V* Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v oAmeriki. T3» first SkTvenic Dali/* in the United States. Issued every~ day* except Sundays and Holidays* 1> Erttred u Second-Claw Matter, September 31, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y„ under Act of Congren of March 3. 1879. ŠTEV. 118. NEW YORK, V PETEK, 19. MAJA, 1905. LETNIK XII. Brezvspešna mirovna 73ietni morilec Marx pogajanja v Ciiicagu. na vešalih. GOMPEESOVI POSKUSI PORAVNATI ŠTRAJKARJE IN DELODAJALCE SO SE IZJALOVILI. Gompcs je odpotoval v Dayton, Ohio. Nemiri in izgredi postajajo zopet mnogoštevilneji. KAZNOVANI STARIŠI. ZLOČINI 73 LET STAREGA CIFU-TA. — MORIL JE SVOJE DELAVCE IN JIH POKOPAVAL NA SVOJEM ZEMLJIŠČU. Tmpli dveh nesrečnikov so našli. — Razne druge osobe so neznano kam zginole. SMRTI SE NI BAL. Iz Avstro-Ogerske. Dehf in Nemci. NE LICI SO V SKRBEH RADI NAPREDOVANJA ČEHOV V "NEMŠKIH" OKRAJIH NA ČEŠKEM. Avstrijski finančni minister Burian v Eudimpešti, da oblazi položaj. VOJAŠKE ZAHTEVE. Hartford. Conn.. 19. maja. Včeraj jo 731etni židovski farmer Gershan Marx iz Colchestra, Conn., končal na vešalih, ker je umoril svojega hlapca Poljaka Rodeekega. Stari morilec je In zadnjega trenutka trdil, da je nedolžen. toda dokazi proti njemu so bili tako prepričevalni, da so sodišča v vseh instancah potrdila smrtno obsodbo. Marxa so obesili v državnem zaporu v Westertieldu. Marx se ni vpirai šerifovim vsluž-bencein. ktera sta ga vodila do vešal in ko je stal pod vešali, ni spregovoril niti besedice. Rabinec Hoffenberg ostal je pri njem do njegove zadnje ure. Obešeni Marx je izvršil take umore, kakoršnili ne pozna kazenska zgodovina države Connecticut. Kakor smo že lani v "01. N.'' poročali. so slučajno našli v kleti Marx-love hiše razkosano truplo njegovega hlapca Rodeekega. Truplo je bilo za-"ito v vreči in le na pol zakopano. Truplo je našel njegov drugi hlapec kteremu je Marx za pretil z smrtjo, a ko o tem le besedico spregovori in 'ako morilca izda. Ker se je hlapec bal za svoje življenje, je še v onej loči všel in o tem naznanil oblastim. Tvo je prišel naslednjega dne šerif na Marxovo posestvo, je morilec neznano kam zginol. Par tednov za tem so ga našli in vjeli v New Yorku. Med tem so se pa oblasti prepričale la Rodecki ni bil jedina Marsova žrtev. Xek drugi delavec je namreč tudi iznenada zginol. Ivo so na njegovem posestvu kopali, našli so razkosano truplo Marxovega hlapca Josipa Pavolja. Razun tega sta bila na istej farmi vsmrtena tudi nek lSletni poljski delavec in nek židovski krošnjar Marx je postal morilec vsled dobi-"koželjnosti. Oba delavca, kterih tru-pla so našli, sta delala pri Marxu po ti mesecev, za kteri čas jima ni dal plače. Morilec je spal z svojim delavcem vedno v jednej in istej sobi, do-•im je njegova rodbina spala krog njegove sobe. V spanju je Marx svoje žrtve jednostavno ubil, jih potem razkosal in zakopal. Dunaj. 10. maja. Nemški državni q>oslanc! iz kraljevine Češke so zelo razburj. ni. ker je vlada odredila, da mora b'. tudi v nemških <-. krajih Češke v nadalje česčina uradni jezik. Nemci fitaj protcsiira j> proti imeno-vanej v ' i.line j odredbi. Oni zahtevajo od dunaV.ie vlade, d.i zopet odredi, da b< de \ naprej nemščina uradni je-7. k na Češkem. Najbilj se penijo X< nci v okraju Cheb (nemški Eger), kT (-?-. > mesto je na Češkem najbolj nemško, se morajo sedaj tudi vkloniti Čeh. m. V Libereu (R^ichenhorgu) S'i že pričeli vračati vse nemški spi-f.1 i- vr _ro. Toda ves nemški protest je zaman, kajti Češke ni mogoče spre-meniti nemško pokrajini. Ker se Nemci drugače ne morejo osvetiti, je ki d» čc-ko-nemških deželnih poslan cev s 27 preti 10 glasovom sklenil delati Čehom pri vsakej priliki zapreke izirnši pri od' britvi proračuna za nabavo najpotrebnejšega. Kazuu tega bodo Nemci pri poslal i vladi še jedno spomenico, v kterej se pritožujejo prti vpeljavi češčine v nemških okra jih. Budiir.jttNta, 10. maja. Avstrijski finančni minister Burian je dospel semkaj po naročilu cesarja Fran .Josipa, da bi se posvetoval s strankami opozicije v svrho ustanovitve novega ministerstva. Vendar pa Burian izjavlja, da on ne sprejme pod nikakim pogojem vodstva kacega minister-stva. * Cesar Fran Josip se še vednj neče ganiti iz svojega stališča glede madjar-ukih vojaških zadev. To isto velja tudi o gospodarskih vprašanjih. Vsled tega bode najbrže tudi ves Burjanov trud zaman in Tisza bode moral de v nadalje proti svojej volji voditi kabinet. Izgubljene listine. Afera Loomis-Bowen. ZADEVA NAŠEGA VENEZUEL-SKEGA POSLANIKA IN DRŽAVNEGA PODTAJNIKA POSTAJA VEDNO BOLJ ZANIMIVA. Castrovo pismo je zginolo iz državnega arhiva v Washingtonu. PREPISI. Washington. IS. maja. Pri preiskovanju afere Loomis-Bowen se je danes izvedelo, da sta dve. po Boweno-vem zatrdilu zelo važni listini, neznano kam zginoli iz državnega arhiva. Prva listina je pismo venezuelskega predsednika Castra, naslovljeno na jKultajnika Loomisa. To pismo je poslal Bowen državnemu tajniku Havu. Druga listina se tudi nanaša na afero. Iv sreči ima BoVen tozadevne prepise in pomožni državni tajnik je izjavil, da nima ničesar proti temu. ako se prepisi prilože, mesto izvirnikov. O vsebini obeh spisov vojni tajnik Taft neče poročati. Predsednik Roosevelt je pozval v Washington Avery Andrewsa. predsednika asfaltnega trnsta, da mu pojasni glede denarne nakaznice $10,-<100. Andrews izjavlja, da je ono nakaznico le promenjal in dal Loomisu nakazani denar. To je vse. kar je znanega z ozirom na nakaznico. Toda vojni tajnik Taft bi rad poizvedel podrobnosti. da pride tako vse na dan. Slovenske novice. — Iz Denverja, C-olo.. se nam po-"i;ča, da je bil tamkaj Josip Rigler, kteri je dne 17. februarja t. 1. stre- ial na rojaka Jakoba Bozoviearja. ibsojen na leto dni težke ječe. — Dasiravno velja za državo Colorado zakon, "kteri določa S urn o dnev-10 delo, dela dosedaj k večjem le jed-ia osmn:; delavcev jxj 8 ur na dan. — Mnogo slovenskih rodbin se je naselilo na Sugar-beet Fields. Tako samo iz Fdvrije 10. Delo obeta dobro. (Nove rudotopilniee, mlini in železnice.) Roparji so vstrelili uradnika. Chillicothe, O.. IS. maja. Ko sta leputv šerifa We i ga na iti Mortimer skušala aretirati neeega roparja, je dednji vstrelil Weigana v prsi in všel lasiravno je Mortimer petkrat nanj vstrelil. Končno so meščani vjeli ro-narja na ITunsinger Islandu, dve milji južno od tukajšnjega mesta. Jetnik mestic in trdi, da se imenuje Oskar Evans, rodom iz Georgije. Sandominške finance. Baltimore. Md.. 17. maja. Dr. J. II. Hollander iz Baltimore, kteri je nred kakimi 6 tedni odpotoval v San Domingo kot predsednikov posebni odposlanec, da preišče finančno in ekonomsko stanje imenovane republike, vrnil se je danes v Key West, Fla. in potuje direktno v Washington. O stanju financ neče poročati. "Ante urbem conditum". Andrew Carnegie namerava blizo Haaga na Nizozemskem zgraditi mednarodno mesto, čegar meščani bodo živeli le umetnosti, znanstvu in med narodnem bratstvu. Pri tem nimamo kaj govoriti, toda svetujemo, da se imenuje ono mesto — Crank City. Brata utonila. Oeorge O ask ill in njegov brat Tom, prvi star 21 in drugi 10 let. doma iz -lulinstowna. N. J., sta včeraj popolu-lne vtor.ila v Jones Pondu. Oba sta sedela z prijatelji v čolnu, kteri se je prevrnil. Ostali čolnarji so se rešili in prišli plavaje na obrežje. Par ur kasneje so trupli obeh nesrečnih bratov vendarle našli. Pretep na parniku. Tacoma, Wash.. 18. maja. Xa parniku Conteimial, kteri je dospel semkaj iz San Franeisca, Cal., vršil se je včeraj pretep, pri kterem je bilo več pretepačev ranjenih, dočim so trije najbrže padli v morje. Možtvo parni-ka namreč ni bilo unijsko, m ko je 1< spel parniik semkaj, prišli so na "irod linijski mornarji, kteri so s pretepom ta-koj pričeli. Dvojna ločitev. White Plains, N. Y., IS. maja. Sodnik Gavnor dovolil je danes ločitev zakona John Martinidesu iz Yonker-sa, N. Y . in sicer že v drugič, kajti v prvič se je Martinides ločil že leta 1S00. NAJSTAREJŠI VETERAN. Hiram Cronk umrl v 105. letu svoje dobe in pokopan na mestne troške. Jedini veteran iz vojake proti Angliji, ktera se je vršila leta 1S12, Hiram Cronk, je umrl v starosti 105 let. Ker je zadnji izmed bojevnikov one vojske, priredilo mu je mesto New York len vojaški sprevod, dočim je njegovo truplo ležalo 21 ur v dvorani mestne hiše, kjer so meščani ves dan kropili pokojnika. Ljudje so v dvoj-nean redu prihajali in odhajali, in si-eer v tolikej množini, da je moralo 100 policajev vzdrževati red. Včeraj so starega vojaka pokopali. Pogreba se je udeležilo: oddelek policajev, 14. polk, stotnija C 2. brigade in razne veteranske delegacije. Pokojnika so pokopali na pokopališču Cypress Hill. Noetova ladija. Cerkvena organizacija American Bible League naznanja, da zamore dokazati, da sta bila Noe in njegova "barka" v resnici kedaj na svetu. Člani imenovane organizacije so to vprašavanje' proučavali povodom zadnjega snežnega viharja... Obujeni riti j* Halifax, N. S.. 18. majn. Semkaj se poroča, da je vlad.* republike Uruguay zaplenila ribiSki parnik Agnes g. Dcnobue in z njim zajedno 400 kož morskih psov, ktera so ribiči nalovili v uruguayskem vodovju. Ribiče so poslali v zapor od 6 mesecev do 3 let. Angležka vlada pošlje sedaj vojne ladije proti Montevideo. Madame s'amuse. Zabave Newyorcank. VČERAJ SO NAŠLI IN ZAPRLI ŽENSKO IGRIŠČE. ZAPRLI SO LE LASTNIKA ZAVODA. . Vjete "damice" so izpustili potem, ko jih je kapitan oštel. "ROUGE ET NOIR." V newyorskem Tenderloinu, v okolici 43. ulice in G. Ave., imeli so včeraj pasanti priliko iz vsega srca se smejati iu prirediti raznim elegantnim in z diamanti okrašenim damam burno ovaeijo. Pred neko hišo na 43. idici. se je namreč vstavil patrolni voz i" potem so prišle dame jedna za drugo, \se do skrajnosti rudeče iz hiše in so kakor hitro mogoče, zavile krog bližnjega vogla. Policijski kapitan onega okraja, . John O'Brien je izjavil, da je bilo v onej hiši igrišče, ktero je policija že dalj časa opaževala. ne da bi zamogla dobiti posebnih dokazov. Radi tega so se morali detektivi poslužiti zvijače. Poslali so torej po nekem dečku lep šopek vijolic v hišo in mu naročili, naj reče, da so cvetlice namenjene ne-kej igralki, ki stanuje v onej hiši. Ker so bile med tem, ko je deček govoril s žensko, ktera mu je odprla vrata nekoliko odprta, skočil je O'Brien k vratom in odšel takoj v notranje prostore hiše. na kar so mu sledili tudi detektivi. « Tukaj so prišli v veliko sobo, v kterej je 13 žensk igralo roulette in ''Rouge et Noir". Ženske so takoj bežale, kakor kokoši in dasiravno so policaji skrbno pazili, se je vendarle liekterim damam posrečilo uiti po strehi v sosednje hiše in od tam na prosto. One. ktere so vjeli. je kapitan podučil o morali in sicer na tak način. da so skoraj vse jokale. Na j preje jim je naznanil, da jih bode dal prepeljati na postajo, toda, ko so se nektere onesvestile, se je omehčal in jim dovolil oditi domov. Lastnika igrišča, 33 let starega Fr. Rava. so zaprli in zaplenili vse njegovo igralno orodje. Proti Japonskej. Bitka se bliža, Spor in prekop. Rusija in Indija. Dobava msterjalij. Dogodki v Rusiji. ROZESTVENSKOVO BRODOVJE PLUJE PROTI OTOKU HAI-NAMU. — GROMENJE TOPOV PRI OTOČJU PARCEVAL. V kratkem je pričakovati obleganja Vladivostoka. Konzuli ostav-ljajo mesto. NA MANDŽURSKEM BOJIŠČU. VSTAJA NA FILIPINIH. Ameriške izgube v bojih na otoku Jolo. Wash:.igton, 18. maja. Vojnemu oddelku se poroča iz Manile o bojih z Moroti na otoku Jolo: ''Podrobnosti o bojih med našimi četami in Moroti na otoku Jolo še niso znane, pač so pa znana imena usmr-tenih in ranjetrh vojakov. General Wood še ni priposlal poročila. Brzojavna zveza v Jolo in Z-imboango je več dni pretrgana in sedaj jo popravljajo. V bojih dne 2., 3., 4. in 5. maja so oili št: je vojaki r.^mrteni, dočim je 21 ranje-aih. * -o-- Chadwickova je imela od leta 1901 nadalje $3,210,000. Cleveland. Ohio, IS. maja. Znana finančna umetnica Mrs. Cassie L. '"hadwickova je danes ča-sniškim po-ročevalcem naznanila o svojem poslovanju od pričetka svojih finančnih ne-prilifk nadalje. Od 1. januarja 1901 nadalje imela je -1=3,210.000. Od te velikanske svote izposodila si je le 900 tisoč dolarjev, ves drugi denar dobila je od raznih fondov in raznih prodaj. V aprilu ali maju 1901 sem bila dolžna le $53.000. Dolgove sem poplačala. Nato se mi je nudila prilika dobiti na moje ime vrednosti v znesku 400 tisoč dolarjev. To svoto sem dobila '>rez varščine. Ta denar je bil izgubljen. Vrhu tega je izgubila še drugo r>osojilo v znesku $200,000. Da pa na-lomesti izgubljeni denar, morala je zopet izposoditi nove svote, za ktere je plačala velike odstotke. Vsega skupaj je izposodila $900,000 toda od vsega skupaj jej je ostalo le $175,000. Predsednikov zaslužek. Predsednik Roosevelt piše !knjigo in poleg tega tudi članke o svojih doživljajih na lovu v'Coloradu za nek mesečnik. Ker kongres ni hotel povečati predsedniku plačo, si mora predsednik Roosevelt na drug način pomagati do zaslužka. Otroci potrebujejo nove obleke. Washington, 19. maja. Konzularni agent Zjed. držav, Rihard S. Greener, brzojavlja iz Vladivostoka našej vladi, da so ruske oblasti pozvale vse konzularne agente, na ostavijo Vladivostok. Zajedno so dobili dovoljenje, da se nastanijo v družili obmor-kim mestih v Sibiru. Greener se bode preselil v Habarovsk. Pred obleganjem Port Art burja so ruske oblasti izdale istotake odredbe, iz česar je sklepati, da se bode obleganje Vladivostoka kmalo pričelo. Tokio, 10. maja. Tukajšnje mini-sterstvo inostranih del naznanja, da je dobilo od nemške vlade obvestilo, da nemško vojaštvo ni nikdar zasedlo mesta Haicliou. kakor se je poročalo počet kom tega tedna. Prelaz Gunshu, Mandžur, 10. maja. Tukaj že več dni dežuje, tako. da po cestah ni mogoče nikamor priti. Obe sovražni si vojski morata počivati. Povsod i je že vse zeleno, kar je zlasti za operacije konjiče zelo ugodno. Japonci utrjujejo svoje levo krilo in pošiljajo pomožne čete v Korejo, toda na fronti ni opaziti kake pro-mene. Pri Fenghui je manjši oddelek ruskih pešcev in konjiče napadel Japonce. toda Rusi so kmalo na to zopet odšli. Tokio. IS. maja. Ker je admiral Iiožc st vcJ ski j 7. »svojim brodovjem ostavil luko Honkolie in odplul proti severu, se zopet govori, da mora vsaki čas priti do bitke. Rožestvenskij je sedaj, ko se je preskrbil z potrebnim premogom in drugimi potrebščinami, v stanju, da prične z bojem ka darkoli se mu poljubi. V mornaričnih krogih so mnenja, da bodo Rusi izvršili v kratkem kako demonstracijo v bližini otoka For moze in otočja Pescadores, na kar bodo od pluli proti Vladivostoku. Toda vse to je naravno le domnevanje in vse je odvisno od admirala Rožest venskega, oziroma njegovih načrtov. Semkaj se poroča, da so pogodbe niki, kteri so preskrbeli rusko bro-dovje z premogom in provijantom, dospeli na indokitajsko vodovje že pred prihodom Rusov, z kterimi so se dogovorili, da se snidejo v zalivih Kamrami in Honkuue. Ta vest še ni po trjena. Saigon, 18. maja. Oba ruska bro-dovja sta se združila dne S. maja in sicer izven teri t opijal nega vodovja Dne 14. maja je vse rusko brodovje odnlulo proti iztoku. Petrograd. IS. maja. Vesti o Ro žestvenskovej bolezni in nameravanem odstopu so popolnoma neosno-vane. Pobočnik mornaričnega ministra. kapitan Zilotti. naznanja ura doma. da Rožestvenskij ni naprosil za dopust, dasiravno ni popolnoma zdrav. Admiral Berilev odpotuje v Vladivostok, da prevzame potem, ko bodo Japonci na morju poraženi, vrhovno povelje vsega brodovja na Iz toku. Tem povodom dobi Berilev isto dostojanstvo, kakoršno je imel pokojni podadmiral Makarov. Car Nikolaj pozval je danes Beri leva v Carskoje selo. Singapore. IS. maja. Semkaj došli nemški parnik Segovia naznanja,, da je dne 15. maja srečal 40 milj daleč od ria Varella 40 ruskih vojnih ladij. Honkong, IS. maja. Nek poročevalec, kteri je nedavno odpotoval od tukaj v zaliv Kwangchau, je zvečer dne IG. t. m. videl 160 težko obloženih kitajskih džunk, ktere so vozile pro-vijant ruskemu brodovju, ktero je bilo zasidrano 20 milj južno od rta St. Jean. Hue. Cochinehina. IS. maja. Semkaj dospeli pamiki poročajo, da so čuli pri otočju Paracel gromenje topov. Tuka$ se zatrjuje, da je plulo brodovje japonskega podadmirala Ka-mimure že proti Rusom. Vest še ni potrjena. VSLED TAFTOVE ODREDBE GLEDE NABAVE MATERIJ ALIJ ZA GRADNJO PANAMSKEGA PREKOPA, NARAŠČA NEZADOVOLJNOST. Mornarični tajnik Morton, poštni ravnatelj Cortelyou in tajnik Shaw postanejo zasebniki. PROTESTI. Washington. IS. maja. V vladinem kabinetu opažati je spor. kteri je natal radi carinskega vprašanja, k. V je prišlo v ospredje radi odredbe vojnega tajnika Tafta glede nabave za radnjo panamskega prekopa potrebnih materijalij. Trije člani kabineta, in sicer oni. kteri st> doma iz za pada. e z tozadevno predsednikovo in Taf-tovo politiko ne strinjajo in eden izmed njih je že izjavil, da je za to odgovoren Taft, ne pa predsednik. Znano je. tla bode tajnik državnega zaklada spomladi ostavil kabinet. Njegov tovariš Wilson sočuvstvuje ž njim. dasiravno ne namerava odstopiti in Shawn pomagati pri pripravljanju prihodnjih predsedniških volitev. Ostali člani kabineta se za to vprašanje ne zanimajo mnogo in so na strani predsednika. Mornarični tajnik Morton in poštni ravnatelj C. Cortelvou sta tudi pripravljena na odstop. Tudi pravosodni tajnik Moodv ne bode ostal dolgo v ožjem krogu predsednikovem, tako, da boile mor-la že tekom jednega leta ves kabinet organiziran. I>anes je pri tajniku Taftu protestiral proti nakupu inozemskih parni-kov Winthrop L. Marvin, kteri je dejal. da bode imela vlada vsled tega mnogo sitnosti. Taft je sprejel te grožnje hladnokrvno na znanje in odgovoril. da bode z sitnostmi že gotov. komentar "novega vremena" o govoru angležke-ga ministerskega predsednika balfot/ra Učinek carjeve odredbe glede politike na Poljskem in Litvinskem. zvestoba židov. Koze v Nyacku. Nyack, N. Y., IS. maja. Med de-lavei, kteri so prišli semkaj, da delajo v Haverstrawovej tovarni, so koze nastopile epidemično, vsled česar je ljudstvo zelo razburjeno. Zdravstveni urad je ukrenil vse potrebno, da prepreči razširjanje nevarne bolezni. Železnica je nedolžna. Harrisburg. Pa.. IS. maja. Tukajšnja coronerjeva jury izdala je svoj izrek o železniš-kej katastrofi pri So. Harrisbnrgu, kjer je bilo nad 20 ljudi usmrtenih in nad 100 ranjenih. -Jury izjavlja, da železnična družba Penn-svivania ni zakrivila katastrofo. Najnovejše! Jetika se ozdravi v Greenlandu. Washington. IS. maja. Najnovejši projekt je: zdravljenje jetike na Greenlandu. O tem je namreč tukajšnji zdravnik dr. Frederick Solion prepričan. On je dvakrat spremljal Pearvja na njegovem potovanju in sever. Pri prvem potovanju je bil .i-3-tičen Ko se je pa več mesecev mudit v greenlandskih fjordih, je popolnoma ozdrave1. Uzrolk, da je ozdravel, je bil po njegovem mnenju tri mc-ec. trajajoči dan arktičnega poletja. Sedaj nameravajo ra^ni tukajšnji meščani dne 15. junija potovati s parn.-kom Havana na Greenland. Kot po*.-nike bodo vzeli seboj le take jeticne ljudi, kterih bolezen še ni prekorači! i prvega stadija. -o- BOJE SE ŽENITVE. Neka postarana devica, vprašala je inteligentnega mladeniča, čemu se mladeniči boje zakona. "Bojimo se ker se nam dozdeva, da dekleta delajo vse raje. nego kuhajo in gospodini-jo. Znano nam je, da je ono glavni vzrok vseh ločitev zakonov. Toda kuhanje je drago in škodljivo, ker pokvari želodec, provzroči dispepsijo in stori možkega nezadovoljnim. Ljubezen izgine. Zopet v družili slučajih človek pronajde, da je kuhinja dobra toda želodec je slab in posledice skoraj iste. V obeh slučajih bode Trine-rjevo ameriško grenko vino ozdravilo želodec in ga prisililo, da postane dovolj krepek, za sprejemanje najtežjih jedil. Ono ozdravi dispepsijo, slabo prebavljanje, očisti kri in jo pomnoži, ojači živce, in omehča mišice. Na svetu ni boljše tonike in kričistilca. V lekarnah, Jos. Triner, 799, So. Ashland Ave. Chicago, HI. Petrograd. 10. maja. Rusko časopisje se-'aj komentira govor angleškega ministerskega predsednika Bal-f'oura glede < hrambe Indije. "Novoje Vremja" odkrito priznava, da jej ni prav ono. kar počenja Anglija v Afganistanu in Perziji ter dvomi o iskrenosti po Angliji izraženega zbli-žanja med Rusijo in Anglijo, p.item nadaljuje: "Mi bodemo pustili Anglijo v Afganistanu v miru. ako ustavi Perz:jo. kjer imamo obrtne in trgovske koristi, ne pa politične. Mi ne želimo povečati svojega ozemlja. Anglija pa sanja o spremenitvi Perzijskega zaliva v anirležko vodovje in o zvezi Indije z Egiptom po železnici. Rusija ne zahteva 'kaj druzega. nego da ostane Perzija svobodna in neodvisna." Petrograd, 10. maja. Rusko časopisje je d n oglasno livali carjevo ; > tiko nn Poljskem in Litvinskem, o kterej je car naznanil s sv<-j:m ukazom z dne 10. maja. Carjev ukaz bode odstranil skoraj vse nezadovoljnosti. "Novoje Vreanja" piše: "Od vstaje leta 1S63 naprej znajo premišljeni Pol ja'ki cen t i zjedlnjenje njihove dežele z Rusijo oi uverjeni -mi. da nam carjev ukaz jamči, da se želi Rusija poravnati z vsemi sorodnimi narodi." Alek-andrapolj, Transkavkaz, 19. maja. Včeraj zjutraj so našli na ulici nekega policaja usmrteneira. Policaja so nepoznani lopovi nepopisno pretepli, mu odrezali ušesa in mu iztak-nili oči. Varšava, 18. maja. fgledni židovski trgovci mesta Varšave pripravljajo udanostno adreso, ktero bodo po po-sebnej deputaeiji vročili carju. V ad-resi obsojajo delovanje židovskih agitatorjev. Petrograd, 18. maja. Kot naslednikom odstoplega ruskega poljedelskega ministra Jermolova zamorejo biti imenovani knez Šterbatov iz Moskve, general Sukomlinov, bivši gubernator Herzonske gubernije, in Gorenikin, bivši minister notranjih zadev. Jer-molov je baje moral odstopiti radi svojih nepraktičnih nazorov o vprašanju delitve državnih domen. Dva delavca ponesrečila. Lambertsville, N. J., 19. maja. V Slianleyevem fkamenolomu padla je včeraj velika skala na dva italijanska delavca, ktera je kamenje p^P0!0011111 zasulo. Ko so j;i odkopali, bil je jeden že mrtev, dočim je drugi smrtno ra-njen. Kupovanje premogovih rovov. Kittanning, Pa-, 18. maja. Sedaj so vsi premogovi rovi severno od Kiski-minetas Riverja pokmpljeni. Rove je kupilo 67 raznih družb. Samo jedna družba, je kupila 1Q0 rovov. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Deutschland IS. maja iz Hamburga s 074 potniki. Koenigin Louise IS. maja iz Genove z 2024 potniki. Graf Waldersee IS. maja iz Hamburga z 2543 potniki. Dospeti imajo-Hudson iz Havre. La Fontaine iz Havre. Armenia iz Hamburga. Numidian iz Glasgows. La Gascogne iz Havre. Baltic iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Etruria iz Liverpoola. Giulia iz Trsta. Philadelphia iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kroonlarid iz Antwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. Armenian iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Oapluli so: Cedric 19. maja v Liverpool. Odpluli bodo: St. Louis 20. maja v Southampton. Columbia 20. maja v Glasgow. Vaderland 20. maja v Antwerpen. Koenigin Louise 20. maja v Genovo^ Lucania 20. maja v Liverpool. Pretoria. 20. maja v Hamburg. Chicago. III.. 10. maja. Vprašanje glt di končanja št ra.jka tukajšnjih voznihov zojvet skoraj zaspalo, tako d:, n iru t-aj za sedaj še ni pričakovati. To je p ivznu-il vodja Shea, kteri neče o posredovanju ničesar vedeti. Vsled t« ::a je Gompers odpotoval v Dayton. Ohio, od kjer se vrne v Chicago zopet v nedeljo. On je izjavil, da se čudi, da štrajkarski vodje ne-čej je včeraj zopet do raznih pretepov med štrajkarji in ne-unijskud di tavci. Na 22. ulici in Indiana Ave. bil dalj časa ves pro-met u-'i.it n. Policaji so morali skoraj povsod i zelo energično rabiti svo-je kole. Chicago. IU.. IS. maja. Predsednik Cornelius P. Shea od unije voznikov prir-el je danes resno zanimati za gibanju v prid miru. On izjavlja pa k!.j :1> t- • n. da še d« -< daj ni storil kak' ! rake v prid sklenitve miru. S! a: va izjava je iznenadila vse one. l-:t< ri se zanimajr za štrajk. Sedaj tudi Mr. Gompers izjavlja, da do-sedaj še ni storil ničesar za poravnavo štrajka, ker dosedaj še nijedna stranka ni zaprosila za arbitracijo. "•LAS NARODA" List slovenskih delavcev t Ameriki. Urednik: Editor: 2MAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 10* Greenwich Street, New York City. Na let« velja list za Ameriko . . . $3.00 " m1 leta............. 1.50 Za Evropo, it vse Ino.......4.50 " pol leta.......2.50 «4 4« ietrt lcta...... i 75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. Cerkveni trust. "GLAS NAHODA" iihaja vsaki dan ix-vzeaši nedelj in praznikov. Kam z milijoni? stroji; — baterije japonskega Gibraltarja bi začele grmeti in ruske križarke bi bile v pravem pomenu besede raztrgane na kose. To zabavo so si hoteli privoščiti smrtni so vragi Rusije v Tokiju! In res, rusiko brodovje si je upalo dalje in dalje. Bilo je krat-kih pet ur oddaljeno od Yokohame. Le tri male topničarke so bile vsidra-ne pred vokohamsko bogato Inko. Vse je vedelo, da se bližajo mestu ruski pomorski Ikolosi. Na obrežjih je stalo vse Črno ljudstva in v mestu je vladala velika napetost. Vtis je bil uprav grozen, ali nikdo se ni bal, nikdo se ni tresel, kajti vlada je v eno-mer kričala: "Brez strahu! Nobene nevarnosti !'' Vse je čakalo nestrpno na izid in je slepo zaupalo vladi. Za hrbtom ruskega brodovja so med tem Ikrižale tri do štiri japonske bojne ladije. Te ladije so prežale na trenotek, ko bi prijadralo rusko* brodovje v morsko ožino in bi potem takoj prihitele in zaprle izhod, da bi nobena ruska kri žarka ne mogla oditi podmorskim minam in baterijam Yo-kozuke. Japonci so računali na vroče-krvnost in bravuro ruskih pomorščakov — tako blizo japonskega obrežja! Pa bi ne jadrali pred Yokohamo in ne vrgli vsaj nelkoliko bomb v mesto?! To bi odmevalo po celem svetu. In ie tako prosta pot — brez vsake ovire! Ali ne! Japonci so delali račun brez ruskega krČmarja, — njih veselje se je spremenilo v pusto — razočaranje! Rusko brodovje je hotelo za norea imeti tega sovražnika in — ni šlo v past! Jesen je tik pred pastjo obrnil in pokazal Kamimuri — hrbet. Zdaj pa jo je ubral Ivamimura za njim, — ■ni bil več ''nesposobni admiral", ki zasluži biti odstavljen, zdaj se je po žuril, da bi Jesena vendar še dobil v pest, ko se mu ni posrečilo zvabiti ga pred Yokozuko. Yotkozuka pa je vendarle imenitna trdnjava, da malo tacili, — pravi japonski Gibraltar, — o kterej je neki strokovnjak dejal, da brani "trebuh in vrat" Japonske, — ako pa tudi • * srceJto se ne ve. Japonski Gibraltar. Žensko dijaško društvo. Na vseučilišču v Bonnu so vseučiliŠke dijačke ustanovile svoje društvo "Hilaritas". To je prvo samostalno žensko dijaško društvo na Nemškem, ki se je takoj s svojimi 34 članicami pridružilo vojno je Jjpcnsf.ca s pomočjo nemški1 . ang ežkri in ameri-skill iuž.Muij 'v zevu i . t v -redi morske ožin-j ru ti a. pri vhodu iokijske-ira zaliva na ne/.iur i: skali Y-.>kozn":a. ki neposredno čuva nad bogatim rac-stem Yokohama, trdnjavo po vzora one v Gibraltarju, le še enkrat tak« mučno. Ak<> si predstavljamo Bosporus zaprt po taki mogočni trdnjavi obsejani * rog in okrog z neštevilnimi minami, ali si moremo misliti, da bi kaka velesila mogla priti v Carigrad^ Tn Toki«, in Yokohama sta mesti, ki ju brani pred sovražnikom mogočna nepremagljiva trdnjava Yokozuka. Vse ladije, ki vozijo skozi morske ožino, jadrajo mimo Yokozuke silne počasi in z največjo previdnostjo. Pri tej vožnji se morajo poslužiti specialistov. ki poznajo razmere, ker pod vodne mine menjavajo od časa do ča s a svojo lego. Pred ladijami vozi pre vidno mali parnik, da jim kaže pot a od brega in od strežnih brodov s< čujejo v enomer signali. Od prav* trdnjave ni skoro ničesar videti; ni< ko sivo skalovje, sploh pa krasna oko lica. Drevje, grmovje — vse v naj le|>šem cvetju! Ladije vozijo nad pe klom. a v krasotah bajke. In ta Yokozuka je namenjena v se danjej vojni iirrati velikansko ulogo. Enkrat bi jo bila že igrala. Čitatelji časopisov se morda še spominjajo na predrzen izlet ruskega vladi.vostoškega brodovja pod admiralom Jesenom, ki si je upal skoro v vodovje najvažnej šib japonskih luk. Vkljub silnemu ogorčenju, ki je zavladalo na Japonskem zaradi nesposobnosti admirala Kamimure, da bi ruske križarke vjel, ni vendar iz-gubil nikdo zaupanja do vlade. Tudi izmed ptujcev, bivajočih v velikem številu v Yokohami, ni nikdo občutil strahu — vse je zaupalo japonskej vladi. Le tega nikdo ni vedel, kaj pomeni ta "nesposobnost" edmirala Ivamimure in zakaj da ni odstavljen. Ali vlada je vedno odgovarjala: Ruske križarke se sicer nahajajo v ja ponskih vodah, a nevarnosti ni nobene ! In to je zadostovalo! Danes je že stvar pojasnena. Kam im ura je imel nalog ruske križarke zvabiti v zasedo in jim dati prilifeo, da bi si upale daleč v japonsko vodovje, pred ono irrozno Yokozuko. Kamimura se je hotel Jesoaa navidezno izogibati in mu puščati prosto pot, potem ga pritiskati ob straneh in ga poditi pred seboj. Ko pa bi bili ruski kolosi v pod-minironem vodovju, takrat pa bi za-i Želi delovati pod njimi peklenski Prisega in dvoboj pri ljubljanskih lintvernih. Hlapec Ahac Teleban se je vdinjal pri posestniku v ljubljanskem predmestju Juriju Čuku za letnih 120 kron. p-ir eajgastih hlač, dva predpasnika. par škornjev, vsako nedeljo in praznik pakelc tobaka, vsalk dan pa proste žveplenke. Na tepežnji dau je prišel, ko je ravno družina večerjala. Ej, to so ga gledali! Visok, suh fant, kakor fižolova pre-kla! Na glavi mu je ponosno čepel ozkokrajni klobuk s pavjim peresom, raemanovim krivčkom, vejico rožmarina in majarona ter rudečo zaponko. Živo zelen žametast telovnik je krasila debela verižica s ključem, konjsko glavo, kravjim zvoncem in dvema oguljenima tolarjema. Škoraji-meksikainarji so baje ravno došli iz eevljarjevega ateljeja — cvilili in škripali so, kakor čieeva samokolnica. Ponosno je kadil "ta kratko" in tako sukal roke, da se je moral opaziti debel, širok prstan (mimogrede povedano: gotovo bi z njim ubil bika) z mrtvaško glavo! Na Cukovo ponudijo, naj zajme z družino, je odgovoril, da je ravno prišel iz "avskoha". Čukova Jera — prva dekla — ga je tako ogledala, da je dvakrat zastonj usta odprla. Po večerji so molili ter se razkropili vsak v svoj kot. Ahac je ostal pri gospodarju. Imela sta važne pogovore. Jera je pospravljala po kuhinji, nje misli pa so se sukale okrog konjske glave. Po končanem delu je poiskala svoj "štibelc", kjer je še dolgo sedela na robu postelje ter mislila dalje na škornje - meksikajnarje. V teli sladkih mislili jo je zazibal opojni Morfej v spanje pravične, Oukove Jere. — Slutila ni, da v hlevu novo-došli hlapec sam sebi zatrjuje, da je Jera — "zavber deklič". Dnevi po potekali! Jera je bila prav ljubeznjiva in prijazna napram Ahcu, a najbolj pri obedu. Postavila je skledo na mizo tako. da je najbolj zabel j ena stran skledine vsebine gledala Ahc-a. Ahac se je seveda za tako izvanredno prijaznost revanžiral s tem. da je tolsti Jeri zajemal vodo iz kapnice. Ahac in Jera sta pogosto opravljala svoje posle v hlevu istočasno, govorila sta to in ono, ponajveč pa o srčnih nagibih! Polagoma sta razodevala, a do resnega zaključka, oziroma pri-četka odkritja tistih srčnih boli in trpljenja — vendar Še ni prišlo. Vendar pa enkrat mora priti na jasno, tako je trdil Ahac. "Jera" "Kaj?" "Tako si "fest dekle"! Pojdi greva v nedeljo v Šiško plesat! Ti ne veš, kako rad plešem! Sam ne grem, .dekleta nimam, plešem pa tako rad! Veš — z vsako se ne zavrtim — nisem fant za to! Jera, JerCka, ti si ravno za-me. Rad te» imam!'' Jera je bila pri teh sladko donecih besedah vsa iz sebe. Postavila je že molzni stolček !k volu, a se Še pravočasno streznila! "Jaz — bi — že šla — pa — pa... "No, kaj, JerčkaT" "Pa — bo gospodar hudi" . "Ej, odgovornost je moja reči" "Bom pa šla, če je tako!" Težko pričakovana nedelja je prišla. Po kosilu se je vrgel Ahac v parado in šel proti šentpeterskemu mostu na kraj sestanka. Od doma skupaj iti ni kazalo. Jera je oblekla pol ducata poskrob-ljenih spodnjih kril, rudečo janko in modro krilo z rožami, na glavo si je dela najbolj pisano ruto. Za slučaj snega je vzela seboj veliko zeleno ma-relo, Češ, da bi i Ahca varovala mokrote. Ahac je hodil ob Ljubljanici gor in dol, gledal kasarno ter nestrpno pričakoval Jere. Prišla je. Ahcu se je zdela v mavričnih barvah naravnost prekrasna. S ponosom, radostne duše sta stopala drug poleg druzega. Tako sta prišla v sladkih pogovorih do frančiškanske cerkve. Pod stopnicami je prodajala mlada Italijanka pečen kostanj in odpustke. Ahac je stopil z Jero kštan*"u in rekel: "Jera, le zberi, kar ti je najbolj všeč i" in začel zbirati rudeče srčke z hstkd. "Ej, jej, oje j, Jera — ta — ta: "Če b' luštna ne b' bila, Ne b' hodil za njo; B' ji figo pokazal, Pa brcnil z nogo !'' Jera je vzela dva srčka iz poprovega kruhka. Italijanka jima je zavila zbrano in še malo roks-dropsa. Tramvaj je ravno pridrčal in naša znanca sta vstopila. "Do Šiške!" reče oblastno Ahac. "V Šiško ne vozi", odvrne sprevodnik. "Je, pa ustavite, greva pa peš!" "Prej ne, ko pri pošti!" Pasje evilenje! Tramvaj postoji. Ahac jezno izstopi in pripomni Jeri: "Le glej. da tvoje kikle — ta grda pasja smrt — v Škripce ne dobi. Se psa gre povozit — tvoji medeni srčki in roks-drops ji pa gotovo bolj dišijo, kakor ta pasja steklina!" (Ko nec prihod n j i č.) KU M Z. Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.45 in k temu se IG centov za poetarino, ker mora biti denarna posi-ljatev registriran*. Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke tu The Great Wabash železnice. Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z iz bornim vlakom "CONTDTENTAL LIMITED", kteri oetavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne pojtoludne v Rotterdam Junction t> "Continental Limited" iz New Yorka. Vozovi s komotnimi otvarjaj očimi se stoli prosti VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, I Chicago, St. Louis, Kansas City in' Omaha. Direktna zveza s Texasom,1 Mexico, Colorado, Los Angeles, San: Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevmika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-, ških vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York. J. E. BARRY, agent za turiste, I 176 Washington St., Boston. Mass. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino. Krasni postni parnik VADERLAND odpluje dne 20. maja ob 10.30 uri dop iz New Yorka v Antwerpen. Parnik na dva vijaka PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAVONIA odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop iz New Yorfia v Trst in Reko. Poštni parnik POTSDAM odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz .New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre. Nemški brzoparnik DETJT SCHLAND t odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik KROONLAND odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WTT.HF.T.M odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluibciiee na postaji, dovede k nam v pisiiro in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. ia sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za naveden* parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah purob rodnih družb. F&ANX 8AK&KK, 109 Greenwich Street, New York City. POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje t« naznanjam, da prodajam raznovrstna parobrodne listke, menjavam novec, ter odpošiljam denarje v staro dom* rimo. Postrežba solidna in poštena. Z veleupoštovanjem BOŽO GOJZOVIC Fvv «t JOHNSTOWN. * Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 517 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno IcegUlče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor IVIlacIič, 617 So, Center Ave., Chicago, I1L ■ o-o ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZAL AR, mL, Box 547, Forest City, Fa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.............. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City Fa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa, NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vi POROTNI ODBOR: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 8§7, Feregl City. Pa.___ RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom * * * * * * * * Philadelphia in Antwerpenom ■JJlLfRjvV'.i^V. , , ,...... , Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 12108 ton. ZEELAND..............H905 ton. KROONLAND FINNLAND... .......12760 toa .......12760 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto od 10:30 uri dopo-ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADEL^ PH1JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjili listkov še je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Buildin-, SAINT LOUS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — n.li na njene zastopnike. Cenjenim rojakom naznanjam, da so harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-"^i * tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 2«3 Bridge St., Joliet, Dl. Slovenci naj ne dvomijo več o vspehih, ktere doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan ====================== mnogo poverjenih priznanj. ========= OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI. Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku! Dne 2, aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolw 11a kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha: že sem mislila. et vrstic se plača 50 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosim«, da se nam tudi prejšnje bivali-sče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite nc;!ov. "Glas Nuroda" 109 Greenwich Street, New York City. Taiefon: 3798 Cortlana. Počakajte 7, vaiim blagoslovom, ee-j te na-i'ljt i<-ev >.► prevelike in priha-; j a jo prtj'o-r. —?>■! l'#tav:ie na<*eljeva-l nje — i ako in enak > irlase nasveti, j «'«iUar e .1 kda hode število let«'šnj.!i ns->e\je:n'ev večje. ne™o je bilo «»?)•• la .skih — m več. rejro j SlMl.OOO piv-]. ; :i \ lani. Ker vedo, da bodo raseljenci — iz Italije, Avstriji1 in Ii;:sije — leto? po svojem; števvi 3 -i milijon, so naši j patri.i-'.k- -kra/k.ost: razburjeni in j zoper z: • . da mora nekaj radikalni^ s:.»riti. samo da se na-j sieljevan. e. odroma moč naseljevanja j os.abi. Nkw -k i ". ktera inaee na-' ^t' ' - sklonjena, se pa, s :..'•: -i ne strinja. Or>a ..... :. : --državljane, da1 je . jt s.:. - . \ naseljencev, kteri so -n- i n .-s -poletja prihajali v An>--k" :z Ir-k.-. ^kan linavi je i:i i i Nemčije, pnmrorao isto tako 'know-j not h: n-j'-zibanje, kakoršno sedaj opažamo. Takratni domači Američani, j kteri so mislili, da je amerieanstvo v neva*Mo~:i. ~o 7 ,'ednakimi arprii-i men t i p:'tošiljalo naseljence, zlasti pa Italijane, na jng, se ne bixle dobro obnesel. kakor smo na tem mestu v "Gla-u Karoda*' že razmotrivali. Glavni r.aselniški komisar Sargent je o tem sam prepričan, kajti Italijani bodo morali tamkaj pri delu tekmovati s zamorci in s plačilom ne bodo zadovoljni Pole«: te?a moramo pa še omeniti, da se v novejšem času tudi domačini, fci bivajo na deželi« naseljujejo v velikih mr-stih, kar je zelo slabo znamenje. Naseljenci se po vsej pravici vprašujejo, čemu naj bi se oni naseljevali na deželi, ktero celo domačini osiavljajo. Zadnje ljudsko štetje v Iowi. ktera je polje !e!ska dežela par excellence, je dokazalo, da se prebivalstvo naj deželi zmanjšuje, dočim ono v mes;ih j narašča. In kar velja za Iowo, veljaj tudi za drusre države. Uzrdk? Časi, j v kterih je bilo dobiti zemljišča za, malo ceno, so minoli. Zemljišča so po- j stala tudi na deželi drasra in Število, veleposestnikov — mi jim pravimo še vedno farmerje — neprestano raste. Farmer, kteri je nekoč s pomočjo svoje rodbine in jednostavnejra orodja obdelal svoje polje. se je umaknil atnti farmer, potrebuje denarja iD zopet denarja. To je tudi naseljencem znano. Oni, kteri imajo denar — v novejšem času Rusi — se nastanejo v Nebraski, obeh Dakotah in v državi Washington. Oni so bili kmetje ob Volgi in taki ostanejo tudi pri nas. Oni pa, kteri pridejo sem po osodi, ali kizmetu, ostanejo v mestih in oni tudi niso nevarnost. KaJk or znano, je naš milijardar John D. Rockefeller najpobožnejši človek v Ameriki, ker inače bi gotovo ne dajal kaT stotisoČake za "preoibra-čanje" takozvanih malikovaleev. Radi te^a se tudi niti malo ne čudimo, Iko smo čitali v nekej, včeraj nam pri-poslanej reviji, da namerava sedaj napraviti tudi iz vere nekak — trust. Omenjena revija namreč naznanja, da je Mr. Rockefeller minolo nedeljo v nekej cerkvi na 5. Avenue v New Yorku priporočal konsolidacijo vseh cerkev Amerilke. Duhove« dotične cerkve je tudi zelo bogat, in Rocke-i fellerjeva propoved mu je tako ugajala. da je po končanej božjej službi iskreno in prisrčno stisnil Rockefel-j lerju desnico. Idejo, da se končno ustanovi tudi I ver^&i trust, odobravamo v vsem obsegu, kajti brezdvomno imamo preveč eerkev in še bolj preveč duhovnov. Slednji imajo, ker jih je toliko, premalo dela in baš to je vzrok, da ; zelo radi debatirajo po časopisju o posvetnih vprašanjih, kar je v pro-: tivju s sv. nauki. Ako bi pa morali ! ves teden, dan za dnevom od jutra do I noči krstiti otroke, poročevati zaljub-: Ijence in birmovati šolsko deco, potem bi .se gotovo bolj zanimali za vero. Tudi v politiko bi se ne vmeševali in bi molčali, ako se kedo drugi pojavi na političnem polju. Oni naj bi se pečal' le z otroci (krstom) in mrtveci (pekopanjem) — vse drugo, tako pri otrocih, kakor tudi pri mrtve-I <*ih. bi oskrbeli drugi ljudje. \ množili malih mestih Zjedinjenih držav je več cerkev, nego saloonov. To pomr-nja preobilo produkcijo in temu se mora priti v okom, kajti to je znak slabih časov. Za \"aikih 10.000 prebivalcev bi zadostovala jedna eerkev. Ako bi potem ob nedeljah ne bilo za vse ljudi v cerkvi prostora, naj bi mozki jedno-stavno tudi ob nedeljah delali, kakor -e to srodi delavcem Rockefellerjeve Standard Oil Co. Ako bi morali vsi delavci \.-a!ko nedeljo po 24 ur delati, potem b se naučili moliti, ne da bi jim bilo treba obiskovati cerkve. Ko bode končno cerkveni trust uspel do take popolnosti, da bodemo imeli le jedno samo cerkev, je bo-lc prav lahko kontrolirati. Dandanašnji ie lah'ko kacega duhovna zapoditi iz fare, toda nemogoče je pr?piešiti, da oni isti dušni pastir ne prestopi h ka-kej drugej veri, kjer ga sprejmejo z odprtimi rokam;. Kadar l»ode pa trust popolnoma organiziran, bode to izključeno. Kadi tega živela konsolidacija! NAJBOLJE Hi New York, ker to vtori naikitreje ia uinlid* Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare - Ba Zjodlnjon« državo Severno AmaHlty Sedež: Forest City*, Pa. Mnffiui h biio dno 8U ianuarja 1903 v drŽav) P«nncytvnnipb AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU, 31—33 Broadway, 4. flur. Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mia*. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calnmet, Mick. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ee pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. BOX 105. ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore. Pisarna odprta: od 9. ure rjutraj do & are popoindne vrcmfii nedelj tn prasni kar. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR0BN0STI Poljske novice. Kakšne vzroke morejo imeti razne interpelacije, nam svedoči sledeča smešna zgodba: Župnik Pastor poljski državni poslanec, ni hotel glasovati proti nujnosti soci-alistiškega predloga v zadevi smrti dragonea Hanglerja. Nato je Pastor za nekaj dni šel domu. Ko se vrne na Dunaj, vpraša prve klobuke tovariše, ki jih dobi. kaj je novega. Grof "Wod-zicki se pošali, češ, da je cesar zvedel o njegovem zadnjem postopanju in je vrlo nezadovoljen ž njim. Ta šala je krožila dalje in našla pot v svet. "Kuryer Lwowski" je imel o nji daljši članek z naslovom: "Izza kulis poljskega kola". In 11a to se je stvari polastil socialist Breiter, ki je te dni v posebni interpelaciji resno razložil to šalo in pozivlje v nji vlado, naj vestno preiskuje to zadevo. Menda res ni nobena stvar tako neumna, da bi je socialisti ne verjeli. Delavska društva v Avstriji. Koncem 1. Ifl04. je bilo v Avstriji S574 delavskih društev. Zakon na Švedskem proti stavkam. Švedska vlada je predložila drž. zboru zakon proti stavkam. Rusko - japonska zveza. Japoci sedaj že spoznavajo, da pravzaprav vlačijo kostanj iz žerjavice za Angleže. ker so se dali nahujskati k vojski z Rusi. Londonski dopisnik "S. Pet. Ved." navaja sledeče važne besede iz zelo vplivnega finančnega japonskega lista "Ive j za j Zasši": "Ne pričakujemo, da bo Rusija na Daljnem Vzhodu popolnoma in za vselej uničena. Če jo odstranimo iz Mandžurije. ne moremo je vender nikoli iztisjiiti iz Sibirije. Z orožjem je mogoče samo zabraniti rusko nadvlado v Mandžuriji in na Koreji, toda poizkušati popolnoma jo uničiti, pomeni zidati podlago za nove spore. Potem takem glede na popoln mir na Daljnem Vzhodu treba po končani rusko japonski vojski skrbeti za rusko - japonsko zvezo." Avstrijski mornariški častniki pri sultanu. Dne 22. t. m. so bili povabljeni avstrijski mornariški jastniki k sultanu. Avstrijski poslanik pl. Cali-ee je častnike predstavil sultanu. Nato je bil slavnostni obed. pri katerem je bil navzoč tudi sultan. Sultan je odlikoval poveljnika avstrijske eska-dre kontreadmirala Pietruske » 7999999999999? MALA OZNANILA. Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodar;e, ki iščejo de lavskih močij /aznih slofev. ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dati malega oznanila v naš list, ako imat.} kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh. Cena za enkratno urrščenje, če oglss ne obseira več kot 7 vrst, 25c., za 4kratno 75e Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za ledno uvrščen jo 40c. in za 4kratno $1.25. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svota naj se pošlje z rglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah ali po Postal Money Order. Za trgovce, obrtnike, salconerje itd. posebna prilika in posebne cene! Kje so MARIJA HLABŠE, MARIJA ADAMIČ in F ANI TURK? Vse tri so doma iz Loža na Kranjskem.1 V Ameriko so odpotovale dne 3. j aprila 1905. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj ga izvoli naznaniti na upravništvo '' Glasa Naroda". (19-22—5) NA PRODAJ. Zaradi odpotovala prodam svoj popolnoma urejeni in lepi -: SALOON, :- ki se nahaja ob cesti z velikim prometom. Pohištva je pri saloonu za 16 fantov; poleg tega je tudi plesna dvo-rana in igralna miza. Jako ugodna prilika za kupca. Natančna pojasnila daje lasfcntSk: JOHN MLAKAR, Saloon & Boarding House, 278 Grove St., Milwaukee, Wis. (1S-22—5) Rojakom v Coloradu naznanjamo, i la nimamo v Pueblu nikacega zastop-lika za prodajo parobrodnih listkov. Tekteri železniški agent je pravijo, da o z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, :amor se jim ljubi, le nikdar k nam, lasi jim odvzemo denarje za brzojave. !ato rojaki v Coloradu bodite opozor-eni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za pamik, kupite tam le železniški listek do New Zorka. Frank Sakser. ROJAKOM priporočamo našega zastopnika Mr. JANKO PLESKOTA, ki se mud! se daj na potovanju ter bode obiskal cenjene somišeljnike in naročnike po vseh večjih krajih Zjedinjenih držav. Dotičnik je pri nas že več let vsluš-ben ter ima pravico pobirati naročni no za list, sprejemati naročila za knjige, oglase in drugo. TJpravniitvo "Glasa Naroda" SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni rnožkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in naj radi kal neje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. Sto li zdravi ali l>oliii pilite po to knjigo ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker ie tudi preskrbel da se: —<> tisoe knjig- zastonj razdeli med nas narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite l^njig-o pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju bolezni najliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS, 3IEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom (trosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove. Rojaki »racajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tudi slike. * * * * * JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, kfl vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Torka traja manj ne£o tli dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pri: C. M.C0X HX. POST, Aas't Ticket Ajort, City Ticket Agat 313 IV. Main St., Pucbto, Colo. Math. Grahek, 1201-1203 Mesa Ave., Cor. Santa Fe cAve., Pueblo, Colo., priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval, kakor tudi svojo bogato zalogo grocerijskega blaga in ieleznlne; v zalogi ima tudi Trinerjevo grenko vino. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje ter je v zvezi z g. Frank Sakser jem v New Yorku. Za obilen obisk se priporoča Math. Qrahok, lastnik. SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljurijanil Hal položi das do an na oltar I (v d) NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena. Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c. Upravništvo "Glasa Naroda". (g>= G. F. TASSOTTI, 108 cTVleserole Street, Brooklyn, IV. Y., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorko. -PoSilja- denarje v staro domovino hitro, zanesljivo, po dnevnem kur« zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (Sifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnina ta "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Jugoslovanska Kalol. Mota. CITAJTENOVOIZSLOKNJIGO KRANJSKE NOVICE. Promet z vinom v Krškem in drugod. Odkar ><> vinogradniki krškega • .kraja vt-.-ino svojih. ]*> trtni uši uničenih vinojrradov zopet obnovili in z boljšimi vr-tami zakadili. in odkar so j.rii-ile nove. cepljene trte tudi dobro roditi, t. j. v zadnjih desetih letih, pohaja leto za letom vedno več kupeevj v te kraje iti dosledno se oživlja tudi vinski promet. V povzdisu vinskega prometa v krškem okraju so razen deželne vinske kleti v Ljubljani, kjer je obeintvo pri-čelo spoznavati pravi * okus novih kranjskih vin, najbolj pripomogli že tretje leto marca in novembra vršeči se javni vinski semnji. Vdokaz tega naj služijo naslednji zanesljivi podatki: Leta 1903. se je oddalo samo na želez. p< »st a ji Videm - Krško: Oktobra 421. no v end f-a. (I. vinski semenj) 2576 in decembra 2559 ton; skupaj 5556 ton — 55.500 metriških stoto v. Leta 1004. se je oddalo: Januvarja 1070, februarja 743, n an a (II. vinski semenj) 1130, aprila 12.101 n a j a 072. junija 433, julija 23S, avgusta 295. septembra 201. oktobra S77. novembra (III. vinski semenj) 2943 in decembra 21 IS ton; skupaj 12.704 ton — 127.640 metriških stotov Leta 1005. se je odposlalo: Januvarja 905 ton. februarja 1125 ton in marca (IV. vinski semenj) !»77 ton; skupaj 3002 toni ali 30.020; metr. stotov. Mana se je zmanjšal izvoz le radi sl:fi>«"_'a vremena, ker v mnogih od-kolodvora oddaljenih krajih ni bilo mogoče m ]M»Initi. ne prepeljavati na kolodvor. Promet se je povzdignil še le proti komu marca, namreč po vin j-j skem semnju, in je bil zlasti v pni polovici aprila prav živahen. Ako računamo, da znaša teža posode 20 do 25%, ali povprečno največ 23r;. to je 23 kg. za hektoliter prazne posode, se je oddalo samo na ]>ostaji Vide .-Krško leta 1904.. na podlagi •_rori navedenih 127.040 inetr. stotov, skupaj 9S.379 hI., in v letošnjih prvih treh m< secih 23.120 hI. Z mimo vestjo pa lahko trdimo, da se je preteklo leto oddalo na tej postaji okroglo 100.-000 hI. ali 10.000.000 litrov vina, katerega pretežna večina, in sicer 80 odstotkov. je i/, krškega okraja. — Tu' hodijo v prvi vrsti v poštev občine Krško. Sv. Križ. Cerklje. Kostanjevi-! ca. St. Jernej. Raka in Bučka, dočim se vina iz ostalih, pod krški okraj spa- j dajoeih občin (Vel. Dolina. Studenec, j Boštanj. Mokronog. St. Janž. Tržišče, Skocjan. Smnrjeta in dr.) nalagajo na postajah Brežice. Sevnica ter deloma v Novem mestu in Trebnjem. — V droge bližnje kraje se pa prevaža naravnost z vozom, zlasti kar ga Novo-meščani nakupijo. Z zadovl jstvom moramo priznati da se je tega vina razposlalo največ v Ljubljano in na Gorejnsko. Faktično se mora sedaj v Ljubljani količkaj dobra trostilna ponašati z okusnim, pristnim dolejnskim cvičkom, česar se je popred jako pogrešalo. To tudi tujci priznavajo. Pa tudi na Gorejnskem izpodriva dolejnski cviček vedno bolj razne tuje. v prvi vrsti tirolske mešanice. Sedaj je največ od konsumentov gostov odvisno, ali se promet in kupčija 7. domačim vinom še bolj povzdigne ali če pade. Ža^. da ne morem glede vinske kupčije enako poročati tudi o Vipavski in Belokrajini. Tudi v teh krajih se prideluje prav veliko in izborne vinske kapljice, toda glavni vzrok, da se v teh krajih vinski promet ne oživi tako kakor ravno v krškem okraju, je v prvi vrsti skrajno neugodna železniška zveza, zlasti v Belokrajino. Pa tudi državna eesta. ki vodi čez Gorjance v Metliko in Črnomelj, one-mogočuje vsako težko vožnjo vsled nevarnih, jako strmih klancev. PRIMORSKE NOVICE. !> Povsodi le re^nicoli!. "Edinost' p >iše: Med tem ko je stotine naših v »količanov brez stalnega, a jih je celo ^ udi brez vsakega dela — med tem, S| io so naši okoličani zmožni za vsako n ,-rtnarsko in cestarsko delo — vidimo j, cako naš mestni magistrat na jemlje, ;jer le more, eele trope "bratcev" iz C{ kraljestva! Domačin naj le trpi po- d nanjkanjej Saj on ima dovolj ugod, io>ti že v tem. da mu blagohotno do, š roljujejo, da plačuje davke in da daje ri ;voje sinove v vojake! Ako je kje kaj zaslužka, posebno, d iko je kako stalno delo, ne sme dobi- v i toi:a domačin, pa bil tudi politiški ž, irivrženec mestne gospode. Okoličan z je dober le v času volitev! Takrat nas \ ;os|x>da "imajo radi"! Mnogokateri i; naši pa so še slepi in gluhi za vsa ta s zapostavljanja od strani magistrata p in so eelo pripravljeni (vsaj nekateri) n lelati proti svojim bratom in v pri- u log regnieolum, samo da jim magi- <1 strat obljublja recimo kakega bika! i; Mrlič. Dne 25. aprila so našli v uli- o ri Giovanni Boccaccio v Trstu in si- v per za hišo št. 25. ulice Miramar tru- k [do mrtvega človeka. Istega ni poznal z nihče. Bil je mož ogljar. star pribli- 1; £110 .'iS—40 let. visoke močne postave, n širokega obraza^ temno-rujavih las j; in rudečkastih brk. Xa sebi je imel p čmkasto-zelene hlače, črno suknjo, frn klobuk, strgane čevlje in belkasto s pisano srajco. V žepu so mu našli n brivno britev. s Kakor povedano je bil revež že mr- e tev. Sodi se. da ga je zadela kap. A t mogoče je tudi. da je — pijan, kakor j se je spoznalo da je bil. — bruhal in fi tla se je z bruhanjem samim zadušil, r ker je namreč ležal vznak. 1 ___ __c HRVATSKE NOVICE. Strossmayer in Nietzsche. Malokomu je znano, da je pokojni biskup -osebno občeval s slovečim "nadelo- t vekom" Nietzscbejem. Ko je po va- < tikanskem koncilu bival. Strossma- 1 ver dlje časa v južni Švici (Sils-Marie j obiskoval je skoraj redno salon voj- < vodinje R. Tja pa sta zahajala tudi 4 Friderik Nitzsche in zgodovinopisec j Gregorovius. Skoda, da se ni zvedelo 4 o čem se je v tej družbi razpravljalo 0 in kako je sodil Strossmayer o Nitzsche ju. 1 BALKANSKE NOVICE. x \ Dogodki na Balkanu. Carigrad 24. • aprila. Poveljnik IS. divizije nizamov ^ v Mitrovici. Semsi paša, je včeraj na t brzojavno povelje odišel v Prizrend, bržkone da pomiri položaj v Prizren-du. Ljumi. Djakovi in okolici, ki še vedno vzbuja l>ojazni. Ob poznani r energiji Semski paše je pričakovati, j da se mu ta naloga posreči. t Sofija. Dne 24. aprila. Razburjenje j med prebivalstvom radi dogodkov v Zauoričanah traja sicer dalje, vendar pa zmerneji elementi očividno zado- hivajo prevlad je. Zdi se torej, da ne ^ pride do izgredov ali do represalij proti Grkom. Pričakovati je torej, da na protestnih zborovanjih, sklicanih . v Sofijo in Plovdiv, ne pride do ni- . 1 kakih sklepov, ki bi pozivali na nasil- stva Namerjena demonstracija pred ' tukajšnimi agencijami reformnih { vlasti, je tudi izostala. Zmerneji makedonski elementi si prizadevajo, da bi vplivali pomirjevalno, da bi pre- | prečili Čine nasilja, ki bi kompromi- j tirala bolgarsko stvar v Makedoniji. ^ RAZNOTEROSTI. 1 Zakaj je bil Kuropaktin odpokli- ' can? Peterburg, 20. marca. Car je 1 dne 10. t. m. dobil od Kuropatkina ! brzojavko, v kateri prosi, da bi smel 1 en mesec prebiti v Peterburgu na počitku. Car je bil vsled tega silno ne-voljen. Pokliče k sebi generala Hes- ' seja, Kuropatkinovega prijatelja,«in mu pokaže brzojavke. Jezni car je 1 lastnoročno napisal dve brzojavki, eno za Kuropatkina, ki mu naznanja da sprejme njegovo demisijo, drugo za Lineviča, ki ga imenuje za nadpo-veljnika armade. Ku^-opatkinova usoda je bila odločena v malo trenutkih. MyaLAkWyinI T / ti i sr» f i|Vifgr CUNARD LINE i PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. iPABKLKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. JjiV ULTOHlA maja* 1905. pt *vnNIA " UJ-lil I Ulliii maja 1905. msmm pmonia fs^r- ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so paraiki na ava vi jaVft Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn* sa tretji razred. JEDILA bo dobra in potnikom trikrat na dam pt mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New YorL 126 State St., Boston. ; _67 Dearborn St., Chicago i 1l # m muexoa uov ao*p«i u itfo povujo v Sot Xorfc la m t«I KMk I KAKE VTiU k BAXfiBi-JU. Poklia SWrillw J7M 1 tt illl A in govori aloTtaako. 4 Velja, za vse leto • > $3.00 " pol leta. , . 1.50 " 3 mesece . 75 ct. Moje ječe. preoblečena je bila dne itd. v samostanu Marijnega obiskovanja v Turi-nu itd. Ona je sestra pisatelja "Frančiške Riminjske", Silvija Pellica, ki je ravnokar prišel s spielberške trdnjave, pomiloščen po Njegove j cesa-rosti; milosten čin, vreden veledušne-otrIa kakor nedvombena gotovost in obšla me je silna žalost. Maroneelli ni bil manj ginjen od nene. Nekaj dnij potem začel je zlagati pesen žalostinko na sestro jetni-kovo. Izdelal je prav lepo pesen, na-vdihneno žalosti in obžalovanja. Ivo jo je dovršil, pravil mi jo je na pamet Oh, kako sem mu bil hvaležen za njegovo prijaznost! Mej tolikimi milijoni stihov, ki so se do sedaj napravili na nune. bili so skoro ti gotovo edini ko je je zložil v ječi za brata nuninega lovariš v verigah. Kako združenje mislij in pobožnih čutil. Tako je sladilo prijateljstvo moje bolesti. Ali! od onega ni več prešel dan. da bi ne bil dolgo mudil se z duhom v nečem deviškem samostanu; sla bi ne bil mej tolikimi devicami opazoval posebno udanostjo ene; da hi ne bil goreče prosil Boga, naj jej .skrasi samoto in naj ne dopusti, da '>i si njena domišljija preveč strašno slikala mojo ječo! (Dalje prihodnjič.) POTREBUJEMO NEKAJ SLOVENCEV. Povsodi potrebujemo nekaj agentov za razprodajo naših zlatih, srebrnih, nikelnastih, Elgin in "Walthamovih ur, in sicer na prav lahek način z mesečnim vplačevanjem. Mi vam dopošljemo nekaj vzorcev na ogled; spravite iste doma ter jih pokažite vašim prijateljem in zna-nim tovarišem. Razpnodajajte blago za nas. Za trud vam plačamo $8.00 na teden, ako delate za nas zvečer, ko ste z vašim poslom gotovi; ali vam pa damo $20.00 na teden in plačamo mi potne stroške, ako hočete Je za nas delati in to od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne. Oziramo se le na poštene in solidne ponudnike. Pišite nam vaš natančni naslov in ime. Naslov za vsa pisma: North-American Watch Co., Dept. 9, Box 1563. (19-23—5) New York, N. Y. POZOlTsLOVENciTlN- HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, III., in okolici svoj dobro urejeni —: S A L O O N. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip jjivo, jako dobro domače vino, razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prod:i jem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem z banko Frank Sakser v New Yorkn. Svoji k svojim! Z veiespoštovanjem JOSIP KOMPAE.E, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. (lx v t) NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PBODAJ. * & & & * £ £ Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2 50 do $3 galon s posodo vred. Man} nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., San Francisco, Cat. NAZNANILO. , Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čet Duluth, I naznanjam, da sem se preselil z i mojim saloonom, in sicer prav bli-, zo kolodvora. MoJ SA UOON se nahaja pod št.' aumufvu, ivdudi pnues iz aipe, | kreni aadcsno in %i takoj pri men L Zahvaljujoč se za vso dosedanjo | naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-ikemu najboljšo postreibo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, '409 W. Michigan St., DULUTH, MINN, Compagnie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) PansDd odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopolndoe i* prist* niSča *L 42 North River, ob Morton St., New York; La Bretagne , *LA LORRAINE 'La TOURAINE j *LA SAVOIE La Bretasrne 25. maja 1905. 1. junija 1905 8. junija 1905 15. junija 1905 22. junija 1905 •LA LORRAINE La Gascosrne *LA SAVOIE La Bretagne "LA LORRAINE 29. junija 1905. G. julija 1905. 13. julija 1905. 20. julija 1905. 27. julija 1905. .Rojakom. Slovencem, le bratom Hrvatom v Miiwau kee, Wis., in okolici pripon, lam najtopleje svoj SALOON, na 175 Reed St. v Milwaukee Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro dol!i I JAKOB RAKVN, last o in (19-jun-Ofi 3xw) ROJAKOM NA ZNANJE ! V New Yorku prične • izhajati še koncem tega meseca šaljivi list "KOMAR" List bo She Screw 8 nav Cena uram : Nikel ura.......$ ti.iRi Srebrna ura...... Screw naviiak.....$1*2.00 Srebrne ".ra..... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kairni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 IG " 15 " #18.00 18 " 7 " #14.00 18 "15 " #17.00 6 Size ura za da*u> 2 kamuoT........#14.00 za go jak Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jaaičene glede kakovosti. Za "»bile naročbe se oriooročam Jacib Stonlcli, 89 E. Madison Street. CHICAGO, ILL* i USTANOVLJENO LETA 1893. GOTOVI' naice^eie fcu F. SAKSEKJ5 '-'»enwicb NEBIR08 ASTRO MEDICAL CURE (NEBIROS ASTROLOGIČNO ZDRAVLJENJE) Slavna egipčanske vedeževalka Agnlia-rept L. Nebiros zdravi po novej astro-logičnej medicinskej metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti. Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence. Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jihjsama pripravlja. Obce znano je, da se 2amore s posredovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in prihodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njih ženinih. — Ona dajo na jboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hiio. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih. 214 E. 25. ST., NEW YORK, MED ^.ave Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ. JXL Frank Sakser^ 109 Greenwich Street, New York, N. Y. :> c b a USTANOVLJENO LETA 1893, DENARJE pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnostil Kaka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt. Sedaj pošljem lOO kron za $20.45 m lo centov poštarine, bodisi da kdo pošlje So ali $500. P A i?flRi?OT\MP I ICTI^P prodajam po izvirnih conah in potnikom koli-I ill\V/L)i\v/ 1/M C LliJ 1 I\L kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj -- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse jKJtrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gr6 na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANK SAKSER, lOQ GREENWICH ST., NEW YORK, IV. Y. Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefoni 3798 Cortlandt Tel^font 3798 Cortlandt Spisal Silvijo Pellice, prevel —a— (Dalje.) LXXIX. Začetkom 1^124. I. preselil se je oskrbnik, s svojo pisarno, katero je bil dotlej imel na eru-rn kuncu :ia>e-j;a hodnika, dnijram. in i/, sob pisarne in njej sosednih napravili so ječe. Ali! nmeli smo, da pričakujeje novih političnih kaznjencev z Ln-keira. , Prišli so res v kratkem obsojenci tretje pravde, vsi so mi bili prijatelji in znanci! * Hi! kaka je bla moja žalost. ko sem izvedel njihova imena! Borsieri bil je je.len najstarejših mojih prijateljev! S Canfalonierijem bila sva prijatelja sicer manj <"-asa. a iskrena. Ko bi bil mo-el oprostiti jih Bo?; ve. da l»i jaz bil šel v najtežjo ječo ali prestal katerokoli muko si bodi! .Taz ne pravim samo, da bi bil dal življenje zanja: oh kaj je to. življenje dati? prenašaH je. je mnogo huje! Potreben sem bil toraj tolažbe, o. Baptiste; niso vtč pustili priti. Novi ukazi s-, prišli. zje. Oni nasip, po katerem smo sv sprehajali, zagradili >o - plotom. «?a nas ni mo-jrel nihče več videti iz daljave, niti z -lalj-nojrledom; in tako suo izgubili tak.> lepi razvi d prora na okoli in mesta pod oleg našega hodnika in ki je bilo, kakor i naše sobe. proti severu. Xe morem povedati k;iko nas je užalila ta prememba sprehajališča. Nisem še povedal vseh koristij, koje smo vživali od vzetega nam kraja: }*>-hodov o^krbuikovih otrok, njihovih 1 jubeznjivih objemov tam. kjer smo bili videli bolno njihovo mater v zadnjih njej;;h dneh; včasih kakega j">-govora s kovačem, ki je tam stanoval, veselili pes:,iic in i^re necega korjxt-rala. ki je igral na kitaio; in nazadnje nedolžne ljubezni — ne svoje, ne svojega tovariša, a neke čedne korpo-ralovke, Ogrinje. ki ji prodajala sadje. Bila se je zaljubila v Maronce!-lija. Vže predno je bil prišel k meni. s se bilp tam vide a vsak dan in skle: la m 'o prij: eijstvo. On bil je tal |K)štena duša. tcl:o dostoj n. tal priprost v vsem svoj«-"> o>»naša-ij da res m vedel, bila uooj reviea zaljubil: ■ •>••;. r,-. mnil sem -jaz :ia t . I'n: • . .al je, bi mi li vi roval in ' V. imam morda le pra k,, ,; 1 ... j hlad > ja proti nj Vi.1 ■ >•• '»•, kak< r da !>i večja njetr« v;' ' ! '-jes; njeno ljubezen, mesto d bi jo v:rnsila. še pomnožila. Ker je l»i!o okno njene ^»'.»e komaj vatclj od tla nasipa, skočila je večkrat na našo stran, na videz, da bi raztegnila na so'nee kako cunjo ali počela kaj drnzega, stala je tam ter glodala naju in ako je mogla pričela je kak razgovor. Uboga naša stražnika, vedno trudna, ker sta spala le malo ali pa eelo nič po noči. bila sta rada v tem kotu, kjer jih predstojniki niso videli in le-gla sta v travo ter se solneila. Maroneelli bil je potem v veliki zadregi, tako je kazala svojo ljubezen ta nesrečna ženska. Še večja bila je moja zadrega. Vender so imeli ti prizori, ki bi bili sami na sebi smešni, ako bi nama bila ženska navdihnila manj spoštovanja, nekoliko resnosti za naju, skoro bi rekel, bili so nekako mili. j Nesrečna Ogrinja imela je obrrz. Vi kaže brezdvoj!»eno krejtost in k' si'i > k spoštovanju. Le >a ni bila, a obdar-j:*na takim izrazom uljndnosti, da soj se nekoliko nepravilne ]»oteze n jene-j «ra obraza videle, kakor bi se olepšale pri vsaker1 «meh'i::.ii, pri vsakem pre-! gibanju mišic. Ako bi hotel pisati o ljubezni, lahko hi mno-j.i j-.vedal o nesrečni pa krepostni oni ženski — ki je sedaj vže mrtva. A naj zadostuje, da sem omenil enega dogodjaja iz najine ječe. LXXX. Poostrene i a red be naredile so naše življenje jednostavneje. Vse leto 1<"24, leta 1S'2."». 1826 in 1S27, s čim so minola za na> ? Odtegnili so nam naše knjige, katere rabiti je bil dovolil guverner, dokler se kaj druzega ne odredi- Ječa je /.a nas bila pravi grolicijski komisar. Spremljali so ga en poročnik in več vojakov. Slekli so nas do nazega, preiskali vse šive na obleki, bi li ne imeli kje skritetra taeega listka ali kaj dm-ze.a, razparali so slamnieo in jo pregledali. Ako prav niso mogli ničesar najti, imelo je sovražno in nenadno pregledovanje, ki se je ponavljalo brez konca in kraja, nekaj na sebi — kaj, sam ne vem. kar me je vznemirjalo in vsled česar me je tresel vselej mraz. Prejšna leta zdela so Ee mi tako nesrečna, sedaj pa sem mislil na nje s ]K)želenjem, kakor na ease dragih sladkost i j. Kjer so bile ure, koje sem se vtapljal v proučevanje sv. pisma in JfomerjaT Ker sem prebiral Homerja v izvirniku, se je bilo moje znanje grščine jako pomnožilo in se mi je bil ta jezik zelo priljubi!. Kako žal mi je bilo, ko nisem mogel nadaljevati učenja! Dante, Petrarca, Shakespeare, Byron, Walter Scott, Schiler, Goethe itd., koliko prijateljev mi je bilo odvzetih ! Mej te štel sem tudi nekoliko knjig krščanske modrosti n. pr. Bour-daloueja. Pascala, Hodi za Kristusom, Filoteja itd. knjige, ki se, ako se jih '»ere z ozkosrčno kritiko in redkoke-laj vesele se. ako se more najti najmanjšo napako, pri vsakej nevzdržljive j misli, vržejo v kot in se ne vzamejo več v roke. ki pa odkrijejo, ako se jih bere brez zlobe in ne spodtikaje »e na slabostih, vzvišeno filozofijo in lajo krepke hrane srcu in umu. Nekoliko teli nabožnih knjig se nam je pozneje dalo kot cesarjevo darilo, i z absolutno prepovedjo vseh družili Knjig, ki bi služile književnemu poučevanju. To darilo nabožnih knjig nam je prinesel leta 1S25. dalmatinski spovednik, ki je prišel z Dunaja k nam, o. Štefan Pavlovič, ki je bil Ive leti pozneje imenovan škofom ko-'•.t>kim. Njega smo morali zahvaliti la smo imeli vsaj mašo, katere nam prej niso hoteli nikdar dovoliti, češ la se nas ne more voditi v cerkev in Ir/.ati nas vsak sebi po dva in dva, kakor j,- bilo predpisano. K' se 11 i mogla taka ločitev izvrševati. hodili smo k maši v treh oddelkih: prvi oddelek bil je na kom. dru-..•i pod njim. tako se nista moirla vide-•i. tretji pa je bil v mali molitvenici. ' :z katere se je videlo skozi omrežje v cerkev. Z Mar- ncellijem imela sva za tova-| '-iše šest kaznjencev iz prve pravde. ; A prepovedano nam je bilo govoriti •i e:i sa! <>. Dva izmed njih bila sta mi j -oseda v svinčenicah beneških. Straž-| liki pel jali so nas na določeni ]>ro--tor in vs:rka dvojica se je po maši zo-net odvedla v ječo. Maše vat nam je : lodil kapucin. Dobri ta mož končal je vselej svoje opravilo z molitvijo /a naše oproš.-enje in glas njegov se ie vselej ginjen tresel. Ko je šel od ! altarja. je vse t?-i oddelke milo pogledal in žalostno je jjovesil glavo v molitvi. LXXXI !.< ta P>2".. spoznali so. da je Sehil-; r vže preveč oslabel vsled svoje vi-- >ke starosti in dali so mu v varstvo Intire kaznjence, pri katerih so misli-j i. da ni treba take pozornosti. Oh ka-j ko nam je bilo žal. da je šel od nas. njemu pa, da nas je moral zapustiti! Njegov naslednik bil je začetkom Kn:'j. mož ravno tako dober kot on. • « t • \ tu n n,H-:a prestavili so v kratkem linijam i:i prišel je drug sicer ne hu-" a h:! je surov in nepristopen k-.mu sočutju. 'le spre?nembe so me zelo žalostile. s* 1'ilier. Kralj in Kubickv. liosebno a prvi. so nam bili stregli v boleznih, kakor more Ie oče ali brat. Nezmožni ne izvrševati svojih dolžnostij. | ii-r.eli so jih izvrševati brez trdosre-tosti. Ako je bilo v njihovej vnajno-i-t' rek a j odnniosli, bila je skoro vse-'ej neprostovoljna in ]>oravnali so jo | Ijubeznjivimi čini. Zarezal sem vča--:h nad njimi, a kako so mi od srca ! »opuščali! Kako so se trudili dokaza-i nam. da niso brez vse ljubezni do j nas. in kako so se veselili, ko so spoznali. da smo tega prepričani in jih i cenimo kot dobre ljudi. Odkar je bil Schiller od nas. bole- • ial je večkrat . a vedno zopet okreval. Z otročjo skrbjo povpraševali smo •>o njegovem zdravju. Ko je bil boljši, j prišel je včasih sprehajat se pod na-: -a okna. Kašijaje smo ga pozdravlja-i !i. on pa je gledal žalostno k nam in ! 'ekel je straži, videč, da ga slišimo: '"Tu so moji otroci!" Ubogi starček! kako mi je bilo hudo. ko sem te moral gledati, kako si se počasi vlačil in te • 'sem mogel vzdrževati s svojo roko! Vaših ležal je na travi in bral. P»i-e sf, knjige, koje mi je prej posojal. \ko soju jili jnav ]»oznal. povedal je traži njihov naslov ali pa jej je bral ::ik odstavelc. Te knjige bile so veči-oma povesti i^. kole«larjev ali druge : r "ovedke niale književne vrednosti, j i n ravne. Večkrat ga je zadel mrtvoud, po-• m pa se je dal prenesti v vojaško ■ olnišnieo. Bil je vže zelo slab in tam je kmalu umrl. Imel je nekaj sto, sad dolgoletnega varčevanja; to bil je nekim svojim tovarišem posodil. Ko je videl, da je bHzu smrti, poklical je one prijatelje k sebi ter jim je rekel: Sorodnikov nimam več; vsak izmej vas naj obrži, kar ima v rokah. Samo te-•-•a vas prosim, da molite zame! .Teden teh prijateljev imel je osem-najstletno hčerko, kojej je bil Schiller boter. Malo ur pred svojo smrtjo poslal je po njo. Ni mogel več razločno •jovoriti, snel si je srebrn prstan, zadnje svoje bogastvo in ga jej nataknil na prst. Potem pa se je polju-bovaje jo zjokal. Deklica je vpila in va močila s «olzami. on pa jo brisal z robcem. Prijel jo je za roke in jih položil na svoje oči. Te oči ostale so zaprte na veke. LXXXII. Človeška tolažba nam je druga za Irugo ostala, trpljenje pa je bilo vedno večje. Vdal sem se ihteč; in moje srce, mesto da bi se privadilo trplje-»j«- je je le tem huje občutilo. Nekoč se mi je skrivaj dal list ''Augsburgarice'ki je pisal o meni kaj čudne stvari, katere so bile povod la je šla ena moja sestra v samostan. Bilo pa je pisano tako: ''Gospodična Marija Angela Pellico, hči itd., Ako hočeS debro postreibo z mesom in grocerij*, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Av., Pmeblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, wAmr«Ci klobase, rebra, jezike, - šunke itd. Govorim v v»eh slovanskih jezikih. Priporočim se aft c Hani obisk. 1 Nad 30 Ict^^ if se je obnašal f Dr. RICHTERJEV ^ SVETOVNI, PRENOVI,JENI "SIDRO" Pain Expeller! kot najboljši lsk zoper REUMATIZEII, Ž POKOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatično neprilike. SAnO: 25cU In 5Oct. v vseh lekarnah | aH prt J ^ F. At Richter & Co. M 215 Pearl Street, Jfite ^I^^^IMew York. Chicago, 111. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, SViCE, INOHOSfA (N UliBUANL POŽTNI PARN1KI SO . !!?-» h"™1??" ?? d7a ",aka..................12'°°° ton» konjskih moči "LaSavoie" « " " ..................12,0UQ " 25,UX) M "LaTouraine" « w - ..................10,(XX) " 12,ttX) « " "L'Aqaitaine" u " .................10,OCX) " 16.CXO •• "LaBie»rgne".............................. 8,000 " 9,W0 - « "La Chan.pagne'*............................8,aX) " 9,000 "La Oascognc"...............................8,0U0 " 9,0U0 " ^ Slavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.