Listje in cvetje Modrost v pregovorih, domačih in tujih. Kamen. (Kamenje.) Kdor tebe s kamcnom, ti njega s kruhom. Naj ne luča kamenja, kdor ima stekleno streho. Karaen na cesti se ne umakne, ti se mo-raš umakniti. Če ne moreš dvigniti kamena, pusti ga na tleh. (Dober svet o nemogočih re-čeh.) Kdor si sam postelje na kamenu, mehko počiva. Kdor pri vsakem kamenu obstoji, ne pride v mesto. Je tudi tako kamenje, ob katero se tudi modrijan lahko spotakne. Kamen iz roke, beseda iz ust se ne vr-neta več. Noben kamen ni tako trd, da bi se ne dal ogladiti. Na kamenje lahko seješ, a žeti ne moreš na njem. Ni vsak kamen žlahtni kamen. Žlahtni kameft ohrani svoj blesk. Kamen poizkuša zlato, zlato pa ljudi. Kamen poriva kamen. Kamen, ki se zavali, se težko ustavi. Če velik karaen z gore pade, jih pade ve-liko majhnih z njim. Majhen kamen lahko vrže velikega moža (lahko razbije veliko okno). Tudi majhen kamen more ubiti, ako se prav vrže. Najmanjši kamen, ki ga priložiš bremenu, je težak. Kamen ne segnije v vodi. (0 reči, ki se lahko odloži.) Dva trda (kresivna) kamena iskre delata. Trda kamena nikdar dobre (lepe) moke ne zmeljeta. En sam kamen ne zmelje žita fr.e zgradi zidu.) Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. Reki: Trpim kakor kamen na poti. Vse kamenje spraviti s poti. (Vse za-preke odstraniti.) Kamenu bi se smilil. Kamen mu leži na srcu. Kamen se mi je odvalil. Ima kamen v prsih. (T r d o s r č e n j e.) Ko bi tudi kamenje deževalo . . . Kaditi. Kjerkoli se kadi, tam se ogenj dobi. Kalen. Pri kalni vodi ce!o svetilnica nič ne po-maga. V kalni vodi je lahko ribe loviti. Kapati. Če ne teče, pa kaplja. (Če se prido-bivakaj po malem.) Kaplja. Naše življenje je kakor kaplja na veji. Rek: Jaz sem proti njemu kakor kaplja na vejici. Kaša. Kaša otročja paša. Kaša raati naša. Vrelo kašo je treba pihati. Zanesi se na tujo kašo pri svoji doma (če jo imaš doma). Ne bodi na vsaki kaši. Kdor je kašo skuhal, naj jo tudi poje. — Kašo si si sam skuhal, pa jo pojej. 112 Kaša se ne je tako vroča, kot pride od umetnostjo se pa bavite?« — »Dežnike de- ognja. lam.« — Policaj: »Saj to ni nobena umetnost.« Redka kaša se ne je z vilicami. — »Pa ga vi naredite — le enega!« Slaba kaša se ne izboljša, četudi jo s a . »Kdo je napisal to povest, ki jo tako srebrno žlico ješ. hlastno čitate?« — B.: »Ali se hočete nor- Če je kaša snedena, se otroci trgajo za čevati z menoj? Ali ne vidite, da je tiskana?« A.: »Obljubili ste mojemu stričniku za- Reki: Kašo za mačko kuhati. (Za nepo- ušnico, ni res?« — B.: »Da, ali jo hočete takoj trebno reč se truditi). s seboj vzeti?« Kaša se še kuha. (Reč še ni gotova.) Premalo gosposko: Trgovec agentu: Toliko časa hodi okrog kaše, da se shladi. ,,če se mi ne spravite spoti, vas ven vržem!« Hodi kakor mačka krog vrele kaše. — Agent: »Sram vas bodi! Še hlapca nimate.« On bo še k sodnemu dnevu kašo kuhal. Vnaglici. Zatoženec: »Gospod odvetnik, vi torej hočete pri obravnavi dokazovati, da Kašelj. nisem pri pravi pameti?« — Zagovornik: _ . ,. , , i ... »Kaipada! saj vam mora že vaša zdrava pa- Siromaštvo m kaseli se ne dasta zaknti. met to reči « Pokašljevanje je huje nego kašelj. ' -------- Kava. Računska naloga. Kdor pije kavo, ta meče svoj denar v Napiši tisoč s petimi enakimi šte- vodo; kdor kadi tobak, ga izpuhteva v zrak. vtlkami brez ničel. Kava ima dve lastnosti: gorka je pa mokra. _____ Kava je počasen strup. je rekel mož, ki je bil 70 let star. NoVe Uganke. Kazalo. (Priobčuje Peter Petrič.) Na kazalu se vidi, če gre ura prav. — Na 1. Iz zemlje klije, bilje ni, kazalu se lahko vidi, koliko je ura. (N a bilju nožice krepi. obrazu sc kaže, kako je znoiraj. _ , . , , , , ,i 2. En teden )e sit, Rek: Je kakor kazalo na un; kakor ga dva ¦ zvitj naravnaš, tako gre. (Da se od drugih vo- potlej se gre skrit diti). KaEen. 3. V zračni lini ded sedi, jezik jeklen mu iz ust visi. Kazen je zločinu za petami. Kazen prihaja počasi, pa pride (ne iz- 4. Dasi postave božje pozna, ostane). v cerkvi kapo na glavi ima. Kazen je tudi dar božji. u._. .... Kjer ni kazni. ni strahu. 5- ^""e ^v ife' Kazen bodi kot solata, ki ima več olja j^0 si v gostih, nego kisa. vse povej i Kaznovati. c ,. .. . ,. 6. Sredi polj kardinal Kdor božjega daru ne spoštuje, tega šiba se je v maju smejal. ' ' i. i • i . 7- Konec je in konec ni, Kogar Bog l)ubi, tega kaznuje. vsak ga enkrat doživi Kaznovati je lahko, poboljšati tezko. Česar nihče ne kaznuje. to kaznuje Bog. 8. Obračaj ga, da ga pomladiš, Kdor hoče druge kaznovati, mora pri vedno starca spet dobiš. sebi začeti (mora biti sam brez graje). 9. Kar je v črnem morju pil, to je v belo polje lil. Kratkočasnice. 10- Ptieek «ko«i zrak leti, kjer cbsede, teče kn. Policaj postopaču: »Kaj pa ste?« — Postopač: »Umetnik.« — Policaj: »S kakšno (Rešitev in imena rešilcev v prih. številki.) »Vrtec« izhaja 1. dne vsakega meseca in stane s prilogo vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9. Izdaja drujtvo »Pripravniški dom«. — Urejuje Anton Kržič. — Tiska Katoliška Tiskarna v Ljubljani.