KS JEICA
Ni asfalta, vodovoda, kanalizacije...
V krajevni skupnosti Jeica je bil pred aom zbor krajanov. Na tem zborii so krajani obravnavali nalo-ge, ki so bile opravljene v prete-klertt-J: srednjeronem obdobju. UgotCSvljeno je bilo, da so bile na-loge, ki si jih je KS zadala, realizi-rane. Tu predvsem mislimo na po-droje komunale. KS je dobila prve metre asfalta - rekonstruirane sp bile cesta Jeica od Savelj do kri-ia s erinovo s postajaliem mestnega prometa, rekonstruirana je bila Tesovnikova cesta s Kratko potjo ter protiprana zaita Kali-nikovega trga. V vse te rekonslru-irane ceste je bila poloena tudi meteorna in fekalna kanahzacija ter ojaano vodovodno omreje. V samih delih je bil prisoten tudi pri-spevek dela krajanov. Prav tako so v KS uredili prostore krajevne skupnosti, ki sedaj sluijo svojemu namenu.
Vse realizirane naloge pa al ne morejo popraviti ugotovitve, ki je bila izraena na zboru, da krajevna skupnost Jeica zaostaja in je med najbolj nezadostno razvitimi KS glede komunalne opremljenosti v bliini Beigrada. alostno in sko-raj neverjetno je, da Titova cesta, ki deli KS na dva dela, sploh nima urejenega odvodnjavanja ozir. me-reornega kanala in, da krajani, ki stanujejo ob Tilovi cesti, svoje hie obnavljajo vsako leto - zaradi vod-nih pljuskov, ki )ih hte dobivajo ob vsakem deevju, so vlane in propadajo. Krajevna skupnost vsa-
ko leto opominja ustrezne slube naj problem uredijo, vendar vedno nalele na gluha uesa ali pa so re-itve kratkotrajne - do prvega naii-va potem pa vse po starem.
Najbolj pere problem je maka-dam cest Mala vas, Kuarjeva, Demanova, Jakopieva, Udvane-va in cesta pod Klancem in seveda e nekaj drugih. Vse te ceste imajo najslabi in najmanji presek vo-dovodnih cevi, tako da se noben novozgrajeni investitor novih hi ne sme prikljuiti na vodov. omre-je. Vpraljiva je tudi mo hidran-tov; zaradi slabih vodov. cevi in preseka navedene ceste nimajo meteorne in fekalne kanalizacije, eprav so v ojem vodnovarstve-nem pasu. Tek makadamskih cest ne luijo. Letos v obdobju najveje vroine pa ni bilo luine in tako naj krajani Jeice imajo okna zaprta, perilo naj se ne sui, vse te nev-senosti pa naj prenaajo, saj so vendar v mestu!
Zato je upravien revolt krajanov in njihova zahteva, da se te ceste morajo rekonstruirati in sicer, da se preprei divjanje hudournikov, ko ob vsakem deevju privrvijo po klanku navzdol in preorjejo ma-kadamske ceste, ki so po deevju kot malo slabi kolovoz nekje v hribih. Zato se krajani Jeice bojijo preve vroega vremena. pa tudi deja ali pa snega, kajti vedno jih prizadene!
Krajani so mnenja, da kraj kot je bil Jeica, ki je v asu NOB dal veliko borcev in aktivistov, ne za-slui taknega stanja in da je veja sramota mesta Ljubljane kot pa krajanov samih. Meani Ljubljane poznajo Jeico po lepem bregu ob reki Savi, po poletnetn poleavanju in odlagaliu neprijetnih odpad-kov, ki se jih mora vrli mean zne-biti na podroju KS Jeiice. Ko pa je potrebno, da se v ta kraj vloi kak komunalni dinar ve, takrat pa ne!
Verjetno najveja napaka, da je kraj zaostal, izvira e iz asov ge-neralnega urbanistinega plana Ljubljane, ko je bila na podroju KS Jeica vrisana obvoznica, ki naj bi poruila del krajevne skupnosti. Zato kraiani niso moali in smeli ne
adaptirati ne na novo graditi, zato se v KS ni v 40 letih pravzaprav ni gradilo. as je, da pride na vrsto tudi naa krajevna skupnost, ki naj ima prednost pri urejanju komu-nalnih del. e vedno imamo posa-mezne KS, ki se ne zavedajo. da so e krajevne skupnosti v mestu. kjer Ijudem zmanjka vode, da nimajo pluene ceste in ne asfalta, med-tem ko se v urejenih soseskah bo-rijo za to, ali bodo imeli rde ali rumen grmiek pred blokom! In konno je prav, da se z deli prine, saj bi le na ta nain odgovorilj ti-stim predstavnikom KS, ki se e ve iet trudijo. da se konno le prine z reevan|em te komunalne problematike. Kajti laho se zgodi, da taknih idealistov ne bo ve do-sti. Tudi ti, ki so e ostali, poasi zgubljajo vero in zaupanje v oblju-be, ki so jih deleni na sestankih in v planih, ki se sprejemajo vsako leto!
J. G..
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si