r*o pošli prejeman: ztt aelo leto naprej 26 K — h pol let« , 13„ —„ Setrt „ , 6 „ 50 , mesec , 2 ,20 „ V upravništvu"prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta četrt „ mesec 10,-, 1,70, Z»*'po šiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo r Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan. izvzernsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 236. V Ljubljani, v ponedeljek 15. oktobra 1900. Letnik XXVIII. Osramoteni klevetniki. Kedarkoli je »Narodova« klika v živo zadeta, vselej se pokažejo pri njej pojavi pa-tologične besnosti. Potem se kar vsipljejo razni lepi priimki, kakor so: »umazani bonei«, »fanatična puhloglavost«, »raztrgana katoliška gospoda«, »politični komedijaš«. Mi jih že poznamo po barvi in duhu — te cvetke s poljanskih hribov. Tudi ni, da bi se vznemirjali ob izbruhih onemogle divjosti, ker nas taki pojavi le potrjujejo v prepričanju, da smo zadeli v črno. V članku »Emancipacija od Dunaja in Rima« smo se opirali doslovno na besede dr. Trillerja, ki jih je govoril pri slavnostnem večeru preteklo nedeljo, in pokazali, kako se z besedami lepo strinjajo dejanja, ki so se vršila povodom bakljade ob drugem slovenskem katoliškem shodu. Pri-bili smo suha dejstva, a dregnili emo v sršenovo gnjezdo. «Narod« bi seveda Trillerjevo izjavo najraje 8 sveta spravil. Zato trdi v uvodnem članku od četrtka, »da je bil njegov govor improviziran«, »da je govoril v svojem lastnem imenu, ne pa v imenu narodno - napredne stranke«, in skuša dati njegovim besedam nedolžen pomen. Mi si lahko tolmačimo »Narodovo« zadrego. Izjava nekdanjega njegovega šefredakterja je zelo slaba parola za državnozborske volitve. Celo Wolfovci in Schonererjanci nočejo, da bi se ob volitvah klicalo »proč od Rima«, tem manj bodo slovenski liberalci z -emancipacijo od Rima« kaj opravili pri našem vernem ljudstvu. Ob taki priliki si liberalni prvaki a la Tavčar in Slane raje odenejo kak krščanski plašček. In z »emancipacijo od Dunaja« tudi ne gre kompromitirati svojih pristašev iz uradništva! Toda mi nismo krivi, da je dr. Triller tak »enfant terrible« napredne stranke in da je besede izustil, o katerih drugi žele, »da v grlu bi jih pustil«. Zato bi bilo »Narodovo« zabavljanje bolje naslovljeno na njegovo osebo, kakor na nas. In mi se tudi s tem delom članka nočemo pečati. Toda v svoji jezi se je »Narod« lotil tudi blatiti lojalnost katoličanov, ki so je uprav z elementarno silo pojavljala pri prvi slovesni seji našega letošnjega Bhoda. Piše namreč: »In lojalnost na katol. shodu? Mi ne damo piškavega oreha za njo! Pri nas, to je pri naši stranki, ima avstrijski ce • sar več veljave, nego je ima sto rimskih papežev. Nam je Fran Josip prvi gospodar in daleč, daleč za njim pride Lev iz Hima! Vi pa, ako bi Vam to rimski škof ukazal, zne bite so v hipu vsake lojalnosti, kakor se znebi kača svoje kože.« Potem se izpodtika, da se je predsednik dr. Šusteršič najpreje spominjal papeža in za njim še le presvetlega cesarja, in em-fatično zakliče : »Cesarja pred papežem ponižujete, to je vaša lojalnost!« Enake klevete se letos večkrat v »Narodu« ponavljajo in še nedavno smo ondi brali, da smo katoličani zbog svojih načel o posvetni oblasti prav blizu anarhistov. Nam ni treba zagovarjati pristnosti našega patrijotizma, ker ga že izpričuje zgodovina 18. stoletij, a ravno letošnji kat. shodi nudijo gradivo, da osvetlimo v tem oziru svoje prepričanje. V Ljubljani je predsednik dr. Šusteršič lepo označil vzvišenost kr-ščanskoga naziranja o svetnem vladarju napram raznim liberalnim teorijam z besedami: »Mi poslušamo glas našega presvetlega vladarja, ker on nam katoličanom ni vladar iz človeške volje in človeške moči, on nam je vladar po božji milosti, in zato ne bode nikdar in nikjer našel tiste udanosti, katero najde pri vernih sinovih katoliške cerkve « Po »božji milosti«! To je sijaj, ki obdaja vladarja v očeh krščanskega ljudstva, ki mu daje nekaj vzvišenega, nedotakljivega! To je tisti nadnaravni znak, ki mu zagotavlja udanost podložnikov, ne samo na zunaj, temveč tudi v vesti. To naziranje je krščanstvo gojilo skozi vsa stoletja. Navdušeno opisuje slavni škol Bossuet v svojem delu »Politique tiree des propres paroles de 1' Scriturc Sainte«. (Politika po nazorih svetega pisma) vzvišenost krščanskega vladarja. In ta knjiga je bila posvečena francoskemu kralju Ludoviku XIV., čegar izrek: »Letat c'est moi« jasno kaže, da ni imel skromnih nazorov o vladarski oblasti. Se le liberalna načela Rosseau-a in drugih teoretikov francoske revolucije so oropala vladarje tega sijaja in jim s tem odvzela najtrdnejšo zaslombo. Ta liberalna načela so sankcijonirala revolucijo, katere katoliška cerkev ne pozna. V naših po socialističnih in brezver-skih liberalnih teorijah razburkani dobi se zopet trudi vladar, ki strogo zastopa imperialistični princip, da bi podanikom v spomin priklical svoje višje poslanstvo. To je nemški cesar Viljem. Povsod povdarja, da je vladar »po božji milosti«, dobro vedoč, da je ta nadnaravni značaj edina prava opora njegove oblasti. Kakor se je v Ljubljani povdarjalo, kako tesno sta združena vera in patriotizem, tako je na kat. shodu v Zagrebu narodni zastopnik dr. Bresztyensky načelno razvil razmerje med cerkvijo in državo. Obe oblasti imata svoj izvor v Bogu; obo sta suverenni v svojem delokrogu in obe morata vzajemno delovati v blagor naroda-- Tu ni govora o nikakem »vazalstvu '« To so jasna določna načela, ki zagotavljajo cerkvi svobodo, pa tudi državni oblasti moč in avtoriteto! Največji kamen izpodtike je »Narodu«, da se je papež imenoval na prvem in cesar na drugem mestu. —■ Nekdaj so se res ka nonisti prepirali, kaj je večje veljave »sacer dotium« ali »imperium« iu papežka oblast je veljala za prvo. Ali razmere so bile drugačne, kakor dandanes. Papež je bil svetni suveren, vladarji so so izročali njegovemu varstvu, jemali so prostovoljno svoja kraljestva kot fevde iz njegove roke. Vedeli so, da si na tak način najbolj ohranijo svojo moč in veljavo. Dandanes bi bil tak prepir brez pomena, ker sta duh o v s k a in svetna oblast različne vrste, zato obe neodvisni v svojem delokrogu. Papež velja nam katoličanom za varuha idealnih dober človeštva: vere in pravice, na katerih sloni tudi svetna oblast. Zato je navada pri shodih katoličanov, da se njegovo ime prvo imenuje, kot očeta vsega krščanskega sveta Vladarjem se na ta način najmanj jemlje kaj časti ali pravic, ker te sami vedo, da je avtoriteta cerkve njihova avtoriteta, in ako je papež „daleč daleč za vsemi drugimi", se potem tudi za cesarja ne preostaje dosti veljave. Nam ni treba »s svojo lojalnostjo se siliti v ospredje«, niti je vedno nositi na jeziku, ker j o nosimo v srcu. Ta lojalnost katoličanov je prestala svojo izkušnjo v hujših časih kakor so sedanji. Uprav gi-nljivo je, kar nam poroča o tem cerkvena zgodovina. Med najstarejšimi molitvenimi formularji iz prvih stoletij krščanstva, ki so jih pred par leti našli v Rimu, se nahaja tudi molitev za vladarja. V dobi, ko so Neron, Domicijan, Dioklecijan in drugi z ognjem in mečem zatirali kristijane, je cerkev molila za posvetne oblastnike, pomneč besedi apostolovih: Orate pro regibus et principibus et iis qui in sublimitate sunt. To je heroična, to je katoliška vdanost, katere ne pridobe vladarju niti liberalni macchiaveli-stični niti Iioussojevi principi ! Ta vdanost in pokorščina ne pozna revolucije, ne pozna nikakega pogoja, le eno mejo pozna — božje z apo vedi, ki so katoličanu vir in sankcija njegove vdanosti do cerkve in vladarja. _u_ Ureditev žitne trgovine. (Dalje.) 9. Pridelovanje žita na vsem svetu. V zadnjih desetih letih je torej postala zapadna Evropa za ves svet to, kar so glavna mesta v posamičnih državah ; pridelovanje žita se krči, a polja se obdelujejo bolj intenzivno V primeru rastočemu ijudskemu številu pridelavanje žita nazaduje in gleda se bolj na živinorejo. V vzhodni Evropi se je pridelovanje žita množilo, ker je prišlo vedno več zemljo pod oralo. V deželah zunaj Evrope se je poljedelstvo deloma čudovito povzdignilo, kakor v Združenih državah in v Argentiniji, druge države pa žanjejo kruha komaj za svoje ljudi. Vso svetovno žetev kažejo nam sledeče številke : naželo se je 1. 1878 1893 1898 pšenice 554 mil. kv. 592 mil. lev. 735 mil. kv. rži 303 » » 310 » » 363 » » ječmena 176 » » 191 » » 224: » )) ovsa 319 » » 366 » » 434 » » turšico 493 » » 603 » » 646 » » vkup 1,846 » » 2063 » » 2,402 » » Žetev se je tedaj pomnožila pri ovsu za 28%, pri turšici za 24%, pri ječmenu in rži za 22%, pri pšenici za 16%. Število ljudij pa se je v tej dobi pomnožilo za bilo je namreč ljudij na svetu leta: 1878 ' 440 milij. 1892 495 . 1898 545 » Umevno jo, da se bo pridelovanje žita v bodoče množilo. Mnogo jo še zemlje na svetu, ki čaka človeške roke, mnogo je polja, ki se da boljše obdelovati in rastoče število ljudstva bo tudi prisiljeno iskati več kruha, kakor ga polja dajejo zdaj. Število ljudij se je pomnožilo za 19%, poljedelstvo pa se je razširilo le za 18 % , zato bi človek mislil, da je žito postalo dražje, a borze nam notirajo nižje cene, kot kedaj popred, in le v letih, ko je v Ameriki žetev spodletela, je bilo mogoče s žitno ceno priti nekoliko kvišku, ter priti na lastne produkcijske stroške. Vsled nizkih cen ni upati, da bi sh ljudje poljedelstva oprijemali s posebnim navdušenjem. Žitna trgovina. Žitna trgovina je tako stara kot kultura; Jakopovi sinovi so hodili v Egipt žito kupovat, Grške dežele so imele celo mornarico, ki jim je privažala živež z obrežja Črnega morja, in znano je, da so v Rimu dobivali živež iz Egipta. V srednjem veku so se pa evropske dežele ravnale po načelu, da ima domači poljedelec oskrbovati domače ljudstvo s cenim žitom. Zato je bilo prepovedano, nakupovati žito za prodajo. Smelo se je žito do-važati, a ne odvažati. Da se lažje vzdrže normalne žitne cone, zidale so se žitnice v Vir-tembergu, na Pruskem in v Avstriji. Na Pruskem se je prepoved, nakupovati žito, še le 1. 1810 odstranila, a še 1. 1816 prepovedovale so posamične državice izvažanje žita iz ene dežele v drugo. L. 1818 je pruska začela svoje poljedelce braniti s eolnino na uvažanje žita. Leta 1857 se je stara eolnina zdatno znižala. Avstrijska pobirala je pri uvažanji žita carine 1. 1853 od pšenice 40 kr., rži in stroč-nine 30 kr., ječmena in ovsa 20 kr. za kvintal. L. 1887 se je ta eolnina mnogo zvišala in sicer pri pšenici in rži na 1 gld. 50 kr., ječmenu in ovsu 75 kr., pri turšici in ajdi 50 kr., moki 3 gld. 75 kr. Žitna trgovina v Ameriki. Amerikani so si izumili potrebna sredstva, da morejo hitro in po ceni spraviti svoje pridelke tja, kjerkoli jih kdo kupi. V zapadnih krajih Združenih držav iarmerji (kmeti) nimajo lesa, da bi si mogli skednje in hrame staviti, zato so pnmorani, pridelke takoj po žetvi oddati v velika skladišča, ki so jih zgradile železnice ali pa zasebna društva. Skoro vsaka železniška postaja in vsako pristanišče ima svoje skladišče. V teh skladiščih se žito ne razsipa, kakor pri nas, marveč uspe se v visoke, votlim stebrom podobne omare, ki imajo spodaj zatvornice, skozi katere se žito zopet neposredno vsipa v vagone ali ladije. Žita ne devajo v vreče in tako je mogoče, da se n. pr. velik parnik v Filadelfiji založi s žitom v 3 do 4 urah! V Ameriki se žito no prodaja po uzorcih, kakor pri nas, marveč po tipih, to je po v obče določenih lastnostih. Sevo da je tudi v tistih nezmernih planjavah žito bolj enakomerno, kot v Evropi. Žito ima v Ameriki tako stanovitno kvaliteto, kot pri nas n. pr. špirit ali petrolej, in prodajanje se vsled tega vrši hitro in gotovo. Na mesto uzorca, s kojim se mora strinjati pošiljatev, stopi tip, žaklji in vsa druga manipulacija pa odpade, in kolikor mogoče se opravi vse delo z motorji. Žito v velikih na miljone stotov obsežnih skladiščih jo jednakomerno, a med pridelki posamičnih kmetov je pa vendar le še dosti razlike. Dj se žito ceni po svoji kvaliteti, nastavili so se v Chikagu I. 1882 državni cenitelji, v drugih krajih opravlja ta posel borza. Kedar je kmet oddal svoje žito v skladišče, dobi tam listek — izpričevalo,, koliko in ka) je oddal. Tile listki veljajo kot vrednost, na katero da vsaka banka posojilo; skoro bi mogli te listke primerjati našemu papirnatemu denarju ! Država skrbi, da skladišča ne dado izpričeval, če se ni žito oddalo v popolnem redu, in skladišče ne sme prej oddati žita, predno dobi v roke listek. Kdor hoče imeti žita, mora tedaj v banki kupiti žitnih listkov in na to se mu izspe žito. Skladišča kol taka ne smejo na svojo roko kupovati ali prodajati. Za registrovanje skladiščnih listkov so nastavljeni" državni uradniki, ki zapisujejo vsak listek, ki se je izdal ali vrnil, svoja poročila pa dobiva ta uradnik od inšpektorjev, nastavljenih pri vsakem skladišču. Ti inšpektorji morajo vsak dan poročati o prišlem žitu. Žitni promet je tako postal zelo priprost — in hiter. Če v kraju produkcije ni denarja, da bi se mogli plačati listki, pošljejo se ti kot javna vrednost v velike banke velikih mest. Nekaj časa je šlo vse gladko, a kmalu so nastala velikanska zasebna skladišča, ki s žitom trgujejo in ki so si z velikim kapitalom dobila nadoblast nad manjšimi javnimi skladnicami. Manjši posestniki so prišli tem ljudem kmalu v kremplje, rešili so se le veliki, ki so si mogli zgraditi lastna skladišča ali ki zamore|o na svojo roko svoje pridelke prodajati v velika mesta. Temu sklepu se skušajo farmerji odtegniti s pomočjo zadrug, sezidali so si že mnoga zadružna skladišča, ki deloma delajo z dobrim uspehom. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Socijalno-demokraški kandidati *a peto skupino. V soboto je izšel skupni volivni oklic avstrijske socijalne demokracije, ki se cd drugih razlikuje samo v tem, da naglaša nastopne stvari: Samo soc. dem. je sposobna rešiti narodnostno vprašanje. V praksi so pokazali nje poslanci, da predstavljajo resnico in pamet. V sedanji boj gre socijalna demokracija z geslom: Splošna, direktna, jednaka volivna pravica 1 Narodna samostojnost! Slobodna zveza vseh narodov! Boj proti izkoriščevanju ljudstva! — Potem pa slede imena kandidatov za peto skupino. Češko: Praga tiskar K r u n e r t, Šmihov urednik Nemec, Stribro urednik Stark, Heb dr. V e r k a u f, Žatec zaseb. uradnik Z e 11 e r, Litomerice izdajatelj S c h r a m-m e 1, Mlada Boleslava urednik S c h u s t e r, Liberce tkalec H a n n i c h, Trutnov izdajatelj K i e 8 e w e 11 e r, JiČin tiskar Czermak, Kraljevigradec krojač Svečeny Litomišl strojevodja G o h 1 e r t, Časlava zasebni uradnik S mi tek, Kolin vodja tiskarne Reis, Tabor zlatar Toužil, Budjevice urednik Vanek Pisek zas. uradnik Rousar in Plzen kovin, delavec Czerny. — Goriško: Etbin Kristan pisatelj. — Istra: Kristan. — Koroško: čevljar Eich. — Kranjsko: Josip Kopač, upravitelj v Trstu. (Kristan je torej zadovoljen samo s Primorjem.) — Moravsko: Brno urednik Hybeš, Iglava urednik Komprda, Znojm urednik Cech, Ogr. Hradišče kramar O n-d r a č e k, VI. Meserečje krojač S e h a, Olo-muc urednik K r a p k a, Mor. Schonberg tkalec Rieger. — Nižja Avstrija: Dunaj: 1., 2., 20. okraj dr. Ellenbogen, 3., 4., 10. in 11. okr. dr. A d 1 e r, 13. Reu-mann, 7., 8., 9., 14. in 15. Skaret 16., 17., 18. in 19. okraj Schuhmeier; Št. Hipolit zaseb. uradnik Bretschneider, Krems urednik T o m s c h i k, Kornneuburg kontrolor S c h 1 i n g e r, Dun. Novom. pisatelj Pernerstorfer. — Predarlsko: čevljar Makart. — Solnograško: urednik Priihauser. — Šlezija: Opava uradnik E1 d e r s c h, Tešinj bivši rudar Cingr. — Štajersko: Gradec uradnik Resel, Bruck upravnik B i c h 1, Feldbach, tiskar D r o s s 1 e r, Celje »rudar« C obal. — Tirolsko: Inomost vinski trgovec Holzhammer, Bolzan sprevodnik Mahra. — Trst: tiskar Uče k ar. — Zgor. Avstrija: Line krojač W e i g u n y, Steyr isti, Wels M a y r. — Imena kandida tov za Galicijo smo že objavili. Avstrijski interesi pri Vatikanu. Dunajska Židinja očita grofu Reverteri in raznim njegovim prednikom, da niso znali varovati avstrijskih interesov. Tu navstaja najprej vprašanje, kakšni so pač avstrijski interesi? Po mnenju avstrijskih Židov bi moral avstrijski poslanik delovati na to, da se vera popolno odstrani iz šole, zakon po-državi, uvede legalni konkubinat, primerno »regulira« krščenje, sekularizira premoženje, cerkvi pa naloži stotere nove okove. Morda je pa to v interesu države, če se vprizori nov kulturni boj ter užge razpor s sveto stolico ? Človek, ki ima pet zdravih čutov, tega ne more trditi. O odstopu grofa Mevertera, ozi-roma o dotičnih željah dunajskih Židov ter Mažarov priobčuje oficijozni »Fremdenblatt« sledečo izjavo: Razni listi so se pečali te dni z odstopom grofa Revertere kot gotovo stvarjo. Konštatovali smo že, da se povrne poslanik z dopusta na svoje mesto, in akoravno bi bilo z ozirom na njegovo starost in 501etno službovanje umevno, da je izrazil željo po vpokojenju še tekom bližnje zimo, je vkljub temu gotovo, da prememba pri tem poslaništvu šo ni tako blizu. Povsem neopravičeno pa je govoriti o kakem odpoklicu ali pa spravljati v dotiko njegovo vpo-kojenje z dogodki novejšega datuma, s katerimi se peča javno časopisje. Po naših informacijah se sploh odločivni krogi ne strinjajo s kritiko njegovega dolgoletnega delovanja, kakoršno objavljajo listi. — Dunajska »Informacija« pa prijavlja naslednje vrstice iz Rima : V tukajšnjih avstro-ogerskih krogih se trdi z gotovostjo, da odstopi grof Rever-tera. Splošno se to obžaluje; grof Revertera je izborno vodil svoj urad in Avstrijci, ki so prihajali v Rim, so bili vedno najbolje vsprejeti. Njegovo stališče je soveda v najnovejšem času zelo težavno. Gotovo pa je da se poslanik ne umakne pred pomladjo, kar kažejo priprave, ki so vrše v Palazzo di Venezia. Angleške parlamentarne volitve. Od 670 sedežev v angleški spodnji zbornici je bilo do sobote oddanih 654. Mej temi je 331 konservativcev in 66 liberalnih unioni-stov, torej 397 vladinovcev ; dalje 177 liberalcev in 80 irskih nacijonalistov, torej 257 glasov opozicije. Vladna večina šteje sedaj še 140. Mej 16 mandati, ki so še oddati, bo dobila opozicija gotovo še nekaj glasov. Posebno poparila je Angleže zelo slaba zmaga Harcourta, ki je dobil veČino 3525 glasov, mej tem ko je štela ta v letu 1895 še 5287 glasov. Ali je morda to sad angleških zmag v Afriki ? Ob obletnici angleško-burske vojske priobčuje dunajska »Informacija« dopis iz strokovnih krogov, ki bi ga brezdvomno podpisal sam Chamberlain. Tu posnamemo nekaj zanimivostij. Kruger je stavil »bedasti ultimatum« Izpolnilo se ni niti jedno bedasto prorokovanje, kakor da bo Anglija izgubila vse afriške kolonije, da se dvigneta Indija in Irska, in da bodo posredovala Rusija, Nemčija, Francija in Amerika. Predsednik Kruger je danes begun, raz Pretorije in Bioemtonteina vihrajo angleške zastave in angleški narod je z volitvami pokazal, da podpira svojo vlado v njenem stremljenju. Vojska je končana. Zemlja, ki so si jo osvojili Angleži, je tolika kot naša monarhija. Angleška je pričela z demobili-zacijo in koncem novembra se vrne Roberts v domovino, kjer prevzame vrhovno poveljstvo. — No, s tako zmago se Angleži pač ne morejo kdove kako ponašati, ker je z drago človeško krvjo in ogromnimi denarnimi žrtvami odkupljen vsak pedenj negotove zemlje. Sicer pa naj Angleži pomnijo: »Weltgeschichte ist Weltgericht«. Dopisi. Iz Krope 14. oktobra. Tu smo dne 13. t. m. materi zemlji izročili telesne ostanke staroste naših možakov, Blaže-ta Ažman, posestnika in bivšega fužinarja. Pokojnik je bil mož stara korenine, veren in značajen, kakoršnih je vedno manj po naši domovini. Zatisnil je svoje pozemeljsko oko v sredi si-nov-župnikov Janeza gorjanskega in Šimna studeniškega. Dva sina-duhovnika ob rakvi očetovi sta pač očiten dokaz njegovega značaja. — In da je bil pokojnik, da sta njegova vzgledno delavna sinova visoko cenjena in spoštovana od kroparskih tržanov, to je jasno pričal prelep pokop, katerega so tr-žani priredili svojemu starosti. — Lahko rečemo, da Kropa že mnogo let ni videla ta-cega pogreba. Pred krsto je stopala šolska mladina s črno ovito zastavo in učiteljstvom, Marijina družba s krasnim vencem, gasilno društvo in devet č. gg. duhovnikov kot spremljevalcev p. n. g. dekana Jan. Novak, ki je vodil sprevod; za krsto žalujoča sinova in nepregledna vrsta tržanov, med njimi gospod župan in dobro znano kroparsko pevsko društvo, ki je pred hišo in na pokopališču proizvajalo prelepo ubrane žalostinke. Kar je pokopu dajalo posebni verski značaj, in kar kaže, da je Kropa tudi s svojimi izobraženci še vedno strogo katoliška, bilo je dejstvo, da so vsi, odličnjaki in priprosti, krsto spremljali s prižganimi svečami, moleč sveti rožni venec. — Kaj t------- poro- čevalec še nikjer ni videl, zato naj to omenja v posebno pohvalo vrlih tržanov. Naj blagi pokojnik mirno počiva, naj se duh njegov pri Bogu veseli zaslužnega zem-skega delovanja, njegova vrla sinova naj se pa o bridki izgubi tolažita z dejstvom, da imata tako med duhovnimi sobrati kakor med kroparskimi rojaki obilo verno-udanih prijateljev. Iz Kozjega. (Dobrotnik Gelingsheim.) Čudna so pota svetovalca Gelingsheima. Ko je še bil adjunkt pri nas, silil je vedno na površje in se že takrat vedel kot nekak dobrotnik našega ljudstva. Nekateri kratkovid neži so se mu takrat res vsedli na lim in ga celo kandidirali v drž. zbor; a celo tem je dvojna natura našega »prijatelja« naposled oči odprla. Sedaj mož pri zavednih Slovencih ne uživa niti najmanjšega zaupanja Skuša si tedaj pridobiti zaupanje nevednega ljudstva, a sreča mu nikakor ni mila. Če ga tudi nekateri uslužbenci njegovega urada pri vsaki priliki hvalisajo kot dobrotnika in Če se tudi on sam kaj rad ponaša b tem, se vendar iz njegovih dejanj nikakor ne da razvideti, da mu je blagor ljudstva ros toliko na srcu, kakor se trdi. Res je sicer, da je mož vsikdar pripravljen, dajati ljudem svete ; a ti sveti niso vedno dobri. Mi smo v stanu mnogo slučajev navesti, v katerih so stranke, ki so se po njegovih svetih ravnale, prišle v stroške in škodo. Pri tem pa človek ne sme misliti na dobrovernost, ampak Gelingsheimovi sveti in nauki izvirajo čestokrat iz površnosti in prenagljenosti, časih tudi iz drugih nagibov. Tako so na pr. prišle neke stranke v škodo, ker jim je imenovani dobrotnjk svetoval, da jim ni treba nekega izbrisa dovoliti, katerega je nekdo od njih zahteval. Posledica je bila tožba, — obsodba in stroški. Skoda, da g. Gelingsheim ni slišal kletev dotičnega oškodovanega siromaka, ki je njegovemu svetu ubogal. Drugokrat zopet dal je g. Gelingsheim neki prevžitkarici (neverjetno, pa res) pravni nauk, da ima ona po eksekucijskem redu pravico, namesto svojega prevžitka zahtevati iz skupila prisilno prodanega zemljišča — pokritni kapital. Ženica s«-* je tega nauka trdovratno držala in še le ko je morala stroške plačevati, prepričala se je, da je nauk bil kriv. Zgodilo se je dalje, da je g. dr Gelingsheim za neko duševno revno stranko vzel tožbo na zapisnik, akoravno mu je dotičnik povedal, daje isto stvar že iztožil in pravo-močno zgubil. Posledica ? Ker velja »ne bis in idem«, moral je N- N. stroške plačati. Velike brezpotrebne stroške povzroča g. dobrotnik Gelingsheim ljudem tudi s tem, da v novejšem času pri tožbah na izbris zastaranih vknjižb imenuje za neznane tožence kuratorjem ljudi, ki stanujejo po več ur daleč od sodnije. Ti kuratorji navadno znajo komaj pisati in brati in se naj iz aktov in drugih podatkov zadostno pripravijo na obravnavo? Preje se je v takih slučajih imenoval kuratorjem vedno g. okr. zastopa tajnik Von-čina, ki je izobražen in vešč sodnijskih poslov ter stanuje v Kozjem. Ta je za poduk in obravnavo računil po 1—2 kroni in stvar je bila gotova. A zdaj kuratorji k obravnavam sploh ne pridejo ali če pridejo, računajo večje zneske za daljno pot. Ako ne pridejo, je treba obravnave prelagati ali pa zamudno sodbo zahtevati, — vse to pa je silno drago, ker stane mnogo kolekov. In te visoke stroške morajo ljudje plačevati, ker sodnik gospoda Vončine ne mara 1 Gospod Gelingsheim tudi našega narodnega odvetnika ne mara ter mu je nedavno naložil globo 20 K, ker le ta v neki vlogi svoje ogorčenosti nad nekim sklepom ni mogel dosti brzdati. Ta sklep pa vam je bil tudi zelo — čuden. Neki F. Š. kupil je od svoje matere njeno polovico nekega zemljišča. Ona je dala v pogodbi dovoljenje k vknjižbi lastninske pravice na ime kupca; kupec pa ji je podelil dosmrtno gospodar stveno pravico in dal dovoljenje k vknjižbi. Podpis prodajalke se je legaliziral, podpis kupca pa ne, ker prodajalka ni zahtevala vknjižbe svoje pravice gospodarstva in ker se je prošnja tedaj glasila le na vknjižbo lastninske pravice. A glej sedaj! Sodnik je prošnjo odbil zahtevajoč, da mora tudi podpis kupca poverjen bi:;, ker tudi on dovo- ljuje zemljeknjižno vknjižbo. Akoravno se je v ponovljeni prošnji sodniku liki »ad usum Delphini« razložilo, da njegova uni-cum — zahteva pomenja strmoglavljenje zemljeknjižnega zakona, je vendar tudi to novo prošnjo odbil. Rekurz jo s e v e da pomagal postavi do veljave in stranki do pravice. A, da si je ubogi kmet priboril pravico, moral je plačati stroške dvojno prošnje in rekurzne stroške, to je najmanj dvakrat preveč. Takšne »dobrote« deli Gelingsheim našemu ljudstvu ! Žalostno, pa res. A da za-dobi žalostna stvar tudi komično stran, moram še omeniti, da g. Gelingsheim v celi svoji praksi še nikoli ni takega sklepa »po-gruntal« (kakor ga tudi sploh še nobeden sodnik ni) in da je v tem slučaju ta sklep storil vsled pouka svejega — kancelista, ki ga je na neki paragraf »opozoril«. Tudi neverjetno, pa tudi res. Dnevne noviee. V Ljubljani, 15. oktobra. Presvetli knezoškof dr. Jeglič se je v soboto v spremstvu g. dr. E. Lampeta pripeljal na otok Krk obiskat biekupa dr. Mahniča. »blov. Narod« pa zatrjuje svojim bravcem, da presvetli po Dolenjskem agituje za državnozborske volitve. Župnija Semič, izpraznjena vsled smrti dekana Aleša, je podeljena g. Simonu P r i s t o v , beneficijatu v Št. Vidu pri Za-tičini, ker nemški vitežki red nima dovolj lastnih duhovnikov. Politično društvo »Edinost« je včeraj popoludne v Barkovljah pri Trstu priredilo javni občni zbor. Prejeli smo o zborovanju naslednje brzojavno poročilo : Dasi je bilo vreme jako neugodno, je bila udeležba vendar velikanska. Izvoljen je bil prejšnji odbor. O položaju in bodočih državnozbor-skih volitvah so govorili: Mandič, Spin-čič, Kompare, dr. Rybaf, dr. Slavik in dr. Dinko Trinajstič. Navdušenje je bilo nepopisno. Kandidatoma v peti kuriji sta bila proglašena za Trst dr. Ry-bar in za Istro dr. Laginja. — Z druge strani smo prejeli sledeče poročilo: Javna glavna skupščina »Edinosti« vršila se je v Barkovljah pri Trstu ob ogromni udeležbi občinstva. Poročila Spinčiča, Rybara in Kom-pareta so bila vsprejeta z največjim odušev-ljenjem. Kot kandidati za peto kurijo so proglašeni: dr. Rybaf za Trst, dr. Laginja za Istro. Obsoja se najostrejše razmere na Primorskem in sklene se složno delovanje Slovencev in Hrvatov. Dr. Trinajstič ožigosa pristransko sostavljene volitvene sekcije za Istro. Dr. Pretner stavi resolucijo ozirom na imenovanje slovensko - hrvatskih prisednikov pri trgovinsko • pomorskem sodišču v Trstu. Umrl je v Divači trgovec gosp. Ivan Jančar, v Gradcu pa sodni pristav v pokoju g. Štefan G o s t i š a. Ljubljanski občinski svet ima jutri ob 5. uri popoludne svojo izredno sejo. Na dnevnem redu so razna poročila stavbnega in šolskega odseka, direktorija mestne elektrarne v zadevi električne železnice, regu-čnega odseka poročilo o določitvi cene za svet, kar ga je mestna občina odstopila hišnemu posestniku Ivanu Škerjancu na Poljanskem nasipu, poročila finančnega odseka o izvršenem 35 žrebanju sreček mestnega loterijskega posojila, o prošnji društva ,.Narodni dom" za odpis neke vsote za prejete rastline, odseka za olepšavo mesta, poročilo o pritožbi nekaterih ljubljanskih vrtnarjev proti mestnemu vrtnarju Vaclavu Hejnicu, poročila direktorija mestnega vodovoda in poročila pravnega in personalnega odseka. Kakor se govori po mestu, so se iz ognje-gasnega društva izključeni člani proti nepravilnemu izključenju pritožili na občinski svet, a dotične vloge ni na dnevnem redu. Pogrebna „Marijina bratovščina" je imela včeraj v veliki dvorani »Kat. doma« občni zbor. V odbor so izvoljeni gg. : H i n-terlehner, Mayer, Klun, Škof, revizorji Reich, Jakopič in Sluga. G. Klein je propadel. Po daljši debati se je sklenilo, da se popravi krivica, katero je storil predsednik bivši napovedovalki, ki se je zopet vsprejela v službo. Občni zbor je pooblastil odbor, da popravi društveno hišo in za napovedovalko naroči haljo, da so za- dosti zdravstvenim zahtevam pri njenem delu okolu mrtvecev. Koncert Meščanske godbe. Sinočni koncert Meščanske godbe v telovadni dvo rani Narodnega doma nas je zopet prepri čal, da se je posrečdo ustvariti v primerno jako kratkem času godbo, kakoršne se ni treba sramovati glavnemu mestu. Uprav presenetilo nas je, da ima že sedaj godba kaj bogat vspcred. Včeraj jo bila godba uprav neutrudna, ker je vsaki točki vsporeda, katerega so tvorile večinoma slovanske skladbe, rade volje pridajala še novih točk. Taka godba pač zasluži vsestranske podpore ter le želimo, da bi se trudoljubnim ustanoviteljem posrečilo, vzdržati jo na sedanji višini. Občinstva k včerajšnjemu koncertu ni .došlo toliko, da bi bili zasedeni vsi prostori. Preteklo nedeljo, ko ni bilo nič vstopnine, je bila narodno napredna inteligenca za meščansko godbo bolj navdušena ter jo zasedla celo tiste prostore, ki so bili namenjeni Tr-žačanom. Upamo, da se zanimanje za godbo razširi. Mnogo je društev, za Katera se plačuje, ker tako veleva »narodna požrtvovalnost«, a se na podlagi te »požrtvovalnosti« vzdržuje na stroške meščanstva le »nastop« frakarije. Doneski, katere se za nastope fra-karijo plačuje v ljubljansko čitalnico, b'' pač veliko več sadu prinašali, ako bi jih me Sčanstvo obrnilo v blagajno Meščanske godbe. Slovensko gledališče. Jutri v torek 16. t. m. se poje prvikrat v sezoni Maillar-tova opera „Puščavnikov zvonček". Prvikrat nastopi v veliki glavni ulogi lirični tenor g. Stanislav Orzelski. Najvažnejše uloge pojo: gospa Polakova ubožno kmetico Rozo Friquet, gdčna Noemi Georgetto ženo bogatega zasebnika Thiebauta, g. Nolli bogatega Thiebauta g. Orzelski Thibautovega hlapca Sylvaina in g. Polašek ulogo dragonskega podčastnika Be-lamya. Dejanje se vrši v neki francoski pogorski vasi blizu Savojske meje 1. 1704. Cankarjev »Jakob Ruda" je imel tudi pri letošnji uprizoritvi v soboto popoln in še lepši uspeh, ker so se nekateri prizori nekoliko popravili. Gledališče sicer ni bilo razprodano, ker se je občinstvo navadilo, da napolni gledališče le tedaj, kadar je že naprej prepričano, da bode na odru kaj »lahkega«. Ako se bode tej struji od strani intendance le preveč udajalo, tedaj se resne drame sploh ne bode moglo gojiti na našem odru. G. Ignacij Borštnik je gostoval v naslovni ulogi ter očaral občinstvo z iz-bornim izražanjem duševnih bojev Jakoba Rude. Brož g. Iv. K o v a č i č a iz Zagreba je bil sicer precej slabši, nego oni prejšnjega leta, vender je zadoščal. G. Deyl se je pridno grabil za vrat. Gospa Polakova je igrala z neprisiljeno živahnostjo, gdč. Ogrinčeva je bila povsem namestu, •vsaj je uloga Anice kakor nalašč za njen temperament. Ostali igralci so nam ugajali, samo pri g. Danilu se nam je zdelo, da bi si bil lahko bolje naučil svoje uloge. Ponavljamo še jedenkrat, da si je drama ohranila prvotni veliki vspeh in da ostane doslej najboljša slovenska drama. — Jutri se poje opera »Puščavnikov zvonček«. v Štajerski Slovenci pridejo obiskat umetniško razstavo v Ljubljani prihodnjo nedeljo ob pol 10 uri dopoludne. Iz Mozirja se nam brzojavno poroča, da je bil včeraj velik shod volilcev, na katerem je bil soglasno postavljen za kandidata pete skupine Dragotin Hribar. Shod je tudi pritrdil kandidaturi dr. Dečka za mesta in trge, glede kandidata viteza Berksa pa so izrazili volilci zahtevo, da se jim predstavi. Volilno gibanje. V Lescah so pretekli teden skupno zborovali liberalci radovljiškega okraja in leški socijalni demokrati. Številen shod ni bil — le par nobile fratrum. Lepa družba! Kdo bo odnehal s svojo kandidaturo, ali Luka ali Etbin. — Ali se morda jeden izmed njih umakne v kako drugo ku rijo — ne vemo. Tudi to je za sedaj še tajnost, ali bodo liberalci za socijalne demokrate — ali slednji za prve šli v volilni boj. — Gosp. Čop iz Most nam to zagonetko, kakor upamo, kmalo razjasni. Smrt »Pettauer Zeitunge". Štajer ski Nemci stoje zopet ob odprtem grobu nemškega časniškega podjetja. G. W. Blanke naznanja, da »Pettauer Zeitung« ne bo več izhajala in da bo raje izdajal — „Pettauer Inseratenblatt«. »Pottauer Zeitung« je torej zmrznila z vso svojo modrostjo. »Vivat« stquens »Štajerci« K slovenski operi pride baje zopet pred leti jako priljubljeni basist gospod Vaši č e k. Slovenska predstava v Mariboru bode v ondotnem »Narodnem Domu" 21. t. m. Igrali bodo izvirno Ogrinčevo veseloigro „V Ljubljano jo dajmo!" Brat ustrelil brata. Miha Velušček iz Kanala je odšel z doma in pustil na steni nabasano puško. Doma sta ostala njegova otročiča. Enajstletni njegov sinček je snel puško s stene in igrajoč pomeril na mlajšega bratca. Puška se je sprožila in bratec je ležal mrtev na tleh. Za svojo nepaznost je dobil Miha Velušček 10 dnij zapora. ljubljanske novice. Poročil so je včeraj ob pol 9. uri zvečer v cerkvi sv. Petra g. M. Horvat, čevljarski mojster na sv. Petra, cesti z Marijo Seršen iz Dvorja. — Napaden je bil danes po noči na Tržaški cesti A. Klobučar. Eden napado-valcev je imel odprt nož. Policija poizveduje po napadalcih. — Odgonskemu sprevodniku popihal je nevaren tat I. 01 tra. Ko je odgonski sprevodnik Novak na državnem kolodvoru kupoval vožne listke, je Oitra ušel proti Štški. — Ogenj na Poljanski cesti. Na Poljanski cesti štev. 13 nastal je v soboto okolu pol 7. ure zvečer ogenj. Dimnikar je popoludne požigal dimnike ter so iskre padale na šoto. Marijana Marolt je bila zaklenila vežo. Ko je zvečer prišla domov, zapazila je, da se je šota vnela in gorela. Požarna bramba je prišla na lico mesta in ogenj pogasila. — Pri golažu smrt bi skoro našel nek delavec v Vodmatu. Bil je na potu iz hrvaških šum ter je v gostilni pri T. jedel golaž. Kos mesa mu je zašel pri jedi v napačen del goltanca. Reveža je pričelo dušiti. Podal se je proti bolnici, a ves onemogel se je zgrudil ob vrtu bolnice. Po Ljubljani se govori, da se ga v bolnico ni hotelo sprejeti! Ako je to res, bi bilo to neopravičljivo. — Umrla je gospa M. Marolt, Križevniške ulice št. 12 Boj proti slovenskim deklam so pričeli Italijani v Gorici. Društvo „Unione" je sklenilo napraviti v Gorici strogo italijanski urad za posredovanje služeb. Dobivali bodo samo „puro sangue" iz Furlanije in iz dežele polente. Novo justično poslopje v Ljubljani je do strehe dograjeno. Tem povodom se je v soboto vršil običajni „likof", h kateremu je bilo povabljenih več gostov. Navzoči so bili razni sodni uradniki, odborniki kranjske stavbinske družbe in drugi poleg delavcev. Predsednik dež. sodišča g. L e v i č n i k se je v imenu justične uprave zahvaljeval stav. družbi, obrtnikom in delavcem ter pozdravel goste. — Delo se je pričelo 26. avgusta minolega leta, delalo je povprek 400 delavcev. Med Rakekom in Starim trgom pri Ložu je danes pričela voziti pošta, ki odhaja iz Starega trga ob 9. uri zjutraj, iz Cerknice ob 11. uri 35 min. in prihaja na Rakek ob 12. uri 5 min. Vrača pa se z Rakeka ob 3 uri 15 min., iz Cirknice ob 3. uri 55 min, in prihaja v Stari trg ob 6. uri 15 min. zvečer. Novi brzovlak mej Dunajem in Trstom prične voziti meseca svečana prihodnjega leta. Lov na podgane se v Antverpenu kaj dobro izplača. Mesto Antverpen je razpisalo nagrado 10 vinarjev za vsako ubito podgano. Nekaterim je sedaj ondi jedini posel — lov na podgane. Eden sam Antverp čan je ubil v jedni noči 142 podgan. Bohinjska železnica. Jutri prično delati pri Podbrdu most čez cesto, po katerem se bo odvažal materijal iz predora, ki se prične delati takoj. Novo ognjegasno društvo ustanove v Stražišču pri Kranju. „Glas Naroda", ameriški slovenski list, bode pričel izhajati trikrat na teden. Kompromis mej pravaši in narodnjaki v Dalmaciji. Stranka prava je na skupščini v Splitu odobrila v načelu kompromis z narodno stranko v Dalmaciji, pre-pustivši odboru, da dogovori posameznosti kompromisa. Tudi pri zadnjih drž. zborskih volitvah je bil mej strankama kompromis ter je na podlagi kompromisa bilo v v drž. zbor šest narodnjakov in trije pravaši. Narodnjaki pa so tedaj storili kompromis tudi s Srbi ter sta bila izvoljena v drž. zbor tudi dva Srba. Pravaši zahtevajo sedaj od narodne stranke, da ne sklene več kompromisa s Srbi. Avstroogerska banka je otvorila v Mariboru filijalko. Fcm. Franjo baron Filipovič je 12. t. mes. praznoval 80letnico svojega rojstva. Rojen je bil leta 1820 v Gospiču. Odlikoval se je leta 1849 v vojski na Ogerskem. Za svojo hrabrost v bitki pri Temešvaru je bil odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. Leta 1859 je v Italiji sodeloval v bitki pri Solferinu, leta 1861 je bil imenovan brigadirjem v Zadru, leta 1874 zapovedujočim generalom Moravske in Šle-zije, leta 1877 v Zagrebu. Leta 1881 je stopil v pokoj Odbor 8. mednarodnega kongresa zoper alkoholizem, ki se bo vršil o veliki noči leta 1901 na Dunaji, razpošilja te dni svoje pozive v pripravljalni odsek po deželi. Ker je vprašanje uvaževanja vredno in močno tangira tudi Kranjsko, želeti bi bilo. da se kar največ udeležencev zglasi za prihodnji pripravljalni odsek. Kdor se zanima za vprašanje, naj se obrne na gospoda c. kr. deželnovladnega svetnika dr. Fr. Zupanca v Ljubljani. Mej Bure je odpotoval 11 t. m. 35 letni Martin Sterbenk iz Dobrnika. Dosedaj je delal v vestfalskih rudnikih, kjer si je prihranil 1300 K denarja Sedaj hoče poskusiti svojo srečo v zlatih rudnikih. f D. A. Slavjanskij Agrenjev, slavni ruski pevec narodnih pesmij in dirigent sve-tovnoslavnega ruskega pevskega zbora, ki je večkrat koncertoval tudi v Ljubljani, je umrl v Rusiji 64 let star. Slavijanskij je bil v mladih svojih letih ruski častnik. Milan proti svojemu sinu Iz Bukarešta se javlja: Mej preiskavo radi umora rumunskega profesorja Mihaliana so rumun-ske oblasti prišle na sled, da jo srbski raz-kralj Milan bil v zvezi s predsednikom macedonskega odbora in da je bil gotov n a-črt proti življenju kralja Aleksandra. Ko je Milan to čul, šel je v Bu-karešt ter zahteval od rumunskega iustič-nega ministra, naj se njegovo ime ne imenuje v javni razpravi. Toda ta prošnja ni imela nikakega vspeha in tako je prišlo na dan zopet jedno lepo delo skrbnega »očeta Srbov«. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 15. okt. Nadvojvoda Leopold Salvator je došel sera. V Zagreb se ne vrne več. Dunaj, lo. okt. Termin odstopa grofa Revertera se popolnoma krije z njegovo že pred meseci uloženo prošnjo ter ni prav nič v zvezi z afero Stadler, ker grofa Revertere zadnje B mesece, ko se je igrala ta afera, ni bilo v Rimu. -Dunij^ 15. okt. Nadvojvoda Peter Ferdinad toskanski se zaroči z Marijo Kristino bourbonsko. Inomost, 15. oktobra. Govori se, da kandiduje baron Dipauli v veleposestniški skupini. Devet občin okrajev Briksen in Sterzing ga je proglasilo kandidatom pete skupine. Praga, 15. oktobra. 22. t. ines. bode dr. Herold star 50 let. V Pragi in v njegovem volilnem okraju bodo ta dan velike svečanosti. Izročile se mu bodo razne adrese. Praga, 15. okt. Vlada nikakor ne namerava sklicati češkega dež. zbora, ker zatrdila, da bode zasedanje nepolitično. ni mogoče izvršiti. (?) Aš, 15. okt. Na včerajšnji shod nemških radikalcev so soc.-dem. prišli oboroženi s cepci in palicami. Prišlo je do velikega pretepa. Budimpešta, 15. okt. Pravni odsek ogerske drž. zbornice bode začel v četrtek posvetovanja o zakonskem načrtu glede deklaracije nadvojvode Fran Ferdinanda. Neodvisna stranka namerava pri tem izzvati veliko debato. Pisek, 15. okt. K obravnavi Hils-nerjevi povabljenih je 200 prič. Obravnava se vrši dne 25. okt. ter je poleg umora Hruze raztegnjena tudi na umor Marije Klim a. Zofija, 15. oktobra. Spomenik carju Aleksandru III. izdela kipar Zicchi. Veljal bode spomenik 300.000 K. Berolin, 14. oktobra. Angleška namerava polastiti se Nove F u n d 1 a n d i j e takoj, ko popolnoma premaga Pure. Glasila Chamberlainova že pišejo v tem smislu, ter se pričakuje, da Francozi ogorčeni protestujejo proti tej nameri Angležev. Pariz, 15. okt, Predsednik Loubet je podedoval mnogo milijonov po vdovi nekdanjega senatora Peneta. Kolonija, 15. okt. „Koln. Volks-zeitg." poročajo iz Rima, da se v vatikanskih krogih govori o sklicanju eku-raenskega zbora, ki bi se vršil v maju leta 1901. Kapstadt, 14. okt. Guverner Mill-ner je odpotoval včeraj v Pretorijo. London, 15. okt. Iz Alivval Northa poročajo 12. t. m.: Včeraj zjutraj je odšla patrulja iz mesta, da preskrbi živeža za posadko, a se je morala vrniti, ker je bilo v bližini več burskih oddelkov. London, 15. oktobra. Liberalci so pridobili š-} jeden mandat. Pridobili so torej do sedaj 35 mandatov, kakor rai-nisterijelni. Vojska na Kitajskem. Dunaj, 14. oktobra. Nadvojvo-dinja Marija Jožefa je podarila vojakom v Kini 10.000 smodčic iu 5000 smodk. Pariz, 15. okt. Agence Havas poroča iz Hongkonga, da je umrl škof v Kantonu. London, 15. okt. (G. B.) Iz San-gaja so poroča, da se je na kitajskega cesarja p o s k u s i 1 i z v r š i t i atentat na potovanju v Siangfu. Na-padovalec je bil prijet, predno je mogel cesarju kaj žalega storiti, iu na mestu obglavljen. London, 15. okt. Iz Pekina poročajo 9. t. m.: Admirali so sklenili izdati proklamacijo, v kateri se dovoljuje prebivalstvu, da sme slnbodno v mesto in iz mesta. Hart izda proklamacijo na zunanje prebivalstvo, naj dovede živeža v mesto, ter je zagotavlja popolnega varstva. Tientsin, 15. okt. (0. B.) Grof Waldersee je odpotoval danes v Pekin. London, 15. oktobra. Iz Tientsina poročajo IZ. t. m.: Li Hung-Čang je danes odpotoval v Pekin. Mej vojaki v Tientsinu se je pojavila bolozen. Shanghai, 14. okt. Japonski cesar je odgovoril kitajskemu cesarju, da so provzročili sedanje razmere v Kini njegovi svetovalci. Svetuje mu, naj se takoj vrne v Pekin in odslovi staroko-pitneže. Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zraCni tlak 736-0 mm. Cm opazovanja Stanje barometra r mm. Tempe- ■ ratura i po j CVIzijo I Vetrorl Nebo 11. 3 13] 9. Tvo 150 kron na mesec in po 1 dolar od vsake naročene pete maše. Pogoji: l. Zmožnost koralnega petja (latinske maše, psalmi itd.) 2. Sposobnost urediti in voditi tamburaški zbor. 3. Službeno spričevalo od dotičnega g. župnika o slarosti. ponašanju in sposobnosti kandidata. Ponudbe se naj takoj pošljejo na sledeči naslov: Rev. G. Gorshe 765 So. 2nJ str. 925 3-2 Steelton, Pa. U. S America. Kemične barve melj za sobne slikarje , ze- ttlO l~kni'ft> za zidarje ima tvrdka f/et5 UU / V V BRATA EBERL V Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke. 228 14 11—4 Cestitemu p. n. občinstvu usojam si udano naznaniti, da otvorim v ponedeljek 15. oktobra t. I. cvetlični salon v Perlesovi msi t Prešeraovib nlicali. Zahvaljujoč se objednem toplo čaatitim odjemalcem za dosedanje zaupanje, priporočam to svoja novo podjetje, ki je smatrati za filijalko, v blagohotni obisk. 926 3-2 Velespoštovanjem cTranc m yi naprej vse v konkurzno maso ^j! ^ Josipa Vidna r-Ja ^ ^ t Ljubljaxxx, Stati trg šfem 4, ^ ^ spadajoče manufakturno blago ^ ^ pod tovarniško ceno.^g M Na izbiro po najnižji ceni so: angleški in brnski še vi j o ti, kam- RS A garni, Jiigerndorfsko blago, razno blago za ženska oblačila, ji h kretoni, barhent, razno platno, blago za poliišno in posteljno M Ni opravo, srajce za gospode, ovratniki inv kravate, kakor tudi cela jI zaloga vsakovrstnih ženskih modrcev (Štefanijski fa \\ a j s k a t> o r z a. On6 12 oktobra. Skupni državri dolg v notah . . .97 05 Skupni rirža\ni dolg v srebru . . . . 96 65 Avstrijska zlnta renta i"j„.......11465 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 97-25 Ogerska zlata renta 4°/„........114 05 Ogerska kronska renta 4'/0, 200 . . . . 90'20 Avstrc-ogerske bančnt deinice, 600 gld. . 1698 — Kreditne delnice, 160 gld. ..... 645 — London vista ........ . 241-97", Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž veh 11815 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 12. oktobra. 3-2°ic državne srečke 1. 1851. 250 gld.. . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ . . . 23-60 19'27', 90 60 11-45 170-160— 197-— 98-60 25175 Dunavsko vravnavno posojilo I. 1H78 . . Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice » > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/,, > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... , . 4°/„ srečke dunav. parobr. č" -užba, 100 gid. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 Ogerskega > „ » 5 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gid. . Rudolfove srečke, 10 gld. 107-— 93-75 323-75 110- — 99-50 390' -350'— 4225 20— 12 50 60- - Salmove srečke, 40 gld. . .....170 — St. Genois srečke, 40 gld........198 - Wa!dsteinove srečke, 20 gld..............— — Ljubljanske srečke....................49 — Akcije anglo avstrijske banke, 2'» gld. . . 268- — Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. at v . 6025— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........760 - Akcije južne železnice, 200 gld. ar.....105-75 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 148.— Montanska družba avstr. plan..........408- — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 45i- - Papirnih rubljev 100 ...... . 255 50 m Naknp ln prodaja »-sakovrstnih driavnili papirjev, ste«5k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pn žrebanjih , pn izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promooe za vsako žrebanje. Kulanlua izvršitev narodil na borzi. Menjarnicna delniška družba E ii € I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I 2. aUT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih aivarah, potem o kursnih vreduostih vseh špekulaoljskih vrednostalii papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoceg* obrestovanja pri popolni varnosti naloženih y f. n v 11 i c. ~£JBk