljudi. V letu 1349. bo ta industrija izdelala 85.000 ton papirja, 21.500 ton kartona in 31 ton celuloze.
Za vzgojo sposobnih kadrov v papirni industriji skrbita dve industrijski šolj v Gluholazah in Rudavi. Do konca 1649 bodo v 19 strokovnih šo-

lah za papirno industrijo usposobili 3350 strokovnjakov.
Lesno gospodarstvo
Gozdna površina, ki jo upravlja direkcija drž. gozdov s sedežem v Ol-štinu, znaša 388.930 ha. Vse to ozemlje je razdeljeno na 58 gozdnih revirjev.
V maju so iz državnih gozdov dobili 41.856 kubikov lesa. Od tega 3140 kubikov specialnega, 16.999 kubikov okroglega, 286 kubikov surovega za tovarne vž'galic, 950 kubikov za telefonske drogove, 7169 kubikov jamskega, 3332 kubikov za papirne to-

mgSBmmm 1 j
Nove zgradbe v Varšavi
varne, 9005 kubikov drv, razen tega pa še 300 ton čresla.
Direkcija državnih gozdov upravlja 16 velikih žag, kjer so v maju razžagali 11.037 kubikov lesa. V kratkem bodo v pogonu žage v Milovlinu in Obonkah. V Mikolajkah in Tilkovi prav tako nadaljujejo z gradnjo velikih žag.
Nasadi sladkorne pese
V	zapadni Poljski je 47 sladkornih tovarn, ki so porušene od 10 do 90 %. Triletni plan predvideva skupno 30 sladkornih tovarn s popolno proizvodnjo. Letos so obnovili 21 tovarn. 5 jih je pa obratovalo že v preteklem letu.
Da bi zagotovili dovolj sladkorne pese za te tovarne, so letos sklenili pogodbe s kmeti, ki so posejali sladkorno peso. Po planu so letos zasejali 200.000 ha s sladkorno peso (v zapadni Poljski 64.405 ha).
Naravni plin pri Tešinu
V	bližini mesta Tešina so odkrili nova nahajališča naravnega plina, ki jih že izkoriščajo. Naravni plin so odkrili tudi v bližini Meiza.
Proizvodnja petroleja v Poljski se je znatno povečala. V prvih šest!h mesecih t. 1. so pridobili 61.530 tön v primeri s 55.636 tonam! v isti dobi lanskega leta. V prvih šest-h mesecih 1.1. so potrošili 85 milijonov m3 plina.
V Trzevinu obnavljajo sedaj največjo poljsko rafinerijo, ki lahko pr er dela okrog 200.000 ton nafte letno.
3,116.800 zlotov za oimovo Varšave
Plenarni sestanek varšavskega krajevnega ljudskega odbora je sprejel investicijski načrt za obnovo Varšave. Načrt določa skupni znesek 3.116 milijonov 800.000 zlotov, od tega 44 milijonov zg gradnjo stanovanjskih poslopij, 275.500.000 zlotov za gradnjo šol, 230 milijonov za gradpjo bolnišnic in zdravstvenih ustanov in za gradnjo kulturnih ustanov 15 milijonov zlotov. Razen tega so predvideli velike vsote za gradnjo hotelov, športnih stadionov, cest, mostov, kanalizacijskega omrežja in zg melioracijska dela.
Poljska zunanja trgovina v prvem polletju
Poljski uvoz je znašal v tem polletju 14.359.904.000, izvoz pa 13.382 milijonov 589.000 zlotov.
Iz Sovjetske zveze so uvozili blaga v vrednosti 2.447,537.000 zlotov, lz ZDA 2.221.946.000 zlotov, iz Velike Britanije 1.575.144.000 zlotov. Znatea je tudi uvoz iz Bolgarije, Švedske^ Madžarske in drugih držav.
ii^onaiizacija je nuini pogoj za Izpolnitev
gradbenega plana
Izvesti na naših gradiliščih nove organizacijske obiike deia, ki bodo pripomogle k skrajni racionalizaciji uporabe delovne sile, časa in materiala, je brez dvoma ena izmed najnujnejših nalog, ki se postavljajo danes pred gradbene delavce in celotno gradbeništvo. Pri iskanju novih poti v gradbeništvu pa se je treba posluževati vseh izkustev pridobljenih pri delu, vseh dognanj znanosti in tehnike ter pred vsem odločno odstranjevati vse nedostatke in napake, ki ovirajo hitri tempo dela. Nenehno stremljenje po ra-cionalizatorsivu in movatorstvu na gradbišču mora zajeti poleg vodilnih kadrov tudi vsakega delavca — kar predstavlja osnovni pogoj, da bomo postavljeni cilj v resnici dosegih Pri uvajanju racionalizacije na gra-dilišču je treba predvsem paziti, da po možnosti vsak delavec opravlja tisto delo za katero kaže največ sposob-
Halo §e Umlisa ,zanima1 u si?öIö obnovo
V času, ko se naši kraji, ki so bili med vojno porušeni in uničeni, z vsemi močmi prizadevajo, da bi čimprej obnovili porušene domove, posiavili nove šole in druge javne zgradbe, da bi se čimpreje normaliziralo in izboljšalo — kaže Sodražica za obnovo kaj brezbrižno lice. Obnova v Sodražici do danes nikakor ni dosegla iisiega razmaha, ki bi ga po vsej pravici morala.
Ustavimo se pri šoli. Za zgradbo novega šolskega poslopja so prejeli kredit 2,000.000 dinarjev. Ker pa zaradi malomarnosti in brezbrižnosti krajevnih činiteljev te investicije sploh niso izčrpali, je bil kredit dodeljen za obnovo drugih šol, kjer kažejo več delovne iniciative in kredite redno črpajo. Dobili so cement, opeko in drug material. Izgovarjajo se, da nimajo kompresorja, da nimajo peska. In vendar bi si pesek la,hko nakopali v okolici, saj ga tudi mnogi drugi kraji oddaleč vozijo. Lahko bi bili skopali doslej vsaj temelje nove šole! Delavce iščejo povsod, tudi po Štajerskem. Zaradi malomarnosti pa so izgubili še tisto skupino delavcev, ki je delala pri obnovi sodra-škega mostu in je odšla delat rajši v Kamniško Bistrico, kjer je našla boljšo organizacijo dela in boljše delovne pogoje. Komisija, ki se je mudila v Sodražici pri zakoličenju nove šole, je naletela na skrajno brezbrižnost krajevnih oblasti. Sodeloval je en sam član gradbenega odbora in en sam mladinec — pristopili niso niti člani krajevnega odbora niti članov odbora OF ni bilo blizu, kakor da se jih ne tiče...
Vzrok takemu zastoju dela in omrtvičenosti, je morda tudi to, da s pristojnega mesta do meseca julija še niso poslali gradbenih načrtov, ki bi jih pa morali poslati po zagotovilu najpozneje do marca meseca.
Šolski pouk je raztresen, v štirih raznih poslopjih, kjer za pouk niso primerni prostori. Mladina pa v takih neurejenih šolskih razmerah brezdvoma trpi pri vzgoji in redni šolski izobrazbi.
Zelo se sicer trudi pri vsej stvari učitelj Lovšin: »Lovšin sem, Lovšin tja, stori to, preskrbi ono ...« Toda tovariš Lovšin sam vsega ne zmore, če nima pomoči od ostalih, če za delo ne zagrabijo vsi!
Jalov je tudi izgovor: ne moremo po' težkimi okoliščinami.
Koliko naših krajev je na desetine kilometrov oddaljenih od železnice, od industrijskih središč, od prometnih žil itd. pa obnova napreduje — rastejo nove šole. Vzemimo mimo Bosljive Loke, Štalcerjev ali Koprivnika za primer Osilnico. Od železnice je oddaljena 54 km in se mora v resnici boriti z najtežjimi pogoji. Pa vendar v Osilnici gradnja nove šole vidno napreduje. Že na prvi pogled če stopiš v to vas, dobiš dober vtis: Ni se še ustavil tovorni avtomobil s peskom, ga je že naskočila skupina mladih ljudi z lopatami, da bo brž zmetala pesek. Ker pa samo avtomobil vsem potrebam ni kos, vozijo pesek in drug material še s konjsko vprego. Dela so se lotila tudi dekleta, ker se zavedajo, da primanjkuje delovnih moči. Tako rastejo okrog prostora, kjer bo stala nova šola kupi peska, opeke, lesa. tramov itd. Kredite je treba izčrpati, pravijo, če se ne bomo zadosti brigali, ne bo ne šole ne denarja ... Seveda tudi v Osilnici niso mogli dobiti dovolj delovne sile od drugod, zato pa pomagajo pri delu domačini od pionirjev do najstarejših.
Pričakovati je. da bodo končno vendarle tudi v Sodražici resneje pljunili v roke. dolžnost vseh je, da se odločno zavzamejo za čim-prejšnjo zgraditev šole, da mladina ne bo trpela pri šolskem pouku — in da se že dokončno reši vprašanje nove šole v Sodražici.
AP
nosti. Skrbeti je treba, da bodo kvalificirani delavci opravljali samo tisto delo za katero so izučeni ter jim ni treba izgubljati časa s pomožnimi deli, ki jih morajo v celoti opravljati pomožni delavci. Tako organizacijo dela pa '"zahteva tudi novi način zidanja, ki pa na žalost še vedno ni postal stalni način dela vseh naših zidarjev. Skoraj na vseh gradiliščih so že imeli dan tekmovanja po novem načinu zidanja, vendar so ponekod kljub odličnim rezultatom, ki jih ta daje, zidali naslednji dan zopet po starem. Že samo ta ugotovitev priča o tem, kako malo so razumela naša podjetja in zidarji velik pomen ter splošne koristi, ki jih prinaša novi. racionalni način zidanja.
Problem delovne sile pa se da uspešno rešiti s pravilno razmestitvijo delavcev tudi na drugih delov, mestih. To je predvsem naloga preddelavcev in polirjev, ki zaradi površnosti često dopuščajo velike izgube nepotrebno potrošene človeške energije. Čim bolj preproste in čim bolj razumljive so vse te stvari, tem raje se pozabljajo. Na gradbišču »Konstruktorja« v Lescah, kjer so dosegli predvideni polletni plan le 27°/o od določenih 40c/o zaradi »pomanjkanja delovne sile«, je bilo mogoče ugotoviti, da so samo za dostavljanje opeke k zidarskim mestom uporabljali 5 ljudi preveč. Odlično pa so se znajdii na gradbišču v Vevčah, kjer so z novim načinom betoniranja na tekočem traku zmanjšali število zaposlenih delavcev od 14 na 6. In take možnosti izboljšanja, ki so na videz tako preproste, bi bilo mogoče z vztrajnim proučevanjem in nadzorovanjem organizacije dela še marsikje izvesti.
Nadalje povzroča velike izgube v našem gradbeništvu tudi neracionalno izkoriščanje strojev. Mnogo energije gre v nič pri teku na prazno, še večje izgube pa nastanejo tam, kjer stoje stroji neizrabljeni in zapuščeni. Na gradbišču v Lescah so delavci izdelovali zagozde z ročnim delom, čeprav ima gradbišče lastno cirkularko. Na istem gradbišču je stal 14 dni neizkoriščen in pred vremenskimi neprili-kami nezavarovan stroj za mešanje betona, medtem ko ga je gradbišče istega podjetja v Kranju najnujnejše potrebovalo.
Malomarno in brezbrižno ravnanje z materialom je ena izmed glavnih hib, ki jo je opaziti na večini naših gradbišč. Gradbeni delavci se mnogo premalo zavedajo težke borbe, ki jo bije naša gradbena industrija, da pravočasno in z zadostnimi količinami materiala preskrbuje gradbišča. Cement, ki nam pometla danes zlato, najdeš marsikje na široko raztresen ter prepuščen uničenju. Pomožni delavci, ki dostavljajo opeko na zidarska mesta povzročajo z nepremišljenim ravnanjem. da prihaja zidarju v roke velik procent zlomljene in obtolčene opeke, kar pa ne pomeni samo velike iz-
gube, temveč zavira tudi tempo dela. Zavest, da opravljajo delo, ki bo omogočilo boljše življenje delovnemu ljudstvu, torej tudi njim samim, mora voditi gradbene delavce k skrajnemu varčevanju z materialom. Problem pomanjkanja materiala pa je treba reševati tudi s tem, da se povsod, kjer je to mogoče, nadomešča težko nabav-ljivi material z drugim, ki ga imajo gradbišča v dovolj veliki meri na razpolago. Tu naj omenimo novatorsko iznajdljivost gradbišča podjetja »Konstruktor« iz Kranja Aiog. Kregarjem in polirjem Špacapanom na čelu, ki je začelo uporabljati namesto pločevinastih oblikovnikov pri zidanju s takzv. Ferjanovimi ploščami, oblikovnike iz lesovine. Tako je cenejša in lažje na-bavljiva lesovina zamenjala dragoceno pločevino, ki jo je drugje mogoče mnogo bolj koristno uporabiti. S cinkom prevlečeni» žico, ki jo tudi zahteva ta način gradnje pa so spretno zamenjali z običajno žico, ne da bi pri tem najmanj trpela kvaliteta zgradbe.
Pravi izvor izgub so tudi skladišča, kjer se zaradi nereda dela često velika škoda. Predvsem je treba posvečati več pozornosti shranjevanju orodja, zavedajoč se, da slabo orodje otežuje delavcu delo, kar zmanjša delovni učinek.
Nadaljni večji nedostaiek naših gradbenih podjetij je slabo razdeljevanje gradbenega materiala, ki prihaja na gradbišče često z vebkimi zamudami. Zato stoje objekti na katerih so končana vsa zidarska dela često po več dni in tednov samo zato, ker ni prispel na teren pravočasno les za strešno konstrukcijo itd. Tako je stal prizidek tekstilne tovarne v Rušah 3 tedne, dokler ni polir samoiniciativno nabavil potreben les. Okrajno gradbeno podjetje Maribor-okolica, ki vodi to gradbišče je poslaio tja tudi inštalaterja, katerega pa ni oskrbelo s potrebnim materialom, ki ni imel tako kaj početi je brezposelno postopal po gradbišču, zvečer pa se je vrnil k podjetju, da mu izplačajo dnevnico.
Racionalizator na gradbišču pa se mora posvetiti tudi proučevanju delovnih norm in akordov. Pri tem ga mora voditi zavest, da bo najveeji delovni efekt dosežen takrat, kadar bodo norme in akordi realno postavljeni. Zato mora nad njimi izvajati kontrolo ter jih po potrebi elastično spreminjati. Skrbeti pa mora, da bo delavec svojo normo tudi poznal, da bo vsak večer videl na grafikonih, kaj je naredil, oz. koliko je zaslužb — kajti prav v tem je ves smisel norme. Točna evidenca pa obenem tudi pospešuje tekmovanje in razkrinkava tiste, ki ne delajo s potrebno vnemo.
Navedeni primeri iz naših gradbišč dovolj jasno govore o nujnosti racio-nabzacije, ki naj omeji izgubo energije, časa *n materiala v kakršni koli obliki na najmanjšo mero. To zahtevajo tudi naloge letošnjega gradbenega plana, ki jih je treba brezpogojno izvrši ti.	T. A.
KULTURNI PftBGLED
Knjiga partizanske proze
Partizansko prozo, ki je dokaj manj zvesto kot pesem spremljala naše življenje tistih let in še do danes ni dala toliko verne podobe tega življenja, smo prvič poskusili povezati v knjigo že koj ob osvoboditvi. Junija 1945 je bil dotiskan v Ljubljani droben zvezek »Besede naše proze«, ki je dal šest črtic in krajših novel — Cirila Kosmača, Vitomila Zupana, Ferda Kozaka, Metoda Mikuža, Jožeta Brejca in Miška Kranjca. Če primerjamo la prvi zvezek z dokaj zajetnejšo knjigo »Iz partizanskih let«, ki je izšla zdaj v redakciji in z uvodom Josipa Vidmarja pri Slovenskem knjižnem zavodu, vidimo, da je ta v glavnem močno razširjena prva, saj so v njej razen enega vsa imena prvega zvezka, od tega celo trije z istimi prispevki, ob njih pa je zbranih še petnajst krajših pripovednih del drugih, po večini že dobro znanih naših pripovednikov.
Med »Besedo Sz naše borbe« in knjigo »Iz partizanskih let« pa smo dobili lani v Prešernovi knjižnici še eno knjigo, ki jo je treba v tej zvezi omeniti, »Spomine na partizanska leta«. Medtem ko so vodba obe zgoraj omenjeni zbirki ista hotenja in je druga le više razvita oblika prve, pa je med »Spomini« in to temeljna razlika: »Spomine« so pisali večidel borci 6ami, prozo »Iz partizanskih let« pa naši znani književniki; snov za »Spomine« je vzeta iz živega partizanskega življenja, kakor ga je doživljal borec na položaju dn je obdelana brez literarnih ambicij, s poglavitnim namenom, da da čimbolj živo podobo dogodka — piscem naše zbirke pa je dogodek le snov, motiv za delo s popolnoma jasno težnjo po umetniškem oblikovanju, pri čemer pogosto močno deluje že pisateljeva fantazija; zato so prve neposrednejše ,bolj doživete, vendar zgolj reportažne, njihova vrednost pa predvsem dokumentarna; večji del drugih, po namenu seveda vse',
pa moremo uvrstiti v našo bolj ali manj zrelo novelistiko.
V knjigi »Iz partizanskih let« je zbral urednik krajša pripovedna dela dvajsetih slovenskih pisateljev, ki so vsi tako ali tako posegali v našo borbo in se seznanili s problematiko, ki jo v svojih črticah in novelah obdelujejo, bodisi v brigadah in osvobojenih vaseh, bodisi v ječah in taboriščih ali pri ilegalnem delu v zasedenih krajih. Gotovo ga je vodila pri tem pravilna težnja, zbrati v taki reprezentativni knjigi najboljše, kar smo o teh letih napisali, vendar kaj zgovorno kaže našo literarno sušo to, da smo s prav redkimi izjemami vse, kar je zdaj natisnjeno v naši knjigi, brali že prej drugod: v koledarjih in zbornikih, v naših revijah, zlasti v »Novem svetu«, v prej omenjeni zbirki in v knjigah posameznih avtorjev, ki so izšle v teh dveh letih (Naši mejniki, Tihožitja in pejsaži itd.). S tem prav gotovo pada vsaj današnja, živa vrednost knjige (ne posameznih prispevkov), če ne več, pa vsaj njena zanimivost, saj jo povprečen bralec gotovo z nejevolja odloži, ko spozna, da so v njej samo »stare storije«.
Druga stvar pa je vrednost posameznih sestavkov v tej knjigi. Pri tem more že površen bralec občutiti prav hudo neravnovesje med nekaterimi zrelimi primeri leposlovne proze, ki bodo ostali dolgo živi in med drugimi, ki niti po umetniški ceni ne presegajo mnogo boljših sestavkov v »Spominih«, po živi prepričljivosti in neposrednosti pa teh ne dosegajo.
Med ena in dvajsetimi prispevki v prozi, ki jih najdemo v tej knjigi, ni težko določiti treh, ki jim gre prvo mesto: Miška Kranjca »Staro jablano«, Prežihov »Stari grad« in Cirila Kosmača »Očka Orla«, ki je hkrati najdaljša novela te zbirke. Čeprav se zdi ta ugotovitev morda nekoliko poenostavljena, ker vemo, da predstavljajo ta tri imena tudi sicer vrh naše da-
našnje leposlovne proze, vendar ▼ zbirki zaman iščemo boljših ali vsaj docela enakovrednih primerov. Blizu so jim še nekateri, tako Mrzelova »Plantaža«, toplo narisana podoba iz nemškega taborišča, Magajnov »Marok«, lep spomin enemu naših naj-veejih borcev. Puoove »Vrednost življenja«. ki privlači še posebej zaradi svoje forme, Brejčeva »Kapitulacija«, ki jo radi beremo kot edino humoristično črtico med temi, itd. — medtem ko je morda najšibkejša točka zbornika prav začetek, Bartolova črtica »Dva stavka«. Ostale črtice in novele so prispevali M. Žnuderl, L. Kraigher,
F.	Qodina, T. Seliškar, L Potrč, M. Šega. K. Grabeljšek. F. Kozak, V. Zupan. A. Ingolič in J. Kozak.
Josip Vidmar je napisal knjigi uvod, v katerem 66 je dotaknil štirih momentov v problematiki naše današnje književnosti. Prvi izmed teh momentov, pravi, ki je najočitnejši, je narodni moment; drugi, ki je v zvezi s tem, je dejstvo naše nove človečnosti; tretji^ je problem velikih in junaških značajev v naši književnosti; četrti je naš spremenjen odnos do vodilnih vrhov vsega našega življenja, do nove oblasti. Te štiri momente, ki opredeljujejo našo novo zavest, mora literatura vzeti v poštev in jim mora zadostiti. Brez tega, pravi, ne bo vršila svojega poslanstva.
Knjigo »Iz partizanskih let« je težko oceniti z eno besedo. Dobre stvari so v njej, zrela umetniška dela, da bodo ostala med klasičnimi primeri naše proze, pa spet taka, ki jim je težko prisoditi več kot povprečno obdelavo aktualnega motiva. Ko bi bil omejen izbor na nekaj mani imen, bi šlo to morda res na škodo večje popolnosti in pregleda dela vseh naših književnikov, ki so doživljali osvobodilno borbo in jo poskusili upodobiti, šlo pa bi hkrati v dobro vrednosti te knjige.
idrijska čipkarska zadruga šteje 1300 članic
V	tujini vlada precejšnje zanimanje za Idrijske čipke, tako da je bilo izvoženo letos na tuja tržišča, največ v Italijo, okrog 66°/o letošnjih izdelkov čipkarske zadruge v Idriji. Zadruga je letos razstavila svoje umetniške izdelke v Pragi, Parizu in drugih evropskih mestih ter v raznih mestih v naši državi. Po posredovanju Državnega zavoda za industrijo in umetniško obrt bo zadruga sodelovala tudi na gospodarski razstavi v Trstu.
Zadruga šteje danes nad 1.300 članic iz mesta in dežele. Na deželi bo ustanovila čipkarske poslovalnice, ki bodo širile med ljudstvom smisel za obrt in pospeševale proizvodnjo čipk, kar bo gospodarsko koristilo tamkajšnjemu prebivalstvu. Zadruga si bo nabavila stroj za razmnoževanje risb za vzorce idrijskih čipk, v kratkem pa bo dobila iz Ljubljane 300 kg sukanca za izdelavo čipk.
Zadruga bo že v prvi polovici drugega polletja letos presegla lanski plan proizvodnje za 100%>. Prav tako je izpolnila plan vzgoje mladega naraščaja v čipkarski obrti. V splošni ženski obrtni šoli, ki ima oddelke za perilo, obleke in čipke, se uči tudi mladina iz osnovne šole in 23 deklic, ki še ne obiskujejo osnovne šole. Sicer pa se v glavnem šolajo mladinke, ki so šolo že končale. Zadruga oskrbuje šolo s sukancem in prejema od vodstva šole izgotovljene proizvode, ki jih sortira po kakovosti in kategoriji za domača in tuja tržišča.
Obnova pristaniške obale na Beki
Te dni so končali betonska dela na Barčičevem pomolu v reško-sušaškem pristanišču, s čimer bodo pridobili nekaj operativne obale za dve veliki prekooceanski ladji. Barčičev pomol so pričeli graditi aprila lanskega leta. Rok za ta dela je bil določen za konec tega leta, delavci pa so ga sam: določili do 29. novembra. Kljub vsem težavam in nedostatkom dvigal so zgradili bloke po nekaj desetin ton. Kmalu bodo končana dela pri podmorskem betoniranju drugih 140 kub. metrov podmorskega betona. Pri nadmorskih delih je treba dokončati še 200 kub. metrov nadmorskega zida. Kolikor bo prispel potreben material pravočasno, bodo dela končana do srede prihodnjega meseca, pomol pa končan poldrugi mesec pred izltekom roka. Ker še niso nabavili potrebnih dvigal, je.bilo sklenjeno, da bodo v prvem času raztovarjali z ladijskimi dvigali.
* To leto bodo nadaljevali z obnovo obale za nadaljnjih 20 velikih in 4 manjše ladje. Na ta način bi lahko sprejelo reško-sušaško pristanišče konec t. L 20 velikih prekooceanskih ladij in 6 manjših.
V	začetku t. m. so pričeli obnavljati tudi »petrolejska pristanišča« na Reki, ki so bila porušena do 90°/o. Dela so sedaj v pričettni fazi nadmor-
skega izkopavanja severne obaie pristanišča. Pričeli so tudi z zavarovalnimi deli pred valovi, glavno obnovo pa bodo dokončali L 1948. Dela pri podmorskem izkopavanju bodo končana do aprila L 1948. Obnovitvena dela v pristanišču vodi podjetje »Luka« na Reki.
V	načrtu je tudi poglobitev pristanišča, da bodo lahko pristajale tudi ladje večje tonaže.
Pri Prijedoru gradijo veliko tovarno celuloze
V	bližini Prijedora gradijo ob reki Sani že nekaj mesecev novo veliko tovarno celuloze. To bo ena največjih tovarn celuloze na Balkanu. Potrebne surovine bo tovarna dobivala iz gozdov bogate okolice, z Grmeča in Kozare. Dovažanje lesa bo olajšano, ker se bo tovarna spojila z bivšo »šipado-vo« železniško progo, kii sega globoko v bosanske gozdove. Tovarna se bo zvezala tudi s progo normalnega tira Banjaluka-Zagreb. Od Prijedora do tovarne gradijo moderno cesto. Z zgraditvijo te tovarne bomo proizvajali zadostno količino celuloze za potrebe naše države. Les dz naših gozdov daje dobro kakovostno celulozo, ki jo iščejo tudi v inozemstvu.
Pri graditvi tovarniških poslopij delajo delavci z velikim poletom. Dva tovarniška oddelka bosta v kratkem dograjena. Prav tako gradijo tudi poslopje sušilnice, postavljeni so pa tudi temelji za kalorično centralo. To leto mora biti dograjenih 5 tovarniških poslopij. Gradili bodo tudi čez zimo. V začetku L 1948. mora tovarna že obratovati.
Odkup koruze v Bosni
Podjetje »Sana« v Prijedoru se pripravlja za odkup koruze, ki se bo pričel 1. oktobra. Letos je koruza v žitorodnih področjih dobro obrodila in pričakujejo trikrat večji pridelek, kakor lani. Koruza je zlasti dobro obrodila v okrajih Prijedor in Bosanska Dubica, ne zaostajajo pa tudj nežito-rodna področja kljuškega in klado-škega okraja. Te dni so odkupili v prijedorskem okraju prve količine koruze, pričel pa je odkup tudi v sanskem okraju.
Opozorilo drevesnioarjem
Opozarjamo vse drevesničarje, ki še niso prijavili svojih drevesnic za zdravstveni pregled, naj store to takoj, ker se prav zdaj mude na terenu naši fitopatologi, ki lahko takoj pregledajo vsako drevesnica Vsi okrajni in krajevni ljudski odbori naj opozore na to dolžnost vsakega dTevesničarja ter zahtevajo, da jo tudi v resnici izpolni. Prošnje za zdravstveni pregled drevesnic naj drevesničarji takoj predlože ministrstvu za kmetijstvo, Upravi za zaščito rastlin. Prošnja mora biti pravilno kolkovana. Zavedni sadjarji naj sami poskrbe, da ne bo nikjer gnezdišč nevarnih škodljivcev, ki ogražajo naše sadjarstvo v tako veliki meri.
V Mariboru so odprli Pokrajinski muzej
V nedeljo so v Mariboru na slovesen način odprli pokrajinski muzej, ki naj postane ljudska učilnica. Otvoritve so se udeležili tudi številni gostje, zlasti zgodovinarji iz vseh večjih jugoslovanskih mest in zastopniki znanstvenih ustanov. V imenu vseh

Mariborski grad, v katerem je nameščen Pokrajinski muzej
znanstvenih akademij Jugoslavije je čestital k otvoritvi muzeja dr. Grga Novak, v imenu vseh muzejev v Jugoslaviji pa dr. Abramič. Ministra za prosveto LRS je zastopal tov. Stepišnik.
Pokrajinski muzej je nameščen v mariborskem gradu — zgodovinski stavbi, ki kaže vse razvojne dobe od pozne gotike do rokokoja. Renesan-
Spominska majolika na mariborski tabor leta 1863.
čna bastija, loža In aTkade, velika baročna dvorana in rokokojsko stopnišče so sami po sebi odlični umetnostno zgodovinski spomeniki. Razvrstitev gradiva v muzeju skuša prikazati kulturo posameznih razredov v raznih zgodovinskih dobah, poleg tega pa izraziti pokrajinski vpliv na njihov razvoj. Prva dvorana obsega arheološko in narodnopisno gradivo z dragocenimi predmeti iz pozne bronaste in železne dobe. Med najzanimivejšimi predmeti v teh zbirkah je glinasti kip iz ilirskega pokopališča v Mariboru, nadalje kultni predmeti s Poštele, reliefi boginje dojenčkov, iz novejših dob pa statve iz druge polovice 18. stoletja, besmaa (ženitovanjski kruh iz Prekmurja), slike na steklu, med njimi slovaške, zbirka panjskih končnic iz Dravske doline, poslikano kmetijsko pohištvo in seveda bogate zbirke narodnih noš, posebno pokrival.
Drugi oddelek v pritličju je priro-ropisnj z zbirko hribin in z zelo popolno zbirko naših ptičev in rib.
Arhiv vsebuje predvsem gradivo [evdalnih uprav iz zadnjih treh stoletij, dalje korespondence, med njimi Turnerjevo, Sernčevo in Meškovo.
V prvem nadstroju v topografskem oddelku je prikazan razvoj mesta Maribora s slikami glavnih predstavnikov mariborskega javnega življenja v zadnjih dveh stoletjih. Sledijo oddelki domače in uvožene umetne obrti, zlasti cerkvena in narodopisna plastika, Tu je gotska sv. Katarina od Sv. Bol-fenka, sv. Danijel iz Trbonj, renesančni reliefi iz Gornjega grada, baročni Urban s kmetom in kmetico ter pozlačena lesena plastika iz 17. in 18. stoletja. Štiriletni dobi narodnö-osvo-bodilne borbe sta posvečena dva velika oddelka muzeja. Prvi prikazuje zločine okupatorja in njegovo strem ljetni e, da podjarmi in iztrebi slovensko ljudstvo, v drugem pa prihaja do polnega izraza moč in veličina narodnoosvobodilne borbe. Tu je v prvem oddelku vrsta letakov in razglasov o množičnem streljanju talcev, tu so razstavljeni tudi seznami slovenskih družin, ki so jih sestavili že pred vdorom v Gradcu. Po tem seznamu so selili slovenske družine iz Štajerske.
Iz dobe narodno osvobodilne borbe so v drugem oddelku razstavljene tudi umetniške slike voditeljev osvobodilnega gibanja na severnem Slovenskem. Tu je Zinauerjev Lacko, Polanj-kova Klavorova, Kosova Kerenčič in Kovač, Tu je videti partizanska bojišča in streljanje talcev ter koncentracijska taborišča, med njimi dvorišče sodišča (slikal Polanjko), barake v Stmišču (Ipavic), taborišče na Studencih (Kavčič), bojišče Pohorskega bataljona (Zei in Kolbič) itd. Med literaturo partizanskih edinic najdemo originalen Belačev plakat, iz dni osvoboditve pa prve slike o prihodu JA v Maribor.	F. F.
Bolgarski ljudski pevski zbor v Ljubljani
Danes bo prispel v Ljubljano bolgarski ljudski pevski zbor »Rosna kitka«, kj ga spremlja sofijski radijski orkester. S svojim obiskom bodo še bolj utrdili bratske vezi, ki nas vežejo z bolgarskim ljudstvom, in doprinesli svoj delež h kulturnemu sodelovanju slovanskih narodov na Balkanu. Vsi dosedanji koncerti, kj so jih priredili na svoji turneji po Jugoslaviji, so bili prave manifestacije bratstva bolgarskega in jugoslovanskih narodov. Navdušili pa so poslušalce tudi 6 svojo umetnostjo. »Rosna kitka« je ljudski pevski zbor, ki poje v sofijskem radiu. Pevci so oblečeni v žive ljudske noše. Njihova pesem bo za naše poslušalce zelo zanimiva- »Rosna kitka« sicer ni zrvi bolgarski pevski zbor, ki nas je obiskal po osvoboje-nju. Dobro se še spominjamo zelo dobrega pevskega zbora bolgarske armade, ki je gostoval lansko spomlad v Ljubljani. Dal nam je dokaj določno sliko o bolgarski pevski kulturi. Ljudski zbor »Rosna kitka« pa nas bo seznanil predvsem si bolgarsko
ljudsko pesmijo. Navadno nastopa s ciklosom pesmi, združenih v celoto po načelu kontrasta. Pesmi je zbral in zapisal šef radijskega orkestra Ivan Kavaidžijev sam. Rajši, kakor da bi se posluževal zbranega pevskega materiala iz etnografskega muzeja v Sofiji, si zapisuje sam pesmi na terenu, da ujame kot strokovnjak pravi ritem in ton od ljudskih pevcev. S tem dosega sijajne učinke, ker podaja na ta način komplicirani ritem bolgarskih ljudskih pesmi brez vsakih umetnih improvizacij in sprememb, točno tako, kakor jih je slišal iz ust ljudskih pevcev, in točno tako jih spremlja tudi orkester, ki je sestavljen iz flavte, klarineta, harmonike, klavirja jn neke vrste kastanjet, ki so značilni instrument sofijskega radijskega orkestra. Tako bo bolgarska ljudska pesem kot prisrčen in umetniški izraz bolgarske duše gotovo ganila tudi ljubljanske poslušalce. Vznesen ritem bolgarskega kola in značilne kadence flavte in klarineta eo za nas dokaj nenavadni zvoki, toda vsak, kdor je
kdaj poslušal takšne koncerte v sofijskem radiu, jih zaradi čustvenosti in strastnosti teh pesmi ne more pozabiti.
Koncert ho danes ob pol 23- v veliki unionski dvorani.
Pismo iz Bratislave
(Op. ured. Iz članka pod gos* njim naslovom v 225 štev., je pa pomoti izpadel naslednji odstavek):
Tretja velika knjižna založba ja evangeličanska založba, imenovana Tranoscius. Ime ima po evang. pastorju Tranovskem, Poljaku iz Tešina, iz časa tridesetletne vojske. Izdal ja najpopularnejši evangeličanski slovaški zbornik cerkvenih pesmi. Po prvi izdaji leta 1636 so sledile stotine novih izdaj do današnjega dne. Po njegovem ziatiniziranem imenu je imenovan* založba prevzela tudi svoje ime. Družbo so madžarske oblasti dovolile le kot trgovsko, ne knjižno društvo, ker so zavirale vsak narodni razvoj Slovakov. Od ustanovitve bo prihodnje leto preteklo petdeset let Ustanovitelj te družbe, ki ima do danes obliko široke delniške družbe (24.000 delničarjev, po 50 kron delež), je bil dr. Juro Janoška. Založba nima članov kakor Matica ali Družba sv. Vojtecha, temveč posluje kot trgovsko podjetje, vendar ob podpori evangeličanske javnosti. Sedež ima v Liptovskem Sv. Mikulašu na severnem Slovaškem. Od vojne sem je izdala založba nad 100 knjig in toliko jih ima v tisku. Spada gotovo med tri najpomembnejše knjižne založbe. Izdaja izbrano svetovno literaturo — tudi katoliških pisateljev — domače nova 6tvari in sicer lirika prozo in dramo v posebnih zbirkah, zbrane spise narodnega umetnika Janka Jesenskega, skrbi z evangeličanske strani za znanstveno obdelavo literarne in kul-tumo-politične zgodovine protestantizma na Slovaškem itd. Izdaja šest časopisov (za mladino, za študente, za podeželsko ljudstvo itd.), izmed katerih spada literarni mesečnik Tvorba pom eg Elana, Poulvadov, Nove prače in Verbuma med vodilne slovaške literarne mesečnike. Ureja ga dr. Andrej Kostolny, pesnik in kritik.
Nove knjige in revije
Tone Seliškar. Tržaška cesta. Ro-
man. Slovenski knjižnj zavod. 181 strani. Ljubljana 1947.
Bogomil Fatur, Knjiga lirike. Spremne besede napisal Filip Kalan. Slovenski knjižni zavod. 124 strani. Ljubljana 1947.
Naša žena. Glasilo AF2. Leto VL, štev. 9. Ljubljana 1947.
»Russkii žurnal« — Ruski list. 7—
8 zvezek. Julij-avgust 1947. Izhaja mesečno. Ureja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s ZSSR. Izdaja Slovenski knjižni zavod.
G. P. Gorškov: Potresi. Iz ruskega izvirnika prevedel R. M. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljani.
Dr. Mirko Černič:	Slovenska
zdravstvena beseda. Prvj zvezek Zdravstvene knjižnice. Izdal Slovenski knjižni zavod v Ljubljanu
Dr. phil. Adolf Režek: Prilog poznavanju mineralnih voda Rogaške Slatine, Ljubljana 1947, izdala Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani.
N. Beljčikov: Nikolaj Gavrilovič
ČerniševskL Izdala »Kultura«. Strani 164. Beograd, junij 1947.
Ivan Sergejev: Ivan Andrejevič Krilov. Izdala »Kultura«. Strani 226. Beograd, aprila 1947.
Zapiski
Poznano glasbeno delo komponista Marjana Kozine »Ilova gora«, Id je bilo letos v Liudbljani prvič izvajano, je igral v ponedeljek. 22. t. m. orkester praškega in b k ega radia. Dirigiral je direktor bmskega radijskega orkestra Bretislav Bakala, uvodni komentar pa je podal Anton kitka,
Prvenstvo Jugoslavije v odbojki
bo od 3. do 5. oktobra v Ljubljani na Igrišču Enotnosti v Tivoliju
V petek 5. oktobra se bo pričelo v
Ljubljani prvenstvo Jugoslavije v odbojki. To bo za Baikaniado gotovo naj vc-čja prireditev v Ljubljani. Tekme bodo na igriščih FD Enotnost v Tivoliju.
Na podlagi republikanskih prvenstev se je za letošnje finalno državno prvenstvo, kvalificiralo 6 moških in 8 ženskih društev, teko da bodo na drž. prvenstvu v Ljubljani nastopile naslednje ekipe:
moški: CD JA Partizan, lanskoletni državni '•'prvak, Mladost (Zagreb), prvak LR Hrvatske, Enotnost (Ljubljana). prvak LR Slovenije, Crvena zvezda (Beograd), prvak LR Srbije, Slaven (Beograd), prvak vzhodnega kvalifikacijskega tekmovanja, in Polet (Maribor), prvak zahodnega kvalifikacijskega tekmovanja;
ženske: Polet (Maribor), lanski državni prvak, Enotnost (Ljubljana), Mladost (Zagreb), Spartak (Subotica), Crvena zvezda (Beograd), Torpedo (Sarajevo) ter prvaka LR Črne gore in Makedonije.
Letošnje prvenstvo sicer ne bo tako masovno, kakor je bilo lansko leto, ko je nastopilo okoli 150 tekmovalcev in tekmovalk, bo se pa zato po kvaliteti igralcev bistveno odražalo od
Mariborska ženska ekipa, ki je na turnirju mest osvojila prvenstvo
ostalih sličnih prireditev. Naša odbojka je letos odlično zastopala našo državo na Balkaniadi v Tirani, kjer je dosegla prvo mesto v moških in ženskih vrstah, nadalje na turnirju v Budimpešti, na mladinskem festivalu v Pragi in prav tako nedavno v Ljubljani, ko je moštvo Enotnosti premagalo slovaške reprezentante. Vsa moštva ^o dokaj izenačena in se obeta zato zelo zanimiva in napeta borba za prvo mesto, ki ga brani lansko-
letni prvak in letošnji zmagovalec na turnirju mest CDJA Partizan.
Tudi tekmovanje ženskih ekip obeta lepe in zanimive tekme. Lanskoletne zmagovalke FD Poleta iz Maribora bodo morale napeli vse sile, če bodo hote-le doseči zmago, kajti letos je tudi vrsta Špartaka iz Subotice v odlični formi in prav resen konkurent za prvo mesto. Tudi ostale ekipe so se za prvenstvo resno pripravljale in _ bo borba vseskozi napeta in zanimiva.
Rastko Poljšak
najstarejši tekmovalec in nositelj zlatega fizkulturnega znaka
Med prvimi nosilci fizkuiturnega maka v Sloveniji je tudi najstarejši tekmovalec tov. Rastko Poljšak, ki si je kljub svojim 45. letom osvojil zlat fizkulturni znak v trajno posest.
Tov. Poljšak je pravi zgled v osvobodilni borbi prekaljenega fizkultur-nita. Navzlic svojim letom se tovariš Poljšak ni ustrašil tekmovanja in se je prijavil med prvimi kandidati že v decembrskem roku lanskega leta. S tekmoviSijem je pričel letps v marcu in je do konca avgusta uspešno položil vse norme. Ponosen je na svoje najvišje fizkulturco odlikovanje, a se žal ni mogel osebno udeležiti siovesne porleiitve, ker je bil takrat kot delegat na II. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije v Beogradu.
Tov. Poljšak se že od rane mladosti bavi s fizkuliuro in telovadi že od leta 1908 daije. Aktivno udejstvovanje je prekinil samo dvakrat, in to med obema svetovnima vojnama. Po prvi svetovni vojni se je povzpel med prve telovadce in je leta 1924 zastopal Jugoslavijo na oiimpiadi v Parizu. Tudi poznje je stalno telovadi!, vendar pa v državni reprezentanci ni več sodeloval ker se je posvetil predvsem vzeoji naraščaja.
Po zlomu stare Jugoslavije se je takoj vključil v osvobodilno gibanje in je kot aktivist OF deloval na terenu v Zagorju, konec poletja 1944 pa je oiišei v partizane in je bil do osvoboditve propagandist v kanmiško-za-savskem področju.
Po osvoboditvi se je takoj vključil v novo fizkuiturno gibanje. Kot organizator in vodnik se je udejstvoval na najrazličnejših mestih. Sedaj je organizacijski sekretar Fizkulturne zveze Slovenije ter eden naimarljivejših delavcev za razvoj fizkulture.
Kljub temu, da se je stalno udejstvoval v fizkuituri, pa mu je tekmovanje za fizkulturni znak vseeno delalo skrbi, zlasti tek na 3000 m in tek čez ovire iz I. skupine. Z marljivim treningom pa mu je uspelo, da je že na prvem tekmovanju poiožil norme v obeh panogah. V poljubnih skupinah je položil norme iz kolesarjenja, iz telovadbe na orodju, v preskokih čez orodje, v piezanju po vrvi, v metu krogle, normo v planinarstvu pa je poiožil z vzponom na vrh Triglava.
Tov. Rastko Poljšak je primer pravega fizkulturnika in človeka, kot ga zahteva sedanji čas. Zato naj služi za vzgled vsem fizkulturnikom, zlasti pa mladini.
Poziv motoristom
Za dirke, ki bodo v nedeljo 5. t m. ob 14 na ljubljanski Grad, moramo popraviti cestišče. Izvršili bomo to s prostovoljnim deiom. Dokažimo svojo fizkuiturno zgrajenost, poprimimo za krampe in lopate tako, da bo Ljubljana videla, da je novi čas tudi med, nami ustvaril nov odnos do deia. Vsi’ motoristi, člani ljubljanskega avio-moto-društva ter njegovih krožkov naj se javijo danes popoldne ob 14.30 na startu, to je »Za Gradom« ob Karlovški cesti tov. Ivu Slugi, ki vodi izbolj-ševalna dela. Prinesite metle ln lopate s sel-oj!
Ustanovna skupščina športnega letalstva Jesenice bo 5. okt. ob 19. v
prostorih »Kazine» železarne Jesenice. Vabimo vse masovne organizacije ter prijatelje športnega letalstva, da se udeleže masovne skupščine.
Mladinsko prvenstvo FLRJ v lahki atletiki
V	nedeljo se je pričelo prvo kolo mladinskega ekipnega prvenstva s lahki atletiki. 0 tekmovanju v Ljubljani smo že poročali.
V	Celju je nastopilo 30 tekmovalcev. Izven konkurence so lahkoatle-tinje Kladivarja izboljšale dva drž. rekorda, in sicer na 80 m z ovirami in v štaefti 4 X 60 m. Podrobni rezultati so bili:
100 m: 1. Kopitar 11.9, 2. Pristov Sek 12.2, 3. Avguštin 12.4; daljina: 1. Kopitar 5.81, 2. Zakošek 5,53, 3. Avguštin 5,34; krogla: 1. Rojc 12,20, 2. Horvat 10.98. 3. Marolt 10.34; višina:
1.	Belcer 165, 2. Debeljak 150; 1000 metrov: 1. Prelog 2:53,1, 2. Baumgartner 2:55,3; bomba: 1. Rojc 59,04 metra, 2. Kopitar 51,67 m. Mladinci Kladivarja so dosegli v tem tekmovanju skupno 6068 točk.
Izven konkurence so bili v tekmovanju lahkoatletlnj doseženi naslednji rezultati: 80 m čez ovire: 1. Posinek
12.8,	2. Rehar . 13,4, 3. Knez 14,0; 60 m: Butia 8,0, 2. Rehar 8,2, 3. Posinek 8,3; daljina: 1. Posinek 4,83, 2. Majcen 4, 71, 3. Gradišar 4,64; krogla: 1. Deržak 10,20, 2. Medveš 9,53; disk: 1. Medveš 30,20; višina: 1. Knez 130; štafeta 4X60 m:	1. Kladiva!
(Posinek, Deržek, Rehar, Butia) 32,0 sekund.
Med moškimi so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: 1. Šketa 11,8, Ž.Petauer F. 12,0; višina: l. Hohnjec 153, 2. Soršak 153; daljina: 1. Šketa 6,12, 2. Hohnjec 5,70; krogla 1. Golc 11,67, 2. Hohnjec 10,63; disk: 1. Golc 38,84, 2. Jančič 30,93; 800 m: 1. Fer-luga 2:00,7 min.
Na Jesenicah je nastopilo pet mladinskih ekip, in sicer FD Kropa, SFD Železničar Javornik - Koroška Bela, SFD Gregorčič ter vezana aktiva gimnazija in industrijska šola na Jesenicah. Čeprav so bili tekmovalci brez treninga, so bili rezultati zadovoljivi.
Rezultati so bili: 1000 m: 1. Stare (Javornik) 2:58,1, 2. Preželj (Železničar, Hrušica) 3:02.1, 3. Bevc (FD Kropa) 3:02.2, 4. Truhač (gimnazija) 3,02.4; 109 m:	1. škrl (Gregorčič)
12.7, 2. Trseglav (Gregorčič) 12.9, 3. Truhač (gimn.) 13.4, 4. Gašperšič (Kropa) 13.2; skok v tišino: 1. škrl (gimn.) 142 cm, 2.—4. šolar, Korbar (oba Gregorčič), Pšenica (Kropa) vsi po 138 cm; skok v daljino: 1. Škrl (gimn.) 5.19 m, 2. Šolar (Gr) 4.87 m, L Gašperšič (Kropa) 4.84, 4. Peternelj (Kropa) 4.67 m; krogla: 1. Gašperšič (Kropa) 11.24 m, 2. Čebulj (Gr) 11.20m, 3. Lozar (Kropa) 9.84 metra, 4. Oder (gimn.) 9.30 m), 5. Koren (met. kov. šola) 9.12 m; bom-oa: 1. Maroš (Hrušica) 52.90 m, 2.
Crvena zvezda, — državni prvak v košarki
V nedeljo se je končalo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo FLR Jugoslaviji v košarki. Po izločilnem tekmovanju, ki se je pričelo preteklo sredo, so bile v nedeljo odigrane naslednje zaključne tekme:
Moški: Proleter (Zrenjanin) : Jedinstvo (Zagreb) 58 : 34 (22 :11).
JedinstTO : Trst 41 : 26 (24 :13).
Crvena zvezda : Partizan 36:29 (19 :18).
Ženske: Proleter (Zrenjanin) proti Enotnost (Ljubljana) 32 :14 (20 : 8).
Zadar : Proleter (Reka) 31 :24 (18 :12).
Crvena zvezda (Beograd) si je s tem že drugič osvojila moško in žensko prvenstvo FLRJ v košarki ter je ta častni naslov po svoji odlični igri
tudi v polni meri zaslužila. Letošnje prvenstvo je pokazalo, da so naše ekipe košarkarjev zelo napredovale. Igranje košarke je zavzelo širok razvoj, zlasti med mladino.
Zaključna prvenstvena lestvica je naslednja:
Moški:
Crvena zvezna	4	4	0	0	167:118	8
Zadar	4	2	0	2	192:15S	4
Partizan	4	2	0	2	179:152	4
Proleter (Zrenjan.)	4	2	0	2	178:159	4
Jedinstvo (Zagreb)	4	0	0	4	118:247	0
Ženske!
Crvena zvezda	4	4	0	0	165: 78	8
Zadar .	4	3	0	1	136:113	6
Proleter (Zrenjan.)	4	2	0	2	99:109	4
Proleter (Reka)	4	1	0	3	92:111	2
Enotnost (Ljublj.)	4	0	0	4	70:151	0
Enetnsst: Naša krila is® (®:o)
V nedeljskem kolu prvenstvenega tekmovanja I. nogometne zvezne lige predstavlja zmaga ljubljanske Enotnosti nad moštvom letalcev Naša krila veliko presenečenje. O tekmi, ki se je končala z zmago Enotnosti, 6mo prejeli naslednjo podrobnejše poročilo:
Z okrnjeno postavo je krenilo moštvo Enotnosti na vroča zemunska tla. Napovedi za enajstorico Enotnosti so bile dokaj pesimistične, kajti moštvo naših letalcev je na zadnjih tekmah pokazalo, da je resen konkurent. Toda tokrat je prišia borbenost ljubljanske enajstoriee <Io popolnega izraza.
Igra se je pričela v veliki vročini. Takoj v začetku so letalci diktirali silovit tempo. Enotnost ni zaostajala, čeprav je v začetku prišla do izraza premoč letalcev. Toda obramba Enotnosti je povsem onemogočila njihove hitre napade. Posebno se je izkazal Vratar Lindtner, ki je bil najboljši mož na polju. Po prvem naletu se je igra uravnovesila in moštvo Enotnosti je z lepimi kombinacijami vse češče prodiralo do nasprotnikovih vrat. Toda strelci so bili dokaj nesigurni in
žoga jo je vselej ubrala tik prečke v out. Prvi polčas se je končal brez gola.
V drugem polčasu sta bili obe moštvi dokaj izenačeni. Oba nasprotnika sta uporabljala vse svoje znanje in je tekma nudila zares lep šport. V tem delu igre ima največ zaslug obramba Enotnosti, ki odličnemu napadu Naših kril ni dopustila strela na gol. Tekma je bila vseskozi odprta. Šele pet minut pred koncem je prišla žoga po lepi kombinaciji napada Enotnosti do Ačka, ki je pokazal veliko prisebnost in mirno poslal žogo mimo vratarja Naših kril v nasprotnikova vrata in tako dosegel edini in odločujoči gol.
Enotnost je s to tekmo dokazala, da je prebolela krizo in da se njene vrste že urejajo. Sodeč po tekmi v Zemunu, ki je zadovoljila številne gledalce, med katerimi je bilo tudi mnogo v Beogradu živečih Slovencev, lahko pričakujemo, da bo dosegla Enotnost v nadaljnjem tekmovanju še nove uspehe in častno zajstopala slovenski nogomet
Poziv na plenarno sejo Glavnega odbora Maltom zveze Slovenije
Sekretariat FZS poziva vse člane Glavnega odbora ta strokovnih odborov FZS, kakor tudi predsednike in sekretarje okrajnih fizkultumih odborov, da se zanesljivo udeleže plenarne seje Glavnega odbora Fizkul-turae zveze Slovenije, ki bo v dneh 4. ta 5. oktobra v Ljubljani na Taboru. Za sejo je predviden naslednji dnevni red:
1.	fizkultura v petletnem planu;
2.	ukrepi za razvoj splošne vadbe;
3.	priprave za zimsko fizkuiturno sezono;
4.	gospodarska vprašanja.
Pričetek seje bo v soboto, 4. oktobra ob 15. uri v stekleni dvorani na Taboru. Za stanovanje in hrano za fzvenijubljanske udeležence (oboje gre v breme FZS) je preskrbljeno.
8S3KKEP 'tAy FZS.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sreda, 1. oktobra: Maksima, Reanirlj. Četrtek, 2. oktobra: Teofil, Angeli var robi.
SPOMINSKI DNEVI
1. X. 1938. — Izšla prva iedaja »Zgodovine VKP (b)c.
1.	X. 1943. — Prvo »sedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
1. X. 1938. — Hitlerjeva Nemčija si prisvoji češkoslovaško Sudetsko pokrajino.
1. X. 1814. — Rojen matematik Fran Močnik.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: II. državna lekarna, TyrSeva cesta 6; lekarna R- Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Opera
Sreda. 1. X. ob 20.: Puocini: »La Boheme«. Predstava v korist Rdečega križa. Izven.
Četrtek, 2. X. ob 20.: Žižek: »Miklova Zala*. Predstava v čas: trikrat udarni koroški mladinski delovni brigadi. Izven.
Sobota, 4. X. ob 20.: Massenet: »Manon«. Otvoritvena predstava operne sezone 1947-48.
Opera uprizori nocoj predstavo Puccinijeve »La Boheme« z Janjo Hanžekovo v vlogi Mimi in s Franclom v vlogi Rudolfa. Predstava je izven abonmaja in je dohodek namenjen Rdečemu križu. Vstopnice so v prodaji v opernem gledališču.
Na čast trikrat udarni koroški mladinski delovni brigadi, ki se vrača s proge nazaj v zasužnjeno Koroško, uprizori SNG v četrtek, 2. t- m. Žižkovo »Mi-klovo Zalo«. Predstavi bo prisostvovala brigada polnoštevilno. Vstopnice so v prodaji v opernem gledališču. Predstava bo v Operi.
\ Vpisovanje abonentov je še danes in jutri v pisarni uprave SNG, Gradišče Št. 4-1. Za operne predstave so v gibljivih abonmajih še 6edeži boljših vrst na razpolago, za dramske predstave pa je domala v vseh redih abonmaja le še galeriju nezasedena. Možen je ločeni abonma: samo za dramske ali samo za operne predstave, ali skupen abonma: za operne in dramske predstave.
Ljubljanska Drama potrebuje za uprizoritev »Tugomerja« večje število moških in ženskih statistov. Interesenti naj se javijo v soboto, dne 4. oktobra ob pol 13. v Drami.
•
OBVESTILO. Vse mladince in mla dinke, ki so se javili v brigado za sečnjo drv, obveščamo, da je zbor bri gade v sredo 1. oktobra ob 18.30 v Vajeniškem domu, Kersnikova ul. 4 Odhod brigade v četrtek 2. oktobra ob 7 zjutraj izpred kopališča »Ilirija«. — Mestni odbor LMS.
•
Kulturno - umetniško društvo »Moškrlč Jože« bo na svojstven način pripravilo širšemu občinstvu lep večer glede na priključitev Primorske v petek dne 3. okt-1947 v Mladinski dvorani ob Ž0. Sodeluje večina sekcij društva. Spored je zelo pester, dramatska skupina pa bo nastopila z originalno sceno izza dni priključitve. Vabljeni prav vsi! — Odbor.	2o48-n
OPOZORILO! Britanski konzulat ? Ljubljani vabi vse oseb©, ki imajo britansko državljanstvo in prebivajo na ozemlju LR Slovenije, da registrirajo svoje ime na tukajšnjem konzulatu. Ta registracija naj bi 6e obnovila vsako leto, najrajši v januarju.	2547-n
DIT Elektrotehniška sekcija ima sesta nek v četrtek, 2- oktobra ob 20. v risalnici E1 ek troinst i t n ta. Predavata prof dr. Koželj in inž. Dobeio o raznih strokovnih zanimivostih.	2549-n
Popravek:	Osmrtnica Kristina Kelka,
Trbovlje, objavljena v »Slov. poročevalcu« 30. IX. 1947, se mora pravilno glasiti: Kristina Kolka.
LJUDSKA PROSVETA
Narodna In univerzitetna knjižnica.
Od 1. oktobra dalje bo velika čitalnica odprta nepretrgano od 8.—19. ure (v soboto do 13. ure), časopisna čitalnica od 8.—12. in od 15.—17,) v soboto od 8,-13), drugi oddelki od 8,—14.	2550-n
Štud. pevski zbor ljubljanske nniverze prične z rednimi vajami v sredo, 1. okt. ob 20. Udeležba obvezna zaradi koncerta na Primorskem. Delitev značk. — Odbor.
KONCERTI
Bolgari so znani kot najodličnejši pevci.
Imajo krasen glasovni material in veliko izvežbanost. To velja še celo za pevce Radijske postaje v Sofiji, ki bodo koncertirali nocoj ob pol 21. v Unionski dvorani. S 9premljevanjem odličnega lastnega orkestra bodo izvajali zbor in solisti-nje: Stamatka Kaindova, Radka Ppnova in Rajna Kočevska bolgarske, sovjetske in jugoslovanske narodne pesmi. Dirigent: Ivan Kavalcijev. Na^ koncert vabimo. Vstopnice v Knjigarni na Kongresnem trgu 9.	„2'545-n
Radijski orkester je naše najodličnejše koncertno telo. Močno je razgibal naše koncertno življenje ter nam dal priiiko slišati v odlični izvedbi bogastvo simfonijske literature vseh narodov. Tudi njegov ponedeljkov koncert je bogat in raznolik po sporedu, ki ga je pripravil Sa mo Hubad. Na koncert 6. oktobra ob 20. v veliki Filharmonični dvorani opo^ar; amo. Vstopnice v Knjigarni muzikalij na Kongresnem trgu.	2545-n
Uradne objave
OBVESTILO
Prekladalna postaja Ljubljana-Šiška je prenatrpana s kosovnim blagom. Zaradi tega se opusti na postaji Ljubljana-Ši-ška in Ljubljana-Rakovnik prevzem kosovnega tovornega blaga. Izvzete so samo režijske in vojaške pošiljke. T a ‘mejitev velja od 2. oktobra _o vključno. 4. oktobra 1947. — JDŽ.
SPREMEMBE VOŽENJ NA CESTI LJUBLJ.—POLHOVGRxVDEC—HORJUL
S 1. oktobrom 1947 avtobus Ljubljana-Polhovgradeo ne bo več vozil po enosmerni cesti preko Horjula, ker je cesta do Polhovega gradca sposobna za promet v obeh smereh.
Odhodni časi iz Ljubljane ln iz Polhovega gradca ostanejo nespremenjeni.
Iz Horjula se 1. oktobra vzpostavi vsakodnevna avtobusna zveza po naslednjem voznem redu:
14.30 odh. Ljubljana	prih. 7.45
15.15 prih. Horjul	odh. 7.00
Hkrati opozarjamo, da 6© bo avtobus Ljublj ana-Hor jul, kakor tudi Ljubljana-Polhovgradeo in Ljubljana-Gorica ustavljal na Viču pred gimnazijo. DAPPS
POZIV
bivšim zavarovancem Pokojninskega zavoda za nameščence Po predpisih člena 86 Uredbe o izvajanju socialnega zavarovanja po predpisih Zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev morejo zavarovanci, ki so zaradi nezaposlenosti v času od 1. aprila 1941 pa do 9. maja 1945 zahtevati povračilo premij, vplačanih za pokojninsko zavarovanje, to zavarovanje obnoviti s tem, da vplačajo polo^ vico zneska, ki bi jim v dinarski valuti pripadal kot povračilo premije ob času prenehanja zavarovanja. Vplačilo ustreznega zneska se more opraviti naenkrat v celoti ali v obrokih tekom 5 let. Če bi ustrezni znesek v tem času ne bil v celoto vplačan, se bo računal za pokojninsko zavarovanje samo oni čas, ld. ustreza opravljenemu vplačilu.
Navedeni zavarovanci, ki so ali bodo tekom leta 1947. obvezno pokojninsko zavarovani pri Državnem zavodu za socialno zavarovanje, morajo predložiti prijavo za obnovo pokojninskega zavarovanja, najkasneje do 31. decembra 1947. Prijavi morajo priložiti potrdilo pristojnega ljudskega odbora, da jei bila nji bova brezposelnost posledica razmer, ki so jih povzročili vojni dogodki. — DZSZ.
jih povzročili vojni dog< ial« Ljubljana la Jdarib
or.
Ministrstvo za trgovino ln preskrbo LRS obvešča:
Veljavnost industrijskih kart podaljšana do nadaljnega
Industrijskim nakaznicam, izdanim na podlagi 4. člena navodil o načinu razdeljevanja racioniranih industrijskih proizvodov potrošnikom in o načinu izdajanja in postopanja z nakaznicami za industriiske proizvode (V. št. 3317/46. z dne 20. 9. 1946), katerih veljavnost poteče 30- septembra 1947.. se veljavnost podaljša do nadaljnega.
Hkrati se podaljša do nadaljnega tudi veljavnost tukajšnjega pooblastita I. št. 423/102 z dne 25. avgusta 1947. za izdajo olajšav v razdeljevanju ter na podlagi tega pooblastila izdanih odlokov mestnih oziroma okrajnih ljudskih odborov.
(Izäpisarne MTP).
ODKUP PROSTIH VIŠKOV SLADKORJA IN OLJA
Da se uredi poslovanje s prostimi viški sladkorja in olja, nakupljenimi v drugih federalnih edinicah, dajemo naslednja pojasnila:
1.	Po naredbi zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo štev. 2698 z dne 30. VIII. 1947 so pooblaščene vse delav-sko-narneščenske prodajne zadruge, industrijski magazini in nabavno-prodajne zadruge, da smejo nakupovati sladkor in olje (katere dobijo pridelovalci kot nagrado) direktno od pridelovalcev sladkorne pese in oljnih rastlin za potrebe svojih članov. Vsi ti ne potrebujejo posebnega pooblastila od ministrstva za trgovino in preskrbo, in po zgoraj citirani naredbi naj zadruge, industrijski magazini in nabavno-prodajne zadruge same izdajajo pooblastilo za nakup prostih viškov olja in sladkorja svojim nakupovalcem na terenu.
2.	Državna trgovska podjetja (okrajni magazini. Navod, Na Ma in Koloniale) pa morajo imeti za nakup pooblastilo od strani republiškega ministrstva za trgovino in preskrbo (pooblastila izda’a sekretar planov).
3- Vsa zgoraj navedena podjetja s<o dolžna do vsakega 1. v mesecu poslati poročilo o odkupljenih viških sladkorja in olja ter o količini razdeljenih viškov. Poleg tega naj poročajo o vseh nepravilnostih in težkočah, na katere naletijo na terenu. (Iz pisarne MTP.)
KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA, UNION: sovjetski film: »Družina Openheim«, češki dokumentarni film: »Na razvalinah raste življenje*. Predstave ob 16-15,18.15 in 20.15.
—	MATICA: češki film: »Nadljudje«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15.
—	SLOGA: sovjetski film: »Zaklad cen-ske stene«., tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — KODELJEVO: sovjetska pravljica: »Prelepa Vasiljica«, tednik. Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE: sovjetski film: »Prisega« tednik. — GRAJSKI: francoski film:	»Fantastična simfonija«,
tednik.
CELJE, METROPOL:	francoski film:
»Gospod Hektor«, tednik. — DOM: sovjetski film: »Peter in Katarina«, tednik.
PTUJ: sovjetski film: »Bilo je v Don-basu«, tednik.
šolstvo
VPIS V n. LETNIK GOZDARSKE SOLE
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS bo odprlo II. letnik gozdarske šole v začetku leta 1948.
Pravico do vpisa imajo absolventi bivše enoletne šole na državni nižji gozdarski šoli v Mariboru in absolventi I. letnika gozdarskih šol v Ljubljani in Mariboru, tako iz državnega kakor iz zadružnega in privatnega sektorja. Sprejeti bodo tisti, ki imajo najboljše sprejemne pogoje.
Pozivamo vse interesente, ki želijo nadaljevati šolanje na gozdarski šoli, da pošljejo neposredno na naslov »Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo — gozdarstvo, oddelek za gozdarsko prosveto, Ljubljana, Poljanska cesta 2. 1. vlogo z željo vpisa, 2. kratek življenjepis z osebnimi, šolskimi in službenimi podatki su
3.	opis dosedanjega strokovnega dela (MKG-G-III-G23/1-47).
•
Uprava gimnazije v Novi Gorici javlja,
da bo od 29. sept do 4. okt. t. 1. začasno vpisovanje za vse razrede vseh srednjih šol. Vpisovanje bo v osnovni šoli v Solkanu in v Dijaškem domu v Šempetru pri Gorici vsak dan od 8. do 12. in 3. do 6. popoldne. Ni potrebno da se vpiše vsak dijak osebno. Vpis lahko izvršijo tudi druge osebe. Dokumenti še niso potrebni-Obenem ee sprejemajo prijave za »Dijaški dom«.
Na Srednji veterinarski Šoli v Ljubljani, cesta v Mestni log 47 (Trnovo) 60 bo začel redni pouk 15. oktobra ob 8. vselitev v internat 14. oktobra. Pismena obvestila sledijo. — Ravnateljstvo.
Preskrba
DELITEV SVEŽEGA MESA
Po nalogu oddelka za trgovino in preskrbo prejmejo v sredo, 1. oktobra 1947 upravičenci bolniških, turističnih in nakazil za kulturnike sveže meso.
Meso bodo delili:
Vse poslovalnice MLO na trgu; poslovalnica T, Tržaška 81; posl. 4, Celovška 34 (nasproti Keršič-a); posl. 5, Bezenško-va; posl. 3, Zaloška 24; in posl. 8. Bohoričeva ul.
Mesarja: Anžič Pavel, Medvedova, in Avbelj Frane, Krakovski nasip.
Za kulturnike deli meso Petrič Jakob-
(Meso dvignite 1. oktobra ob 7. na Mestni klavnici.)
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje
SPORED ZA SREDO
6.00 Budnice jutranja telovadba. 610 Poročila objava programa in vremenska napoved. 6-30 Veder jutranji spored. 7-00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov. 7.15 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Dvorakovi valčki. 12-30 Napoved časa in poročila. 12.45 Resna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Lahka glasba. 13.35 Vincent d’ Indy: Simfonija za orkester in klavir. 14.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ. 14.10 Slovenske narodne pesmi poje Andrej Jarc, na harmoniko ga spremlja Avgust Stanko. 14.30 Napoved časa. poročila in objave večernega programa. 14.45 Iz Lebarjevih operet- 18-.00 Vesel večerni spored. 18-30 Drago Ulaga: O raznovrstni zmogljivosti. 18-40 Slovenske narodne pesmi poje Franc Langus, pri klavirju ga spremlja Dana Peru-škova. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Igra saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju spremlja Samo Hubad. 19.30 Napoved časa in poročila. 19.45 Plesna glasba, mali oglasi in objave. 20-00 Mladinska proga Šamac-Sarajevo. 20-10 L. V. Beethoven: Godalni kvartet op. 95 v F-molu. Izvaja Tržaški godalni kvartet. 20.30 Peter Bez-ruč — pesnik zat:ranih Čehov na Šlez-kem. Recitirata člana SNG Slavko Jan in Jože Tiran. 2100 Kar si kdo želi. 21-30 Narodne in umetne pesmi poje Slovenski vokalni kvintet. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Iz del P. L Čajkovskega: IV. Manfred simfonija.
RADIOAPARATE
vseh vrst, rabljene, prodajamo
Trgovina radioa para tov »Narodni radioa
ZAGREB, Prilaz Jugosl. Armije 76,
bivša Deželičeva ulica
UPRAVA
BOLNIŠNICE za DUŠEVNE BOLEZNI na Studencu p. Polje pri Ljubljani
sprejme v stalno službo
35 moških in ženskih
balnišldfi strezniš
8 kuhinjskih,
pameenie
Plača po uredbi, začetna 2500 din
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našega očeta
Antona Žnidarja
v tako velikem številu k zadnjemu počitku, mu poklonili cvetje ter z nami sočustvovali, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru »Kovinar« in godbi za ganljive žalostinke ter vsem znancem in prijateljem, ki so nam v teh težkih urah pomagali.
Ohranimo pokojnemu blag spomin!
Jesenice, 30. sept. 1947. Žalujoča družina ŽNIDAR.
ALI STE ŽE KUPILI SREČKO?
ŽREBANJE L RAZREDA SREČK DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE BO DNE 7. OKTOBRA TEKOČEGA LETA
PREMIJA 200000 DINARJEV
CENA SREČK: & 50.— DIN,
% 100.— DIN, i/, 200,— DIN
Sekcija za loterijske posle RVI Slovenije, LJUBLJANA, Tavčarjava ul 5
XKXXXXXXXJOauOOOOOOOOOOOOUUOOlKJOOC
NAROČNIKE
ki prejemajo naš dnevnik po pošti in se še niso odzval) na naše opozorilo, naj poravnajo zaostalo naročnino, prosimo, naj zaostanek nakažejo takoj, sicer jim lista ne bomo več pošiljali.
OPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«
Tudi vi lahko dobite &eo.ooo dinarjev!
KUPITE SREČKO!
CENA SREČ: 14 50— DIN, % 100.— DIN, Vi 200,— DIN
Naročila sprejema: SEKCIJA ZA LOTERIJSKE POSLE RVI SLOVENIJE, LJUBLJANA - TAVČARJEVA ULICA ŠTEV. 5
29&Moo DINARJEV ~~~
bo Izplačala
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA FLRJ
V IMENU DOBITKOV 7. KOLA SREČK
Žrebanje I. razreda 7• hala bo 7: oktobra t: I:
Premija znaša 2oo»ooo dinarjev
Srečke se lahko kupijo pri vseh odborih vojnih invalidov, v njihovih poslovalnicah, pri poverjenikih za prodajo srečk in pri preprodajalcih.
CENA REDNIH SREČK: % 50 DIN, % 100 DIN, Vi 200 DIN.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA FLRi
fMažia^žaSćj
SLUŽBO IŠČEJO
GOSPODINJSKA POMOČNICA, vajena vseii hišnih del, išče službo pri manjši družini. Vprašati: Gosposvetska 2, pri Jamnik Minka, III. nadstropje.	24.464-1
PERFEKTEN ŽELEZNINAR srednjih let išče zaposlitev, vsestransko verziran, s pogojem, da se mu nudi stanovanje Ponudbe: Hribar Franc, Maribor, Partizanska 70.	24.411-1
ŽENA z 2 letnim otrokom želi zaposlitve samostojne gospodinjske pomočnice v okolici Ljubljane. Gre tudi na gospodinjstvo v prometnem kraju. Zofka Mišič, Brezje 29, p. Dobrova pri Ljubljani.	24.422-1
SLUŽBO DOBE
BRIVSKEGA POMOCNIKA(-CO), dobro moč, sprejme takoj Vili Klein. Kočevje.	22-669-2
KAPROZA ŽUŽEMBERK potrebuje več trgovski pomočnikov. Nastop takoj.	24.435-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Stegnar, Stritarjeva ulica 9, trgovina.	24.437-2
SAMOSTOJNEGA KOVAČA, delavnega in poštenega, sprejmem v moderno urejeno delavnico na električni pogon kot sodelavca ali oddam delavnico v najem. Klun Matija, kovač, Kočevje 146.	24.438-2
SPREJMEM DEKLE za vsa hišna dela in pomoč v gostilni. Svetič, Gerbičeva 7, Ljubljana.	42.456-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA (-CO) dobro moč, sprejmem takoj ali po dogovoru. Vaši Ciril, Borštnikov trg št. 4, Ljubljana.	24.342-2
UPRAVNIKA, ki bi bil obenem tudi nakupovalec, nujno potrebuje Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Bitnje. Nastop službe takoj. 24.415-2
Po delapolnem življenju nas je zapustil v 74. letu starosti naž predobri oče, tast, brat in stric
Tesdor Lesjak
bivši trgovec
K večnemu počitku spremimo dragega pokojnika v četrtek 2. oktobra 1947 ob 15. na pobreško pokopališče.
Maribor, 30. septembra 1947.
žalujoča hčerka EVA iu ostalo sorodstvo
Kruta usoda nam je iztrgala iz objema našo nad vse ljubljeno 3 letno hčerkico, sestrico, vnukinjo in nečakinjo
NATAŠICO
MAUSER
Pogreb naše miljenke bo v sredo 1. oktobra ob 5. popoldne z žal, kapele sv. Ahaca, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Koper, Trst, dn, 29. septembra 1947.
Neutolažljivi: mamica Julči, sestrica Tatjanea, nono in nonica Kjuder, giric in tetica
Naznanjamo žalostno vest, da nam je nemila usoda ugrabila našega tako ljubljenega moža, brata, strica in svaka
Alejžifa Drozga
stroj. teh. tovarne Majšperk
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 1. okt. ob 16. popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče Zg. Polj-skava. Prosimo tihega sožalja!
Zg. Poljskava 30. sept. 1947.
žalujoča žena Marija z otrokoma, brat Franc, sestri Marija in Ana ter ostalo sorod.
TEI AVTOMEHANIKE, ključavničarja,
avtokleparja, 4 šoferje s prakso in 10 traneportnih delavcev takoj «prejme Železniški avtooddelek, Ljubljana, Vošnjakova Štev. 15, staro tovorno skladišče.	24.141-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe in hišnih del, sprejmem. Trgovina Jager — Kongresni trg št. 10.	24.431-2
TEHNIČNEGA RISARJA Išče za takojšen nastop Tobačna tovarna. Ponudbe poslati na Upravo tovarne, kadrovski odsek.	24.433-2
SLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE sprejmem; akordno delo. Bokal Franc, slikar in pleskar. Celovška cesta 264.	24.453-2
MLAD DELAVEC, ki ima veselje do mehanične Izobrazbe, dobi službo takoj. Pismene ponudbe na: Mercedes, Ljubljana, Frančiškanska ulica številka IS.	24.467-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za večja dela sprejme Knol, Litija. 24.443-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA, ki je prost vojaščine in reflektira na stalno zaposlitev, sprejmem takoj ali pozneje ; ostalo po dogovoru. Ivan Gogala. Dev. Mar. v Polju 91.	24.380-2
POSTREŽNICO trikrat tedensko za popoldne, sprejmem. Klemenc, Gregorčičeva 29-IV, mala vrata (dvigalo).	24.396-2
VRTNARJA ali vrtnarskega pomočnika sprejme takoj vrtnarstvo Lap, Kamnik, Šutna.	24.432-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike kose sprejme takoj modna kro-jačnlca Lapornik Franjo, Celje, Cankarjeva 4.	24.419-2
ZASLUŽEK
TEČAJE ENOLETNEGA KNJIGOVODSTVA prirejam za sindikate in druge skupine. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Prvovrsten predavatelj«.	24,429-4
IŠČEM UČITELJA (-ICO) stenografije (po Rakuši). Ponudbe na oglasni odd. pod »Marljiva«.	24.376-4
Pozor CELJANI!
SINDIKALNO KOPALIŠČE
V	CELJU
PRIČNE 1. OKTOBRA 1947
Z REDNIM OBRATOVANJEM
Kopališče je odprto vsak dan od 13. do 20. ure, razen ponedeljka» UPRAVA.
AKADEMIJA UPODABLJAJOČIH UMETNOSTI
V	LJUBLJANI
potrebuje
več meških in ženskih
MODELOV
Interesenti naj se med uradnimi urami zglase v
TAJNIŠTVU AKADEMIJE
STROSSMAYERJEVA 1.
Pozor!
UPRAVA ZGRADB IN ZEMLJIŠČ MLO LJUBLJANA
obvešča vse
najemnike stanovanj
v hišah občeljudske imovine, da vplačujejo zaradi prenosa uprave,
NAJEMNINO
OD 1. OKTOBRA 1947 DALJE NA SVOJIH
pripadajočih rajonih.
OBISKOVALCEM KINA!
R L O MOSTE o t v a r j a DNE 1. OKTOBRA 1947 sope* svoj
KINO KODELJEVO
Dvorana je delno preurejena, dokončna predelava kabine bo izvršena ta mesec. Program začnemo s filmom, katerega je režiral Aleksander Roy.
PF.ELEPA VASILJICA
igralci v glavnih vlogah:
V. SAROGOŽSKAJA — G. MILJAR S. STOLJAROV
Predstave ob delavnikih: 20.30, ob nedeljah: 16.30, 18.30, 20.30.
STAREJŠO TOVARIŠICO upokojenko, ki bi pazila v dopoldanskih urah na otroka In pomagala pri lahkem gospodinjskem delu, iščem. Zaslužek 500 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku.	24.375-4
PBODAM
REGISTRIRNO BLAGAJNO .National' in električni sesalec za prah prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.436-6 ŽENSKI PLAŠČ baloner, temnomoder, dvojen, angleški in 1.50 m finega blaga za zimsko suknjo, primerno za otroka, prodam. Ogled od 7. do 15. Naslov v oglasnem oddelku. 24.441-5 RAZTEGLJIVO MIZO, dobro ohranjeno in veliko antično vitrino poceni prodam. Ambrožev trg l-II. 24.439-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljlv, nov, šiva naprej in nazaj, zaradi nujnega odpotovanja poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.548-5
SOBNO KREDENCO, primerno tudi za gostilno, kuhinjsko kredenco, razne preproge Itd. prodamo. — ABC, Ljubljana, Puharjeva 3.	24.459-5
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, ženski, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	24.457-6
ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, poceni prodam. Tyrševa cesta 35 (pri Krojaču).	24.430-6
ŠIVALNI STROJ Singer, pogrezjlv. poceni prodam. Cojzova ulica št. l trgovina.	24.450-5
ŠIVALNI STROJ Singer, nov, pogrezljiv, proda Jaklič, žabjak 3. 24.466-5 SIVE SALONSKE HLAČE, malo rabljene, angleško blago, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.461-5 UGODNO PRODAM:	zimski plašč,
ženski, predvojno blago, zimsko jopico, angora jopico ln pliš. Mencingerjeva 81, Vič.	24.462-5
NOVO MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo prodam. Glavan Tone, Frančiškanska 3.	24.463-5
KOMPLETNO SPALNICO, 9 kosov, iz mehkega lesa, kuhinjsko mizo in kredenco prodam. Vprašati pri vratarju »Detransa«, Masarykova cesta št 10.	24.454-5
SERVIS ZA CRNO KAVO, en bel porcelanski kavovar, posodo za juho in ovalen porcelanski krožnik ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 24.444-5 MOŠKO SUKNJO, fino, in žepno uro, prodam. Naslov v ogl. odd. 24.448-5 OREHOVO KREDENCO, politirano, z vitrino (vse brušeno steklo, moderno) in 2 fotelja, prodam. Trdinova 7, pritličje, desno, 3. vrata. 24.447-5 PRODAM: preprogo 2X3, Unit, perzij, kuhinjsko omarico, 2 plinska kuhalnika, stensko uro, raztegljivo mizo in starinsko komodo. Naslov v ogl. oddelku.	24.386-5
PRODAM: kratek klavir železne konstrukcije, šivalni stroj »Ffaff«, dalje kompletno jedilnico in druge predmete; morebiti tudi zamenjam za parcelo. Ogled dnevno od 16. do 16. ure. Naslov v ogl. oddelku. 24.385-5 BELO ZAVESO, ročno delo, prešito, novo svileno odejo, stoječo svetilko, pernico brez prevleke, kuh. kredenco, kristalne čase, usnjen mali kovčeg, volneno zastavo prodam. Ogled od 10. do 2. ure. Lavrenčič, Novi trg št. 1, I. nadstropje.	24.397-5
HRASTOVO SPALNICO, dobro obranjeno, in moško obleko za srednjo postavo, ugodno prodam. Ekert, Ple-teršnikova 32.	24.374-5
KLAVIR prodam. Ogled od 14. do 18.
Naslov v ogl. oddelku.	24.372-5
LOVSKO PUŠKO dvocevko, kal. 12, prodam. Ogled:	Miler, Ljubljana,
Gregorčičeva 29, Trgovska akademija.	24.378-5
BLAGO ZA KAVČ prodam. Jadranska ulica št. 19.	24.403-5
JEDILNI PRIBOR (žlice in vilice) po-nikljan, 12 komadov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.394-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep. platnen, naprodaj. Kamniška cesta 20, II. nadstropje.	24.395-5
PISALNI STROJ »Ideal« in moško kolo prodam. Naslov v ogl. odd. 24.393-5 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve pečici prodam zaradi selitve. Batič, Predjamska 43. Ogled od 1. X. od 8. do 12.	24.391-5
MOŠKO OBLEKO, predvojno blago, za srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	24:401-5
NOV KRZNEN PLAŠČ za srednjo postavo naprodaj. Ogled od 15. do 16. Naslov v ogl. oddelku!	24.402-5
PRVOVRSTNO JEDILNICO ln kuhinjo s kompletnim posodjem ln priborom za 12 oseb prodam. Resljeva cesta 6-1.	24.398-5
MOŠKO OBLEKO, sivo in foto aparat prodam. Gosposka ulica št. 6, dvorišče.	24.399-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Streliška 28, pritličje. 24.413-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Krašovec Kristina, Poljanski nasip 48.	24.412-5
ŠTIRICEVNI RADIO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	24.406-5
NOV POVRŠNIK za večjo postavo in novo svileno spalno srajco prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.425-5
K2NIO KODELJEVO
PREDVAJA
SOVJETSKO FIMSKO PRAVLJICO
...
-v:, a. '--
-i

PRELEPA VASILJICA
PREDSTAVA OB 20. URI
VIŠINSKO SONCE original »Hanau« prodam. Zakrajšek, Miklošičeva cesta št. 34.	24.409-5
CRNO VOLNENO BLAGO za ženski plašč ali suknjo prodam. Naslov v ogl. oddelku.	24.405-5
NOV SPALNI DIVAN, kompletno tapeciran In dve na novo predelani vzmetni žimnici prodam. Ličen, šolska ulica 5.	24.423-5
RADIO »MINERVA« 4 cevni, nov, male oblike, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj.	24.416-5
KUPIM
GLASBILA, harmonike, kitare itd. kupi ali vzame v prodajo Alfonz Breznik, Cankarjeva cesta 7.	23.927-6
ELEKTROMOTOR 10 konjskih sil, 220-380 V, 50 HP. za pogon generatorja kupi Železniški avtooddelek Ljubljana, Vošnjakova 15.	24.142-6
KLAVNE KONJE kupim. Pavel Dolinšek. Karlovška 28 pri Dol. mostu. 24.102-6 MOTORNO KOLO. lahko, v brezhibnem stanju, kupim Oblak Gabrijel, Logatec.	24.434-6
STEKLENICICE za kolonsko vodo od 0.50 gr kupimo takoj. Ponudbe na telefon št. 39-77.	24.440-6
VEČJO MNOŽINO ŽELEZNIH PECI in gašperčkov za pisarne kupimo. — Ponudbe na tel. št. 22-37.	24.427-6
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK na dve odprtini s kotlićem ali brez njega kupim. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. pod »Gospodinjstvo«. 24.426-6 KUHINJSKO KREDENCO in češnjevo omaro, po možnosti tridelno, kupim. Ponudbe na oglasni odd. pod »Dobro ohranjena«.	24.389-6
BLAGO ZA BELO BLUZO kupim. Naslov v ogl oddelku.	24.388-6
GOJZARJE št. 37 do 38 kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	24.382-6
KUPIM KOTEL za kuhanje žganja. Ponudbe na: Ivanc Jože, Velike Lašče 16.	24.317-6
BEL PAJČOLAN za neveste, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Bel pajčolan«. 24.390-6 NEKAJ METROV INLETA takoj kupim. Marinšek Fr., Preserje 11, pošta Radomlje pri Kamniku. 24.400-6
ZAMENJAM
ZAMENJAM ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami za dvosobno, v Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. pod »Bežigrad«. 24.455-7 KLAVIR znamke Hoffmann zamenjam za prvovrsten pianino. Rožna dolina, Cesta II, št. 18. Budim. 24.354-5
nepremičnine
LEPO STAVBNO PARCELO ob državni cesti v Novem mestu prodam. Naslov v ogl. odd.	24.109-8
LEPO STAVBNO PARCELO na Mirju In več drugih nepremičnin ugodno proda »Globus«, Komenskega ulica št. 26.	24.449-8
SOBE - STANOVANJA____________
NEMŠKI IN2ENIB išče opremljeno sobo. Cenjene ponndlbe na ogl. odd. pod značko: »Elektroinženir«.	24.280-10
Opozorilo
Ker se nekateri koristniki kontingentov tekstilnega blaga, ki jim je bilo dodeljeno v tekstilnih podjetjih Glavne direkcije tekstilne industrije LRS, Ljubljana, pritožujejo radi dobavnih rokov, ki so raztegnjeni deloma na januar in februar 1948,
sporočamo,
da velja zaradi oplemenjevanja tkanin, kot skrajni dobavni rok za kontingente n. polletja 1947:
a.	za bombažne tkanine III. dekada januarja 1948,
b.	za volnene tkanine II. dekada februarja 1948
Ker se dobavni roki ne morejo spremeniti, zato na reklamacije o gornji zadevi niti podjetja, niti Glavna direkcija tekstilne industrije LRS ne bo odgovarjala.
GLAVNA DIREKCIJA TEKSTILNE INDUSTRIJE LRS Ljubljana
ENOSOBNO STANOVANJE vlsoko-pritlično, zamenjam za enako, prednost šiška, Bežigrad. Cotič, Tovarniška 26.	24.442-10
VEČJO SOBO v podpritličju s pritiklinami, pripravno tudi za šivilje ali krojaško ozir. čevljarsko delavnico, oddam. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Nova hiša«. .	24.445-10
'PREMLJENO SOBO ali kabinet išče mlad in soliden, čez dan odsoten tehnik. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Center«.	24.381-10
■PREMLJENO SOBO v centru iščem oziroma zamenjam z enosobnim stanovanjem z vrtom na periferiji. Naslov vogl. oddelku.	24387-10
»VOSOBNO STANOVANJE zamenjam z enakim ali prostornim enosobnim v bližini Litostroja. Naslov v oglasnem oddelku.	24.144-10
'PREMLJENO SOBO Išče za takoj soliden uradnik. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Dober plačnik«. 24.392-10 CENTRU se odda opremljena soba solidni uradnici. Naslov v oglasnem oddelku.	24.408-10
»PREMLJENO SOBICO išče poštena kuharica srednjih let, ki bi pomagala nekaj ur dnevno pri gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 24.404-10 . KADEMIK z lastnim perilom išče opremljeno sobo. Plača dobra. Ponudbe na ogl. odd. pod Miro. 24.424-10 'PREMLJENO SOBO iščem takoj za dijaka TSŠ v bližini šole. Kudašer, Šmarje pri Jelšah.	24.421-10
RAZNO
EVIDENČNO TABLICO od avtomobila S-0349 sem izgubil v nedeljo na cesti od Trebnjega do Kostanjevice. Najditelja prosim, da pošlje naslov proti nagradi. Kircher, Ljubljana, Ale-ševčeva 10.	24.460-14
KLAVIR POSODIM na dom. Zima, Gledališka ulica 12-III.	24.446-14
Iščemo
za takojšen nastop
glavnega knjigovodjo-bilancista’
s prakso, veščega poenotenega knjigovodstva.
Ponudbe na
Mestna podjetja, M. SOBOTA*
TVORNICE, RUDNIKI IN OKRAJNI LJUDSKI ODBORI
POZOR!
Razglasne postaje razne jakosti oddajne energije s pripadajočimi zvočniki in drugimi pritiklinami dobavlja
Selektra RADIO Zagreb
PRERADOVICEVA UL. 13
Sprejmemo
v zaposlitev
večje število
PLETILJ In tovarišic
ki imajo veselje za priučitev v
pletilski stroki
Nastop službe takoj.
Državna tovarna vrhnjih pletenin IŠKA, Kranj
Za takojšen nastop
potrebujemo naslednje pisarniške moči:
§ uradnikov
s trgovsko akademijo, večletno prakso v industriji ali trgovini.
Od teh:
1 iz železninarske stroke,
1	s prakso v industrijskem mezdnem uradu,
2	s prakso v vodstvu zadružne trgovine;
S samestoj. knjigovodij
z znanjem poenotenega industr. knjigovodstva;
2 samostojni dopisnici
(korespondentki), vešči stenografije in strojepisja.
Stanovanja zasigurirana, hrana v tovarniški menzi. Prednost imajo samci.
TOVARNA CEMENTA IN SALONITA ANHOVO, Primorsko
IZGUBIL. SEM v ponedeljek 29. septembra dopoldne od bolnišnice do kolodvora aktovko s 3 dobavnicami »Tiskarne Merkur«. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v Prosvetno tiskarno, Gregorčičeva 23.	24.452-14
IZGUBILA SEM pred dvema tednoma tri ključe od Gajeve v Tivoli. Najditelj dobi 100 din nagrade v trgovini Anko, Gajeva.	24.465-14
SOP KLJUČEV sem izgubila v ponedeljek od Evrope do pošte. Pošten najditelj naj jih proti nagradi odda v oglasnem oddelku.	24.451-14
IZGUBLJENE SO »Industrijske karte« na imena: Šinkovec Jožef, Šinkovec Milan, Šinkovec Leopoldina, izdane od KLO Zagorje ob Savi. Proglašajo se za neveljavne.	24.379-14
POUK ZA NESIVILJE nudi modni salon »Kuclar« — Knafljeva ulica št. 4-II.	24.383-14
IZGUBILA SEM iz Rožne doline do uprave Narodne milice dežni plašč s svetlomodro podlogo. Pošten najditelj naj ga vrne proti nagradi na Upravo Nar. mil. soba 53.	24.377-14
IZGUBILA SE JE LISTNICA na cesti Kranj-Goriče z majhno vsoto denarja in izkaznico na ime Ravnik Valentin. Najditelja se naproša, da jo vrne v Čevljarski zadrugi v Kranju.	24.414-14
V PONEDELJEK popoldne sta bili izgubljeni na Dolenjski cesti, Rudnik, dve ribiški palici. Najditelj dobi lepo nagrado v Lovski zadrugi, Komenskega cesta 36.	24.407-14
IZGUBIL SE JE črn kratkodlak psiček z rdečim ovratnikom. Sliši na ime Bobi. Javiti proti nagradi 300 din na: M. Pengal, Nova vas štev. 32, Celje.	24.420-14
TOVARIŠICA, ki ji je bil zamenjan kovčeg na vožnji Ormož—Pušenci, se naproša, da javi svoj naslov v podružnici SP Celje.	24.418-14
DEŽNI PLAŠČ, bel, sem izgubil oziroma pozabil) 28. septembra 1947 v jutranjem vlaku Jesenice—Ljubljana. Poštenega najditelja naprošam, da mi ga vrne proti nagradi, žerjav Anton, Murova 10, Jesenice. 24.417-14
V neizmerni žalosti naznanjamo žalostno vest, da nam je pripravljena za večnost umrla v najlepši dobi stara 33 let naša dobra žena in mati
Marija Babnik
ROJ. SELAN
Pogreb pokojne bo v četrtek, 2. okt. ob 15. uri pop. iz mrtvašnice v D. M. v Polju na farno pokopališče.
Fužine, 30. sept. 1947.
Žalujoči: mož, Jožek, Mici,
Ciril, otroci, ter ostalo sorodstvo.
Naznanjamo, da se je pri izpolnjevanju našega petletnega plana smrtno ponesrečil dne 26. septembra naš zvesti delovni tovariš
Anton Nabsrnik
pomožni električni monter
Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Kranj, 29. septembra 1947.
DRŽAVNE ELEKTRARNE SLOVENIJE,
OBRAT KRANJ-TRŽIČ

Po hudem trpljenju je umrl 30. septembra,
Ivan Novak
dentist
Pogreb nepozabnega moža tn očeta bo v petek, 3. okt. 1947 ob 4. uri pop.
Ribnica, 30. sept. 1947.
Žalujoča žena Dora in otroci Ivanček, Dorica, Nacek ter ostalo sorodstvo.
Martin Andersen Nexö:	107
V božji deželi
Roman
Zdaj se je zdelo Mariji pač najbolje, da si takoj ogledata tudi stavbno zemljišče za vilo v Broenshoeju; da bo to opravljeno. Broenshoej, od koder je bil zelo lep razgled na mesto, je imel zelo lepo lego in zemljišča tukaj so bila videti res nekaj vredna. »Po statistiki je to najbolj zdravi del Kopenhagna,« je dejal Jens Vorup, ko sta hodila sem in tja in iskala parcelo; stavbnih zemljišč je bilo tu na pretek in se človeku ni bilo lahko znajti med njimi. Zato pa je bila tudi izbira velika in Jens Vorup se je odločil za obsežno in lepo vogalno parcelo, ki bi utegnila biti že v bližnji bodočnosti prav pripravna za zidavo kakšne trgovske hiše. Načrta parcele sicer ni imel, toda kakor mu jo je prodajalec opisal, je kazalo, da je prava.
Tukaj, v predmestju, sta opazila tudi znake svetovne vojne; pokrajina je bila na daleč preprečena s strelskimi jarki in žičnimi ovirami. Na nekaj mestih je bila velika cesta presekana z jarkom. »Da ne bi ponoči kak sovražnik meni nič tebi nič vkorakal naravnost v mesto,« je strokovnjaško pojasnil Jens Vorup. V majhnih skupinah so tekali sem in tja vojaki in se šli skrivalnice; plazili so se po tleh za majhnimi nasipi in preletavali od grma do grma kakor otroci, ko se gredo »ravbarje in žandarje«. Gori na Bellehoeju je stala skupina častnikov na konjih; eden izmed njih je gledal z daljnogledom v daljavo. To je bilo tako
kakor na neki sliki iz bitke pri Waterlooju, ki jo je Marija poznala.
Dan je bil tako lep, da sta se sklenila peljati severno ob obali in sesti k lunchu kje ob Sundu. Nato sta nameravala nazaj v mesto in obiskati Andersa Noerregaarda, ki se je zdravil na neki zasebni kliniki za živčne bolezni. Če je bilo res, kar so pisali časopisi, je morala biti zadeva z njim prav resna.
»Tega, kar se je zgodilo z Andersom Noerregaardom, ne morem razumeti,« je rekla Marija, ko sta sedela na neki veliki hotelski terasi in se je razprostiral sinji Sund pred njima. »Ne vem, zakaj je moral doživeti tak živčni zlom — saj vendar ni nikoli posebno veliko delal v državnem zboru.«
Jens Vorup se je smejal. »Ne, prenapel se v državnem zboru gotovo ni! Kadar se človek, ki opravlja kakšna javno službo, zateče na kliniko za živčne bolezni, si lahko prepričan, da ga je kaj drugega prisililo k temu. Sicer ne vem, vendar pa si mislim, kaj bi moralo biti — treba je malo ugibati in sklepati. Fjord-byjski Delavski časopis je v zadnjem času objavil nekatera na-migavanja, ki bi utegnila ravno njega zadevati; po kotih se šepeta, da iz državnega zbora ni vlačil domov samo mila, ampak tudi straniščni papir. Vsekakor je smešno — če je res, kar namiguje list— da si je dal delati na domačiji angleško stranišče samo zato, da bi mogel porabiti straniščni papir. To se pravi vendar, postavljati svet na glavo! — Vsekakor pa sem prepričan, da je njegova bolezen v .zvezi z njegovim nagonom, .zbirati* dežnike. Sicer pa se jutri sestanem z vodilnimi člani stranke in ob tej priliki bom že izvedel, kako je s stvarjo.«
Marija Vorupova je svojega moža skoraj blamirala, ko je prišel natakar in vprašal, kaj gospoda želi. »Ti boš menda beet z volovskim očesom,« je dejala z nedolžno skrbnostjo.
lens Vorup je zahteval jedilni list. »Rad bi kaj dobrega,« je dejal rahlo, rahlo užaljen. »Ostrige z renskim vinom, prosim; to te tako osveži za lunch.«
Natakar je obžaloval, da v tejn letnem času ni ostrig. »Morski rak s portskim vinom — half and half — burgendec,« je predlagal. Jens Vorup je torej rdeč v obraz, naročil narezek, za vsakega pol raka in — burgundca.
»Zdaj, pri moji veri, sem ga pa polomil,« je zašepetal Mariji, ko je natakar odšel. »Ženi Hansa Nielsena se še vsi smejejo, ker je pred kratkim k boljšemu obedu naročila rdeče vino mrzlo, ostala vina pa temperirana; ampak to ni tako lahko. Prav za prav je umetnost živeti in vedno pravo zadeti.«
Sund je bil lep in gladek kakor zrcalo; le včasih ga je vertrič ravno pod njima rahlo kodral, kakor bi spreletaval srh njegovo površino. Videlo se je prav tja do švedske obale, toda vodna gladina, ki je bila pred vojno vsa posejana z belimi jadri, je bila zdaj prazna; gori pri Hveenmse je — kakor zastava — vil dim iz enega samega parnika! »Vse morje je polno min,« je dejal Jens Vorup. »Le ozek žleb je, po katerem je mogoče voziti. In to znajo samo naši pomorščaki, ki poznajo morska pota.« ■Ponosen je bil, da lahko vodi svojo malo ženico,.
Nazadnje sta bila pa le prepozna, da bi mogla še ta dan obiskati Andersa Noerregaarda. In Jensu Vorupu se je zdelo, da je tudi bolje, če govori poprej z nekim vodilnim možem iz stranke — da bo vedel, kako in kaj.
Uredništvo Ljubljana, Knafljeva ulica St, ß/H - UJeletcm uredništva ta «B»» SL BWB do 06*28, teleta uprave ca ljubljanske naročnike žt, 88-23 - liskama »Slo*, poročevalca* — davni urednik Lev Modic