Stev. 208. V Ljubljani, sobota dne 27. julija 1912. Leto L Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnlštvu mesečih K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se 'st pošilja upravništvu. :s 'n Telefon številka 118. :n ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. d Uredništvo in upravuištvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiruna pisma ee ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslaua tu zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju post pust. — Za odgovor je priložiti znamko, n: ••• ••• ts Telefon številka 118. Na sredozemskem morju. Italijanski uspehi. — Angleška previdnost. — Moč na morju. — Kaj hoče Anglija? — Bodočnost na Sredozemskem morju. Naj se sodi o italijansko-turški vojni tako ali tako — gotovo je, da ne bo ostala brez velikih posledic. •— Dasi ta vojna ne more pokazati posebno velikih dogodkov — vsaj doslej se ni odlikovala ne ena, ne druga armada po posebnih činih — vendar se mora priznati Italijanom. da so se pokazali dovolj podjetne in skoraj predrzne. Brez posebnih priprav so šli v Tripolis — brez posebnih ozirov so si deželo prilastili — in brez posebnega dovoljenja so odpluli potem iz Tarenta čez Sredozemsko morje v Egejsko morje — polastili so se turških otokov in so šli pred Dardanele — prav pred vrata Carigrada. Dasi pri obleganju Dardanel italijanska vojska dozdaj ni dosegla posebnih uspehov in je vprašanje, ali se ji sploh posreči prodreti v Dardanele — vendar so s svojim napadom provzročili, da so bile Dardanele zaprte, kar je prineslo s seboj izpre-membc v trgovini in je prisililo Rusijo, da se je zganila. S tem pa se je zganilo sploh vprašanje o Sredozemskem morju. Že pred časom so poročali listi, da bo Anglija na Sredozemskem morju pomnožila svoje ladjevje. Anglija je doslej pomnoževala le svoje ladjevje doma, ker se je bala napada od strani Nemčije. Toda An-Rliji ni šlo le za to, da se zavaruje proti naraščajoči nemški sili — gre tudi zato, da ohrani prvenstvo na morju in sicer v vseh delih morja, kjer to zahteva njena trgovina. Anglijo ni mogoče drugače uničiti — kakor na morju — to je vedel že pred 100 leti Napoleon, ki jo je hotel uničiti z evropsko zaprtijo. Pa tudi Angleži so dobro vedeli, zakaj potrebujejo morje in so šli proti Napoleonu v boj, kjerkoli in kadarkoli so Čutili, da Škoduje Napoleon trgovini. Ko je Italija zasedla Tripolis — se Anglija ni zganila, ko pa so Italijani nastopili svojo pot Čez Sredozemsko morje — so Angleži videli, da je treba varovati svoje prvenstvo. Dne 22. t. m. je govoril angleški pomorski minister v angleškem parlamentu daljši govor O položaju na morju. S tem govorom se peča sedaj vse časopisje. Iz njegovih besedi je bilo jisno, da Anglija pomnoži svoje ladjevje zaradi Nemčije. Imeli smo že priliko pisati, kako hoče v bližnjih 6 letih Nemčija pomnožiti svoje ladjevje. šest miljard bo padlo v morje. In Anglija hoče, da ima za 60% več ladjevja. Angiija pa vidi tudi dve drugi državi: Italijo in Avstrijo. Vodja konservativcev, Balfour, je rekel: Vlada hoče angleško vojno moč mnogo bolj ojačiti, nego doslej. Središče angleškega bojnega ladjevja v Sredozemskem morju bo Malta. V Sredozemskem morju je sedal vei*-moč, ki obstoja šele nekaj let. Z obrežjem 300 milj in brez kolonij hoče Avstrija postati močna svetovna pomorska velesila. To je velikega pomena. — Sicer niso vse besede važne, ki jih govore ljudje v parlamentu, — vendar tudi te besde nekaj povedo. Tudi minister Churchill ni pozabil na to; rekel je: Sedaj še italijanski in avstrijski dridnauti ne posegajo V vojno. Toda lahko se to zgodi čez nekaj tednov. Leta 1915. bo imela Avstrija štiri dridnaute, Italija pa pet ali šest. — Sicer se ni bati sporod — vendar je treba misliti na skupno ladjevje treh držav. (Nemčije, Avstrije in Italije.) Iz vsega se vidi, da hoče Anglija obvarovati Sredozemsko morje in v njem odločevati. Nadaljnji in morebiti bližnji dogodki bodo pokazali, kake namene je pri tem imela angleška vlada. Preteči preobrat ob Bosporu je s tem brez dvoma v zvezi, lahko pa da sega angleška previdnost še mnogo dalje. Tržaški slovenski delavci in delavke! To kar se dogaja v tovarni »Linoleum« je tako velika, vnebovpijoča krivica, da se mora postaviti proti njej ves proletarijat tržaški. — Tovarna »Linoleum« je »klavnica« za delavstvo. Ni je tovarne v Trstu, kjer bi bilo delavstvo tako trpinčeno in preganjano, kakor v tej tovarni. Ker pa so se delavci tovarne »Linoleum« začeli združevati v Narodni delavski organizaciji z namenom, da si potom nje izboljšajo obupni položaj, je ravnateljstvo tovarne »Linoleum« •— čujte!! — odpustilo iz dela tri delavce. Radi tega so bili odpuščeni, ker so se posluževali koalicijskega prava. Na ta način hočejo naši nasprotniki — ubiti našo organizacijo, da bi potem temlažje pritiskali, izžernali in bičali uboge trpine-'1'1-lavce. Tako postopanje ni dovoljeno — vsaj na papirju je tako tiskano. Društveni zakon pravi, da ima vsak avstrijski državljan, pravico se združevati v društvih, odnosno organizacijah. Torej, po zakonu ima delavec popolno pravico pristopiti k organizaciji. Ta pravica pa izgubi veljavo, ker podjetniki delojemalce takoj ko zvedo, da so člani delavske organizacije. kaznujejo z odpustitvijo, jih vržejo na cesto v nesrečo... Oblast proti tej kršitvi zakonov ne ukrene prav nič. Kajjemari podjetniku dovoljeno — vse? Kaj ni nobene oblasti^ ki bi branila ubogega trpina v takih, slučajih? Da. oblasti so že ampak delavec je prepuščen &am sebi.Delavci! Delavke! Kaj naj storimo? Naše glasove, naše obupne klice, klice po pravici, noče uslišati — noben. Še celo rogajo se nam, ker toliko trpimo. Naravnost izzivajo, provocirajo nas. Ta korak. Ki ga je napravilo vodstvo tovarne »Linoleum« zna biti usodepoln udarec za vse delavske organizacije. Kajti drugi tovarnarji bodo, videvši — da se je v tovarni »Linoleum« podjetniku na ta način posrečilo razbiti delavsko organizacijo — začeli ravno tako odpuščati organizirane delavce. Nakane podjetnikov so nam znane, toda mi jih hočemo preprečiti. Z ozirom na to, poživljamo vas, slovenski delavci in delavke, da pridete vsi na veliki protestni shod, katerega sklicuje Narodna delavska organizacija v Trstu za nedeljo, dne 28. julija 1912, ob 9. uri dopoldne na velikem vrtu konzumnega društva »Jadran« nr’ sv. Jakobu v Trstu. Na tem protestnem shodu hočemo zahtevati odločno, da se krivica povzročena »Narodni delavski organizaciji« vsem v njej včlanjenim delavcem in delavkam, nemudoma odpravi. Zahtevamo, da se sprejme odpuščene delavce nazaj, in one, ki so največji priganjaču špijoni in denuncijanti, ki ne dajo ljudstvu miru v tovarni, ki so vrgli v nesrečo potom denuncijacij in špijonstva — že stotine ekzi-stenc, te naj se požene. Mi zahtevamo svoje pravice. In ako vlada tu ne more napraviti svoje dolžnosti, bo delavstvo prisiljeno samo napraviti red. Do danes se še prav nič ni storilo za nas. Na obrtno oblast poslana resolucija še danes ni rešena — bržkone je pokrita s prahom. Povemo pa. da bomo v nedeljo drugič in zadnjič zahtevali od merodajnih faktorjev, da se mm-di upravičenim zahtevam delavstva v tovarni »Linoleum«. Sužnji, vstanite! Držite se gesla: vsi za enega, eden za vse! Centralno vodstvo »Narodne delavske organizacije« v Trstu. POLITIŠKA KRONIKA. Odklonjeni vojaški krediti. Zadnji skupni ministrski svet je odklonil izvanredno visoke vojaške kredite, ki jih je zahteval vojni minister Auffenberg; šlo se je za 275 miljonov kron, kateri naj se porabijo za kanone. V časopisju, posebno pa v ogrskem krožijo že nekaj časa sem vesti, da so avstrijski kanoni jako slabe kvalitete, da so se zgodile pri naročilu in nakupu precejšnje napake! Zato pa hoče Auffenberg popraviti te napake in zmote na račun prebivalstva in zahteval je izreden kredit. Toda. uspelo mu ni doseči svoje zahteve. Taka odklonitev bi pomenjala znak nezaupanja, toda že tukaj po končanem ministrske01 svetu se je polslužbeno razglašalo, da položaj vojnega ministra ni vsled te odklonitve najmanje omajan! Tako se je hotelo z drugimi besedami povedati: General Auffenberg si bo znal že najti pota, da konečno doseže svoje zahteve! In res je sedaj poskusil nekaj, kar pa meče nanj. kot člana ustavnega kabineta kaj čudno luč! Podal je cesarju obširen memorandum, v katerem zagotavlja cesarja, kako zelo potreben je ta vojaški kredit, ki ga mora vojna uprava dobiti! Kaj pa je pravzaprav nameraval general Auffenberg? Ministrski svet je odklonil njega zahteve in tako rešil vso zadevo, ako pa sedaj Auffenberg hoče izposlovati pri cesarju nekak pritisk, tedaj je to jako čudno pojmovanje ustavnih načel. Naj torej stvar stoji kakor hoče, jasno je in ostane, da se je pri nakupu naših kanonov postopalo tako, da vojni minister zahteva v kratkem času zopet 275 miljonov, da popravi napake drugih; jasno pa je tudi, da gotovi vojaški krogi ne pojmujejo ustavnih načel monarhije. Avstrijsko prebivalstva bo pa imelo zopet prijazno dolžnost, da plačuje napake drugih s svojim denarjem, ker gotovo je, da si bo znal Auffenberg na ta ali oni način prodobiti zahtevanih 275 miljonov! Vojaška liga na Turškem. Mladoturška vlada se je osnovala na orožju; zato je mlado-turški komite bil vedno odvisen od oficirjev in poslušal njih komando. Ta nadvlada pa je začela lezti tudi Mladoturkom preko glave in v zadnjem zasedanju poslanske zbornice je bil sklenjen zakon, po katerem se oficirjem prepoveduje vsako javno politiško delovanje. Ta sklep je bil tudi neposredni vzrok demisije vojnega ministra Šefket-paše, ki si ni upal izvesti tega zakona. A sedaj pod novo vlado je dvignila svojo glavo vojaška organizacija, ki je nastopila jako oblastno in zahteva od zbornice same razpust. Predsedstvu zbornice je izročil neki oficir pismo vojaške lige, v katerem ta odločno zahteva razpust zbornice, ki ni vredna svojega imena. Zbornici se stavi naravnost ultimatum za razpust in sicer z največjo energijo se zahteva, da se »gledališče« (t. j. parlament) zapre, ker sicer bo vojaška liga sama naredila konec. Na zbornico je napravil ta ultimatum vojaške lige najmučnejši vtis; poslanci so protestirali proti takemu nasilju in proglasili sedanji parlament kot permanenten. Veliki vezir in vojni minister sta podala v zbornici svoje pomirjevalne izjave, toda dogodki na ulici, kjer prireja vojaška liga demonstracije za razpust zbornice dokazujejo, da tudi vprašanje o pomirjenju Turčije same Še davno ni rešeno! Gospodarstvo vojaške lige, ako se razvije v vojaško nadvlado, zna postati skrajno nevarno za ustavnost Turčije, kar se vidi že po njeni prvi zahtevi, ko stavi ultimat glede razpusta zbornice. — Iz Albanije še ni nikakih pomirjevalnih opročil kljub vestem o popolni prisvojitvi albanskih zahtev Od strani turške vlade. Albanski vojaški načrt se izraža na vsi črti v najlepšem redu in mogoče so danes Albanci že gospodarji v Skoplju, kar pomenja njih gospodstvo nad vsem vilajetom Kosovskim. Paž poroča, da so Albanci stavili še nadaljne pogoje, ki je od njih izpolnitve odvisen mir. A ti pogoji pomenjajo popolno avtonomijo Albanije v verskem, poli-tiškem, narodnostnem in kulturnem oziru, ter zahteve notranjega politfškega značaja, kakor razpust sedanje zbornice in razpis novih volitev. DOPISI. Od štajerske strani. V skoro čisto slovenskem okraju na Štajerskem je bilo popolnih mesto sekundarija na tamkajšnji okrajni bolnišnici. Vsakdo bi si mislil, da odločuje v takih zadevah plačujoče občinstvo potom občinskih odborov: kdor plača, tudi skače. Povsod bi moralo biti tako, a pri nas ima besedo sam nastavljenec, ki bi moral biti od nas odvisen, samo zato, ker je Nemec. Tako daleč je že prišlo z našo popustljivostjo. Vse občine smo se obrnile na merodajno mesto z zahtevo, da se nastavi za sekundarija Slovenec, a V naši službi stoječi primarij se je temu uprl, in Čudo se je zgodilo, da je njegova obveljala. To je zagonetka, ki jo bo treba rešiti čimprej. Posebno se čudimo našim veljakom v tem okraju, da vse tako pri miru puste. Malo jih je sicer, a vendar bi se morali izkazati vredni našega zaupanja in pokazati s prstom, kje tiči vzrok. Ne samo pri volitvah, že zdaj je treba odpirati oči našemu ljudstvu, da bo iz-pregiedalo in izvedelo, kako kupčijo — sramotno kupčijo dela z našim denarjem pobožna družba. Vrstovšek, kje si? Zdaj je čas, ne le pred volitvami. Seve, Nemec ne pusti, da bi sedel pri isti mizi Slovenec. A za nas je zadeva tako sramotna, da bi se je še Cu-lukafri sramovali, in mogoče je le pri farovški nadvladi. Veliko žuljev naših kmetov roma potom klerikalnih rok v nemške trgovine in gostilne. To pa jim ni še zadosti, spraviti hočejo vse v nemške roke: prodali bi nas, ako bi le mogli ti brezdomovinci. Slišali smo tudi, da ne gre vse v redu pri oni bolnišnici. Kdor se prej izglasi pri primariju v privatnem stanovanju, je prijazno sprejet v bolnišnico, sicer mora debele požirati. Okrajnemu odboru moramo pa klicati v spomin tiste čase, v kojih se je v tukajšnji bolnišnici igralo na harfo. Srečne tiste usmiljenke, LISTEK. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja §£jnj^ai se oglasi kapucin v najboljši franco- . »Ta vrli mož govori čisto resnico. Tudi on gov°S^ zrtev te krute vojske, čeprav je nje-i„ a lzRuba zelo majhna v primeri z mojo. »Ti j e ga!<< se °br°e angleški k dragoncu, ‘ I je preslab, da bi ušel, če bi tudi hotel.« Vpiiir r^ga’ kako lep moz ie bil ta kapucin! ušes, ’ rjavkaste 'S Rataplanovih brado. Pač ep . nolas ln s krasno težko gorje, toda njeg 111 letos je moja košček kit lna’ vas moram Prositi za var L« nn X er drusače ne morem odgovarjati na vaša vprašanja.« * • ? zlvezem smo bili preskrbljeni za dva Ju. tako da sem lahko ugodil tej ponižni proš nh. S pravcatim voljčjim gladom je požiral re-zen, kozjega mesa, ki sem mu ga mogel ponuditi. »Cas hiti, lotimo se stvari,« sem izprego-voril. »Radi bi slišali vaše mnenje, kako bi se dalo priti samostanu tam gori najprej do živega; nemara nam tudi lahko poveste kaj o navadah falotov, ki zdaj prebivajo v njem.« Zamomljal je par besed v jeziku, ki sem ga imel za latinščino, sklenil roke in pogledal v nebo. »Molitev pravičnega premore mnogo,« je dejal »in vendar se nisem drznil upati, da bodo tako kmalu uslišane moje vroče prošnje. V meni vidite pred seboj nesrečnega opata al-meixalskega. ki ga je pregnal izvržek treh armad s krivoverskim glavarjem na čelu. Oh, premislite, kaj sem izgubil!« Glas mu je zastal pri teh besedah, in solze so se mu zasvetile na, trepalnicah. »Pogum, pogum!« ga je tolažil bart. »Stavim devet proti štirim, da vas spravimo zopet noter, preden pride jutrišnji večer.« »Saj mi ni samo zase,« je nadaljeval opat, »da, niti ne za mojo ubogo, razkropljeno čredo; toda svete relikvije so v nevarnosti, da padejo razbojnikom v roke.« »Stavim, da se ne dotaknejo takih reči,« se je vmešal bart, »toda pokažite nam pot, pa vam kmalu spet očistimo kraj!« Dobri opat nam je dal drage volje vse podatke, ki sva jih želela, toda njegove besede niso bile posebno tolažilne.^ Saj je bilo samostansko zidovje visoko^ štirideset čevljev; spodnja okna so imela železne mreže in v sp. poslopje obilo strelnic. Tolpa je bila dobro izurjena, in straž je bilo toliko, da jih ni bilo mogoče presenetiti. Kakor rečeno, bataljon grenadirjev in par bomb bi bilo tu bolj na mestu kakor mi. Dvignil sem obrvi, a bart je začel požvižgavati. Moštvo je bilo medtem razjahalo, napojilo konje in je zdaj zavživalo svojo verčerjo dočim sem šel jaz z bartom in z opatom v krčmo, da se pomenimo o stvari še dalje. Imel sem v čutari še nekaj konjaka, ki sem ga razdelil med nas tri — seveda ga je bilo komaj dovolj, da smo si omočili brade. Nato jima začnem razlagati svoj načrt. »Ne verjamem,« pravim, »da bi ta lum-Parska drhal slutila našo navzočnost, kajti spotoma nisem videl niti sledu o kaki patrulji. Moj prc-dioe je, da se skrijemo v kakem bliž-niem gozdičku in jih napademo, kakor hitro odpro zjutraj vrata.« Bart mi je pritrdil, toda opat naju je opozoril na nekatere težkoče. »Bojim se, sin moj, da se vaš izborni načrt razbije ob paznosti njihovih vohunov. Zunaj mesta bi bilo težko najti primeren kraj za vas in vaše ljudi, meščanom pa ni zaupati!« »In vendar mi ne preostaja nič drugega,« odgovorim. »Conflanški huzarji ne rasto tako nagosto, da bi mi vest dopuščala, naskočiti z njih petdesetorico štirideset čevljev visok zid, ki ga brani petsto mož infanterije.« »Moj stan je miroljuben,« izpregovori opat, »ali vseeno bi vam vedel dober svet. Saj sem imel dovolj prilike, spoznati te zlodje in njihove navade. Cel mesec dni se že mudim tukaj in zrem žalostno na opatijo, ki je bila nekdaj moja. Naj vam povem, kaj bi storil jaz na vašem mestu.« »Kar govorite, pater!« vzklikneva obadva hkratu. »Hm, opazil sem, da pridejo včasih noter cela krdela dezerterjev z vsem orožjem. Zakaj se ne bi tudi vi izdali za tako četo in izkušali vdreti na ta način?« To je bil res izboren, preprost načrt! Ves vesel sem objel dobrega moža, toda bart je ugovarjal. »Sliši se prav lepo,« je menil, »toda v resnici jih pač ne morete Imeti za tako neumne. da bi odprli vrata sto oboroženim tujcem! Po vsem, kar sem slišal o tem maršalu Mille-fleursu ali Aleksandru Morganu, ali kakor je še drugače ime kujonu, ima več pameti, nego mu je prisojate.« Videl sem, da ima prav; a kmalu sem našel izhod. »Pošljimo jih torej samo petdeset noter, da odpro ostalim vrata, ko se zdani.« Zdaj se je vnela daljša debata; kajti delali smo razumno in previdno. Sam Massčna in Wellington ne bi bila mogla bolj trezno pre-vdariti stvari kakor midva, oficirja od lahke kavalerije. Nazadnje sva sklenila, da pojde eden naju dveh noter in vzame s sabo petdeset mož, s pretvezo, da so dezerterji — navsezgodaj pa odpre vrata ostalim. Opat je sicer menil, da ni pametno, razdeliti vojne sile; ko je pa videi, da sva oba enakih misli, je sko-mizgnii z ramami in nama pritrdil. »Samo to mi še povejte,« je zaprosil, »kaj napravite s tem vražjim sinom Millefleursom, ako ga ujamete?« »Obesimo ga!« »To je zanj še prelahka smrt,« je vzkliknil kapucin, in oči so se mu zasvetile maščevalnosti. »Ce bi šlo po mojem — toda kaj! AH snie služabnik božji gojiti take misli v svojem srcu?« Udaril se je po čelu, kakor človek, ki ga je žalost pripravila ob razum, in hitel ven. Zdaj nama je bilo odločiti le še nekaj važnega: ali gre Angležem ali Francozom čast, da pojdejo prvi v samostan? Bogme, Elienmi Gčrardu ni bilo lahko, zapostaviti se v tem trenotku pred komerkoli! Ko me je pa ubogi Bart tako milo prosil in me spominjal štiriin-sedemdesetih bojev, ki sem se jih bil že vdele-žil v primeri z njegovimi par praskami, sem naposled privolil, da naj gre on. r kalere niso doživele posledic, sirotice pa one, ki so morale zapustiti usmiljenja delo s pečatom na čelu, z bridkostjo na srcu in z ži-yim bitjem pod srcem. Možaki l spomnite se nesrečne zakonske žene, ki še dandanes na tihem solze briše v strahu, da bi se ji moglo še kaj enakega pripetiti, ker puščate še vedno kozla v zelnik. Nam se revica smili, ker je slovenskega pokoljenja in ker vemo, kaj je ljubosumnost. Rešite jo in obenem izbrišete madež, ki ste ga prizadeli s dvakratnim tako neumnim imenovanjem. Najbrž bo to glas vpijočega v, puščavi, a rečem vam. da mi ne bomo toliko časa nehali odkrivati vaših ran, dokler ne krenete na pravo pot v prid našega okraja. Odkrili bomo marsikateri zastor, ako ne bo prej pomoči, da se vas dobro ogledamo. Tudi pred fispbnostmi se ne bomo strašili, ker stojimo Ma stališču, da je celokupni okraj več vreden — kakor ena eksistenca in še ta do grla v fciatu. Pri tem pa hvalimo boga, da smo dobili Nepristranski list, ki nam pojde gotovo na roko. list, ki je dostopen vsem slov. slojem. Opomba: Našemu slov. uradništvu list posebno priporočam. — Op. ured.: ,V boju zoper korupcijo smo pripravljeni vsakega podpirati. n. Res čudna so pota božje previdnosti, oziroma pota združenih nemškutarjev in njih prijateljev, sicer ne bi se moglo zgoditi Čudo, da je prišla užitninu slovenjgraškega okraja v čisto tuje roke. Da bi bila te kupčije vsaj klerikalna stranka deležna, naj bi že bilo, a iv grozni nevoščljivosti in v ostudni gonji, je poklonila ta dar našim rodnim nasprotnikom. Marsiko bi si mislil, da je zadeva že zastarela. Počasi! Ko se ozračje očisti, se bolj jasno vidi in sliši. Marsikaj zdaj zapopademo, kar takrat nismo mogli. Marsikaj vidimo zdaj in slišimo: takrat nam ni bilo dano, ker nas je takrat oblagodarila črna gospoda s črnim oblakom. Za danes pribijem samo eno: le redko katero povabilo k volitvi je bilo oddano pred volilnim dnevom. Pod patronatom črnih gardistov, se je pošta najbrže malo zakasnila. Njeno kljuse je itak počasno. Dokaze imamo iv rokah, da so se oddala naznanila še le isti dan popoldne, nekatera pa naslednji teden. To raj*, post festum. Na tak način ni vrag, da ne zmagate 1 — in celo s črnoj rokoj! Iz Slovenjgradca. (Ustanovitev konjerej-ske zadruge). — Preteklo nedeljo dne 21. julija t. 1. se je sešlo precejšnje število posestnikov in prijateljev domače konjereje v dvorani okrajnega zastopa v Slov. Gradcu pod predsedstvom c, kr. okrajnega živinozdravnika Fr. Pirnata, ki je pozdravil, otvorivši zborovanje, ,vse navzoče, zlasti še odposlanca c. kr. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem, g. pl. Sčhrodta, prav prisrčno, izrazil svoje veselje. da zanimanje za domačo konjerejo tako-rekoč od dneva do dneva raste ter na to pojasnil, da se more le potom zadruge priti do zaželjenega cilja. — Po vsprejemu članov v zadrugo so se izvolili v načelstvo sledeči gg.: •Avgust Giinther. Valentin Fišer, Franc Pirnat. Ivan Schoudorfer, Ivan Verčkovnik in Pavel Popič. K sklepu se je zahvalil predsednik vsem onim, kateri so k ustanovitvi bodisi na katerikoli način pripomogli ter je z željo, naj mlada zadruga živi, raste in cvete, zaključil zborovanje. Iz Središča. (Petindvajsetletnica požarne Jkrnmbe). Četrt stoletja obstanka je slavila na-ISa prostovljna požarna bramba dne 21. t. m. Delovala Je od svoje ustanovitve leta 1887. do •tianes pri vsakem požaru v Središču in bližnji jer daljni okolici z največjo požrtvovalnostjo, posamezni člani mnogokrat s smrtno nevarnostjo. Ob vsakem vremenu in ob vsaki uri je * največjo točnostjo in najvzornejšo disciplino stopala v boj s pogubnim požarom. Petindvajsetletnega siavlja so se udeležila bratska društva iz okolice, iz Murskega polja in jpiestni požarniki iz Varaždina z zastavo. Naš 1 irg si je odel slovesno obleko. V središki ka- Seli se je — po oficijelnem sprejemu bratskih ruštev po g. Klemenčiču — vršila slovesna maša, nato pa dekoriranje jubilantov, ki so delovali v društvu že od ustanovitve do danes, In katerim je napravilo društvo že na redvečer z godbo in bakljado nebrojne mno-ice naroda burne ovacije. G. župan Šinko je pozdravil v imenu središke občine goste, društvo in jubilante očrtal v kratkih, jedrnatih besedah pomen požarniške organizacije, čestital g. Klemenčiču, Horvatu, Kolariču, Škorjancu in Jakobu Dogši k njihovemu četrtsto-letnemu delovanju in jim izročil od vlade podeljene zaslužne častne kolajne. »Fortitudini, jvirtute, perseverantiae« (hrabrosti, možatosti, {vztrajnosti) je napis na kolajni, upravičen napis, ki nam več pove o zaslugah in vrlinah gg. Slavljencev, kakor bi bilo mogoče povedati v najdaljšem opisovanju. Jubilant in načelnik g. Klemenčič se je v vznešenih besedah v imenu odlikovancev zahvalil za častno odlikovanje s prošnjo, naj se njihova zahvala naznani na najvišjem mestu. Nadalje je pozdravil in slavil odlikovance, napredovanje Središča soloh In posebno našega mladega čvrstega »Sokola« (načelnik mestnih požarnikov, varaždinskih g. Svoboda, ki nam je še od lanske sokolske Slavnosti v dobrem spominu. Slavnostni govornik g. J. Kolarič, 251etni društveni blagajnik, je s priznano govorniško spretnostjo orisal zgodovino društva, razložil pomen organizacije z željo, naj bi društveno stremljenje in delovanje vsi sotržani razumevali in vsak po Svojih močeh podpirali. Po odhodu po slavnostno okrašenem trgu, katerega so se udeležile vse korporacije, deputacije in veliko (Število ljudstva, se je vršil banket, ob treh popoldne pa suhe in mokre vaje srediških Požarnikov, katerih mojstersko proizvajanje je Vzbudilo osobito pri drugih društvih ter pri (Strokovnjakih nepopisno navdušenje in so želi (Vaditelji in moštvo obilo hvale in priznanja. ,S tem je bil običajni del slavnosti končan, in Sledila je velika ljudska slavnost m Oornjem gaju. Dvakratni dež je na gmotno stran prireditve neugodno vplival, a moralni uspeh je bil brez dvoma velikanski. Ljudstvo je pokazalo svojo prijaznost najpotrebnejšemu, nesebičnemu društvu in prepričani smo, da bo v kratkem pristopil kot član še marsikdo, ki se je dozdaj obotavljal. Tisti »načelni nasorotnikf«. Ki mislijo, da morajo nasprotovati vsaki da bri stvari, naj enkrat sprevidijo, da je le v skupnem delu mogoče se premoči divjega elementa vspešno upirati. »Požarna bramba« pa naj brez oj ira na desno in levo hodi svojo človekoljubno pot. DNEVNI PREGLED. Jutri prinese »Dan« zanimivo ilustrirano resnično zgodbo o »Zastopniku neznanih« v petih poglavjih s petimi slikami, na kar že danes opozarjamo. Katoliška morala. V dalmatinskem mestu Sinj se je zgodila lumparija, ki jasno kaže, kam dovede klerikalna politika, ki išče na vsak način uničiti svojega katoliškega nasprotnika. Najsramotnejše pa je, da so to klerikalno lumparijo inscenirali katoliški duhovniki in to celo menihi frančiškani. Stvar je namreč taka: sodišču je bila predložena ovadba, po kateri se je zarotilo nekaj uglednih meščanov, ki pripadajo napredni hrvaški stranki ter sklenilo ubiti 14 meščanov in politikov klerikalne stranke pravašev, med njimi tudi sinjskega župana. -V ta namen so najeli ti zarotniki dva moža in sicer nekega Ariča in nekega Pandžo, katerima so obljubili od 200— 300 K. Sodišče je seveda takoj začelo s preiskavo, zaslišalo je oba najeta morilca, ki sta res izpovedala obtežilno proti »zarotnikom«. Toda vsa zadeva se je naenkrat zasukala, sodišče je takoj spoznalo, da je ta ovadba la-žnjiva, ter dalo zapreti oba najeta morilca in uložila proti njima obtožbo radi obrekovanja in krivega pričanja. V preiskavi proti tema dvema pa se je vsa zadeva zasukala še inte-teresantnejše, dokazalo se je namreč, da se je vsa ta zarota zasnovala v frančiškanskem samostanu v Sinju in da je podkupil oba najeta morilca pater Lovro, da naj izpovesta pred sodiščem proti uglednim politiškim nasprotnikom! Ko sta obe podkupljeni priči izpovedali, da jima je pater Lovro pošiljal denarja, je sodišče zaslišalo pod prisego tudi njega, ki je pa tajil vsako zvezo z obema svojima žrtvama. A nadaljna preiskava je dokazala resnico njih izpovedbe in tako se je zgodilo, da se bavi državno pravdništvo tudi s katoliškim redovnikom frančiškanom patrom Lovrom, katerega toži klevetnija in zločina krive prisege! Taka je torej ta katoliška morala, katere se je posluževal v boju proti politiškim nasprotnikom tudi naš Lampe! Taki so sadovi klerikalne morale po vsem svetu 1 Sinjska afera jasno kaže to propalost, ki jo je insceniral katoliški duhovnik, pater Lovro napram politiškim nasprotnikom! Gospod Lampe se lezi. Deželni glavar je desaoviral Lampeta, ki je stavil v deželnem odboru predlog, da se ne pripusti poročevalcev nekaterih listov k sejam deželnega zbora, ta predlog je deželni odbor sprejel, a glavar Šušteršič je ta sklep zistira! in s tem pokazal, da ima več smisla za parlamentarne običaje nego Lampe in drugi klerikalni odborniki. V včerajšnjem »Slovencu« se pa Lampe jezi, da naš list ni priobčil nekega njegovega govora v zadnji seji deželnega zbora. Lampe naj se le potolaži, ako naši čitatelji niso brali njegovega govora, niso bili prav nič oškodovani, ker nismo prejeli niti ene pritožbe o tem; ako bi ga pa rad bral Lampe v našem listu, mu pa postrežemo prihodnjič. Spomnimo pa »Slovenca« na njegovo poročanje o zadnjem zasedanju deželnega zbora, kjer je naravnost ignoriral njegov poročevalec vsak Ribnikarjev govor, in ga nadomestil s par neslanimi opazkami. Ali je bilo to pravilno in žurnali-stovsko? Odgovor na Novakovo interpelacijo smo podali točno v glavnih točkah, ki jih je omenjal deželni glavar in se naše poročilo krije popolnoma s poročili drugih listov! Lampe naj dela svoje pridige o časnikarstvu v »Slovenčevem« uredništvu, mi jih ne potrebujemo! Kar se tiče naše vstopnice v deželni zbor, je stvar taka: Lastništvo našega lista se je obrnilo na predsedstvo deželnega odbora za vstopnico že predno je stavil Lampe v deželnem odboru svoj predlog, dobilo je tudi svojo vstopnico, ker je deželni glavar odredil, da se pripusti vse liste k sejam. Ako sedaj znaša Lampe nad nami svojo jezo, ker njegov načrt ni obveljal, se obrača pač na napačno adreso! Po volitvah v Mostah. Iz Most nam poročajo: Boj v Mostah je končan in sicer v prid klerikalne stranke, ki pa na svojo zmago ne more biti nič kaj preveč ponosna. Pač pa sme biti zadovoljena s svojim vspehom napredna stranka. Boj, ki ga je vojevala narodna stranka, je bil odkrit in pošten. Nasprotniki, naj se že imenujejo kakor hočejo, ki so se združili pod Črno zastavo, niso mogli uničiti napredne struje in je tudi nikdar ne bodo. Socialistična stranka je igrala pri nas v Mostah tako kla-verno vlogo, kakor še nikdar. Vrgla je svoja načela v blato, poteptala svoj program in šla navdušeno v boj za onega moža, katerega je teden poprej v »Zarji« tako vehementno napadala, da prikrije zakolisni sramotni kompromis. Stranka, katere pristaši se pustijo kandidirati od klerikalcev, je gnila in se nahaja v močvirju brezznačajnosti. Pri občinskih volitvah v Mostah so se klerikalci z vso silo vrgli posebno na ženski spol. Pobrali so ženskam pooblastila in nekatere še pripravili do tega, da so pridno agitirale. Zlasti se je tu odlikovala neka Oreh-kovka, ki se ni sramovala, neko popolnoma mirno volilko brez vsakega povoda opljuvati. Ravno ta pooblastila so pripomogla klerikalcem do zmage. Toda možje si še niso bili zmage sigurni. V zadnjem trenotku se je Ora-žem še spomnil slučaja v Prečini, nakar so glasove šteli šele naslednji dan. V moščanski občini ni nič manj kakor 125 ženskih volilk in nič manj kot 18 klerikalnih zavodov, ki volijo v I. hi II. razredu, skupaj torej 143 glasov za I. in II. razred. Kar je še manjkalo do zmage, to so dodali socialni demokratje. Toda klerikalci naj nikar ne mislijo, da imajo občino za vedno v rokah. Sedaj je čas, da bodo vse obljube, s katerimi so v zadnjem času vo-lilce tako pitali, tudi izpolnili. Narodnim volil-cein ni treba čisto nič obupati. Možje, ki so šli na volišče za napredno stranko, so bili sami možje trdega in kremenitega značaja, cvtt moščanskih občanov. In dokler ima napredna stranka v svojih vrstah take voiilce, se ji ni treba bati ničesar. Torej pogumno naprej na delo in uspehi ne bodo izostali. Narodnjaki, širite »Dan« tudi na Štajerskem! Širjenje protiklerikalnega časopisja je na štajerskem živa potreba. Cim več ga gre med ljudstvo, tem prej bo tudi pri nas konec klerikalne politične nadvlade. Cenen jutranji dnevnik, kakor je »Dan« si bo marsikdo lahko naročil, ki si dražjega dnevnika ne more privoščiti. Osobito pa bi se naj skusil »Dan« vpeljati pri vseh tistih, ki imajo nemške jutranje liste samo zato, ker dobivajo v njih vedno najnovejša poročila. Somišljeniki, zahtevajte »Dan« po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah in drugih javnih lokalih. Slovensko napredno učiteljstvo je pa tudi dolžno, da s širjenjem podpira list, ki ga izdaja zavod vsega slovenskega učiteljstva in tako pripomore svojemu zavodu do večjih dohodkov. »Dan« zastopa v štajerskem delu svojih poročil načela napredne slovenske politike na Programii narodne stranke. Vendar pa se nikdar ne bo tako vezal, da ne bi tudi na naslov te politike povedal odkrite grajalne besede. kadar se bo za to pokazala potreba. Kritika je še vedno bila za vsako organizacijo blagodejna, ako se je gibala v mejah stroge stvarnosti. V tem znamenju kličemo vse narodnjake dobre volje po Spodnjem Štajerskem delajte in širite »Dan«, edini slovenski dnevnik, ki izhaja ob jutranji uri in vsak dan, tudi ob nedeljah! Za časopisje. Slavno uredništvo! Včeraj ste prinesli članek o »Domoljubu« in o našem časopisju. Iz onega se vidi, koliko klerikalci store za svoje liste. Naši ljudje pa so pogosto naročeni na nemške liste — dočim za domače nimajo krajcarja. In to so včasih tudi naši narodnjaki. Pogosto se naši ljudje polakomnijo tistih krajcarjev in pišejo za nemške liste, krajevna poročila, ker nemški listi baje bolje plačajo. Nemški listi imajo tako mnogo poročil in tudi med »Slovenci« mnogo odjemalcev. Kdo ima od tega dobiček? Nemški listi. Pogosto taki, ki so nam najbolj sovražni. Zaradi par krajcarjev pomagajo naši ljudje Nemcem pri njihovem podjetju in Nemec ima zato na tisoče dobička. Naše časopisje se je zadnja leta tako razvilo, da moramo združiti vse moči. da se na tem poliu osamosvojimo od nemških listov, kajti časopisje je velesila naroda in treba je, da jo vak po svoje podpira. Gabrova verska vnema. (Izpred sodišča.) Včeraj se je vršila pred sodiščem obravnava proti Anteju Gabru, ki je ob priliki procesije na dan sv. Telesa na poseben način kazal svojo versko gorečnost... Sicer ni nikomur neznano, zakaj se pri nekaterih ljudeh naenkrat pojavi taka pobožnost in vnema za svete stvari — pri nas se to često dogaja in se navadno tudi izplača. Po našem mnenju Ante Gaber daleko ni tako pobožen — da bi zaradi pobožnosti prišel v nasprotje z drž. postavami in da bi bil zaradi svoje verske gorečnosti skoraj kaznovan. Zato so ga menda drugi višji nagibi vodili do tega, da je šel jemat — uradnim osebam čepice z glave: Stvar je bila taka: Na sv. Telesa dan je šla po ljubljanskih ulicah procesija. V procesiji je šel v zveličanje svoje duše in drugim v dober zgled tudi Ante Gaber. Tam na cesti je stalo mnogo ljudij, ki so gledali procesijo in ljudi, ki za procesijo hodijo. Naenkrat zapazi Ante Gaber tam za ljudmi tudi nekoga, ki ima čepico na glavi. Duhovščina z baldahinom itd. je bila še pri sv. Jakobu, torej bi ne bilo motenje vere, ako bi se kdo ne odkril. Toda Gabra je prijela sveta jeza in je skočil iz procesije ter je vzel onemu človeku čepico z glave. Oni gospod pa je bil — tramvajski preglednik, torej uradna oseba, ki je tu opravljal svojo službo. Uradnik je bil seveda ogorčen nad tem, da se kdo vtika v njegovo službo ter je celo stvar naznanil na magistrat. Ta pa je izročil zadevo sodišču. Včeraj se je moral Ante Gaber zagovarjati zaradi prevelike gorečnosti in je rekel, da v svoji sveti vnemi ni spoznal, da je oni gospod uradnik, tramvajske uniforme pa baje ne pozna, ker stanuje daleč od tramvaja. Na podlagi teh izgovorov je sodnik Anteja Gabra oprostil in mu s teni odvzel venec klerikalnega mučenl-štva. — Upamo, da bodo klerikalci Gabru sveto vnemo vkljub temu dobro poplačali — vsem onim pa, ki v Ljubljani gledajo procesije kličemo: pazite se pred versko vnemo pobožnih ljudi. Čedno občinsko gospodarstvo. V Pulju prihaja danzadnem nov smrad na dan. Vladni komisar je prišel sedaj na sled, da je zginila cela ladija premoga, ki je bil določen za občinsko plinarno. Pričakovati je vedno huišflT razkritij. Sedaj je v puljskih ječah zaprtih že 27 bivših občinskih uradnikov, ki so vsi obtoženi radi gcljufij in sleparij. Pogreb ponesrečenega dež. tajnika gosp. Frana Korošca se vrši danes ob 6. uri popoldne izpred šentpeterske cerkve, kjer bodo truplo blagoslovili. Ponesrečenega bodo položili k zadnjemu počitku na pokopališču Sv. •Trojice pri Blokah. Kranjcev ne marajo. Iz delavskih krogov se nam poroča: Ko so se pričela dela na Ljubljanici je mnogo delavcev mislilo, da dobi zaslužek v domačem kraju; zato jih veliko ni odšlo ven, kjer bi bil mogoče še boljši zaslužek. Toda, ko se je te dni oglasilo nekai de- i a v cev iimnačuiov pri podjetništvu so iiru pokazali vrata in osurno rekli: Kranjca ne maramo niti enega, naročili smo že zadostno število Macedoncev! Torej domačini nai pri delu v domači zemlji ostanejo brez zaslužka! (ako postopanje podjetništva je vredno pač vse obsodbe! Izidv teanke župe Ljubljana I. v Litiji 21. J* ,n- Članstvo je tekmovalo v prosti tek trii (tek, dviganje bremena, skok v višino, daljino, metanje krogle, proste vaje) za istih po« gojev kakor v Pragi v tej tekmovalni skupini. Prvo mesto je dosegel br. Buh (Sokol II.), ui ugo br. Derganc (Sokol I.), tretje br. Gaber Jur (Sokol II.). Obrtni naraščaj je tekmoval v teku, skoku v višino, daljino in v prostih vajah. Prva^tri mesta so dosegli br. Gorjanec, Porenta. Štrus (iz Sokola 1.) Sokol II. je postavil krasno izurjeno vrsto naraščaja. Četudi niso dosegli prvih mest, zato je pa cela vrsta med prvimi 11 tekmovalci. Vzlic dežju bo imela veselica v Litiji tudi lep gmoten uspeh, kakor se nam poroča iz Litiie. K notici o »Narodnem domu« se nam poroča: Ako se preuredi restavracija v Narodnem domu na ta način kakor ste pisali, ali bi ne bilo primemo, da bi se vršil včasih promenadni koncert pred Narodnim domom. Imamo poleg njega lepi 1 rubarjev park in tudi sicer bi bila tam lepa promenada. Komur pa bi bilo ugodno, bi se mogel vsesti pred Nar. domom v kavarno. Ob pročelju Nar. doma bi se koncert lepo razlegal na vse strani. Prijatelj Nar. doma. Nemško »Vosshiitte« pod Vršičem pri Kranjski gori povečujejo, samo, da ne bi kak Nemec našel v moderno zgrajen in krasno opravljen »Dom na Vršiču«, ki ima 6 posebnih spalnic z 1, 2 in 3. posteljami in veliko skupno ležišče ter prostorno obednico. V Slovencih in Slovanih je, da posečajo tedaj pridno domači planinski dom in osobito, da ne za« bijo otvoritve dne 4. avgusta t 1. Poseben vlak Iz Reke v Postojno. Prihodnjo nedeljo dne 28. julija bode vozil ob 1. uri 38 min. popoldne poseben vlak iz Reke v Postojno. Vožna cena za tja in nazaj je znižana za polovico. V čarobni jami. ki bode slavnostno razsvetljena, se bodo vršili koncerti, ples itd. Po jamskem obisku bo koncer-tovala Postojnska mestna godba v restavracijskem vrtu pri »Kroni«. Poseben vlak. ki vozi pri vsakem vremenu, odhaja iz Postojne ob 8. uri 50 min. in prihaja v Reko ob 10. uri 55 min. zvečer. Na II. drž. gimnaziji v Ljubljani je razpisano definitivno mesto za matematiko in fi-ziko s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Prošnje je vložti do 10. avgusta. Drobiž Iz Štajerske. Iz Gradca. Vladni komisar pl. Kuderrain je izdal 25. t. m. odredba v zadevi proračuna za 1. 1912. in zvišanja doklad. Zvišale so se: doklade na zemljiški davek od 23 na 50%, na hišnonajemninski davek od 23 na 30%, na pridobninski davek od 40 na 45%. in na plačarino od 40 na 45%.____________ Višji finančni svetnik dr. Vilj. pl. Artens je dobil ob priliki upokojitve naslov dvornega svetnika. — Iz Celja. Dne 23. t. m. so se peljali tu skozi z avtomobili nadvojvoda Friderik s soprogo, nadvojvoda Albrecht in nadvoj-vodinje Izabela, Gabrijela in Aliče. Opoldne' so se tu ustavili In obedovali v hotelu Stadt Wien. — Od pošte. Za poštnega nadoficijala je imenovan oficijal g. Jos. Kosi v Celju za oficijale pa gg. asistenti Rajm. Hiibner v Celju, Fr. .Turin v Ptuju in Ant. Wagner v Ptuju. — Pravico javnosti je podelilo ministerstvo dvorazrednl dekliški trgovski šoli v Celju, ki dobi v začetku prihodnjega šolskega leta 2 paralelki za dečke. Zavod je seveda popolnoma nemški. — Stanje hmeljske rastline na Spodnjem Štajerskem. Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu je 24. t. m. izdalo sledeče poročilo: Srednjezgodnji In tudi pozni hmelj sta v polnem cvetu; prvi že prehaja v, kobule in bo pri ugodnem vremenu v sredi avgusta dozorel za obiranje. Letošnji pridelek' bo jako dober, ker je rastlina popolnoma zdrava. — Zloben nasvet. V Starem trgu pri Slov. Gradcu so se 23. t. m. pri trgovcu Rudlu igrali otroci z praznim špiritovim sodom. Neki večji fant jim je svetoval, naj vržejo v sod gorečo vžigalico. Po večkratnik poskusih Je končno sod eksplodiral in 71etni Janez Skobir, usnjarskega delavca sin, je ležal v krvi. Težko ranjenega je prepeljal oče v slovenjegraško bolnišnico. — Strašno! Za Celje je izšel noy seznamek telefonskih abonentov. V tem se-znamku stoji pri Zvezni tiskarn! »Schillerjeva cesta št. 3«. Celjsko posilinemštvo je vsled tega strašno razburejno. češ da Schillerjeva' cesta sploh ne eksistira, ampak samo Schiller« strasse. Baje bo vsemogočni dr. Ambroschitz predstojnika celjkega poštnega urada kratko-malo odstavil. — Drzna tatvina. Ko je dne 23. t. m. šla Ana Gratar v mraku skozi gozd med Ootovljami in St. Jederto domov, se Ji je pridružil fant Janez Statnol. Vprašal jo je, če ima kaj sladkorčkov zanj in ji je začel preiskovati žepe. Ko je našel denarnico, ji jo je vzel in odprl. Gratar je zahtevala denarnico nazaj;1 Stamol je vzel iz nje tri papirnate desetake in ji nato vrnil denarnico. Ko jo je Gratar pregledala in našla prazno, je zahtevala denar nazaj. On pa je trdil, da ni nič vzel, ampak da je ona denar izgubila. Pri tem se je pripognil in delal, kakor bi bil našel desetak, ter jt ga je dal. Z drugima dvema je pa v gozdu izginil. Naznanjen je sodniji. — Izlet v Laški trg priredi »Občeslovensko obrtno društvo« v Celju v nedeijo 28. t. m. Skupen odhod je ob 2. uri popoldne od kapucinskega mosta. — Sv. Štefan pri Šmarju. Tu je znani klerikalni učitelj Kotnik nedavno med poukom v razredu zaspal. Otroci so si med tem privoščili »šalo« in so v peči zakurili. Ker pa je bila pri peči odvzeta cev, je začelo vzadi iz peči proti stropu goreti. K sreči so ogenj hitro zadušili. — Akad. ferialno društvo »Bodočnost« v Ptuju slavi dne 1. septembra t. I. v Ptuju svojo desetletnico, kamor skliče obenem tretjo na- todno-obrambno enketo ferialnih društev. Dne 3. avgusta se vrši v Ptuju društven občni zbor. — Slovensko delavsko podporno društvo v Celju priredi dne 11. avgusta veliko ljudsko slavnost v Btikovemžlaku pri Celju pri gosp. Sodinu. Svojo bodočo snaho do smrti bičal. V Londonu je bilo te dni aretiranih več uglednih meščanov, ki so neko deklico do smrti bičali. Deklica je bila zaročena z nekim Dozieroin, čegar oče pa je bi! poroki odločno nenaklonjen. Radi tega je zvabil s svojimi prijatelji deklico v neko šupo. kjer jo je s svojimi prijatelji toliko časa bičal, da se je zgrudila nezavestna na tla. Potres v državi Peru. V mestu Pirua v državi Peru je divjal potres, ki le v 40 sekundah mesto docela uničil. Več oseb je bilo ubidh. Iz strahu pred izpitom. Na Dunaju si je visokošolec Klammert prerezal žile na vratu in skočil v Donavo, kjer je našel smrt v valo-,vih. Izvršil je samomor iz strahu pred izpitom 3-1 let star s 57 otroki. V budimpeštansko blaznico so pripeljali te dni sodnika Emila 13e-renyja iz Ugoeze. Z njim vred je došlo 57 tožb za očetovstvo. Tudi redka in zanimiva prikazen. Mati in sin. Szegedinsko sodišče je obsodilo gospo Korago na 6 let, njenega sina Pavla pa na 6 mesecev zapora, ker sta imela dolgo vrsto let nted seboj ljubavno razmerje, kojega posledice so bili 4 otroci. Samomor histerične ženske. V Nustih je skočila iz tretjega nadstropja žena nekega li-stonoše. Padla je na tla in si je razbila glavo, da je bila na mestu mrtva. Pustila je pismo, LV katerem pravi, da je šla v smrt iz strahu pred blaznico. Nove ruske poštne znamke. Povodom proslave tristoletnice vladanja ruske vladar. $ke liiše bo ruska državna uprava izdala nove jubilejne poštne znamke, ki se izdelujejo že v državni ruski tiskarni po načrtih bakrorezca rranka. Na teh novih markah bodo slike vseh ruskih važnejših vladarjev in sicer v sledečem redu; marka za eno kopejko nosi sliko Petra [Velikega in je izdelana v oranžni barVl; za 2 kopejke (zelena) s sliko cara Aleksandra II.; marka za 3 kopejke (rožnata) ima sliko Aleksandra III.; 4 kopejke (rdeča) ima Petra II.; / m 10 kopejk (modra) ima Nikolo II.; 14 kopejk (oljčnate barve) s sliko Katarine II.; 15 kopejk (svetlo-siva), s sliko Nikole I.; 20 kopejk (siva) s silko Alekseja Mijaloviča, 25 Kopejk (oljčnata) ima Alekandra L; 35 kopejk itemno-modra) ima Pavla I.; 50 kopejk z Elizabeto Petrovno in marka za 70 kopejk (svetlo-zelena) s sliko Mihajla Feodoroviča, prvega cara iz dinastije Romanov. Posuroveli starlši. Na Dunaju je bila v sredo aretirana kleparjeva soproga Terezija Scheiner, ki je svojega otroka tako pretepa-da je pred dvema tednoma umrl za poškodbami. Zdravniška preiskava je dognala, i otrok več kosti na glavi in na telesu zlomljenih. Schreinerjeva je sicer priznala, aa je otroka v resnici zelo pretepavala, vendar pa ne zato, da bi ga umorila. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 27. nedeljo 28. in ponedeljek 29. julija 191*-ji. V obližju reke Salzach. (Potovalna slika). v. Nauke si išče učencev. (Velekomično). 3. Junakinja telefona. (Ameriška drama. Samo “»opoldan). 4. Tašča nekaj sluti. (Humoreska). I Niti usode. (Naravna slika v dveh dejanjih. Jemška biografska družba. Iz življenja gozdarjev. Samo zvečer). 6. Luka zaščitnik. Igra Andre Dud). DRUŠTVA. * Najlepši sprehod v Ljubljani je brez dvoma čez Golovec. Složna pota te vodijo zdaj Ha planoto, kjer se ti odpre rajski razgled na prelepo ljubljansko okolico in veličastno meno ozadje, takoj nato si pa spet v bujnem zele-Jiju košatega temnega drevja, kjer te prevzame prijeten hlad in gozdni vonj kot najfinejši parfum. Vse to lahko užiješ, ako greš v nedeljo popol. čez Golovec k Plankarju na Dolenjsko cesto na V. šentjakobski semenj, kjer te čaka nebroj razveseljevanja in zabave. Ako *LiPa v^en. samo ravnine, pa pojdi po Dolenjci cesti, ki je vsa zaraščena z drevjem, čegar VeSi® te varuje so,nčne vročine. Začetek odra«ile^ P°*u popoldne, vstopnina za star^fr v‘n-’ otroci do 10. leta v spremstvu n^. Prosti vstopnine. fieftJii ?r °* 8- društva »Bratstvo« ima v jrodn e *' m* v društveni sobi v »Na-iVsp domu« svojo redno sejo ter pozivlje I odbornike, da se iste zanesljivo udeleže, So na razgovoru važne zadeve. Začetek aocno ob 9. uri dopoldne. is ^°kol v Radovljici. Ker je morala vese-'tpifiJdruštva »Sokol« v Radovljici pre-r ie«« *° V^led dežja izostati, vrši se ista ?< (I f i prihodnjo nedeljo dne 28 iVstopnina k veseHcMe nfa. Iepakih označeno, lahko udeleži vsakdo Zamzka’ da se ie Je skrbljeno. Cisti dobiček £ ™Vrstno zahav' le skrbljeno. Cisti dobiček ten«™ 0 za,lflvn »Sokol. doma«. Pridite vsi ki ?^fn3en v pr,cl jčolsko delo. Na zdar! ’ ceniti s°- u šentjakobska Podružnica Clrll-Metodove družbe v Trstu priredi v nedeljo dne 4. avgu-Ista t. 1. drugi šentjakobski semenj na vrtu konzumnega društva »Jadran« s sodelova njem vseh tržaških 'društev. Svira godba N. U. O. m mandolinistična skupina »Parma« iVstopnina 40 vin. Začetek ob 4. uri popoldne’ mnn?riPOSnt!namo' da b0 Postavljenih sfad§že^£2£ llbodo proda]ale P'Jače. siaacice, igrače, družbino blago, cvetlice in ^,wca'l£“ Pekel sebo laniekvr- se bo v vrečah ?ir°>,fih av'°7loljl|ov. hodilo se bo v vrečah za stavo, delovalo bo kolo sreče m Oljiva pošta. Za obilno udeležbo se priporoča podružnični odbor. ?),et”*ca ?aleške, čitalnice v Šoštanju. «« dopoldanskem slavnostnem zborovanju podal je vrli g. Davorin Vrečko tajniško poro-rilo o zgodovini in razvoju Čitalnice. V svojem zelo vestnem poročilu, zabeljenem tu in tam z dobrimi šaljivimi odlomki iz »pritožbene knjige« in raznih sejnih zapisnikov očrtal nam je vrlo dobro prvo dobo, ko šc Čitalnica ni imela pravega doma in še životarila v gostoljubni sobici pri Basistu v Družmirju, dalje drugo dobo do društvene dvajsetletnice, ko postaja program čitalniškega delovanja že res nejši ter prešel na to k tretji dobi, ko je korak mladega društva že krepek in odločen, ko se res s smotrenim delovanjem posebno na dramatičnem polju in s človekoljubnimi prireditvami sploh hoče dvigniti duše odvisnih delavcev in kmečkega ljudstva na višji nivo izobrazbe. da se mu da s tem primerno orožje proti nasprotnemu nemškemu navalu. Zanimivo poročilo zaključila je lepo pogodena perspektiva v bodočnost, ki nam daje o Šaleški čitalnici v Šoštanju mnogo lepih upov. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila, ENOTNI ČEŠKI KLUB. Praga, 26. julija. Agrarci so na svojem posvetovanju sklenili, da prevzamejo kontrolo v enotnem češkem klubu, ter da zahtevajo predsedniško mesto, ki je bilo doslej v rokah Mladočehov. I o svoje stališče zavzemo vsled tega, da preprečijo Mladočehom nastopanje na svojo roko v politiških vprašanjih, kakor so to delali Cehi v zadnjih časih. Kot kandidat za predsednika enotnega češkega kluba je določen voditelj čeških agrarcev, poslanec Udržal. SRBSKI PRINC GJORGJE OBOLEL. Pariz, 26. julija. Srbski princ Gjorgje, ki študira na vojaški akademiji v S. Cyru je obolel. Vsled bolezni je tudi negotovo, ako bo mogel oditi na počitnice v Srbijo v aveustu kakor je bilo to prvotno določeno. Gjorgje ie obolel na črevesnem vnetju, ter se moral podreči operaciji, katero je pa srečno prestal. SUSPENDIRANJE SRBSKE CERKVENE AVTONOMIJE. Sremski Karlovci, 26. julija. Temeljem cesarske odredbe je vzsledilo suspendiranje srbske cerkvene avtonomije za pravoslavno cerkev. Suspenzija te avtonomije je delo Čuvajeve politike in sicer maščevanje napram skrajno opozicionalni srbski samostalni stran-ki. Ta je namreč upravo cerkvene avtonomije prevzela srbskim radikalcem, ki tvorijo vedno podporo vladnim strankam. Pod Čuvajevim komisarjenjem so se začele takoj intrige proti avtonomiji in govorilo se je o velikih neredih v upravi. Vsled teh govoric je ogrska vlada poslala takoj komisarja, ki je pregledal vse poslovanje avtonomne uprave. Toda že včeraj je podal komisar izjavo, v kateri izjavlja, da ni zasledil niti najmanje napake, da je našel vso upravo v uzornem redu. Zato je sedaj suspenzija, ki je prišla po taki izjavi tako nepričakovano, jasen dokaz, da je imel vmes svoje roke Čuvaj, ki se je hotel na ta način maščevati nad srbsko samostalno stranko! Odredbe o suspenziji avtonomije in imenovanje komisarja je povzročilo med srbskim prebivalstvom splošno razburjenje. TURČIJA. Cetinje, 26. julija. Albanci so pretrgali brzojavno zvezo med Skadrom in Dulcinijem, ter zavzeli vas Buri pri Skadru. Zbor albanskih velikašev je prevzel v mestu v svoje roke vse oblastvene posle. V Djakovo so udrli Albanci iz plemena Gazi in Hrasnica pod poveljstvom Riza beja. Albanci imajo s sabo topove in brzostrelne puške. Vojaštvo je prešlo v ustaški tabor. V Djakovu in Peči so razobesili vstaSi poleg sultanove zastave tudi narodne albanske črno žolte prapore. Carigrad, 26. julija Komisija za pomirje-nje Albancev je odix)tovala včeraj. Zatrjuje se, da se bo komisiji pridružil tudi veliki vezir Ahmed Muktar paša. Komisija je opremljena z najobšežnejšimi pooblastili: Ima pravico odstavljati uradnike in nastavljati take, ki so vešči albanskega jezika. Nadalje ima pravico, izplačevati primerno odškodnino tistim, ki so trpeli kakšno škodo vsled vojnih operacij. Vsa ta pooblastila je sankcioniral sam sultan. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. „DAN“ se prodaja L 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. y Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor Ter. Leban, Corso Verdi 20. Jan. Sardagna, Gosposka ul. 9. U. Likar, državni kolodvor. V Kranju: Adamič. Glavni trg; Rant; šifrer na kolodvoru. Na Bledu: Pretnar in A. Wolfling. V Bohinjsk) Bistrici: M. Grobotek. V Radovljici: Oton Homan. V Škofji Loki; M. 2igon. V Idriji: tiskarnar Sax. V Cerknici: K. Werli. Na Rakeku: A. Domicelj. V Gor. Logatcu: Josip Rus. V Postojni: I. Marinčič. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer. V Novem Mestu: Josip Kos. V Opatiji: A. Tomašič. V Reki: J. Trbojevič. V Divači: K. Schmelzer. V Komnu: A. Komel. V Nabrežini: K. Schmelzer. Na Zidanem mostu: M. Peterman. V Celju: Zvezna trgovina. V Mariboru: Vilko Weixl. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Celo noč odprto m 'H (IMMMMMMMII Hlllllll MII Mili v Ljubljani OflMMMIIMHM« IMIMMIMIMMII r. z. z o. z. Frančiškanska ulica štev. 8 je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, In kuvert, f B 4 Litografija. - StereOtipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev. Solidna in točna postrežba. > f z eno sobo, predsobo, kuhinjo,_ uporabo vrta idt. se odda s 1. avgustom proti mesečni najemnini 20 kron v Beethovnovi ulici št. 9. Poizve se ravnotam. 506 Proda se popolnoma novo Puchovo motorno kolo najnovejšega sistema (1912) s 3 in pol PH. Natančneje se poizve pri Mirko Tratniku, hotel Tratnik v Ljubljani. Gramofoni - automati!! n ca n tovarniška zaloga o ca a Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon -Ateljj er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in šivalnih strojev. Imam ipecijelno samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica im popravila. Pišite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte M >1 mojo zalogo. ti Vse potrebščine in vsakovrstno kolesje v zsfogi. — 644 - Izabela je zamižala. Kralj je stopil k nji, doteknil se je z roko in z mrtvaško mirnostjo dejal: — Pridite madatne! Opotekla se je. razumela je, kaj hoče kralj.^ S komaj slišnim glasom je zašepetala: — Kam sire?... Trudna sem... Sama hočem biti... — Pridite, je ponovil kralj z isto mirnostjo. — Kam! je kriknila sedaj ona. Kam naj grem z vami? — Pogledati k’ vislicam, kako bomo obešali vašega ljubčka! Navidez mirno je izpregovoril kralj te besede... A vendar je kraljica razumela vso grozo, ki so jo obsegale te kratke besede, tl pretrgani stavki. Stresla se je po vsem životu, zadrgetala je, roki sta zakrilili naokoli, kakor da iščeta nečesa, česar bi se oprijeli, a ker niste našli ničesar sta grabili naokoli in stiskali zrak. Kralj jo je mirno gledal, niti trenil ni z očmi, ona pa je povesila svoje oči, ki so švigale naokoli, kakor da iščejo pomoči, dasi je dobro vedela, da Ji pomoči ni od nikoder. Hotela je podaljšati te grozne trenotke in 'trepetaje vprašala:: — Kam, sire! Kralj pa jo je molče gledal, odgovoril ni ničesar, ona pa je dvignila glavo in mu po>-gledal k obraz... 641 — Pomni, kaj te čaka! Misli le na mef Daj, prisezi, da udariš kralja! Bois Redon je bil brez moči proti vabljivim čarom kraljice. Duh njenega telesa in gorka njena sapa sta mn vzeli vso zavednost. Strast je zavriskala y njem, žile so se mu napele, z besno kretnjo Je potegnil k sebi kraljico in je zahropel? — Prisezite, da boste vedno mojil... — Vedno! je dejala. Tvoja bom. tvolo ljubezen raznetim, kakor bi je nihče ne mogel in tvoja poželejnja nasitim, da boš preživljal božanske sladkosti. Prisezi, da udariš najprvo njo in potem kralja!... — Prisegam, je zatulil kapitan nor ljubezni, da ubijem z enim samim udarcem kra-Ijci Francije!. Stisnil jo je k sebi, njegov objem Je postajal čimdalje silnejši, vstal Je in Jo tiščal » prsom. Z enim skokom je bil pri nizkem, S kožami pokritem ležišču .,. Niti on niti kraljica nista slišala, kako so, Se v tem trenutku odprla vrata... Rezek krik je preletel sobo... Med vratmi je stal kralj Karl Sesti, novi gospodar Francije, prihajajoč po poljub!... Trenotek je bil usodepoln. Kapitan je obstal kakor okamenel. Blazno je bulil v. kralja in držal kraljico na rokah, ki je bila bled* kakor naletavajoči sneg. Kralju so se silna 'tresle noge in vse mišice v obrazu so drhtele. Žilava mu je padla globoko na prsi in solze so mu napolnile oči... Izabela se je prva zavedla strašnega položaja. Z naglo kretnjo se je oprostila kapita- Hlša Saint-Pol. 134 Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za' lase In brado »Ncril* od dr. Drallea. v steklenicah po 2 In 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. FE. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljonlranl optik In strokovnjak svoj optični zn vodi. ‘ife| Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščlpalnlkl natančno po zdravnl-ikem receptu. Cenike pošiljam na | zahtevo zastonj in poštnine prosto. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"! Vožnja z automobilom! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam vedno na razpolago automobil za vožnje po mestu in na deželo. Cene zmerne. Priporočam se slavnemu občinstvu za cenjena naročila ter beležim z odličnim spoštovanjem Ivan Belič Dunajska cesta štev. 8. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Ane Goreč lokal na Rimski cesti štev. 11 ter bom vodil naprej kot večletni poslovodja tvrdke Goreč trgovino s kolesi in Izposojevanje koles obenem tudi popravljanje motorjev, koles, šivalnih strojev i t. d. Priporočani se slavnemu občinstvu za cenjena naročila in za popravila ter za vse v to stroko spadajoča dela. Beležim z odličnim spoštovanjem PETER ŠKAFAR, strojni ključavničar in mehanik Rimska cesta Štev. 11 na dvorišču. MIHAEL KASTNER, Ljubljana z::::::::::::::::::::::::::::::: Kongresni trg štev. 10 :::::::::::::::::::::::::::::::::::: Mednarodno »pediolj»ko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. xr©tan.0Trij®rL0 1B7G. Talefcn. štev. 60. Podjetje sa prevoznino c kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reeksped!cija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Lloyda. Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 r „Angleško skladišče oblek“ O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. naznanja okasijsko prodajo ML ootei voieimh oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter ooietnc damske tekcije z globoko reduciranimi cenami. kori- m & dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živ m sol; p;tr)l ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin /.& motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno ci^e za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže v aaiogt. Naznanilo prodaje. Vsled sklepa upniškega odbora in dovolila c. kr. deželne sodnije v Ljubljani se trgovina tvrdke Franc Souvan sin v Ljubljani na Mestnem trgu sedaj nadaljuje ter se vse v konkurzno maso te tvrdke spadajoče manufakturno in modno blago, kakor: moško in žensko snkno, uvila, preproge, odeje, zastori, zagrinjala, linolej, pletenine, bela kotenlna, platno, podloge Itd. 1MK> prodaja po zelo nizkih cenah. Prodajalo »e bode Tsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 7. popoldne ltrzemU ob nedeljah In praznikih. V Ljubljani, dne 25. julija 1912. Dr. Fran Tekavčič odvetnik v Ljubljani kot upravnik konkurza. M. ZOR tapetnlk In oblastveno konces. pokončevalec podgan, miši in mrčesa Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 se priporoča v pokonča nje stenic, molov in v predelavo po teh mrčesih okuženega pohištva. Uspeh zajamčen! 421 UHtanovJLjena. leta 1H31. Ustanovljena leta 1»31. Največja zavarovalnica avstro-ogrske države C. ti. nii i«a žaiarnalm teinu" Glavni zastop v Ljubljani, Mariiin trg-Sv. Petra Cesta št. 2, v lastnem domu. Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu In blagu, tatinski vlom, Škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1911. se je zavarovalo 21.289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje r'* ,k* — ‘ škode nad 1063 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 417 milijonov kron. Družba je izplafala za 362 — 642 — novega objetja in strast uboja je zažarela v. njenih očeh. Kralj je vzdignil glavo. Njegov obraz je bil miren in obenem grozen. Stopil je korak naprej. Kraljica je vztrepetala. Čutila jc, da se pripravlja nekaj groznega. Treba se je bilo braniti, priti si na jasno z bistro mislijo in se rešiti... Tudi ona je stopila naprej in se ozrla s presunljivim pogledom na kapitana. Bois Redon je razumel. Pogled je pomenil toliko, kot bi rekla: — Ubij ga... Kapitan je postal mrtvaško bled. Pa niti za hip ni okleval. Zganil se je kakor stroj, pognan od pare, spustil roko na mesto, kjer je tičalo bodalo, odtegnil jo ravnotako umerjeno in jo nato iztegnil pred razprostrli dlani. Stopil ie hkratu korak naprej in v naslednjem hi-hu bi oklenili njegovi železni prsti kraljevo grlo... Karl £esti je stal kakor pribit in niti z očesom ni trenil. Gledal je v kraljico in zdelo se je. da Bois Redona niti ne vidi. In Bois Redonovi prsti so se že skoro dotikali njegovega vratu. V tem trenotku pa se je nenadoma okrenil in zasadil svoj blazni pogled v. kapitana — čegar roka je omahnila, kakor odsekana!. .. Kraljica jc divje jeknila... Kaj se je zgodilo? Dvoie: Bois Redona je omami! norčev pogied in med vratini se je pojavil v tistem trenotku kraljev gardni kapitan ... Bilo ie vse izgubljal — 643 — Kralj je zagrgral par nerazumljivih besedi. Kapitan je priskočil. Kralj je zamahnil z roko in pretnja je bila ukaz. — Gospod Bois de Redon v kraljevem imenu vas pozivam, odložite svoj meč! Bois Redon je ubogali ne da bi rekel besedo; odpel je jermen z mečem in ga izročil kapitanu. Na rezko povelje je vstopila kraljeva častna straža in obkolila razoroženega. Strašni prizor ni trajal niti minuto dolgo. Od Bois Redona se je kralj obrnil zopet h kraljici. Pogleda sta se srečala. Izabela je stala, trdo zravnana, sohi enaka. Občutila je vso grozo položaja in z mrtvaškim strahom je čakala na drugi zamah, ki bi izročil njo straži ali na nagel udrih bodala, ki bi n predrl prsi... Zrla sta molče drug v drugega in pogleda sta od trenutka do trenutka postajala različ-nejša: kraljev smrtno strašen, kraljičin obupen podlegajoč... — Veličanstvo, kam imamo peljati jetni-nika? V kateri zapor? Kralj se je krčevito zasmejal. Kraljičini zobje so se zagrizli v ustnico. — V zapor? je kriknil. — Torej v hidelonsko ječo. — Na vislice! — Sire!... — Na vistfcef V zanjko! Kakor s tolovajem, zločincem, s posilnikom! Z ubijalcem« zasačenim pri uboju! Na vrv^-** — Veličanstvo, treba je sodbe... — Molči! Kakšne sodbe? Naprej na vislice, ali pa vas dam pobesiti vse po vrsti, za zločin upora! Y> n n V V V Dan“ Dan“ Dan“ ,Dan“ Dan“ Dan“ je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik. je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih. je najodločnejši neodvisni jutranji list je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinajev, s pošto mesečno le K 170. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-nlcarn ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :u 26 vinarjev več :s Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.