Leto XI., Št. IS. („JUTRO" XXL, št. 80 a) aprila Cena 2 D^ UpravinStvo. Ljubljana, Knafljeva 0 — relefoD St 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inserat.nl oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 In 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta St. 42. Podružnica Trbovlle: v hiši dr. Baum- PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon ÄL 3122, 3123 3124. 3125 ln 3126. Ponedeljska tzdaja »Jutra« lznaja vsaU ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pofitl prejemana Din *.- po raznaAal-clb dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva uL L Tel- Gfc Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa WS miška ofenziva na gospodarskem polju Zavezniki so odločeni zapreti vsa stranska vrata za oskrbo Nemčiie z voinimi potrebščinami in strniti blokado od skrainega severa do skrajnega iugovzhoda Evrope London, 7 aprila a (Havas) Angleški listi oglasno ugotavljajo, da predstavljajo note, izročene Švedski in Norveški, kakor tud posveti vodilnih britanskih osebnosti z diplomatskimi predstavniki Velike Britanije začetek velike zavezniške ofenzive na diplomat kern in gospodarskem pnd-r< a. C.Ij tc ofenzive ;e poostritev bio? ade Nemčije. Po sklepu vrhovnega vojnega sveta dne 28. marca ne bo mogel rajh več IzrJ " ! ali nevtralrostl svoiih so ed»v, med-tem ko Francija ia Velika Br ita ila pre-( vata odredbe mednarodnega prava in -iecr v tem smislu, da b; bili i eh k->ri-sil revi ahie države d.kane enaka kukor za vezij ki. »Sunday Times« piše, da bo ojacena blokada zadovoljila tiste, ki so bili 2e nestrpni Toda zaveznik: upbštevajo tudi težave nevtralnih držav, kater h pravic n? smc:o te, tali tisti, ki hočejo braniti mednarodni red Neodvisna nevtralnost mora biti tudi r...ia .-h • "a Stalne zlorabe Nemčiie ni mogoče postaviti v isto vrsto s tistimi, ki se pojavljajo od slučaja do slučaja. Toda treba ie zagotoviti nevtralnim državam polno podporo za primer nemških repre-salij List na koncu pravi, da zahteva oja-čente blokade načrtno delo Ce nevtralne države ne želijo zaščite svoiih interesov, naglaša »Observer«. potem iih ie treba p »j da ie laka zaščita nuina. Listi razpravljajo tudi o včera jšnjem govoru norveškega zunanjega ministra Koch-ta >Sunday Times« poudarja, da se po sporočilu v.-hovneea vojn??-. sveta in po izjavah Chamberlaina in Churchilla po izročitvi note Norveški. Švedski :n Hilandiii začenja konferenca britanskih diplomatskih predstavnikov v balkanskih državah z voditelji Velike Britanije. Novi ukrepi zavezniških vlad dokazujejo, da nameravata London in Pariz izvesti odločno akciio proti trgovin-kemu prometu malih in slabih držav od severozahoda pa do iugovzhoda. London, 7. aprila, a. (Reuter) D'plomat-ska in gospodarska ofenziva, s katero so začeli zavezniki se giblje v tr?h smereh: 1. izročitev note Norveški in Švedski, v •ri sporočajo zavezniki, da milito oja-čili blokado nad Nemčijo, 2. razgovori ministra \c,i:?e mornarice in vojnega gocpo-ii r iva, ki so se nanala'i ra stesnitev bloka r.esa obroča in 3. jutrišnja konferenca lorda Ha'ifaxa in britanskih poslanikov v prestolnicah balkanskih držav. Mislijo, da bosta Norveška in Švedska v kratkem odgovorili na zavezniški noti. Reuterjev diclomatski urednik pravi, da jc čisto gotovo. da zavezniški noti za skandinavski državi ne vsebujeta nobenih zahtev. Toda č sto naravno predvidevata noti. da si Velika Britanija pridržuje pravico napraviti vse korake proti nemškim poskusom. da bi izrabljala skandinavske vode za to. da bi se izognila blokadi. Monne! in Cross sta se strinjala v dejstvu, da obstoje gotove luknje v blokadi in da ie potrebno, da se skupno store koraki za oiučenje nadzorstva za tihotapsko trgovino z Nemčijo. Ko se bodo jutri britanski diplomatski zastopniki na Balkanu sestali z lord.m Halifaxom. bodo imeli priliko posvetovati se po ustanovitvi trgovinske organizacije za Balkan in o tem. kako bo najbolj mogoče uravnati izvoz iz balkanskih držav v zavezniški državi in kako bi se dalo onemogočiti Nemčiji, da bi uporabljala pridelke balkanskih držav za nadaljnje vodstvo vojne. Ti3|?sa seja spodnje zbornice London, 7. aprila, a. (Reuter) Po sedanjem načrtu Chamberlain ta teden v spodnjem domu ne bo govoril o razvoiu voine. Na tajni seji spodnjega doma. ki bo v četrtek, bosta major Attlee in Dalton govorila v imenu delavske stranke, o pri.iki razprave o kompleksu vprašani, ki so v zvezi z blokado in vodstvom gospodarske vojne. Pričakujejo, da bo na tej seji minister za vojno gospodarstvo Cross p:dal poročilo o delu svojega resora. nakar bo seja proglašena za javno. Moeasfe glasila grofa Ciana Rim, 7. aprila, r. (Stefani). Glasilo zunanjega ministra grofa Ciana »Relazioni Internazionali« piše, da je treba popolnoma odkrito povedati, da je francosko angleški načrt za ojačenje blokade skrajno nevaren, ker more izzvati razširjenje an-gleško-francoske vojne z Nemčijo. Če bi se blokada končala s kršitvami teritorialnih vod držav, ki so izven vojne, potem je jasno, da se ho povečala nevarnost reakcije in drugih zapletljajev. Na drugi strani more namera angleške vlade, da izzove znatno povišanje cen preko mere izzvati pritisk inozemske politike na neko državo. Gospodarski ukrepi bi se končali s političnim pritiskom, ki pa ne bi mogel ostati brez vojaške reakcije. Angliji sa sigurni p&p&lne image London, 7. aprila, z. V angleški javnosti je opažati, da je v zadnjem času zavladala porcina sigurnost glede uspeha zavenzikov tako na vojaškem področju, kakor na področju blokade. Zavezniška diplomacija je v ofenzivi in je potisnila nemško diplomacijo v ponolno d^fenzivo. Tudi če bi Nemčija sedaj poskušala odgovoriti z vojaško ofenzivo, so zavenziki na to dobro pripravljeni. Z zadovoljstvom ugotavlja angleška javnost da je doživela nemška pro- paganda tudi s svojo zadnjo »Belo knjigo«, ki naj bi zrevolucionirala Ameriko, popoln neuspeh. Prvi uspehi v razširili blokade London, 7. aprila, br Danes je b lo uradno objavljeno, da so pogajanja za novo ureditev gospodarskih odnešajev s posameznimi državami v cilju poostiitve blokade proti Nemčiji že dosegla zažejen u*-peh. Tako je Španija pristala na to, da ne bo več izvažala v Nemčijo nobenega blaga, ki jc neobhodno potrebno za nadalj. vanje voine. Enake obveznosti sta sprejeli tudi Madžarska in Grčija. Vsem tem državam bosta Anglija in Francija nudili poppino nadomestilo za uvoz in izvoz v Nemčjo, v kolikor bo zaradi teh obveznosti omejen. Enaka pogajanja se vodijo sedaj tudi z Zedinjenimi državami in z Japonsko. Prav tako je avstralska vlada obvestila vse države, da jim bo dobavljala volno in drugo blago le pod pogojem, da se obvežejo, da tega blaga ne bodo izvažale v Nemčijo. vaio zavezniki ske in Norveške Vsebina not, izročenih Švedski in Norveški — Kako bodo zavezniki preprečili nadaljnji izvoz v Nemčijo London, 7. aprila r Noti. ki -oko mor je. Nekoliko takih točk je pri Bedea. druge so pri Kristiansundu. Gs-andu in Stalan-gerju. Na teh mestih moraio nemške ladje zapluti na široko morje, ker jim v teritorialnih vodah groze močai tokovi, podvodne pečine in nasprotni vetrovi. V primeru, da bosta Norveška in ^veo-I ska še nadalje izvažali železno rudo Nem-: čiji, bodo angleške vojne ladje počaka e na teh mestih nemške trgovske ia i: j in iih potopile. storita Posvet o skupnem stališču — Verjetnost popolne ustavitve izvoza železne rude Stockholm, 7. aprila, r. Poročila, po katerih je angleško zunanje ministrstvo izročilo v petek švedskemu in norveškemu poslaniku v Londonu važni noti, so izzvale v švedski veliko vznemirjenje. V švedskih političnih krogih izjavljajo, da vlade severnih držav tesno sodelujejo in da hočejo pedvzeti vse, da bi mogle pripravljene sprejeti nove diplomatske korake Anglije. Trdijo, da je norveška pripravljena ustaviti prevoz švedske železne rude preko Narvika, toda ne samo v Nemčijo, temveč tudi v Anglijo. Z uradne strani ni objavljeno še nobeno poročilo o izročitvi not švedskemu in norveškemu poslaniku v Londonu. Kar se tiče prevoza železne rude iz Narvika, kaže vse, da ga namerava Anglija onemogočiti z minami, vendar pa še ne ve, ali jih bo namestila v norveških vodah ali izven njih. Stockholm, 7. aprila, a. (Reuter.) Dopisnik agencije Reuter je izvedel, da bo švedska odgovorila na zavezniško noto glede nevtralnosti skandinavskih držav, čeprav še ni določen nikak rok za odgovor. Ker bo treba nekaj časa za ureditev odgovora švedske vlade na britansko-francosko noto, ni treba tega odgovora takoj pričakovati. Misli se, da bo prej švedska vlacla imela svoje posvete. Stockohlm, 7. aprila, o. (United Press.) V švedskih političnih in gospodarskih krogih so se pojavile velike skrbi, da ne bi bila švedska zaradi odločitve zaveznikov, da preprečijo nadaljnji izvoz švedske železne rude v Nemčijo, nenadno zapletena v vojno. Nevtralci vedo, da nimajo niti Nemčija niti zavezniki namena, ravnati z njimi v rokavicah, toda na drugi strani v nobenem primeru ne morejo iz lastnih nagibov pristati na kakršne koli gospodarske in krvne žrtve v korist obeh vojskujočih se taborov. London, 7. aprila, r. Iz skandinavskih krogov se je izvedelo, da so norveškemu in švedskemu poslaniku izjavili v petek v angleškem zunanjem ministrstvu naslednje: V kratkem bo Anglija podvzela obsežno diplomatsko delavnost v skandinavskih državah, na jugovzhodu Evrope in na Daljnem vzhodu, švedski in Norveški se sporoča, da mora Anglija kljub zaključitvi sovjetsko-finskega miru smatrati še nadalje svoje politične in strateške interese v skandinavskih državah kot življenjske interese. zaradi česar ne bi mogla ostati ravnodušna nasproti razširjenju nemškega in sovjetskega vpliva v skandinavskih državah. Vsak poizkus skandinavskih držav, da bi prišlo do sporazuma z Nemčijo, bi morala Anglija smatrati kot sovražno dejanje. Vsak sovjetski korak, ki bi stremel za tem. da bi Sovjetska Rusija dobila kako skandinavsko pristanišče na Atlantiku, bodisi da bi ga zavzela ali pa zavladala nad j njim na kak drug način, bi predstavljal I ogrožanje Anglije. Italija čaka oli strani Nastopila bo šele, če bi bàli zaradi blokade ogroženi njeni lastni interesi Rim. 7. aprila, z. Uradni italijanski krogi so glede razširjenja blokade proti Nemčiji tudi na Sredozemsko morje in na Balkan skrajno rezervirani. V oficielnih kro-| gih izjavijajo, da bo Ita'ija tako dolgo počakala. da se bo videlo, kako se bodo v praksi izvajali zavezniški sklepi glede razširjenja blokade. Ce bodo pri tem prizadeti tudi interesi Italije, bo italiianska vlada seveda nastopila v njihovo zaščito. Vsekakor pa italijanski tisk naslaša. da Italija razširjenja vojne proti Nemčiji na Sredozemsko morje ne bi mogla mirno trpeti. »Giornale d' Italia« v zvezi s tem pona-tiskuje mnenje nekega ameriškega lista, ki pravi, da ie Italija sedaj v takem položaju. da zavzame absolutno dominanten položaj na Sredozemskem morju. Angleško brodovje je vezano po Nemčiji, s francoskim brodoviem pa bi Italija lahko hitro obračunala Na drugi strani pa e^ako kakor drugi listi tudi »Giornale d' Italia« na vidnem mestu ponatiskuje pisanje pariške »Liberte«, ki zagotavlja, da se bo angle-ško-franccska kontrola na Sredozemskem morju in na Jadranu izvajala tako. da s tem ne bo ovirana normalna italiianska plovba. V zvezi s tem ugotavlja, da spričo take konciliantnosti s strani zaveznikov dozdaj med njimi in Italijo še ni nastal nikaka napetost zaradi nameravanega razširjenja blokade na Sredozemsko morje. Poleg gospodarske Je potrebna tudi vojaška zmaga Rim, 7. aprila. AA. Diplomatski urednik agencije Stefani piše, da bi bilo težko pričakovati učinkovito zmago nad Nemčijo samo z gospodarskimi ukrepi, ker samo dejansko izvojevana vojna bitka predstavlja odločujoč element. Nekateri krogi v Londonu so omenili možnost izkrcavanja zavezniških čet v Skandinaviji. Te more-bitnosti tudi v Berlinu ne izključujejo, vendar pa berlinski politični krogi pripominjajo, da bi prišlo takoj do nemškega odgovora in da bi bil ta odgovor zelo močan. Poslanik Brugere l>ri Lebrunu Pariz, 7. aprila. (Havas). Predsednik Lebrun je sprejel danes med drugimi francoskega poslanika v Beogradu Brugera. Zatem ga je sprejel tudi predsednik vlade in zunanji minister Paul Reynaud, pri katerem so bili tudi poslanik v Rimu, ge-reralni rezident v Maroku, genoral Wey-gand in poljski zunanii minister Zaieski. „Vsa stranska vrata se mirrai© zapreti1* Francoski tisk zahteva strogo blokado tudi na Sredozemskem, Jadranskem in črnem morju Pariz. 7. aprila o. V francoskem tisku se zmerom pogosteje pojavljajo zahteve, da se blokada efektivno ra^š ri na S e-dozemsko. Jadransko in Črno morje. Tako ugotavlja »Liberte« da bo blokada postala učinkovita šele. ko se bo tudi na teh morjih zaseglo vse blago, ki ie namenjeno v Nemčijo in se na ta način zaprla tudi ta zadnia stranska nemška vrata Samo do sebi je razumliivo da se bo morala blokada na tem evropskem nodročiu izvaiati tako. da ne bodo prizadeti neposredni italijanski interesi, ki so za Italijo živlieni-skega pomena in ki iih moraio za ve tv k i vsekakor upoštevati. »Matin« pa izraža mnenje, da bi bila kontrola nad prometom ruskega petroleja za zaveznike predraga, ker jim ne gre v račun da bi si nakopali sovjetsko sovraštvo. Excelsior« pa se zavzema za to. da bi zavezniki izvajali blokado Nemčije na Sredozemskem morju, vsaj tako strogo, kakor na drugih morjih. Brezobzirno bi morali zaseči vse nevtralne transporte, o katerih bi dognali, da bi utegnili b:ti namenieni v Nemčijo Predvsem bi morali zastaviti pot ladjam ki prevažajo blago za Nemčijo skozi Darda-nele po Črnem morju do Constance ali Varne. Preobrat v razvo Francoski glas o bodočih ukrepih zaveznikov na področju blokade Pariz, 7. aprila a (Havas) O-ačenje gospodarske v;,jne povzroča stalno vznemirjenje pri Nemčiji, ki sedaj namenja vse sile in razvija številne akc ie p~' nevtralnih državah. Vprašanje blokade z?iema vse evropske narode od skrajnega severa do jugovzhoda Evrope Na e:u stran ie železna ruda. na drugi pa petrolei Sigurno je. da mora popolna blokada ziast, giede železne rude in petroleja, dati odlične rezultate. Po sedmih rr.csecih vojfic daje blokada takšne rezultate, da se Nemčija trudi, da bi se obranila z diplomaci !o m grožnjami. Nemčija se upira biokari* » prihranki in z izkoriščanjem zalog. Tod? prihranke jc težko dobiti, zaloge pc p teh držav šla v Veliko Britanijo. Pole; za vojaško akcijo oprave Nemški tisk o načrtih zaveznikov na Bližnjem vzhodu in Balkanu Berlin. 7. aprila p. Nemšk' listi ugotavljajo, da pariški tisk ponovno obširno razpravlja o pripravah zaveznikov na Bližnjem vzhodu Značilno je. pravijo berlinski listi, da opozarja lranco«k< tisk sedaj poileg prejšnje misije zavezniške vojske na Bližnjem vzhodu glede na Sovjetsko Rusijo še na novo misijo Ve''ko pozornost posvečajo nemški listi zlasti uvodniku »Tempsa«, ki pravi, da ima zavezniška vojska na Bližnjem vzhodu poleg drugega nalogo, da zagotovi izdatno pomoč, ki sta jo Anglija in Francija obljubili Rumuniji ir Grčiji v primeru napada na ti dve držav: Povsem ias-no jc, prav: »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da je to novo stališč? v tesni zvezi z vprašanjem Besarabije, ki ga je postavil na dnevni red Molotov v svojem poslednjem govoru. V zvezi s tem objavlja lis* tudi vest iz Ankare, da so tamkaj v teku podrobna vojaška pogajanja med Rumunijo in Turčijo. Ta vest ie izzvala veliko nezadovoljstvo v nemških krogih. Nemški !ist; opozarjajo na dejstvo, da med balkanskim' državami ne obstoja noben aranžma, niti zavezniška pogodba. ki bi določala medsebojno pomoič ali skupno vojaško akcijo Poga'anja med Rumunijo in Turčijo predstavljajo nov manever zaveznikov na Bližnjem vzhodu. To je bistvo pisanja »Tempsa« ki pravi, da bi nevarnost, ki grozi temu delu Evrope, mogla dovesti do formiranja skupnega bloka proti napadalcu. V središču tega bloka je Turčija Rumunskoturška pogajanja predstavljajo po pariškem pojmovanju pri-četek ustvarjanja tega bloka, ki pa nima no- bene stvarne podlage, ker tem državam ne grozi nobena nevarnost, pravijo nemški li-iti, niti od strani Nemčije, niti od strani Sovjetske Rusije. Nadalje pravijo, da bi imel vojni blok, ki ga žele zavezniki osnovati na tem področju, nalogo, preprečiti vsako akcijo miroljubnega gospodarskega sodelovanja Nemčije. Nemški listi, ki navajajo pisanje »Tempsa«, opozarjajo zlasti na odstavek v njem, ki pravi, da bi v primeru, če bi prišlo do osnovanja tega bloka, zavezniška vojska na Bližnjem vzhodu priskočila avtomatsko na pomoč, ker jc r.jena naloga omogočiti skupno akcijo zavezniških vojsk zainteresiranih držav. Nemški listi objavljajo tudi vesti pariškega tiska po katerih se vprašanje Bližnjega vzhoda postavlja na isto črto z zadevami, ki so predmet proučevanja francoske in angleške vlade, kateri sta v tem pogledu že stopili v stike z zainteresiranimi državami v tem predelu Evrope. Poudarjajo tudi. da razpravlja poveljnik vojske na Bližnjem vzhodu general Weygand, ki se mudi v Parizu, s šefi francoske in angleške vojske o tem vprašanju. Nemčija bo reagirala,, pravijo berlinski listi na ta novi poizkus zaveznikov, ki predstavlja izzivanje in ima nalogo razširiti vojno proti njej. Nemški listi pravijo, da bo Nemčija nastopila proti temu prizadevanju skupno s Sovjetsko Rusijo, pri čemer bo imela odkrito podporo Italije, ki je nasprotna vsakemu razširjanju vojnega spopada na ta del Evrope. „1. junija bo konec vojne!" Fantastične vesti v Berlinu Curih, 7. aprila, z. »Neue Zürcher Zeitung« poroča iz Berlina, da se tam širijo vesti, da bo 1. junija konec vojne. Na čem naj bi bile te vesti osnovane, nI mogoče ugotoviti, pač pa je očitno, da jih širijo sistematično funkcionarji raznih hitlerjev-skih organizacij. V zvezi s tem se Sirijo tudi napovedi, da bo nemška vojska 2. ju- nija vkorakala v Pariz. Te vesti so izzvale t vsej nemški javnosti silno napetost in nihče ne ve, kaj utegne prinesti bližnja bodočnost. Nevtralni opazovalci si tolmačijo širjenje teh vesti s tem, da skušajo merodajni činitelji odvrniti pozornost Sirie javnosti od notranjih težav in od zunanjepolitičnih dogodkov, ld se pripravljajo. Z zapaditeg H >11 Slabo vreme ovira večja letalsko aktivnost Pregled dogočksv zadnjih dni Pariz, 7. aprila AA (Havas) Na bojišču med Reno in Mozelo je se vedno relativno mirno, ker slabo vreme še naprej skoro povsem ovira vsako letalsko aktivnost. Včeraj je bil mal spopad zapadno od Vogezov, kjer se je nemški oddelek približal francoskim postojankam Ta oddelek je bil odbit z ognjem avtomatskega oroža ;n je pri umiku pustil na bojišču svojega poveljnika, podporočnika, ki je bi' raniti- ;n se ga ujeli Francozi. Razen tega je bilo pri Saar-brucknu topniško obstreljevanje. f Angleški letalci so izvršili več običajnih poletov nad Severnim morjem. Na kopnem jc francosko letalstvo izvršilo dva ogledni-ška poleta nad fronto. Nemo: pa so poslali dve letali nad severne dele Francije. Francoski vojaški l:ro?i so objavili podrobnosti o dogodkih ki so sc odigrali v začetku aprila. V prvi vrsti se je zvedelo, da so našli ostanke nemškega letala tipa »Dornier 17« kj je bilo bržkone sestreljeno 2 aprila. Francosko, poveljništvo ni hotelo uradno potrditi uničenja tega letala, preden ni dobilo v roke stvarnih dokazov. Izmed članov posadke tega letala je bi! eden mrtev, dva pa ranjena. Ranjena ne'mška letalca sta čakala dva dneva na pomoč. O nanadu 3. anrila v odseku N eda rro'i f^nn coskim postojankam, pravijo v teh krogih, da so nemška poročila netočna Na nemški strani je bilo javljcno, da so to malo francosko postojanko osvojili in da je bilo v borbi ubitih 15 francoskih vojakov. Pri skrbni preiskavi, ki so jo izvršile na kraju samem francoske oblasti, sr ugotovile, da niti za trenutek Nemci niso prišli v to postojanko. ki je še vedno v posesti francoskih vojakov. V boju sta bila riva vojaka ubita in dva ranjena, katerih eden jc pozneje zaradi poškodb umrl Polet britanskih letal nad Wilhelmshav-nom 3. aprila smatrajo v francoskih pomorskih in letalskih krogih kot skrajno važno operacijo glede na pomembnost objektov in pogojev, v katerih je bil izvršen. Wilhelms-ha"cn ie najvažnejše nerrrko pomorsko eponšče in je opremljeno s posebno protiletalsko obrambo Leži skoro 1C0 km v notranjosti Nemškega zaliva, ki je zaradi bližine Helgolanda zelo te/ko dostopen. Nemci razpolagajo z odličnim; pastmi Kljub vsemu se je pilotom posrečile priti do cilja. čeprav niso mogli zaradi slabega razgleda točno ugotoviti posledic bombardiranja. zlasti zasidranih ladij. Mogli so vreči svoje bombe na pristanišče, misHjo pa, da je ta operacija, ki je bila izvršena sredi dneva, popolnoma spremenila dosedanje splošno prepričanje, da je mogoče bombardiranje te strateško pomembne postojanke izvršiti le ponoči. Francosko In nemško vojno poročilo Pariz, 7. aprila, br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske ie snoči objavilo 432. vojno poročilo, ki pravi: Na fronti je dan mirno potekel. Berlin, 7. aprila. AA. (DNB) Vrhovno poveljništvo poroča: Na zapadu ni bilo posebnih dogodkov. Nemške letalske sile so izvršile oglednlške polete nad severno in srednjo Franci io. Pri tej priliki so štiri letala tipa »Curtis< napadla nemško letalo »Dornier«, k: j 2 vzdržalo borbo, dokler sovražnikom ni zmanjkalo bencina. »Dornier« ss je vrnil nepoškodovan na svoje oporišče. Ka no popoldne je letelo več sovražnih letal severno-zapadno od Trierja in so pri tem prek. šila luksemburško nevtralnost. 2. nemška letali sestreljeni London, 7. aprila. AA. Posebni Reuter-jev dopisnik, ki je pri francoskih letalcih na zapadnem bojišču, poroča: Danes je eskadrila francoskih letal sestrelila na zapadnem bojišču dve nemški letali tipa »Dornier«, tako imenovana »leteča svinčnika«. Videl sem zmagovalce, ko so se spustili na letališče. Ko so pristali, so razburjeno mahali z rekami. Do spopada med francoskimi in nemškimi letali je prišlo v trenutku, ko so bila francoska letala na ogledniškem poletu nad nemškim ozemljem. Spopadli so se z dvema »Dor-nieroma« in 10 »Messerschmitti«. Letalski napad na svetilnike oh angleški obali London, 7. aprila. AA. (Reuter.) Po vesti, ki je prispela danes v London, so nemška letala izvršila napad na neki svetilnik. Poročilo pravi, da sta dve nemški letali na povratku od neuspelega napada na Scapa Flow izvršili napad na svetilnik Dankesbu Head, ki je na skrajni vzhodni točki. Letali sta se spustili zelo nizko in sta streljali s strojnicami. Pri tej priliki je bil izvršen tudi napad na svetilnik Stroma, ki je oddaljen 5 km od prejšnjega svetilnika. čeprav sta bila oba svetilnika zadeta od krogel, so vendar vse osebe v svetilniku ostale nepoškodovane. Paslednji odpor Palia&ov v domovini j» Par»z, 7. aprila, o. Listi poročajo po zaupnih informacijah rumunskega lista »Cu-ventul«. da je poslednja vojska, ki se je v gozdovih okrog Radoma borila proti Nemcem, odložila orožje šele 2. t. m. Ves ta čas je neprestano napadala nemške transporte, straže in vojaška taborišča. V teh četniških borbah je sodelovalo skup okrog 45 000 Poljakov, vdali pa so se šele, ko jim je zmanjkalo streljiva in drugih potrebščin. Ssvjeti grade Stalinov® črto Teki», 7, aprila, z. Agencija Domei poroča, da so začeli Sovjeti na 5000 km dolgi sovjetsko mandžurski meji graditi tokozvano Stalinovo črto, ki bo obstojala iz več pasov močnih utrd. Pri gradbenih delih je zaposlenih okrog 800.000 ljudi. Bndlmpeštanska kmetijska razstava Budimpešta, 7. aprila. AA. Madžarski listi objavljajo izjavo, ki sta jo podala ju-goslovenska ministra dr. Cubrilovič in dr. Konstantinovič pred odhodom iz Budimpešte uredniku madžarske telegrafske agencije. Izjava se glasi: Ko zapuščava Madžarsko želiva izjaviti, da odnašava najboljše vtise. Budlmpe-štanska kmetijska razstava je vzorno organizirana in sva imela priliko videti celo vrsto zanimivih stvari. Mogla sva se spoznati z visoko vrednostjo madžarskega kmetijstva in madžarskih proizvodov in prav tako sva se seznanila z raznimi panorami madžarske kmetijske industrije. Za bivanja na Madžarskem sva videla dosti lepega in koristnega. Na koncu morava poudariti najino vel ko hvaležnost kmetijskemu ministru Mihajlu Te'.ekiju in njegovi gospe soprogi, ki sta nam dala priložnost. da sva se spoznala z znanim madžarskim gostoljubjem. Vsi madžarski listi prinašajo obširna poročila o včerajšnjem obisku jugoslovanskih ministrov v državni žrebčarni Hobol-na.. Prav tako objavljajo poročila o slovesu jugcslovenskih ministrov. Budimpešta, 7. aprila. AA. (Stefani) Nemški kmetijski minister Darre je snoči odpotoval iz Budimpešte v Nemčijo. Omejitev petrešnje premoga v Italiji Rim, 7. aprila, br. Centralni statistični urad je davi objavil podatke o uvozu premoga v Italijo v prvih treh mesecih tega leta. Po teh podatkih je znašal uvoz vsega premoga nekaj nad 3 milijone ton. Od tega je odpadlo 1,370.000 ton na Nemčijo. V zvezi s tem poročajo nocojšnji listi, da je vlada sklenila v svrho čim večje štednje za letošnje poletje ukiniti vse izletniške in turistične vlake, še lani je bilo uporabljenih v turistične svrhe nad štiri tisoč vlakov na mesec. Cerkev mei? slsižbo božjo jiSjFiorela do tal Curih, 7. aprila, z. Danes opoldne je nastal med glavno službo božjo v župni cerkvi v Glarusu požar, ki se je širil z bliskovito naglico. V par minutah je bila vsa cerkev v plamenih. K sreči so bili odprti vsi izhodi, tako da so se ljudje še pravočasno rešili. Cerkev je pogorela do tal. Le s težavo je uspelo rešiti neke dragocerojti, predvsem monStranco, ki je vsa iz zlata, fekrda znaša več stotisoč švicarskih fran- > kov. Vode pad&jo Beograd, 7. aprila p. V pretekli noči je v Beogradu in okolici neprestano deževalo. Dasi dež ni bil močan, je vendar precej močan veter povzročal resno skrb ljudem, ki so bili zaposleni pri vzdrževanju nasipov, da ne bi popustili pred vodnim pritiskom. Vodostaj Save in Dunava je pri Beogradu dosegel kulminacijsko točko V beograjskem pristanišču ob Savi je bH 714 cm, na ' D'unavu pri Zemunu pa 756 cm. Tako visoke vode v Beogradu sploh ne pomnijo. Po poročilih, ki so prispela v Beograd, je tudi v drugih krajih narasla voda dosegla svoj maksimum ter je povzročila prav katastrofalne poplave Na tisoče družin so morali tako v Beogradu kakor tudi v drugih krajih evakuirati. Od snoči je pričela voda padati. Sicer ni upadla mnogo, glavno pa je, da pada. Sava je padla za 2 cm, Dunav pa za 1 cm. Na poplavljenih beograjskih ulicah se to še ni opazilo. Trajalo bo bržkone še precej časa, preden bodo odtekle ogromne količine vode. ki so se razlile okoli Beograda. Danes je bil vzpostavljen železniški promet med Beogradom in Subotico. Podvzeti so bili ukrepi za pomoč prizadetim, da se jim zagotovi življenje. V splošnem so bili prizadeti najbolj siromašni sloji. Rojstni dan kneginje Jelisavete Beograd, 7. aprila. AA. Za rojstni dan Nj. Vis. princese Jelisavete je bila danes v dvorski kapeli na Dedinju služba božja, katere so se udeležili Nj. Vel. kralj, Nj. Vis. knez namestnik, kneginja Olga. princesa Jelisaveta. dvorske dame ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Predsednik vlade Cvetkovic v NIšu Niš, 7. aprila, p. Danes je prispel z letalom v Niš predsednik vlade Dragiša Cvet-kovid. Družabni veder SDS v Beogradu Beograd, 7. aprila, p. V prostorih obrtniškega doma i e bil snoči debro uspel družabni večer SDS, ki je bil odlično obiskan. Na njej je govoril predsednik SDS minister dr. Budisavljevič. Obiskali so jo tudi mnogi drugi prvaki SDS. med njimi predsednik izvršnega odbora Večeslav Vilder ter zastopniki mnogih strankinih organizacij iz okoliških srezov. Demokratsko stranko je zastopal Božidar Vlaič, HSS pa dr. Ilija Jukič. Predsednik izvršnega odbora SDS Večeslav Vilder je prišel s svojega tridnevnega bivanja v Beogradu v stik z večjim številom političnih osebnosti. Nocoj je odpotoval nazaj v Zagreb. Odlikovanje „Lade*4 Beograd, 7. aprila, p. Danes je prosvetni minister Boža Maksimc vič slovesno otvoril 24. razstavo srbskega umetniškega kluba »Lade«, ki praznuje že svojo 35-letnico. Minister Maksimovič je ob tej priliki izročil zastopnikom kluba red sv. Save 2. stopnje, s katerim so ga odlikovali kraljevski namestniki. Kralj Viktor Emanuel v Milanu Milan, 7. aprila, br. Kralj Viktor Emanuel je včeraj zjutraj prispel v Milan, kjer so mu priredili ogromne ovacije. Dopoldne je otvoril milansko mednarodno razstavo, popoldne pa si je ogledal razne javne naprave, tovarne in milansko letališče, na katerem so priredili posebne letalske vaje. Snoči je ogromna množica ljudstva priredila kralju navdušene ovacije pred njegovo milansko rezidenca Maribor, 7. aprila Danes je bila spet nedcllja živahnega društvenega in kulturnega življenja, dan številnih občnih zborov. V ospredju zanimanja sta bila občna zbora mariborskega in okoliškega trgovstva Sodobne prfiike postavljajo naše obmejno gospodarstvo pred posebne naloge in preizkušnje. Ped tem vtiskom sta bila tudi današnja cbčna zbora našega obmejnega trgovstva. Dopoldne je bil v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici redni občni zbor Združenja trgovcev za mesto Maribor. h kateremu se je v lepem številu zbralo zavedno mariborsko trgovstvo. Občni zbor je otvoril zaslužni predsednik g. Miloš Oset, ki se je v svojem uvodnem poročilu dotaknil vseh vprašanj, ki tarejo mariborsko trgovstvo. Omenil je primanjkova nje raznega kolonialnega blaga, dišav, pa-rafina, železa, zlasti traverz itd., kar je v nujni zvezi s sodobnimi prilikami v svetu. Delni zastoj trgovine povzroča tudi podražitev blaga, ki jc prinesla protidraginjske ukrepe. Mariborsko trgovstvo je tudi povzdignilo svoj glas proti prehudi ostrini in pogrešnim tendencam davčne reforme. Uspešna je bila akcija, da so ostale v veljavi stare cene sladkorju. Tudi petroleja še zmerom primanjkuje navzlic neštetim akcijam. Upati je, da bo ustreženo dolgoletni želji mariborskega trgovstva, da bi dobil Maribor podružnico Poštne hranilnice, v kateri zadevi je predsednik osebno interveniral na merodajnem mestu. Prizad je v sedanji sestavi našemu gospodarstvu popolnoma odveč. Mariborsko trgovstvo jc uspelo v svoji akciji za razširjenje telefonskih kablov. Spomnilo pa se je z obilno bo-žičnico tudi naše revne obmejne dece. Sledila so poročila tajnika F. Skase. blagajnika J. Zidanška, H. Saxa za Novakovo ustanovo in F. Klanjška za nadzorni odbor. Združenje se je dosledno borilo proti kroš-njarstvu, zavzelo se je za zboljšanje poštnih prilik in boiljše obmejne ceste. Pridobitev je uvedba obveznih legitimacij za sej-marje in za trg. nakupovalce. Tajništvo je izvršilo nešteto intervencij in je opravilo ogromno administrativnega dela. Združenje šteje 583 članov, ki zaposlujejo 68 poslovodij, 258 pomočnikov, 189 pomočnic in 235 ostalih nameščencev. "Vajencev je 129. V šolskem letu 1938-39 je bilo vpisanih v vse tri razrede trgovske nadaljevalne šole 74 učencev in 55 učenk, v letnik 1939-40 je bilo vpisanih 116 učencev in učenk. Dohodki izkazujejo 160.729.62 din, izdatki 126 tisoč 107.35 din. Aktiva in pasiva izkazujejo 708.189 din. Lepo uspeli občni zbor so prisrčno pozdravili predsednik Zveze združenj trgovcev iz Ljubljane g. Stane Vidmar, zastopnik Zbornice za TOI dr Ples, mestni obrtni referent dr. Senkovič. predsednik Tuj-skoprometne zveze inž. Šlajmer, predsednik društva hišnih posestnikov g. MegHč in prof. Škof, ki je obenem tudi poročal o lepih «uspehih .trgovske nadaljevalne šole. Vsi govorniki- so poudarjali marljivo delo društvenega odbora. Topla soglasnost sc je pokazala tudi pri volitvah novega odbora. Izvoljeni so bili: Miloš Oset predsednik, Franjo Majer in Rado Lenard podpredsednika, odborniki: Sučevič, Klajnšek, Anderle, Jan-čič, Jakob Lah, Janko Preac, Vicel. Tičar, Antončič, Sax, Kocbek in Lovrec, namestniki: Anton Tavčer, Prešern, Mavric, Ivan Lah, Rado Tipel in J. Šalamun. Nadzorstvo: Paš, Šraj, Jurše, Kovačič in Kravos. Tudi je občni zbor razpravljal o raznih koristnih predlogih, ki se tičejo interesov društvenih članov. Med drugim so razpravljali o tem, naj bi mestna občina pri svojih nakupih upoštevala predvsem mariborske trgovce. Tudi naj bi se znižala cena električnemu toku za trgovske obratovalnice. S toplimi, vzpodbudnimi besedami je zaključil predsednik g. M. Oset lepo uspeli zbor mariborskega trgovstva. Popoldne pa so zborovali »Pri orlu« okoliški trgovci, ki so organizirani v svojem pesebnem združenju. Občni zbor je otvoril in vodil agilni predsednik g. Janko Kos*ain, šek, ki vodi združenje okoliških trgovcev že 15 let z uspešno spretnostjo in organi-zatorično sposobnostjo. Njegovim 151etnim vztrajnim prizadevanjem na tem meitu je prip sati čvrsto povezanost in složno vzajemnost okoliškega trgovstva ter lepe uspehe stanovske organizacije. Izčrpno so poročali o mari'ivem delu društvenega vodstva v pretekli poslovni dobi predse inik Janko Kostajnšek, tajnik Blagovič in g. Jelenkr za nadzorni odbor. Združenje šteje 351 članov, ki pripadajo 29 stro.om V marib. okolic' je bilo (lani prijavljeni* 39 novih trg. obratovalnic, odjavljenih pa 29. Člani zaposlujejo skupno 41 učencev. 25 učenk, 49 pomočnikov in 51 pomočnic. Združenje je kupilo v Frančiškanski ulici h'šo št. 21 za 515.000 dinarjev. Proračun za 1940-41 izkazuje 112.000 din. V prvem letniku trgovske nadaljevalne šole je 32 gojencev, v drugem pa 21. Občni zoor so polastili s svojo navzočnostjo odlični predstavniki, ki so bili tudi na občnem zboru dopoldanskega zbora mariborskega trgovstva. Današnji občni zboT Združenja oko-liških trgovcef je prisrčno počastil zaslužnega in neumornega predsednika g. Janka Kostajnška, ki posveča vse svoje sposobnosti in ves svoj trud napredku in razvoju stinovske organizacije okoliških trgovcev. Vc'itev letos ni bilo. Mariborski upokojenci, ki so organizirani v Društvu jugoslov. drž. in samoupravnih upokojencev, so zborovali danes dopoldne v Narodnem domu. Poročali so predsednik dr. Kronvogel, tajnik Koudelka in blagajnik Pušenjak. Društvo šteje 1904 člane in je priredilo siromašnim članom lepo božičnico z darili v vrednosti 4400 din. Podporni sklad je izplača! posmrtnine po 800 din svojcem umrlih 28 članov. Društveno premoženje izkazuje vrednost 26.935.25 din, posmr+ninski sklad 22.258.75 din. Aktiva 49.194.25 din. Prejemki ter izdatki 103.847.26 dm. Na občnem zboru so razpravljali tudi, o težkem položaju upokojencev, o izenačenju kronskih upokojencev, o naraščajoči draginji ter o drugih težavah, s katerlnti se n*ora boriti organizacija za koristi svojega članstva. Na dnevnem redu so bile samo nadomestne vqlit're. . Obmejni slaščičarji so imeli svoj občni zbor »Pri orlu«. Otvoril in vedi I ga je dolgoletni predsednik g. Ilich. Občnemu zboru je prisostvoval tudi mestni obrtni referent dr. Mdan Senkovič. Združenje, ki združuje svoje članstvo z vrega obmejnega področja, -teje 70 članov, ki zaposlujejo 25 pomočnikov in 20 vajencev. Tudi slaščičarji so se izrekli proti ukinitvi obrtni;kih združenj in prot' pojavom tu.šmarstva. Z mladinske pesmi5o z meje na mejo Snoči jc bil v veliki dvoran' Soko'skega doma prisrčen koncertni večer mladih pev-ccv z Rakeka. Z jugozapadne meje je prišel na našo scvcrnovzhodno mejo mladinski pevski zbor »Viihar« meščanske šole na Rakeku. Nacionalni Maribor sc jc sicer odzval vabilu mladih pevcev v lepem številu in jc tudi nagradil ubrano petje s prisrčnim apiavzom. lahko pa hi b'la udeležba številnejša, odziv močnejši. Težko je doumeti vzrok, zakaj ni bila dvorana nabito polna, kar bi mladi pevci v polni meri zaslužili. Zbor, ki ima v osebi g. Maksa Pir-n;ka izvrstnega dirigenta, je z velikim uspehom odpel svoj skrbno izbran pevski program, nekatere pesmi jc mora' ponoviti. Pred pričetkom jc bila ljubka deklamacija, ki jc vsebovala iskreno, ginljivo zahvalo mladih pevcev in njihovih staršev. Gdč. Rapotčeva jc izročila zboru lep šopek nageljnov. Po lepo uspelem koncertu so se «Pri orlu« sestali ljubitelji in prijatelji naše mladinske pesmi. Sivimi mornarji imajo svojo posebno organizacijo. Društvo bivših mornarjev v Mariboru, ki ga uspešno in marljivo vodi predsednik ter ustanovitelj g. Jože P o v o d n i k. Društvo šteje 70 članov in se bo število še pomnožilo, ko bodo tovariši mornarji s področja bivSo mariborske oblasti pristopili k društvu. Odbor je organiziral več predavanj z namenom širjenja pomorskega zanimanja ter čim tesnejše tovariške in družabne povezanosti bivših mornarjev. Tudi je društvo, kakor je razbrati iz izčrpnega poročila predsednika g. J. Povodnika. gojilo tople in piisrčne stiKe z vsemi sorodnimi in bratskimi organizacijami. Društveni člani vršijo svoje delo v duhu gesla za kralja in domovino ter »Morju zvestoba«. Poročala sta tudi tajnik P e č n i k in blagajnik Vesel-k o. Občni zbor je odposlal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II.. pozdravni brzojavki pa ministru vojne in mornarice ter admiralu Poliču. Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor. Na lepo uspelem zboru so sodelovali tudi pevci »Jadrana-Nanosa«, ki so uvodoma odpeli himno, po zaključku pa »Buči morje« ter »Slovan na dan«. Predsednik g. J. Povod-nik je z bcdrilnimi besedami zaključil občni zbor ter se zahvalil vsem navzočim z geslom »Morju zvestoba«. T Državne pečatnlce« z div-nimi. umetniško dovršenimi slikami bolgarskih krajev :n ljudi. Spomenico Big. alp. kluba« je izročil tudi predsedniku »Jugöslov.-bolgarske lige« R. Pustoslem-šku v znak priznanja za požrtvovalno delovanje tega društva na polju iugoslov.-bolgarskega zbližanja. Večina bolgarskih gostov je odpotovali snoči z brzcem v Sofijo. G. Radev z gespo soprogo in g. Fran-caliski pa se vrnejo v domov'n"» drevi. Petnajst let kinološke zveze Ljubljana. 7. aprila. Snoči so v restavraciji pri Štruklju zborovali kinologi, člani zdai že petnajstletne kinološke zveze v Ljubljani. Zborovanje. ki so se ga udeležili številni naši odlični kinologi, je vodil predsednik dr Ivan Lovrenčič. Udeležili pa so se ga tudi zastopnik banovine inž. Božič, zastopnik mestne občine svetnik Vončina ter zastopnik komandanta dravske divizije veterinarski poročnik France Derž.č. Iz Zagreba pa je prispel tudi delegat Hrvatskega kinološkega društva Vilko Kamner. Obširni poročili o delovanju zveze sta podala predsednik in tajnik kapetan Teodor Drenig. Iz teh poročil je bilo razvidno, da je kinološka zveza prav marljivo delovala tako notranje kot tudi v zunanji propagandi za uspeh in ugled prizadevanj naših kinologov. Naši kinologi so se lani postavili tudi v tujini, kjer so bili zastopani na mednarodnih kongresih, poslali pa so v svet tudi prvo jugoslovensko rodovno knjigo, ki je bila zelo ugodno sprejeta. Tudi doma so opravili mnogo dela. Posamezna včlanjena društva so prirejala razne tekme :n razstave, poskrbela pa so tudi za potrebne praktične in teoretične poučne tečaje. V preteklem letu je zveza pregledala tudi 185 rodovnikov, skupno doslej 1397. Na novo prijavljenih je bilo 10 psarn, ki jih je sedaj skupno 132. Psov in psic pa je vpisanih 2344. V posebnem seznamu je sedaj 24 sodnikov in 10 ocenjevalcev, članstva pa šteje zveza 961. Domača kinologi j a se je mogla v preteklem letu pohvaliti tudi že z večjim razumevanjem s strani merodajnih oblastev. Ima pa tudi že precej razvito strokovno publicistiko: poleg lista »Naši psi«, ki izhaja v Ljubljani in »Kinološkega glasnika«, ki izhaja v Beogradu, je v Zagrebu zace'a izhajati še »Zelena pošta«. Vsa ta glasila oa trpijo ne le na financah, ampak tudi na primernih sotrudnikih. Našim kinolcgcim bi se videlo idealno, če bi vsa ta glasila začela delovati vzajemno in če bi zveza poskrbela, da ne bi bilo ttžkoč pri izdajanju Publikacij. Na zborovanju so podali končno poročila še vodja rodovnika Oskar Kosler. gospodar Ivan Roštan in blagajnik Ivan Zupan. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. nakar je bila celotnemu cdboru na predlog revizorja Antona Susterja izglasovana razrešnica. Sprejet ie bil tudi proračun za bodočo poslovno dobo. Predsednik je na kraju najavil, da namerava zveza v jeseni prirediti razstavo o priliki in v okviru velesejma. Pred zaključkom zborovanja so zborovalce pozdravili dr. Viljem Krejči v imenu Zveze lovskih društev iz dravske banovine in Vilko Kamnar v imenu Hrvatskega kinološkega društva. Nato pa je predsednik zborovanje zaključil z zahvalo vsem sodelujočim. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. Torek, 9. aprila: Partija šaha. Premiera. Premierski abonma Sreda, 10. aprila: županova Micka, Varh. Red Sreda OPERA Ponedeljek, 8. aprila: Zaprto. Torek, 9. aprila: Zaprto. Sreda, 10. aprila: Lucia di Lammermoor. Debut gdčne Sonje Ivančičeve in gostovanje tenorista Manoševskega. Premierski abonma Simfonični koncert. Nocojšnji simfonični koncert bo točno ob 20. url v veliki Union-ski dvorani. Opozarjamo na pianista Ivana Noča, ki bo sodeloval na tem večeru ter igral klavirski koncert s spremljevanjem orkestra, ki ga je napisal skladatelj Rah-maninov. Ostale točke sporeda so: Saint-Saens: D. simfonija. Faure: Ouverture k operi Penelopa, L. M. škerjanc: Suita za godalni orkester v osmih stavkih. S tem simfoničnim koncertom se bo proslavila 20-letnica Orkestralnega društva Glasbene Matice. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Josip Daneš-Gradiš, predstavnik smeha in vedrine v naši Drami, nestor aktivnih slovenskih igralcev, bo v kem imel jubilejno predstavo, s katero se bo hkratu poslovil ml gledališča. Piedstava je bila napovedana ra torefc. a slavljenec j.- iznenada obolel, du je njegov praznik preložen za nedoločen čas. V naslednjem pr.na*aino "»reh pogled za kulise in pa malo pomenka z jubilantom, ki mu v imenu tisočev ljubiteljev njegove umetnosti telim« iz vsega srca, da čim prej okreva V Ce vam ie prav, pa stopimo malce na obisk v naš Talijin hram. Kaj neki pripravlja in kako se kaj počuti ljubljanska Drama v času pomladnega prebujenja? Kar v spomin si pokličimo večerne ure tolikih in tolikih dni. ki smo jih že preživeli v parterju, na stojiščih, na balkonu, galerijah, v ložah našega gledališča pred Josip Daneš-Gradiš dvignjenim zastorom. kjer smo na odru v igralčevih ustvaritvah, v živi. topli govorici našega bogatega jezika doživljali velike diame in komedije pisanega, nikoli doumljivega življenja ljudi, vesele in žalostne podobe dejanja in nehanja človeških usod. ki nam jih je pričai-alo na podij spretno umetniško pero dramatskega oblikovalca. Kako |e v gledališču čez dan Kakor je gledališče na večer polno luči. polno slovesnega nemira in utripajočega življenja, tako je čez dan v malem, za kulisami tako rekoč, prav tako živo in prizadevno. Hodniki so prazni, kar nekam brezupno praznino parterja skriva tema — na odru, na skoraj praznih, golih deskah pa se pod lučmi ure in ure vrše vaje za premiere, se v potu svojega obraza vztrajno in neumorno trudijo režiserji in igralci, da prineso dragocenemu kulturnemu delu spet svoj delež vsak po svoje, kakor že najbolje in najpopolneje more in zna. Po-tihem, {X» prstih vstopiš in se skozi temo dctipaš do parternega sedeža — v gledališče. v hram umetnosti stopa človek kakor v cerkev. Kai se godi na odru? Gledaš, poslušaš in izveš. Gogoljevega »Revizorja : pripravljajo, katerega premiera bo posvečena 401etnemu igralskemu udejstvova-nju našega Daneša. Tretje dejanje,, peti prizor. Oder prazen, brez kulis, le nekaj sto-iov markira pozornico. pa miza v sredi in zadaj postavljena vrata, da za silo ločiš in opredeliš igralski prostor. Igralsi ferez ssaask Igralci, v civilnih oblekah seveda, so vsi na svojem mc-stu. O. saj jih takoj spoznaš. Pravkar so vstop ii skozi improvizirana vrata na pozornico. Najprej je jubilant Danes v vlogi lažnega revizorja Klestako-va, mladosten, galanten, prav pustolovsko okreten, na višini svojega igralskega zagona, prijeten, ljubezniv, veder in kakor Daneš zmerom zna biti: od sile naraven, vseskozi neprisiljen, res iz življenja samega vzet. Potlej za njim Cesar kot mestni poglavar, včeraj še vsemogočen oblastnik, danes ponižen, klanjajoč se sluga slabe vesti pred revizorjem, ki ga skuša zama-miti in se mu prikupiti, da bi ta zatisnil oči in .izpregledal slabe, luknjaste plati njegovega gospodarstva. Izvrsten je v svoji vlogi, ustvarjeni kakor nalašč zanj. Oho. tule je pa Lipah. Kako posrečeno mu pri-stoji podoba oskrbnika dobrodelnih zavodov Aitemija Filipova Zomljanike. Ves sključen v pon;žnosti in podvojenem spoštovanju do revizorja tudi on teši slabo vest pred očmi državne uprave, vendar zraven še tu pa tam poškili na desno in levo. češ nisem sam. tudi drugi nosijo maslo na glavi. Graščaka Dobčinski in Bobčin^ki stojita v ozadju Jan in mladi Sever, kakor izrezana, v trenutku veš. da se bosta dobro odrezala. Galantni Drenovec je to pot šolski nadzornik, ki v popolnem soglasju in skladnosti dopolnjuje klanjajoči se krog mestnih oblastnikov pred revizorjem Hlestakovom. Ostali igralci čakajo zadaj, zamis'je'v Kralj. Nablocka, Skrbinšek. Levar jeva. Peček. Plut in še drusi. Gospod režiser zore jih harmonično veže in jim daje poudarek. uravnava in postavlja skupine. _ Tole še enkrat, prosim. Malce bolj živahno. Bliž^ stopite. Tako. Dobro je. Sproti mu padaja nove domislice. Z vso režisersko okretnostjo in vnemo svojega živahnega temperamenta daje dejanju tek. Da, to je dr. Bratko Kreft — spreten, ambiciozen režiser v sredi dela. »Revizor-ja« režira v Banja Luki pa dajejo njegovo Veliko puntarijo« pred polne hišo... Dejanje teče, dejanje tehle komičnih-Go-goljevskih zapletljajev. Moraš se smejati iz srca. Vražji Gogoij, kako velik in pro-nicljiv opazovalec ljudi je bil, s kakšno naslado jim trga maske raz obraz in kaže človeške slabosti v vsej goloti. Smeješ se. Pa se zasmeje nekdo tudi zadaj nekje, iz praznih vrst galerije. Kdo pa je tam ? I. snažilka je. Snažilke so v gledališču prvo občinstvo. Pavza. Oder se prazni. Zdaj pa na delo. Treba je isvrtkati nekaj besed, nekaj izjav ali kar koli že. Na hodniku srečaš dr. Krefta, že zopet nekarn hiti, zanj menda ni pavze. Pocukaš ga za rokav in vprašaš, kako in kaj. Rad se odzove, ljubezniv kakor zmerom. Dr. KreSt pripoveduje —- O režiji naj vam povem? Veste, to je druga uprizoritev »Revizorja« pri nas. Prvo je režiral pred leti Putjata. To pot je režijsko pojmovanje nekoliko drugačno. Rusi ga igrajo nekam preveč groteskno, kar ni za nas. Naš stil je zmernejši, bližji realizmu, poudarek je na človeški strani. Pri nas so Gogoljevi ljudje ljudje, četudi nekoliko groteskni, vendar nikoli karikature. četudi so slabi so le simpatične kreature. Imel sem srečo, da so vsi igralci pristali na ta način igre. Moja interpretacija se nanaša na Gogoljsvo pismo o priliki prve predstave »Revizorja«, s katero je bil avtor močno nezadovoljen zaradi prevelike teatraličnosti. Skušam slediti avtorju in njegovi interpretaciji. In ko igramo, bedi nad nami Gogoljev duh, on je prav za prav naš režiser. — Kako je z igralci? Lepo se razumemo in stvar nam gre gladko izpod rok. Hlpstakov jubilanta Daneša je prav gotovo njegova najboljša vloga. Dobre volje so vsi. Ni še daleč od prvega in zdaj dobivajo plače vsakega prvega, ne pa v obrokih kakor prej. Zdaj pa. če se vam zdi. poglejte še malce v našo »ob-rekovalnico« alias sob.-> za oddih. ja, je Danilo pri neki vaji izpustil nekaj Les ed. V igralskem žaigonu se to pravi, da jih je požrl, in Putjata mu je v tem smislu očital: Požrl si »svinjor, potlej psa« in se las povrhu. Tiho bodi. se je odrezal Danilo, sicer bom naxadnje požrl še tebe!* Jubilant spregovori Kje pa je vendar jubilant? No. pravkar prihaja, mladosten in nekam resen na pogled. Toda to je samo videz, čim odpre usta, se vrsti duhovitost za duhovitostjo Vprašaš ga. kako in kaj. pa ti na kratko pove. — Nič ne vem. Resnica je, Daneš je znan po svoji skromnosti. toda v tem primeru je skromnost zanj vensdr prevelika krepost. — Pa bi vendar kaj povedali. Nekaj besed. Kako na primer... — Saj sem reke1., da nič ne vem. Ja. Ničesar ne vem povedati. Zdajci poseže vmes Lipah, ki ga s svojo hudomušno zvitostjo vendar pripravi do besed. Hura. zmaga je naša! Govoril bo! — Da, tudi pred leti sem igral Hlesta-kova. Menda sern bil prvi slovenski revizor- pri nas. Takrat sem samo izven Ljubljane odigral 46 predstav. Leta 1903. sem. komaj 21 let star. ier*l v »Testamentu* I starca: danes pa. 58 le. star. igram 241et- nega Hiestakova. Ali ni to hec? — Svojo pivo vlogo sem prestal v Na dnu kot Aljoška. Sicer sem pa v knjigi spominov povedal zgodovino prvih let. Pripravljam drugo Knjigo, ki bo obsegala čas vse do danes do tega preklicanega jubileja, ki mi že rase čez glavo. Ali sem še kij drugega napisal. O. ja. nekaj komedij, ki so jih po dežeii radi igrali, v Ljubljani smo jih dajali samo v radiu. Dve se imenujeta Mali oglasi« in Polet na luno . — Katere vloge so vam bile najljubše? _ Vse ali pa nobena. Kakor že vzamete. „Tudi navade se človek odvadi4' — Se mislite res za zmerom posloviti od gledališča? In se vam ne bo tožilo po a jem? — čim bom upokojen, takoj in za zmerom. In tudi dolgčas mi ne bo prav nič. Veste, navada je navada. Tudi navade se človeK odvadi. Vse. kar je povedati, bo itak zapisano v spominih. Saj zdaj si pa clovek sploh ne upa črhniti. ko boste vse čvekanje v časopise zapisali. Lepo je biti igralec za tega ali onega, jaz sem se pa nekam preveč trdo in hudo moral boriti za svoj obstoj m svoja igralska hotenja, da bi me še danes tako strašno veselilo. V »Revizorju* se bom potrudil, vraga, kaj mislite, da ne znam biti več mlad! Igralec moia znati še vse drugačne reči! No. n tem pač nihče ne dvomi, da ne bi Daneš pokazal svoje mladostne svežosti in prožnosti na odru. saj je ima prav tako tudi v življenju na pretek! — Tako nekam prijetno in sproščeno se počutiš, ko stopaš t zadnje stopnice Talijinega hrama. Radi imamo naše gledališče, s katerim smo trdno, nerazdružljivo povezani, radi imamo naše igralce, prav kakor nam je draga in pri srcu beseda materinega jezika. L. Kiauta. Pomlad Slovenskih ¥ goricah Prispevek nam je bil poslan za velikonočno številko, pa ga z majhno zamudo objavljamo dan««. — Uredništvo. Kole v maju. ko gozdovi ozelene ter se iz skrivnostnih kron košatih bukev "petje kukavice, z vej gubiov ščebetanj; .šoje in nekje iz globine g oz ta pore/J no kričanje vuge. je t: oba ukrasti očetu izza trama svede . si nap:aviti iz -bez^ovca kratko ce\ ko. materi pa izmakniti iz kuhinje pkčevinast pehar in se sp'aziti v gozd. Kako tedaj tam vse poje. Milijoni melodij se prepletajo na i glavo, divjajo gori in doli. Nedia zer.iJj^. porasle z mahom. pa drhtijo, skrivnostno in vabrče da se sčce cis'C na stežaj. Ali kdo bi tedaj to poslušal? Sveder je treba nastaviti na brezo, ga zavrteli in ga sukati tako «lol-go. dokler lukrja ni dovolj globoka. Nato je treba porinili vanjo bezgovo cev. pod-staviti ped njo pehar in čakati kakšno uro ali dve Do dva prata pijačo nabere med tem v 'peharju. Ali kr kšne pijač?! Božanske. slajše oü medu in boljše cd kruha. Ampak oči je treba imeti pri sebi. /aksj zgodi se. da p~:,-Ie T>° gozd" gospodar, takole iz radove nosti. In če zaloti otic-ki, ki toči mezgo, si privošči njegovo za 'njo stran, tla ga za dolgo mine veselje do mezg-e. Pa še toliko stvari je. ki prittzp.to v tem času misli viničar skih otrok nase. da ne sanjarijo zmerom o kruhu ter ne črtijo praznine v želodcih. Na p mer vrrn >a gnezda. Ko vu ne izvale mlediče, se pede otroci cele tedr.e po šumah ter stikajo ^a gnezdi. Po trikiat spleza ke-U otrok na visok bor. kjer gnezdi vi. na. jo i'ž ••ne iz gnezda- da si ogleda mladiče. ali so merda že godni. In ko so. ko jim iz -nodro rumenkaste keže požene malo puha in no perutnice že nelulko črne. tedaj jih je treba »izpeljati . kakor pravijo olity.i. Treba je samo seč' v gnezdo, zagrabiti t >-pio telo lačnega kričača ter si ga potlačiti v klobuk, v predpasnik. To je v Ica ln krika v gnezdu, ko izginjajo mladiči drug za drugim, nad glavo otroka pa 'eti.t.i stari viani kričita, se zaletavata v njegovo glavo, dokler je neodkuri na tis. Ampak kako slastno pečenje napravijo potem mati doma! Ves strah ie tedaj pozabljen in pcnlaòan. O, odslej za vmičar-skega otroka ne bo več s:le. še celo zredil se bo nemara, če bo obilo vran in če bodo češnje obrodile. Zima pa je strašna ko vrag. Nikjer ne zrase nič; še ptice stia eia jo. Režiser! Išče se režiser! Je že tu. Dr. Bralko Kreft. — Pričnimo, gospoda! Dejanje se pričenja. Režiser je neutrud-Ijiv. Venomer leta sem in tja. zdaj sedi v prvi vrsti parterja, potlej v zadnji, zdaj skoči na oder in kaj popravi, izpopolnjuje, niansira. se vživlja v posamezne vloge in se zdi, kakor da bi najrajši kar sam skočil med igralce in z njimi igral. Saj mu ni niti treba popravljati vlog samih — to so naši najboljši igralci, ki vsak zase ustvarja in sproti pili svoj lik — njegova poglavitna naloge je. da daje dogajanju pravi ritem, izpopolnjuje posamezne pii- Pokojni Boris FuljtU-a V obreksvatesci »Obrekovalnica« je nekam tesna. Vsi igralci so zbrani in kadijo, se pogovarjajo in se šalijo. Domače je tu in prijetno, dobro se počutiš med njimi. Cesar sedi zamišljen in resen v kotu. Kakšno nasprotje njegovega vedrega, nasmejanega obraza na odru! Molči in se pripravlja sam zase za vlogo. Vesten igralec je in zato so njegovi liki brezhibni, do potankosti izdelani. Zato je pa Lipah v vsem svojem humor-nem elementu. Morali bi mu reči nagajiv-ček. Anekdote pripoveduje in poln je ve-drosti, z njim ni dobro češenj zobati v uglajenosti in spretnosti jezika. Kralj je preteklo leto obhajal praznik 251etnice umetniškega delovanja. — Prav te dni bo leto od takrat, reče. No ja, enkrat eden, enkrat eden. Skrbinšek bo čez štiri leta praznoval efletnico. — Tako zelo si želim vloge Riharda III. Ob 251etnici bi jo moral igrati, pa ga Zupančič ni še mogel vsega prevesti. No, ob prihodnjem jubileju se mi bo srčna želja izpolnila. Peček se je hitro vživel nazaj v dramski svet. Kar dobro se počuti med kolegi. — Torej zdaj boste nastopali v drami ? In se vam ne bo tožilo po operi? — Prav nič. Tu je moje mesto. Zadovoljen sem. No, on je zadovoljen, kako pa se bodo sprijaznili s tem njegovi številni občudovalci iz operetnih predstav, to je druga reč. Vaio Bratina pripoveduje to in ono iz gledališke zgodovine. Markanten kot zmerom in še z očali povrhu, ki jih bo pa odložil pri kreaciji policijskega nadzornika Uhovjortova. Nablocka sedi diskretno v kotu in posluša pogovore mož. S svojo neizčrpno svežostjo in eleganco nas bo za-divila pri »Revizorju«. Ančka Levarjeva. simpatična igralka naivnih vlog, sloni kar pri vratih in nemo prisostvuje pogovorom. Anekdote o »Revizorju« in njegovi prvi uprizoritvi so na dnevnem redu. Slišiš na primer tole: »Ko je pred leti Putjata režiral Revbsor- Hrito se dviga in dviga. Raajeden, od spom laonlh voda opustoden kolnik. po katerem se le tu pa tam pelje gospodar r gorico, sicer pa služi le aa pot pešcem, dokler ga v jeseni ob času trgatve ne aa-vzemo vozovi, natlačeni z žlahtnim grosad-jem, se krivenči sem in tja. Suče se v čudovitih krivuljah naprej po gossdu, potem med zasadi žlahtne trta dokler oc rasäe-ze na vrhu v dve cesti, katerih vsaka drži po svojem grebenu. Meti majhnimi, sramežljivo mež&kajoeimi v in i čar i jami se vlečeta dalje in dalje, dokler ae neznatna in komaj opazni ne spustita na nasprotnem koncu navzdol ter se agubita med smrečjem in borovjem. To je pot, ki drtši k hramom, v katerih žive viničar ji, številni del prebivalcev Slovenskih goric. Ce se človek ozre naokrog, ko se vzpenja po griču, mu srce zaigj-a od prečudne lepote, ki diha od vseh strar.i. Toliko je teti cerkva. Cela pratica svetnikov ti domuje tod in sleherno tekAno ckxr.omnje je lepo, prelepo, kot čarobni gradovi r pravljicah. Ti domovi svetnikov požive lepoto terajev oni kmečki in viničarSki hrami pa stoje tu menda za to. da silijo človeka k razmišljanju, sicer bi se samo lenobno naslajal nad prelesl.no lepoto pred seboj. Po dolini, ležeči n;ed dvema vzporedno potek«»joöäna hribovjema, ki se na severni st-ani združujeta, na jugu pa se bolj in bo? j razhajata, cokle:- se ne zgubita nekje v daljavi, se vijugajo stnige potokov. Morda jih je pet. morda tudi \eč; kriven-čijo se po dolgem m počez- -la jih ni mogoče ločiti me . seboj. Vrbe in jelše raste ob njih ter s «rojini vejevjem zakrivajo mline, VSčeče se aaj«*. Zdaj je v njih živahno. Roivt mlinskih koles in šterlpa-nle vrtečih re kamnov se spaja s pijanim petjem Vv-rsrjev, ki so mline zasedli. Huòa zinra nI dopuščala da bi kmetje napravili olje prej, zsito je zdaj naval. Vi-ničarji s hriba so tudi v milnih. Gospotfer-ji so j.:h napi esili, naj jim pomagajo »]w a-vit' še to nevšečnost, da bo zimsr;e,ga dela konec. Napili so se in zia j kričijo, pojejo, se posUi n ja .jo po ženskah ki pražijo zmlete bučr.ice. dokler praženje ni »a v stiskalnico Vi 11 eno pri stiskalnci kun-ka.. ko ga viničar vrti. prespan j poka, v krtu pa riek'et» s sajami maž»jo fonta. ki je prišel v ml:n. Viničarji »e za tak t1 an napijejo. ker bi ficer ne pozabili, d« r.c delajo olj« m s-?. Po vaseh, ki se stiskajo ob griče in ki so vidne od vlničarij. se drami življenje. Pied slehernim hramom je razstavljena ropotija, katero so izncsUi iz hiš. Tu so stoli in mize. postelje, klopi, loparji in burk!je, pa svete podobe, ki krasijo v hramu stene. Vse je bilo treba iznositi, da so gospodinje lahko poleliie za Vuzem. Tud' na hribu, kjer žive \in:čarji. v-istijo ženske svoje bajt e, brez veseija bie« pr^aiič- Težko je delo med letom, a vedelo je ob trgatvi Dr. Bratko Kreft Kupon za brezplačno „Minuto pomenka" Štev. 29 K topo***, mame« je enskHi ne ta>5[A'.SHjeno«ti in igiavosti. ki je te diri lastna gospodinjam po kmetijah. Visoko spotivezana viničarka togih lic in ugaslih oči kleči na po-lstenjah ter jih maže z blatom, v katero je vmešala slamnjačo plev. Z roko g'adi blato in huka na prste, ki so ji otrdeli od mraza. Kaj hoče, delo je treba opraviti. Kak bi pa bil Vuzem, če bi koča ne bila urejena, pobeljena od zno-ti-aj in od zunaj, če bi potlstenja ne bila otnazana in če bi tla v koči ne bila umita. Saj je prav za prav malo dela s temi VMiiiaiskimi hrami, z neznatnimi, majcenimi kočami, katerim seže odrasel človek skoraj do slemena, in če žen «ka ni lena,,, opravi vse v treh oneh. Bog ve kani se stisnejo številni člani viničaiske družine, ko p« bajta navadno nima več kot eno «arno sobo? — Postelja ob steni sobe, v kotu miza. okrog katere so klopi, pni peči polomljena zibelka za dojenčka, po stenah »vet« podobe, ki zro mračno po sobi, v kotu božja martra. ob vratih pa škropilnica z legnano vodo. to je oprema vini-öarakih sob če. izvzamemo tramove, ki no«jo strop in za katere so zataknjeni noti. àkarje. kakéam žagica in pa šiba za vag-ojo otrok. Če človek vpraša viničarko. kje ape otroci, preneha z deloma, se usekne v janko in se izniotavlja: »E. se že kam stisnejo. — Otrok je kakor mačka. Starno da je kot, pa se ti jih stisne vanj petero.* Na orumeoeHh. jettouh obraasih vtniöer-séte dece pteäe te dni raclast. ^ivaiino če-b^ja, kot že ni od lsnafcega Vužsma. ter se pogovarja o cvetni nedelji, kako je bila auatran jÄ»j» tudi kruh. Gospodar jim ga je o*>-] ljuW. 2iopet drugi žlobudra o pe£i. ki je pred vrati. Ko se začne paša. odidejo namreč ^Tničas-Ski otioci h kmetom za pastirje. človek se mona začeti zgodaj vaditi dete. eia. bo nekoč pripraven h'a»pec. In sa kaj drugega se rode viničarski otioci ! Oni mar.jéi, ki še niso godni na pastirje, aapravljajo o Leni. kako bodo točili bre-:sovo meogo, ko bressa oaeleni. To je »i-airniv posel, ki istrga viničarskega otroka «a dodgo časa iz slroniaščine ter w» rmi «te. je podoben ostatim ljudem. Ta- Po goricah, ki leže pori bajtami, hodijo viničarji, ki niso v mlinih. Skrbno opazujejo sveže obrezane roage. iz katerih amari tu pa tam sok. In kak viničar stisne med prste giudo ilovice, pljune ^anjo te» napravi iz nje kepico, ki jo pritisne né vlažno rtw.go da bi ji ustavil kri. Kolik« ljubezni je v tem delu. Kako nežno boža jo raskavi prsti rjavo rozgo, kako sočutno jo gleda oko. Pozno so reaaii to leto in zdaj se rozge solzijo ko bilja, ki òtti:-jo. Trd obraz ee za trenutek razneži. Zrasel je med tem fvoj.n trs-jeni. sleherni njego%- utrip pozna. Veseli se. če lepo uspeva, vse do jeseni ga je do gorice ena sama ljubezen. Ko pa pride gospodar ter odpelje vino. oupre oči. » Veliki teden je. Treba po poskrbeti. da še za Vezem ne bo glad v fcr>-či.« — Viničar se zave. Stopi v bajto, se pokrije s sveten jim klobukom ter "i opaše nedeljski predpasnik. H gospodarju gre k fari po plačilo. Vso zlr.ro je rig: ial za novo gorico, pa mu še ni lz-p'ača.1 vsejja. >Letoss so ležaki nekolik) ceti^jéi-« mu pojasni gospodar. -.-Preveč si nat-aiuaal za rigolaiije. Kruh ti btxni dal, pa kakäao klobaso in pijačo za Vu:-:- m. pa i»o prav. Ne boš imel zgube I^ahko si zadovoljen, da si v topli koči. Ivuk^ie viničarje imajo podrugod.« Taksna je tusuda \*iničai jev. Deie- jo, se trudijo. Ijtsb .io te noie >oriee, v katere se vba«ij. sonce v poletju, ko -Ja bi jih hotelo izžga.ti. Pol življenj? se t»ore z glUvdoin. na stai-r. leta pa sé potikajo po cestash kot bera?;i. v natego Zvečer pa zajame vrx;iieo prette-raaniò-nega razp>'oženja tutli mi^s.-^e vriie. V idebemem naselju se nami-ač prebivalci \iidijo par tednov preti Vuzrnom jK'tja po \-ečeaih. Na Vuzem zjutraj hodijo fattali z > jugri«. Ob tre?i po polnoči se y&y-j.-o pre^i svetim zruiniejijem sredi vriia mcJki. žm-«ke. j» tudi märadma.. ki .se ji ljubi oita-ti. Razvrstijo se v proces jo. mi òeio kaHia-e se postavi vižasr z božjo rr.irfcw» v n^kah. Jugri « motoso, pojejo t or gredo poi»-i med kočami proti cerkvi, kjer čateajo tiubovni gospod, ki jih biaerosksvfjo z segnano veno ter (Jje-a_x> križe nad njimi. Od vseh pi^iajejo ? jugxi f. aaJtaj o \-ečje naselje giri le to jtttro k Janna tribuna viharju v Pred 14 dnevi smo objavili obširen članek »V snegu in viharju«, ki v literarni obliki popisuje rešitev dveh drznih planincev iz snežnega meteža v Komarči. Kljub literarni obliki se članek nanaša na neki resničen dogodek, zato nam je g. Karel Mencinger, strojnik Kranjskih deželnih elektrarn z Jesenic, ki je bil prvi pri reševanju obeh planincev, poslal naslednji dopis, ki ga objavljamo, ne da bi se s tem hoteli dotikati literarne vrednosti objavljenega prispevka Nesreča, na katero se članek nanaša, se je v resnici zgodila leta 1927, in že takrat je časopisje poročalo v tem smislu, kakor d^ je oba nesrečna planinca rešila uradna reševalna ekspedicija, ne pa midva s tovarišem Nik'olajem Rozmanom, ki je bil pra vtako kakor jaz takrat strojnih elektrarne v Bohinju. Tisti dan sem imel službo jaz, pa me pokliče orožniška postaja z Bohinjske Bistrice po telefonu in me povpraša, ali sem videl kakšna smučarja, češ, da sta se izgubila dva visokošolca. Odgovoril sem. da nisem videl nikakih smučarjev. Zvečer okrog 8. pa pride graničar in mi pripoveduje. da gori na kraju kliče neki turist na pomoč. Takoj mi je bilo jasno, da gre za pogrešanca, in pripravil sem se, da jima pobitim pomagat. Naprosil sem Rozmana, da je šel z menoj. Vzela sva nekaj jedače in pijače ter nekaj reševalnega orodja, ker sva mislila, da se je kdo ponesrečil. A ko sva prišla do graničarjev, so nama pokazali na Komarčo. od koder sem tudi jaz slišal slaboten glas. — Komarča je pa nekaj drugega kakor planina Na kraju, sem si dejal. Komarča je ena sama ostra strmina, medtem ko je Na kraju precej zložno. A odločil sem se, da vendar grem in sem tudi zaklical proti Komarči, da prihajamo na pomoč. Ko smo se pozneje srečali s ponesrečencema, sta mi povedala, da sta me prav dobro razumela. Naprosil sem poveljnika obmejne straže. da mi je posodil štiri pare krpelj, ker smuči nismo mogli rabiti. Ob 21. smo se odpravili na pot: dva graničarja, Rozman in jaz. Ves čas sem jaz hodil naprej in sem gazil sneg. Bilo je nekaj čudnega z menoj. V meni je zakipela stara vojaška kri. S takim fanatizmom sem šel dalje, da sem čisto pozabil, da sem oče treh otrok. Ko smo prišli do vodovoda centrale, sta naju vojaka pustila sama. a ko sva prišla do izvira Savice, je Rozman že pešal in težko sem ga pregovoril, da je šel dalje. Naporna pot se je pričela šele, ko sva prišla izmed drevja in je bila pred nama kakšnih 50 m dolga stena, pod potjo pa 300 m globok prepad. Tam sem Rozmana pustil pri debeli bukvi, da je lahko videl, ali bom srečno prišel preko stene. Z rokami sem si moral delati gaz, bil sem moker od snega in znoja. Ko sva prišla v gozd, sem zapazil stopinje. — Tod so pa gamsi hodili, sem rekel tovarišu. Luči nisva imela, a ker je luna svetila, sva se vendar lahko malo razgledala. Pa so se mi stopinje le zdele malo prevelike — in res so bile človeške stopinje. Ko sva šla po sledi, sva našla najprej prvega izmed pogrešancev, Ivana, ki je stal za debelim drevesom in gledal proti Bistrici. Naju ni opazil, dokler nisva bila tik pred njim. Ne morem popisati njegovega veselja. Prav tako je bilo, '-akor če človek domov otrokom prinese kaj malega s sejma Drugega, Staneta, pa smo dobili pr! skali bosega, ko si je pravkar drgnil noge. Bil je tako premražen, da je bil samo še malo živ. Njuno prvo vprašanje je bilo. ali imava kaj za pod zobe. Jedla in pila sta z nezaslišanim veseljem, saj pa sta bila že tri dni brez vsega. Midva ps sva ju še z večjim veseljem gledala, ko sta bila tako neznansko srečna. Ivanu ni šlo v glavo, kod sva prišla gori. ker tam. kjer je on mislil, da je pot, je bil največji prepad. Povedala sva jima. da že danes pride ekspedicija iz Bistrice. Ukvarjala sta se z idejo, da bi se spustila prav tam, kjer je bil prepad, a če bi bila ostala. kjer sta bila. bi bila prav gotovo zmrznila, ker je bila jasna in vetrovna noč. Zjutraj je postalo južno in za poldan so že grmeli plazovi v dolino. Ekspedicija bi ju najbrž sploh ne dobila več živih. Ko sta mi pripovedovala, da že tri dni nista ničesar jedla, sem ju podražil, zakaj nista kakšnega gamsa ujela in spekla. Dala sva jima krplje. ker s smučmi ne bi bila mogla doli. pa tudi nahrbtnika in smuči sva jima nesla. Ko ie bila ura polnoč, smo odšli s Komarče, ob 3. pa smo bili v centrali. Žena je skuhala čaja. da sta se okrepčala, in malo sta prigriznila, ker preveč se tudi nista smela takoj najesti. Ekspedi- cerkvi v procesiji, z vižarjem na čelu. V cerkvi se vsaka skupina stisne na svoj prostor. Tu je zdaj preizkušnja za pevce. Ne nehajo namreč peti pred cerkvijo, temveč pripojejo vanjo in tu poje vsaka skupina svojo pesem dalje in dalje. Desetine melodij se križajo, stotina grl kriči, in danes se oglase celo one stare, ogluše-le vernice, ki skoraj že ne morejo govoriti Organist na koru odloči, katera skupina je zmagala, in po maši jim to razglasi. Po Vuzmu se bo začela kop, potem pa se delo v goricah ne bo ustavilo do pozne jeseni in viničarji ne bodo imeli časa stopiti niti v cerkev. Ignac KOprivec. cija je šele ob 6. zjutraj prišla v centralo, ker so vso noč hodili iz Bistrice. Kakšno veselje je bilo, ko so člani ekspedicije videli, da sta oba še živa. Ob 8. so se odpravili v »Zlatorog«. potem pa v Bistrico in na vlak. Takšna je bila vsa stvar. Karel Mencinger. več pczarassti V soboto 30. marca se je pripetila nesreča na Sv Jakoba trgu. Pred pošto št. 2. je neznan avtomobilist povozil lepega psa. do- ^ar vpričo IludL napadalo gnezda? kjerko- ker se ji je pes smilil od bolečin in radovednežev. Na policiji se prvi trenutek nihče ni dosti zavzel ter so še gospej rekli, naj gre sama po konjarja, ker konjar nima telefona, človeka pa tudi nimajo, da bi ga poslali. Mestna občina bi morala pri tem imeti malo več pozornosti, da bi vsaj konjar imel telefon, da ga pokPčcš na kraj nesreče, naj ukrene vse potrebno, da žival ne trpi v bolečinah. Ako pa hi lastniki psov ne imeli plačane takse, bi sc občina gotovo bolj zanimala za vsakega psa. Uradni organi bi morali tudi s psom maio sočustvovati, saj je tudi žival vredna, da sc ji pomaga. S Hradeckega ceste Vsej Ljubljani je znano, da prebivalci izpod Golovca že dolgo vrsto let moledujemo za brv čez Gruberjev prekop. Koliko stopinj bi nam bilo prihranjenih, če bi nam brv odpravila ovinek. Dolgo smo se borili kakor Moščani, pa oni so medtem že dobili tako brv, mi izpod Golovca pa ne vemo. kaj smo se zamerili gospodom na magistratu, da nam nočejo ustreči. Lani smo se že razveselili, ko smo nekega dne zagledali delavce s krampi in lopatami, ki so hiteli kopati jame na obeh straneh. A na lepem jih je zmanjkalo in tiste jame še zdaj zaman čakaj onjihovega povratka. Drug drugega smo vpraševali, kaj smo vendar zagrešili, da so delo tako iznenada ustavili. Zato po tej poti vprašamo g. župana. ali bomo letos dobili tako težko pričakovano brv. Pa še nekaj drugega nam leži na duši, nekaj o naših pticah pevkah. Vrane nam pobiraio mlade ptičke iz gnezd po vrtovih. Postal so prave roparice. da brez strahu, rabiti za jadranje. To strujanje zraka traja navadno, dokler sije sonce, medtem ko se po zatonu sonca in ponoči preseli nad dele zemlje ki so pokriti z jezeri, močvirji ali pa go.dovi. Pač iz razloga, ker se ti predeli pozneje segrejejo in tudi pozneje 1 piično izpuhtevati pridobljeno toploto. To vrsto zračnega valovanja imenujemo nočne termične struje, ki so zelo koristne za dosego časovnih jadralnih rekordov. Nastajajo zelo pogosto, predvsem pa poleti. Dinamične zračne struje pa nastajajo ; povsem na drug način. Večkrat smo lahko j opazovali valove, kako se ob strmi obali I odbijajo nazgor. Isto se zgodi z vetrom, j ki na svoji poti naleti na pobočje gore. ' Ker veter nima take sile, da bi mogel skozi pobočje, je jasno, da se bo moral ob njem odbiti navzgor, kar torej povzroči nastanek dinamičnega zračnega gibanja. Struje, nastajajoče na ta način, so najmočnejše tik pred pobočjem, medtem ko nad vrhom že prično slabeti. S pomočjo teh dinamičnih struj more letalo startati z vrha pobočja ter ostati v isti višini, odnosno se celo dvigati, dokler ne preneha pihati veter. — Iz tega vidimo, da jadralno letalstvo ni več taka zagonetka. za kakršno so ga še pred kratkim mnogi imeli Jadranje s pomočjo dinamičnih zračnih struj je bilo prvo odkrito, vendar ni dovolj uspešno za dosego rekordov. To so torej faktorji, ki tolmačijo letenje z letali brez motorja! bermana. tako močno, da mu je zlomil zadnji nogi in hrbtenico Tako se je pes ves v bolečinah komaj zavlekel na pločnik, kier je obležal v velikih bolečinah. Avtomobilist je sicer ustavil avto, a ker je videl, da je pes zelo po.škodovan. je hitro sedel nazaj in odpeljal. Zbere se kup radovednežev na kraju nesreče ter občudujejo obupano žival, ki je trpela v groznih bolečinah, ni se pa niti eden spomnil, da bi obvestil policijo ali konjarja. Nato je neka gospa tekla sama od sebe na policijo, li jih opazijo. Brez moči smo nasproti niim. Vsako leto iih je več. gnezdijo pa tik nad hišami. Druga radiosa, ki mnri uboge ptičke, pa so mački, ki so se čez mero razDasli po naši okolici. Poklicani čini+eMi bi morali tu n°kaj ukreniti. Po vrtovih nam bo zmanjkalo ntic. sadno drevie trpi veliko škodo od mrčesa M-'s^'m, da je dovolj razloga, da zatremo škodljivce ko ne gre samo za ohranitev ptic pevk, temveč tudi za prospeh našega sadjarstva. Podgolovčan Missuta pomenka Za življenje in za vsak dan Ponovno opozarjamo vse naše čitatelje, da odgovarjamo v tej rubriki samo na dopise, ki jim je priložen kupon. Za vsako vprašan je, za analizo vsakega rokopisa je treba priložiti en kupon. Zaradi velikega navala na »Minuto pomenka« dajemo prednost dopisom, ki zastavljajo kakšno konkretno življenjsko vprašanje, čitatelje rubrike, ki še niso prejeli odgovora, prosimo, naj malo potrpe. Vsi pridejo polagoma na vrsto. PRIJATELJ Mirno nadaljujte svoje študije, ker se vam bo pozneje prav gotovo pokazala prava pot, na kateri si boste izbrali svoj življenjski poklic. Vaše oklevanje in negotovost sta mi popolnoma razumljiva, kajti pri vas ni še nobeno nagnjenje zmagalo nad drugimi. To prepustite času in ne boste se kesali. PRAKTIKANT E. Vašega neuspeha je kriva prevelika pla-host in pa osamljenost, ki vam brani priti v tàko družbo, kjer bi prav lahko uspeli. Tudi neke vrste omahljivost in neurejenost vas ovirata, da ne morete do sreče. Bavite se s športom! Ta vam utegne precej pomagati, če drugega ne, vas bo vsaj navdal s samozavestjo in pogumom, da boste laže kljubovali usodi. NANOS Ker ste rahlega zdravja, zato se morate čuvati vsakega napora, če nočete, da bi se vam bolezen povrnila. Glede otrok se pa posvetujte z zdravnikom. TAGORE Ta oseba se zna vživeti v kakršno koli umetnino, ker ima močno razvit čut za lepoto in tudi brez fantazije ni, vendar pa j. manjka ustvarjalne sile. Njen egoizem se očituje prav posebno v majhnih stvareh, vendar pa ne tako, da bi jo delal odvratno, kajti spričo njene čuvstvene narave se ne more upirati svojemu srcu. Duševno je zelo razgibana in polna ambicij. JASMIN. Vi ste zelo delavni, skrbni in vztrajni in te lastnosti vam dajejo podlago in smisel vašega življenja. Poleg tega ste še po duši plemeniti in dobrega srca. toda nekoliko zagrenjeni in za spoznanje preobčutljivi MASKOTA. Nosite glavo malo bolj pokonci in ne samo vi, ampak tudi vaša okolica bo z vami zadovoljna; premehko hrbtenico imate, zato se ne drznete nikomur upreti, čeprav dobro veste, da ste na pravi poti Zavedati se svojih zmožnosti in pravic, še ni ošabnost in v ponosu tiči velik del življenjske sile. SKRB BODOCNOSTL Vaše življenje, polno razočaranj, bolečin, pa tudi zmot, vam je razrahljajo živce in oslabilo voljo, zato se ne morete upreti uram samote, ko vas stiskata potrtost in obup. Boljše je. da se grozdu odrečete, kakor pa da po njem cedite sline noč in dan. LEV. Občutek manjvrednosti se vas loteva predvsem zato. ker ste gradili svoj značaj v povsem drugem — recimo, duhovnem — svetu. Kadar merite svet okoli sebe s svojim merilom, so vam vsi ljudje majhni, kadar pa vzamete v roke merilo tega sveta, se pa zdite samemu sebi majhni in nebogljeni. Kjer je dvoje različnih stvari, tam je treba tudi dvoje meril in vsako stvar je treba meriti s svojim merilom. Bodite bolj samozavestni in videli boste, da ni tako težko biti mož na mestu. RESNICA. Značaja se v glavnem ujemata, le pri vas je premalo duševnega poleta, njemu pa manjka nesebične odkritosti. Skušajte drug na drugega vplivati tako. da bodo vajine lastnosti harmonirale med seboj! A. Z. Vaše osamljenost, ki izvira bolj iz vaše plahosti kakor pa iz ljubezni do samote, vam je pripravila že marsikatero bridko , uro Drugega vam ne morem svetovati ka-* kor pojdite med ljudi! L. AZKUIN Delo jadralcev pri nas V preteklem letu je bil program jugo-slovenskega jadralnega letalstva zelo obširen in je bilo prav zato malo » upanja, da ga bo možno izvesti. Vendar se je združenim jadralnim organizacijam posrečila izvedba tega programa še v večji meri, kakor je bilo predvideno. Danes razpolaga Kraljevski aeroklub s tremi dobro oskrbljenimi centri in z devetimi jadralnimi šolami, ki delujejo po večini v režiji oblastnih odborov. Uspehi so bili v letu 1939. mnogo večji kakor v prejšnjih letih. Zanimive so statistike vrhovne jadralne organizacije. Lani so jadralci napravili v Jugoslaviji preko 30.000 poletov v skupnem času 1374 ur. Oblastni odbori so osredotočili svoje delovanje predvsem na delo jadralcev, čemur se imamo zahvaliti za dosežene uspehe. Na posebnem učiteljskem tečaju v Vršcu se je izšolalo 14 diplomiranih jadralnih učiteljev, ki so potem prevzeli jadralne šole, v katerih so v preteklem letu izšolali skupno 1208 jadralcev. Napravili so izpitov: 460 »A«, 294 »B«, 118 »C«, 68 »Uradni C«, 81 diplom v aerovleku, 6 »Srebrni C« in 1 »Zlati C«. (Pogoji za »Zlati C« so: jadranje do 300 m visoko in 300 km v daljino!) Pogumni jadralci so Izboljšali državne rekorde, ki zavzemajo že dokajš-njo višino v primeri z inozemskimi. K uspešnemu šolanju naših jadralcev so med prvimi pripomogle Bloke, katerih center in jadralna šola sta imela v ta namen zelo omejena sredstva, vendar pa sta dosegla odlične rezultate. Ob koncu lanskega leta so delovale šole pri oblastnih odborih v Ljubljani, Mariboru, Jagodini, Vršcu, Zla-tiboru, na Makišu pri Beogradu, v Nišu, Novem Sadu, na Jesenicah, v Osijeku, na Sušaku (deloma), v Sarajevu in Skoplju. V Zagrebu so se jadralci s pomočjo visokih podpor omejili predvsem na delo, tako so si zgradili lepo število letal, medtem ko se je šolanje pričelo šele pozno v jeseni. V mnogih navedenih jadralnih šolah so uvedli avtovlek, ki pa ni pokazal zadovoljivih uspehov. Iz vsega lahko sklepamo, da je bilo leto 1939. za jugoslovensko jadralno letalstvo zelo plodno, kar nas navdaja z novim upanjem ln željo, da bi se aktivnost v letošnjem letu Se povečala. Kaj prav za prav drži jadralno letalo v zraka? Odgovor je jasen in preprost: To so zračne struje, ki jih po svojem nastanku ln načinu delovanja lahko delimo v dve vrsti: a) v termične in b) v dinamične zračne struje. Termične (tople) struje nastajajo nad deli zemlje, kjer se zrak najbolj segreva. Predstavimo si zemljišče, suho in peščeno. Tu se ob toplih sončnih dneh zrak najbolj segreje. Tako postane redkejSi ln lažji in se zaradi tega prične nad tem ozemljem dvigati, medtem ko se mrzlejše zračne plasti prično pomikati ob toplih navzdol.. Tako nastanejo struje različno topi ga zraka, ki se dajo s pridom upo- rtta na Čemu vznemirjati duha s težavami tega sveta? Saj sonce sveti, in ko ugasne, že zvezde svetijo nam jasne. In on, ki ptičicam deli, ne bo pozabil nas, ljudi: z neba nebeško svojo mano vsak dan poslal nam bo za hrano. In vendar mnogi so ljudje, ki jim edina skrb še je, po čim je sladkor, če pri moki so spet opazni kakšni skoki. Nadalje cimet, riž kakav pojedel ie nekak bavbav. Kako je s kavo. »-es ne vem, ker radi cvenka je ne smem. rotiti Ins svečami je prav tako, kakor že nekdaj je bilo. A kaj, saj pravkar smo dejali, da bomo zvezdic si prižgali. Menda je sukanec pošel. Bo hlače cele mož imel in krilo lepe milostive ima naj mar od zraka šive? »Oh, ti nesrečni, težki čas!« potoži oni, ta pri nas. Drugače pa življenje gre, kot mora, more, zna in ve. Čemu vznemirjati duha s težavami tega sveta? Saj sonce sveti, in ko ugasne že zvezde svetijo nam jasne. Potrebuježeva. NIKAKOR NE GRE Neža: »Pobotaj se s svojim možem. To bo še najbolje.« Ana: »Ne morem, ker bi se preveč veselil tega.« Neža: »Potem pa zahtevaj ločitev zakona.« Ana: »To bi ga šele veselilo!« VELIKA SKRB Jože- »Slišal sem. da si stopil v pokoj. Ali si si kaj prihranil za na stara leta?« Jaka »Da. nekaj *em si prihranil, toda dolgo ne bom smel živeti, da mi ne zmanjka ...« VZROK Janezek. »Očka. zakaj ženske ne morejo biti vojaki?« Očka- »Ker je treba pri vojakih ubogati sinko moji« NEUMESTEN UGOVOR — Vino je popolnoma kalno in še muhe so v njem! — Kaj godrnjate? Kako more biti vino kalno, če vidite muhe v njem? ^ože-zdravilo Evropski macesen (lat larix europaea) je zeleno iglasto drevo, *ci izgubi jeseni igle. Deblo ima razpokano skorjo. Igle rastejo v šopih in so mehke ter travnato-zelene Majhne mačice tvorijo moško cvetje žensko pa rdeči storži Cvete od aprila do maja. Rdeče cvetje blago diši. Notranje se uporablja terpentin (eno čajno žličko terpentinovega olja se vlije v vročo vodo tez se vdihava para) proti pljučnim boleznim in gnilobi pljuč. Zelo dobro sredstvo je tudi (5—20 kapljic večkrat na dan kot emulzijo ali zmes) proti boleznim spo'uih organov, išijasu in želodčnemu kamenju. Zmes 10 g čistega terpentinovega olja in 60 g ricinovega olja, ki se jemlje zjutraj v teku štirih ur dvakrat, uporabljamo uspešno proti trakulji Zunanje se uporablja za klistirje proti napenjanju in glistam. Luštrek (lat. livisticum officinale) ali luštek se nahaja pri nas po vrtovih. Je to trpežna, mesnata, rjasta korenika, v drugem letu do dva metra visoka. Ima ve-jasto steblo s pokončnimi vejami ter golimi. dvojnopernatimi, narobe jajčastimi listi. Cvete od junija do avgusta, rumen kobul. Korenina starejših rastlin se nabira spomladi, drugi deli pa oktobra. Vsa rastlina. če je strta, zlasti pa korenina, diši močno balzamično in prijetno. Na začetku je sladkastega okusa, pozneje pa dišečega in neprijetnega. Kot čaj se uporablja (10 g na pol 1 vode) večkrat dnevno proti vodenici, napenjanju, proti zasluze-nju pljuč in sečnih organov ter za pospe-šavanje menstruacije. Zunanje se uporablja kot dodatek v kopeli za pojačanje trebušnih organov. Divji majoran (lat briganum vulgare) se nahaja po sončnatih krajih, ob cestnih robovih ter po pustih mestih. Je to pokončno in mnogo višje steblo od pristnega ma-jorana. Listi so pecljati, nasprotno stoječi, celorobi in nekoliko mehkodlakavi. Na koncu stoječe cvetje tvori late in je bakreno, včasih bledordeče, malokdaj pa belo. Cvete od julija do septembra. Listje se nabira z razcvetjem v juliju in avgustu. Vsa rastlina je prijetno dišečega ter grenkega in nekoliko zagoltnega okusa. Kot čaj se uporablja (10—15 g na 1 1. vode) po eno čašo dnevno kot izborno sredstvo, ki blaži krče in to pri bolečinah, ki jih imajo ženske v trebuhu, nadalje proti sušici, krčem in božjasti, proti zastajanju v jetrih in končno tudi proti astmi in slabi prebavi. Zunanje se uporablja mešano še z drugimi zelišči, kamilico, rutico, žajblom, materino dušico v posebnih blazinicah, ki se uporablja kot sredstvo zoper vetrove, nadalje proti krčem, bolečinam v trebuhu in revmatizmu. Je tudi izborno sredstvo proti zobobolu, če mešanico nakapa-mo na vato in denemo to v votel zob. OTROŠKA USTA — Očka! Jaz se bom oženil! — Tako, s kom pa? — S staro mamo! — To ne moreš, ona je vendar moja mama' — Saj si se tudi ti oženil z mojo mamo! ZADNJI VZDIHLJAJ Kvartopirec je ležal v zadnjih vzdihlja-jih. »Oh«, je vzdihnila njegova žena »koliko časa si izgubil v življenju s temi neumnimi kartami.« »Da. da«, je zastokal nesrečnik izaradi tistega presnetega mešanja.« „Prstni odtisi" spadajo med napake, ki jih je negativu najtežje ali Da sp;oh nemogoče ìdprnviti. Ce so še sveži, nam pomaga morda to da damo negativ za nekaj časa v vodo in ga potem previdno obrišemo z mehko je]e-novo kožo. Včasih pomaga tudi kopel v bencinu ali tetrakloru Neki amater nam je povedal, da je imel dobre uspehe na ta način, da je negativ zbledil in ponovno razvil Morda utegne to pomagati. Najboljši recept, ki ga moremo dati. pa je seveda ta-le: Plasti na negativu ne prijemaj s prsti, ki so po naravi vedno malo mastni. Ta mast se zažre v plast. Naj nihče ne misli. da ima prste posebne konstrukcije, ki ne morejo povzročiti odtisov. Če takoj ne, čez čas se na negativu jasno pokaže, da temu ni tako. Svojih negativov skrben amater tudi ne daje drugim v roke, kajti znano je. da smo ijudje s tujo lastjo bolj ležerne narave. Ne smete se čuditi če imate navado, da pustite električni sve-tlomer dalj časa odprt na močni svetlobi in potem opazite, da vam nagaja in ne kaže prav ali pa na svetlobo sploh več ne reagira. Če uporabljate ta svetlomer samo za normalne kratke čase, ki so potrebni, da se ugotovi osvetlitev, mu ne bo škodila niti sončna svetloba, in če boste dosledno tako postopali, vam bo rabil vse življenje. Mnogi trgovci s fotografskimi potrebščinami imajo navado, da nastavljajo električne svetlomere v svojih izložbah odprte očem mimoidočih. Teh svetlomerov raje ne kupujte. Za snemasife cvetočih vej je nebo najidealnejše ozadje. Imeti pa mora temnejši odtenek nego cvetje samo, drugače se to od njega ne bo dovolj razlikovalo. Snemanje belega cvetja proti belim oblakom nam mora po sili dati nezadovoljive rezultate, zato moramo pri ustanavljanju in iskanju izreza na medlici ali v iskalu skrbno paziti, kako je cvetje postavljeno. Dobro moramo premisliti uporabo filtra. Če je nebo svetlo, moramo njegov ton poglobiti z močnejšo rumenico ali celo z rdečim filtrom. Cveti rdečkaste barve dobe v tem primeru svetel ton ali pa postanejo popolnoma beli in tako se bodo odražali od temnejšega neba. Tudi temni oblaki. drevesna debla itd. dajejo primerna ozadja svetlemu cvetju in to celo brez filtra. Cvetje ne bo dobro postavljeno v svetlobo, ki jo po potrebi še poudarimo z mehčalom. V tem primeru moramo razvijati še posebno harmonično, da ne dobimo na pozitiv namesto lepo izrisanih svetlob kredaste packe brez vsake risbe. Največji nesmisel je uporabljati mehčalo in razvijati potem trdo. Fotoklnb Ljubljana: V torek in petek izbiranje diapozitivov za šopronjsko kolekcijo, v nedeljo izlet Eksekutiva Zveze SFAD bo imela sejo v sredo ob 20. v lokalu FKL. Malo spsmina na dni, ko je v Ljubljani še gospodaril dr, Skubl in je bil ljubljanski Grad ječa rodoljubov in upornikov Še danes boste na Gradu! To so bile menda najbolj priljubljene besede moža, ki je v letih svetovne vojne kot policijski ravnatelj v Ljubljani vedril in oblačil nad usodo našega naroda. A stotinam in stotinam naših najboljših ljudi so pomenile napoved najstrašnejšega preganjanja, ki se je pogostokrat končalo s postavitvijo k zidu. Mož, kl je spravljal ljudi na Grad Dr. Mihael Skubl, mož, ki ga je zgodovina izDrara, eia je v najtežjem času vršil tiranijo avstrijske sodateske pri nas ie po vojni — takoj po prevratu je lz strahu pred zasluženo kaznijo pobegnil na Dunaj — napravil žalostno kariero, kakršno pač zasluži človek njegovega poslanstva. Ko je maJa Avstrija zaradi svojega notranjega razdora polagoma šla v zaton, je bil Skubl nekaj časa policijski direktor na Dunaju, nato pa celo notranji minister, tako da je imel dovolj prilike, prispevati svoj aclež k propadu miade republike. Sedanja Nemčija mu je v nagrado za njegovo delo ijritkrbeia podobno nagrado, s kakršno je včasih grozil našim rodoljubnim in svo-b - oumnim ljudem, ko je kakor kakšen per:v;an valpet iz srednjega veka kričal nad pjimi: — Še danes boste na Gradu! Na Gradu so se v onih časih zbirali naj-raz.ičnejši ljudje: novinarji, trgovci, duhovniki, obrtniki, delavci. A da smo malo pozabili na križe in težave, ki jih je bilo na prebitek, je skrbel zlasti stari Aleksander Toman, ki je bil blizu 30 let kot novi Mar v Ameriki, v mladosti pa je četoval pod Mrkonjičem, pokojnim kraljem Pe-tri m Osvoboditeljem, in je vedel brez kon-c? in kraja pripovedovati zanimivih prigod Stalno zvezo z mestom smo imeli samo po kuharici pokojnega župnika Bercela gdčni Ivanki, ki nam je prinačaia časopise in novice, zlasti pa, kar so nam imeli sporočiti člani stalnega omizja pri Faj-moštru, kjer je bil v štibelcu nekakšen generalni štab. Kako S3 i® gofilo i2feeši-;i]ko.iga in upaoIKsm Da je bila družba še pestrejša, so med politične osumljence potisnili tudi kakšnega uzmoviča, vlomilca, pretepača in ljudi sorodne branže. Nekega vlomilca iz Kolodvorske ulice so imeli nekaj dni zaprtega med nami, na cvetno nedeljo leta 1915. zjutraj pa je neopazno splezal po brzojavnem drogu na prosto in izginil. Po vsem brezuspešnem iskanju ga je šele zvečer opazil grajski ključar, prav ko je na kolodvoru hotel stopiti v vlak, da se odpelje Privedli so ga nazaj in pozno ponoči nas je zdramil iz spanja neznanski vik in krik. Šest paznikov s profosom na čelu je udrihalo po pobeglem jetniku, da so po vsem dvorišču odmevali udarci s kopiti pušk. Polomili so mu skoraj vsa rebra in ves razmesarjen se je nesrečni mož po trebuhu in po vseh štirih plazil po tleh, tako da človek ni vzdržal pogleda nanj. Kmalu po tistem je izginil iz naše srede — sam bog ve kam. Neki drug arestant, ki je imel za seboj daljšo kazen v Gradiški na Primorskem, nam je pripovedoval, da so tam nekemu velikanu, ki je bil močan, da je pometal kar štiri paznike, r.dravniki prerezali kite na rokah, da ga onesposobijo za spopad. Pot v Gradec Bilo je v nedeljo 23. aprila 1915., ko so nas na vse zgodaj pregnali s pogradov. Sporočili so nam, da bo treba izprazniti Grad, ker je Italija pravkar napovedala vojno. Povezali smo svojo prtljago in s kovčegi oprtane so nas — 198 po številu — v spremstvu bajonetov odgnali proti kolodvoru. Čakali smo kakšni dve uri, da so nas naložili in zaprli v živinske vagone in se je vlak po polževo začel pomikati proti Štajerski. Na vsaki postaji so čakali brez konca in kraja. Sredi popoldneva so nas izvagonirali na Pragerskem, kjer smo dobili za kosilo nekakšno brozgo fižola in krompirja, potem pa smo odrinili dalje proti Gradcu, kamor smo prispeli okrog polnoči. Na kolodvoru nas je sprejela najeta drhal in nas opsovala s krilaticami: — Fu j, izdajalci, morilci! Odvedli so nas skozi mesto med gostim špalirjem nahujskane mladine v tako zva-ni Paulustor, na zunaj lepo, večnadstropno poslopje, ki pa je imelo žalostno funkcijo, da pod vojaškim nadzorstvom nudi streho internirancem. smrtne obsodbe, pa mi je na kratko odvrnil: — To prepuščam vam! j Zgodba o IZo Rusih I Ob nedeljah in praznikih so interniranci I imeli po par ur sprehoda po prostornem dvorišču, kjer so jim razdelili tudi pošto od doma ali pa so sami pisali domačim. Kmalu po kosilu, nekako ob dveh, je zavladal prazničen mir po nadstropjih, hodnikih in celicah. Stanovalci te žalostne hiše ; so se takrat umaknili ali se tiho pogovar-j jali po klopeh. V moji bolniški sobi je ob takih prilikah navdušeni nacionalist Muniti iz Doline pri Trstu nazorno razkladal našo narodno politiko in najavljal prihod Jugoslavije. V poslopju je bilo interniranih tudi nekaj sto ruskih ujetnikov, mirnih, dobrih mužikov, ki so bili nadarjeni pevci z globokim verskim čustvovanjem, a so jih zaprli, ker so se upirali proti pretežkemu delu in nezadostni hrani. V eni celici je bilo nagnetenih po 60 do 70. a s stoičnim mirom so prenašali usodo. Ob nedeljah in praznikih so se zbrali v krog in zapeli veličastne korale iz ruskih cerkvenih obredov, da smo jih ganjeni poslušali, a tudi razvajena graška publika je rada k železni ograji prihajala poslušat to petje, ki je vrelo iz dna čutečih slovanskih duš. ■ Kot nekaka desna roka polkovnega zdrav-I nika sem dobil v roke tudi marsikak za-I upen akt. Seveda nisem hotel zlorabiti zaupanja, a imel sem dovolj prilike, da sem spoznal objestnega duha strupene avstrijske soldateske in njenih izvrševalcev nasproti vsemu, kar je bilo slovanskega. Naj navedem primer: Skupina 120 ruskih ujetnikov, ki je bila določena za kmečka dela, se je uprla, češ da nima zadostne hrane. Postavili so vseh 120 v vrsto in službujoči častnik je odbral • vsakega desetega moža. To dvanajstorico ; so odpeljali v Paulustor, kjer je po kratki ! sodbi sledila smrtna kazen za polovico ! njih. Komandant mesta Mattanovich ni hotel poslušati niti vojnega kurata, ki je za nedolžne žrtve prosil milosti. Dva Rusa sta na kolenih rotila nasilnike ln govorila nekaj o ženi in otrocih, a zaman je bil «ìjun obup. Ogromna palača se je tresia od tuljenja zaprtih stanovalcev, ki so izza zamreženih oken opazovali krvavi obračun. Po tistem niso na dvorišču več streljali obsojencev, ker so se očitno bali upora. Kako je rolaäi Rijavec Svojevrsten primer avstrijskega nasilja je doživel mlad fant. neki Rijavec iz Trsta, ki si je bil odsekal kazalec na desni roki, da bi se tako izognil vojaščini. Zato je bil obsojen na smrt. Ob 4. zjutraj je prišel ključar v celico ponj. Spodaj v pisarni so in oči, silil iz hiš skozi okna in vrata ter pri dimnicah in špranjah pod stražo. Gospodinje so iskale v glistah zadnjo jetrnico, si mele od dima solzave oči in podtikale umirajočemu ognju. S temo se je vasica potuhnila. Izza Škr-ljevca je vzšel mesec in svetlo cblil belo dolino. Prihajali so vasovalci in lezli na ognjišča, da se je morala otročad stisniti po koteh in pod klopi. Ogenj se je razgorel v rdečo žerjavico, porazgubil se je dim, v hišah je zavelo toplo in prijetno. Mladi so prihajali s smehom in šalo, postajali resni, ko je pogovor prešel na delo in zaslužek in v kasnih večernih urah pre puščali besedo starim, ki so premlevali svojo mladost, ugibali o bodočnosti in izrekali upe. Naj pa je kdo vzel v misel tega alli onega rajnkega, ki sc nru trudne kosti od-počivajo v senci zvonika svetega Martina, je pripovedovanje starin zavzelo grozljive oblike o strahovih in spominih, da si otro-čaji niso upali sami pred prag izprazniti mehurja, preden bi jih skrbne matere spravile v posteljo. Fantinom pa so se jezili lasje in razkle-pale čeljusti v vernem poslušanju. Le ta in oni je hotel podvomiti v strahove, toda zataknilo se mu je v grlu, nerodno je izdavil besedo in ni imel moči prepričati o tem sebe in drugih. V gručah so odhajali iz hiš v pozni noči, zapeli in zaukali na vasi, da bi pregnali mršavico in plahost. Zatem so po skednjih in odrih rili globoko v mehko otavo, da bi jim moč noči in mraz ne mogla do živega. ★ Ledenica je bila polna do vrha. Zadnja piast ledu je bila na gosto obložena z bukovim listjem, da se je v prostoru bolje ohranila enakomerna toplota in bi ledu pomladna in poletna gorkota ne mogli razjedati. Na dolgo sc je vlekla zima, vendar jc dolina pričakala pomlad, ki je prinesla novih skrbi in dela. Ozelenela je hribska goličava in podkvasta loka. Vzbrstelo je sadno drevje okoli vasi po sadih in vrtovih, hrastje in bukovje nad senožetjo, jelševje v Močilnikih in pod Ignom pa se je zavilo v sveže zeleno listje. Razkošatila se je pomlad, privabila na solnce brez števila cvetov in bilk. listov in sadik, pognala na polje živino wi ljudi, da si v potu obraza izgrebejo :z zemlje kruh, resast in trd, vendar potre ben, da je ohranil vas pri moči in življenju. Odbili so prva vrata pri ledenici in naložili prva dva voza. Kakor hrib sta bila vola Skadančevega Janeza, vendar sta s težavo premaknila na lepi ravni težki tovor. V potoku pod vasjo pa se je pot napela in dosegla pod borovcem nad velikimi njivami tak strmec, da so morali četveriti praznemu vozu. V prvem ' mraku so prignali Ločanci v potok do osem jarmov volov, pripregali, spregali, pod*-lodali vozovom m kričali na spehano živin*. jc odmevalo od vasi in borovca, dokler w voz stekel po ravni ee- * JUTRO«, yonedetjdn tehji C Ponedeljek, 8. IV. 1340 •ti. Od tn so r ietrer vozili v kasnsm mraku po pet ur do Peska nad Bazovico. Še danes stoje v Bazovici veliki hlevi 9 pokritimi lopami, kjer se je v tistih dneh nabralo v teku večera m noči do štirideset voznikov s Krasa, čičarije in Brkinov, ki so zakladali Trst z drvmi. senom, ogljem in ledom, s tem, kar sta rodila njiva in gozd in vsem, kar se je dalo naložiti na voz, kajti Trst je kupoval vse; kupoval in plačal! V Bazovici so vozniki nahranili in napojili živino in sebe. Zatem so polegli v hlevih po jaslih in nastlanih tleh, spali, nekateri, drugi bedeli, se razgovarjaii ter čakali jutra. V prvem svrtu se je pomikala komaj pregledna karavana z najrazličnsj-šim tovorom proti mestu Gospod Dejak je vedno v naprej določa!, kje naj se prihodnjič oglasijo vozniki. Pripeljali so tja, razložili na mestu in takoj lahko odšli proti domu. Toda Trst je zahteval led v najhujši poletni vročim. Brez počitka, pod palečim so'ncem bi živina ne zmogla poti nazaj. Šele ko se je solnce nagnilo nizko nad morjem, so odhajali iz mesta. Pot sc je vlekla iz globeli do Bazovice skoraj navpično, počasna žival jo ie zmogla komaj v nekaj urah, a vas je voznik dosegel šele v trdi temi. Vožnja je vrgla šest do sedem goldinarjev. Ločanci so spoznali koristi ledne kupčije in v naslednjih letih zgradili na lastno pest še tri iedenice, ki so pomagale va-ščanom do boljšega kruha in marsikaterega božjaka. Ljudje so spoznali petake in desetake in je nemalokrat zašel v vas tudi stotak. Vaščanom je šlo na smeh. pri Bortlu so nastavili sod vina in stari jc začel krčmariti. Iz teh časov so v vasi ohranjene med ljudmi zgodbe, žalostne in vesele, jezljive in strahotne nekatere in zopet druge smešne in šaljive. Priljubljene so med vaščani, ker so istinite in iz časov, ko Ločancu ni primanjkovalo tobaka. Nanje žive med ljudstvom najtoplejši, hrepeneči spomini. Vas se do takrat ni razmahnila v takem življenju in blagostanju in se bržkone ne bo tudi v bodoče ... V čas zdrave Marije so se Štakarjevi voli primajali s praznim vozom iz Krvavega potoka in vajeni ccstc in počivališč pričeli lezti hitreje proti Herpeljam. Tam je padel pred gobce še naročaj mrve, v dobrih dveh urah pa so odtod dosegli domače dvorišče, nastlan hlev in polne jasli. Tone je stopal za vozom, se obregnili od časa do časa na vola in računal, koliko podplatov bo dal kes usnja, velik kakor škriv pred domačim pragom, ki ga je bri kupil popoldne v mestu. Polovico mu je bil ne.sel zaslužka, vrag usnjeni, za bosopete M-ajčnikc. Meril je Tone zaplato usnja in štel bosa stopala otrok, pa bi se bil kmalu zadel v kason. ki so ga voli že potegnili pred Barčanovo krčmo in žejni vtaknili gobce v polno korito. Še jim je vrgel Tone šop sena in stopil v gostilno. Ni se nameraval muditi. Pri trojk: sH-vcvca bi počakal toliko, da se mu voli oddahnejo m pospravijo krmo. Pa so ga omrežili za čas in pijačo trije čiči, ki so seiieli za mizo pri praznih posodah. Zamo-tili so ga do kasne noči, ko se je vendar odločil, pustil čiče pri Barčanu, »lezel na voz in pognal sivca. Štakar se je vgnczdil pred kastsrvom. .ra hrbet si je podložil kos platna, men:«, da bi bilo dobro zadremati do doma in se naslonil na ročico. Žival je pametna, vajena poti in ni nevarnosti, da bi zaš'a. Ni ga še dobro obšla drcmavica, ko se jc voz primaj3.1 pod herpeljski boršt, nad katerim stoji cerkvica svetega Antona. Tedaj je stopila iz mračne hoste ženska, vsa v črnem, obšla voz in sedla k Tonetu. Štakarja je stresla mršavica naježili so sc mu lasje in mu privzdignili klobuk, izpod njega pa so sc mu pocedile mrzle po>tne kaplje. Žena se ni zganila, gledala naprej in molčala. Tone je drevenel, moči so mu pošle, za dva jarma volov se ne bi zganit aii izdavil besede Srce mu je zastalo, butnilo od časa do časa z vso silo proti grlu. pa zopet zastalo. Voli so lezli v temno noč s tako muko in počasnostjo, kot bi vlekli neznansko breme. V potoku pri Križancm. kjer odcepi pot proti Slivju m na pokopa'išče, sc ie črna žena zganila, stopila z voza in rekla z žalostnim glasom: »Boga zahvali, da sem sedla k tebi!« — in nič več. Obrnila se je ki stopila proti Slivju. Sivca sta skoraj stekla pod vasjo, v breg in pred domačo hišo. Žena m otroci so spravili očeta, trdega od strahu, v hišo. hodili okoli njega, spraševali m jokali Tone je šele čez dolgo prišel k sebi. Treslo ga je in do jutra je presedel pri ognjišču. Od takrat se Štakar iz Trsta ni vračal več sam. Pohitel je. da je došei prvega, ali počakal na zakasnelega voznika Po dogodku si je opomogel šele v nekaj dneh. Grozotna noč pa mu jc osivila glavo, da js štiridesetleten hodi! okrog bel kakor golob. Na dan pred ločan^kim ora s t lom pa se je Skadančev Janez zakasnil v Trstu vse tja do prvega mraka Natekal se je ves popoldan, da bi lahko ustregel sosedom, ki so mu prejšnji večer doma nanesli naročil za to in ono. da bi na žegnanjski dan po hišab česa ne zmanjkalo Mesa m opaše, soli in tobaka neka; nove obleke in klobukov jc naložil Janez malodane pol kasona. vse skrbno pokrii s platnom in hitel priganjati. čubca proti Ključu. V bazoviških gozdeh je zajela Skadan-ca noč, pa je skočil ns vrt!u. še dvakrat, trikrat dojeli groz'iho vrv on kl j a nie :n padli skozi odprta vežna vrata v kr- marjevo hišo. Tam so sedeli še vsi vaški fantje, ki so \ es popoJdan in pozno v noč pripravljali mize in plesišče. Sredi izbe pa je stal Skadanc z bičevnikom v cri in trojko v drugi reki ter pravil, kako je razbojnikom z vago pregnai voljo do ropa in pobijanja. Začudeno so se pivci zagledali v preplašeni ženski, bledi in prepadem. ki sta >e odprtih ust lovili za sapo Lrša m Tonca sta se oklenili očeta, kakor b, se hoteli uve-riti, da je res tu. živ in zdrav Popustilo jima je okrog srca in v gru M-žje so iu obstopili in za božjo voltò hr-tc' vedeti kaj se je zgodi'o. Janez ra se ie spomnil otrok, v prsih ga je stisnilo Da strani, sta povedali ženski ZvonkMa kakor bi hodil okrog hiše gosp>v.| / 8i». »Janez, moj Bog.« sc jc uprl L~rši njegov smeh. »če pa res straši.« »Prismodi neumni,« se je reža! Siac'anc m pojasnil: »Krznarjeva Ton?k in. Jape spita pod stražo Miši in podgane tudi. Reveža jih s smrčanjem ne moreta pregnati, pa sta na prevez privezala kravje zvonce 'n vlečeta zanj, da plašita nesnago, ki glo-je tramovje, njima pa krade počitek in spanje.« Jezilo je Tonco in je jezilo Uršo. da sta jima starca neumna nagnala tak strah v kosti. Na smeh jima je šlo vendarle. Da, tako je bilo življenje v predzadnjem stoletju, ko je ogromno srce. ki se je že v davnini zasidralo v skrajnem kotičku Jadranskega morja in skozi stoletja utripalo z vsakim dnem glasneje tn močneje, širilo svoje meje in polnilo bogate svoje zaloge z dragoceno krv jo, zaplalo s takim zaletom in močjo, da mu sile. ki so poganjale orjaški utrip, niso več zadoščale. Po na j nežnejših stranskih žilicah in žilah so zato lezla mala krvna telesca proti glavnim krvo-tokom, se po njih v velikih množinah valila nenasitnemu srcu v objem in v njem izginifla. Mnoga so se tam nalokala tople krvi. napela so se in nahahatila, a premnoga so prispevala mogočnemu utripu poslednje svoje sile, se obrabila in izžela ter slednjič utonila v nenehnem planju. Srce pa se ni utrudilo! Še po4je, morda še jačje kot nekdaj in nru jc morda tudi utrip glasnejši kot v časih naših dedov Bogate zaloge pa so sc skrčile, usahnila in uplahne'la je dragocena hranilna tekočina do pretirane majhnosti in še kar je je ostalo — ni čista. Dobršen ji je primešan del trpkobe... Po sedmih ii&ss^cin JŽTT^NV- «iajASjWBLj^^rlM^wütligv^Dyy-V TMBMaBipMflWE m&mk&v* - ArTfri -»K « ■ O razmerju oboroženih sil, ki si jio sezfxnih mesecih vojne stojijo nar prsti Pred dobrim mescem — 3. marca — je minilo pol leta, odkar so na zapadu zagr-meli topovi. Tri svetovne velesile — na eni strani Nemčija, na drugi Anglija in Francija — so zapletene v moderni vojni, vojni na življenje in smrt. Čeprav sta pivih šest mescev obe stranki druga drugi tako rekoč samo tipali obisti, se danes že dovolj jasno vidi, da lxjsta za dosego zmage uporabili vsa sredstva, da bo ta vojna najstrašnejša, kar jih pomni zgodovina človeštva. Vse tri velesile razpolagajo z najviše razvito vojno tehniko in najbolj prekanjeno strategijo. von Speei.. Francozi niso utrpeli večjih izgub, medtem ko so Angleži izgubili tudi nekaj rušilcev in podmornic. Nemci pa prav tako večje število podmornic. Na morju imajo zavezniki ogromno premoč, čeprav se tu pa tam posreči kakšni nemški ladji prebiti tesno sklenjeni obroč. Takšne uspehe pa je tieha pripisati gosti megli, ki večkrat leži na Severnem morju. Sila Velike Britanije Zanimiva je primerjava vojskujočih se velesil. Ogromni angleški imperij šteje Queen Mary Skrivnost poslednjega orožja Jasno je tudi. da nobena izmed treh velikih nasprotnic doslej še ni pokazala svojega novega tajnega orožja, o katerem se je že nekajkrat govorilo. Doslej smo se seznanili samo z magnetičnimi minami, ki pa Nemcem niso prinesle zaželenega uspeha. Morda bodo bolj uspešna nova morilna sredstva, ki jih d žave doslej drže v največji tajnosti: ognjeni dež s kap jicatni pri 750 stopinjah vročine, ki lshko prodre še tako močan železnobeto?ski oklep, ladje in letala-roboti. radijske bombe, tnagnetični torpedi pa razni smrtni žarki in smrtni zvoki. Podoba je, da Angleži že uporabljajo smrtne zvoke proti nemškim podmornicam. Samo na ta način si lahko razlagamo velike uspehe angleške vojne mornarice nad nemškim podmorniškim brodovjem. Uporaba teh vrst novega orožja bi imela porazne posledice, če se ne uresniči poslednje upanje, da bo vendarle zmagal zdrav ìazum. Uspehi blokade Blokada Nemčije je ì-'lo prvo orožje, ki je odkrito stopilo v akvijo. S pomočjo blokade skužata Anglija in Francija s stej.$e vojne na morju. Morda imajo prav nevtralne drživa še največ škode od n e. — Na drugi strani pa je tudi Nemrija odgovorila s kontrolo v Severnem in Baltskem morju. Na zapa£u niš n&vega Venda* se v \s._h teh šestih nie.uii vojne ni z :oa:lo r.K posebnega Na ti oni i se je razvijalo življenje v Magmotovi in v Sieg-fiieciOvi črti i r.ianjbi:ui izvidnimi pohodi pivih sliaž n od ča.-:a do časa smo slišali o ž.vaimi akciji topništva. Bolj živo je bilo v zraku m iz dne,a v dan so ?e vrstili pole; i nemških :eta! na-1 angleško obalo in nng ešicil; ter tiancosVih leta! nad Nemčijo. Raj- iio st- je tudi n^k^j l«talsk'h bitk večjega obsega. Prava vojna pa se je pokazala nn morju. 0'ti dan za Angleže je hil 14 oktober, ko jc bila v zalivu Scapi Flow turpediranf in potopljena bojna ladja »Royal Oak< z 29 000 tonami. M <1 večjimi ladjami je bila potopljena še največja angleška matična ladja Courageos« s 30.000 tonami, s katero je našlo smrt 578 mož posadke. A nič manj črn dan za Nemce je bil 17. decembor. ko so morali sami potopiti svojo žepno oklopnico - Admiral Grat okrog 550.000 milijonov prebivalcev in v njem je nakopičeno neizmerno bogastvo. Senčna stran Velike Britanije pa je, da so njeni gospodarski viri raztreseni po vsem svetu. Angleško otočje je mogoče bolj vezano na uvoz kakor pa Nemčija. Kolonije in dominioni so tisoče kilometrov daleč. Loči jih morje, zato pa ima Anglija trgovsko mornarico, ki je večja kakor vse ostale mornarice skupaj, in vojno mornarico, ki jo spremlja že tradicionalno prvenstvo. Upravičeno se Velika Britanija imenuj kraljica morja. Anglija sama brez svobodne Ii ske šteje 47 milijonov prebivalcev, dominioni Kanada. Nova Fundlandija, Avstralija. Nova Zelandija in Južna Afrika pa 24 milijonov belokožcev, po večini Angležev. Indija in Malajsko otočje premoreta nad 370 milijonov ljudi. Med njimi je okrog 100 milijonov muslimanov, ki so z dušo in telesom vdani imperiju. Ang'eska trgovska mornarica premore 21.225.261 ton Samo 12 važnejših luk ima 250.000 ton prometa na dan. Leta 1938. je v londonskem pristanišču tonaža pristalih ladij dosegla 31 milijonov ton. Približno na isti višini se je trgovina držala tudi v letih 1936 in 1P37. Največja angleška ladja na svetu sploh ie pravkar dokončana »Queen Elisql eth«. Kolos ima nad 85.000 ton, nad 200 000 koni-:kih sil in lahko razvije 32 in pol milje hitrosti na uro. Kakor so listi poročali, bo ladja do konca vojne ostala v New Yoiku. Druga največja angleška ladja ie >Qtieen Marv« (72 000 ton in 31 milj bMrnpti). N^kai angleških ladij ima okrog 60 000 ton. večje število pa nad 20.000 ton. Rammliivo ie. da se pri tako velikem prometu Indie hitreje izrabijo in da bi zadostila visokim potrebam svoje trsrovine, je A.pcriì'a nrisitiena zg*aditi na leto 200 do P-00 novih parnikov z 800 000 do 1.000 000 ton. imperij Francoski imperij šteje nad 105 milijonov prebivalcev, od katerih odpade na Francijo 42 milijonov, ostalo pa na kolonije. Francija je izmed treh vojskujočih se velesil najbrž na najboljšem položaju, ker ima vse. kar je moderni državi za vojno potrebno pri roki. Njena trgovska mornarica šteje 1010 parnikov z 2.497.799 tonami, 221 motornih ladij s 436.134 tonami in 51 ladrnic z 19 042 tonami, kar daje skupno 3 282 ladij in 2.952.975 ton. Največja francoska ladia je * Norma ndie*- s 75 000 ♦onami in s hitrostjo 31.5 milje na uro. Plavajoči velikan predstavlja čudo pomorska tehnike Nedavno smo brali na so jo ov-T^riške oblasti zarru1! nep'ačanib taks zaplenile v New Yoiku kjer se mudi s Que m Elisabeth« in Queen Mary«. Med največje francoske pamike spadata še »Ile de France« (42.000 ton) in »Paris« (39.000 'oni Požiri so uničili nekaj večjih, modernih n^niških ladij, a ladjedelnice dovršu-jejo blizu 100.000 ton novih brodov. Sku-nri imita trgovski mornarici Velike Britanije in Francije nad 24 milijonov ton ladievja. Pri obeh smo navajali podatke samo za tiste ladje, ki imajo nad 100 ton. M sč Nemčije Spričo takšnega nasprotnika si je morala Nemčija pomagati na razne načine. Pregovor, da sila kola lomi. se je tudi v tem primeru uveljavil v polnem obsegu. Pomisliti moramo, da je Nemčija leta 1929. proizvajala samo 73 •• življenjskih potrebščin za svojo porabo, leta 1933. 81 rr, a leta 1938. že 84 *.. Ko je Hitler prevzel ob's;, se je v Nemčiji začela doba avtarkije. Danes skoraj ni stvari, ki bi je Nemčija sama ne proizvajala. Celo kavčuk, ki je bil doslej angleški monopol in produkcija tro-pičnih dežel, izdelujejo v Nemčiji iz snovi domače proizvodnje, in Nemci trde celo. da je ta umetni kavčuk boljši od naravnega. Nekaj podobnega je s petrolejem, ki je v dobi modernizacije najvažnješa surovina. Izdelujejo ga iz oglja. Na ozemlju bivše Avstrije so leta 1938. dali petrolejski vrelci 550.000 ton nafte, sintetična proizvodnja v Galiciji pa istega leta 1.700.000 ton. Lani je bila proizvodnja še višja, vendar pa to v vojnem stanju niti od daleč ne zadostuje nemškim potrebam. — Nemška trgovska mornarica ima 1570 parnikov s 3.306.778 tonami. 889 motornih ladij z 1,175.884 tonami in 7 jadrnic z 10.046 tonami, kar daje -kimno 2466 ladij s 4.492.708 tonami. Največja nemška parnika sta ^Bremen« in ^Europa«, ki imata vsak po 50.000 ton in od katerih prvi razvija 30. drugi pa 28 milj hitrosti. »Bremen < se je delj časa skrival v Murmansku, potem pa se ie prebil v Nemčijo. Angleška podmornica »Ursula« hi ga bila lahko torpedirala. a ga je v smislu mednarodnim pravil pustila. Velika Nemčija šteje po voini s Poljsko 110 milijonov prebivalcev. Med njimi je nad 33 milijonov Slovanov (Poljakov. Cehov. Slovakov, Slovencev itd.i. Žrtve na obeh straneh Podatki o izgubah angleške in francoske trgovske mornarice nam povedo, da je bilo v prvih dveh mescih vojne potopljenih 269 tisoč ton. Nemci pa so v istem času izgubili 53.600 ton. V šestih mescih je angleška trgovska mornarica izgubila 159 ladij s 597.400 tonami a v istem času so Nemci izgubili 28 ladij s 152.891 tonami, ki so jih deloma potopile lastne posadke. V vseh štirih letih svetovne vojne je Anglija izgubila 1698 ladij z nad 7 milijonov ton. Prvi trenutek se nam zdijo te številke porazne. Ce pa primerjamo teh 597.400 ton. ki so bile potopljene v prvih šestih mescih, vidimo, da je to le malenkosten odstotek. A če pomislimo, da je Anglija v istem času zajela 25 nemških ladij s 100.000 tg-nami in da so njene ladjedelnice zgradile okrog pol milijona novih ton. vidimo, da je angleška trgovska mornarica dandanes večja, kakor je bila pred začetkom sovražnosti. Tudi v zraku je bilo precej žrtev. Angleži so v prvem polletju vojne izgubili okrog 50 letal. Francozi nekai manj. Nemci pa nad 120. Samo nad «ngleško obalo so Nemci izgubili 43 letal. Moderna letala so se pokazala kot zelo nevarno orožje tudi proti ladjam. Normandie čiščenje v francoski prestolnici Notranji minister Henri Roy je izdal obsežne ukrepe za očiščenje Pariza od raznih tipov, ki jih smatra javnost za nevarne za narodno obrambo. To so predvsem razni nemoralni ljudje, ki nikoli nLso imeli nikakršnega poklica in so se bavili večinoma z nepoštenimi posli. Ti so seveda dovzetni za vsake vrste podkupnino in se jih tuja propaganda tudi često poslužuje. Da se odvrne ta nevarnost, so te sum-ljivce internirali na posameznih krajih senskega departementa. toda izkazalo se ie, da je njihova bližina še vedno nevarna. Zato bodo ta taborišča premestili v notranjost Francije, da se tem ljudem vzame vsakršna možnost stikov z njihovo okolico. Bremen v Panamskem prekop« KO SE JE ŽENIL Miha je pripovedoval, kako se je ženil in je dejal med drugim: — Bilo je prav za prav strašno. Mica me ni hotela, kadar sem bil pijan, jaz pa je nisem maral, če sem bil trezen ...« NIMA ZAKAJ Potepuh je ležal v senci in zdihoval. Slučajno je šel mimo duhovnik in ga vprašal: »Kaj vam je slabo? Ali se želite spraviti z bogom?« Potepuh: »Kaj se bom spravljal, saj se nisem skregal z njim!« DRUGAČE JE REKEL — Ali je rekel, da me je že poznal, ko sem bila še majhna deklica? — Ne, tega prav za prav ni rekel. — Saj si mi pripovedoval tako. — Ti si me napak razumela. On mi je rekel, da te je poznal, ko je bil še majhen I deček. I V SOLI Katehet: »No, Nežica. kako dolgo sta ostala Adam in Eva v raju?« Nežica: »Do jeseni!« Katehet: »Kako pa prideš na to?« Nežica: »Saj prej niso jabolka zrela ...« , KRIZA JE MINILA 1 — Kako je z mojim možem, gospod dok-j tor, ali je že izven krize? 1 — Da. gospa, davi je umrl! »Jl'TRO«, ponetfeljsfra feSaja Poneöetjrtc, 8. TV. WW Predzadnje (XVU.) fcote v hrv.-siovenski ligi Trije goli in dve točki za Ljubljano Včeraj je Ljubljana za slovo od domačega občinstva zasluženo zmagala nad Splitom — Prvi poraz Gradjans kega, ki ostane še dalje v vodstvu Ljubljana, 7. aprila Današnje predzadnje (XVII.) kolo v hr-vatsko-slovenski ligi obeležujeta dva pomembna dogodka, in sicer prvi poraz Grad-janskega v vsej letošnji ligaški konkurenci in pa prva zmaga Ljubljane v letošnji spomladi. Za splitsko tekmo med Gradjanskim in Hajdukom je bilo mnogo reklame in kakor je videti, ni bila zaman. Kakor edini remis v vsem tekmovanju je Gradjanski danes do živel tudi letošnji edini poraz na vročih »plitskih tleh. Hajduk se je s to zmago krepko zasidral na tretjem mestu in bo najbrže tudi ostal med finalisti. . . O Ljubljani smo včeraj zapisali, da je likvidirana, toda s pristavkom, da s tem ni rečeno, da ne bi hotela enkrat vendarle zmagati. Čeprav ta zmaga ni mogla ničesar več spremeniti, je bila za naše belo-zelene vendarle velikega pomena. Okoli 800 gledalcev je prišlo moštvo za slovo pogledat še danes in ni jir.i bilo žal. To je bila zaslužena zmaga boljšega moštva, to je bila igra, ki jc pokazala, da Ljubljane kljub vsej nesreči v zadnjem tekmovanju skupno s Hrvati še ne bo konec . . . V Zagrebu so imeli dvojni spored in sta obe domači enajstoriei spravili štiri točke. Hašk je tako nedosegljivi finalist z drugega mesta. Concordia pa se bo morala v zadnjem kolu boriti za točki še z Vara-žclinci, če bo hotela dohiteti ali prehiteti LjtiMjana 3:0 (1:0) Split Na igrišču Ljubljane je bila danes »poslovilna« tekma v hrvatsko-slovenski ligi na ljubljanskih tìeh /ned Ljuoljano - in Splitom, ki se je končala z zasluženo zmago domačih. Vreme je bi io solnčno, vendar je veter precej oviral igro in igralce, ker je pač žoga imela svoje muhe. Gledalcev je bilo okrog 800 ki so danes po dolgem času spet enkrat zadovoljni zapustili igrišče. Split se je predstavil v postavi : Duplan-čič, šore Perovič, Jelaska, Zerič, Markovič, Neškovčin, Vidoševič, Prua, Rosic, Domanic. Moštvo splitskih delavcev je prvič nastopilo pri nas in je zapustilo prav simpatičen vtis, čeprav ni pokazalo razen borbenosti velikega nogometnega znanja. Obramba z vratarjem na čelu je najboljši del moštva, krilska vrsta in napad pa sta danes zaigrala bolj slabo, ter tako spravila moštvo celo ob častni zgodltek. Ljubljana je poslala v to igro naslednje: Lindtner, Ceglar, Eertoncelj, šercer, Go-mezel, Boncelj, Presinger, Pupo, Grinta!, Lah, Erber. Domači so danes, posebno v drugem delu igre, pokazali prav dober nogomet in so zmago res nesporno zaslužili. Obramba je bila prav dobra in je nasprotni napad skoraj popolnoma onemogočila. V srednji visti so danes vsi zaigrali kar dobro in Ko je v drugem polčasu igral na nestu srednjega krilca Pupo, je šlo še boljše. V napadu sta bili krili najboljši. I^h je pokazal, da je še zmerom prav dober, Grintalu pa se pozna, čeprav je pred golom še nevaren, da je premalo treniral Moštvo je danes zaigralo z veliko voljo in redko odločnostjo in je zato zaslužilo zmago. KRATEK POTEK Že v prvih minutah igre so domači odločnejši in hitrejši od gostov, tako v 5. min. Grintal lepo predloži Presingerju na krilo m že je žoga v mreži 1:0. Gostje vprizore nekaj nevarnih izletov pred mrežo Lj., teda v napadu nimajo strelca, pa tudi obramba Lj. je na mestu. Domači so pred golom gostov s streli zelo radodarni, toda vratar je njihov najboljši mož, ki de. roparicain pa so omogočili obilen p en. V mnogih lovišč h se opaža izdatno zmanjšanje stanja divjadi. Zato so nekatera društva že sama ukrenila potrebno, dt sc stanje spet popravi Taki sklepi so lepo dokazali, da poznajo člani sami mnoge discipline in pravo razumevanje za dolžnosti pravičnega lovca Nasprotno je urejanje naših lovišč po površina! in po določitv odstrela skoro končano, izvršene so dražbe k- so bile prej oddane po starem lovskem zakonu, po večini so izvedene tudi že arondacije, spojitve ir, izločitve, reguliran je odctrel tam, kjer prvotna določitev ni ustrezala. V tem p;»gledu bo gotovo močno koristil lovski kataster ki ga hoče zveza uvesti za območje svoje banovine- Ko bodo zbrani vsi podati i iz naših lovišč glede kakovosti in staleži divjadi, bo mogla dajati zveza svoje mnonje po enotnem načinu, tako kakor najbolj ustreza smernicam ki si jih postavlja za gojitev lova. Za red in mir v loviščih Zvezna uprava se je glede pobijanja kri-volovstva obračala na vsa oblastva, ki so za >fena stremljenja pokazala polno razumevanje. Pazljivost članov zlasti pa vestna m neustrašeno izvrševanje službenih dolžnosti lovsko nadzornega osebja in pomoč. ki jo lovci pričakujejo od upravnih oblastev. zlasti pa tudi od orožništva, bodo končno uresničili zahtevo po redu in miru, ki naj jo uživajo v svojih loviščih lovci, čuvaji in divjad. Mimo notranjega, ogromnega dela, ki ga je zveza opravljala, je predsednik poročal nadalje, da ni pričakovati kakšnih sprememb glede lovskega zakona in pravilnikov. Zveza stoji na stališči.-, nai bi v glavnem ostalo pri starem, če bi pa prišlo do sprememb, naj bi se izpopolnile le nekatero vrzeli. Na podlagi konkretnih predlogov vseh zvez je osrednja z-\eza v Beogradu sicer izdala predlog, ki pa leži v ministrstvu. Ustreženo bo želji, da bo nrnistrstvo morebitne spremembe predložilo v vpogled zvezam, da bodo imele priliko opozoriti na napake. Predsednik je ugotovil razveseljivo dejstvo, da je preneha! osebni boj. ki je bil v preteklih letih med sadjarji in lovci. V7 pretekli zimi so zajci sicer zarad- višine snega napravili precej škode, na katero so sadjarji opozorili v svojem strokovnem glasilu in v dnevnem časopisju in zaradi nje zahtevali spremembo lovskega zakona Toda lovci iim priznavajo, da so bile nj'hove pritožbe upravičene, ker so zvečine izpolnili svojo dolžnost in zavarovali drevje. Zato se tudi lovci niso branili plačati odškodnino, v kolikor je bila upravičena Letos bi morala poteči zaščita medveda. Važnost tega — kakor pravij< lovci — našega pri rodnega spomenika pa je u videl banski svet, ki je zaščito podaljšal, odstrel pa bo izjemno dovoljen po potTebi. Zaščita ima žal za posledico, oa mora lov-sk sklad plačevati povračilo škode, ki jo medved povzroči, in s tem ?" izčrpavajo skoraj vsi dohodki lovskega sklada. Uprava ostane Zanimivejših statističnih podatkov glede naših lovišč, lovskih kart, prejemkov države in banovine od kart in zakupnin, nadalje podatkov o lovskem skladu, varstvenem osebju in številu uplenjene divjadi predsednik v svojem poročilu ni navajal, ker jih je v »Lovcu« objavil že inšpektor Anton Ši-vic. Prebral pa je poročiih Osrednje zveze iz Beograda, v katerem ta poroča o izvozu divjadi in kož v tujino v letih —39. Iz tega poročila izhaja, da je izvoz prav odličen in da donaša prav mastne izkupičke. Blagajniško poročilo je podal prof. dr. Fran Novak. Poroča' je o zadovoljivem stanju blagajne, na njegov predlog pa je bil soglasno sprejet tudi proračun za bodočo poslovno dobo Na predlog revizorjev, v imenu katerih je govoril g. Viilko Türk, je bila celotnemu odboru izglasovana razreš-nica s pohvalo za pametno vodstvo in umno gospodarjenje Sledile so volitve širšega odbora v katerih so bili za člane in njih namestnike sprejeti v upravo po posameznih včlanjenih društvih predlagani delegati, ožji odbor pa ostane tudi za bodoče dosedanji in bo imenoval tudi delegate za osrednjo zvezo. Za načelnike so bili imenovani dr. Filip Orel, za finančni odsek, nadsvetnik Anton Mladič za pravnega, dr. Stanko Bevk za slovstvenega. inž Cvetko Božič za odsek za lovske izpite nadsvetnik Anton Mladič za upravo »Zelenega križa«, dr. Ivan Tavčar za kinologijo m nadsvetnik Anton Mladič za odsek za kataster Stiri resolucije Na kraju zborovanja so bile sprejete štiri važne resolucije. Prva določa obvezno za vse področje dravske banovine in za vsa v zvezi včlanjena društva da se za dobo enega leta na splošno prepoveduje streljanje srnjadi na brakadah: odstiel srnjadi je dopusten samo s kroglo iz risane cevi in bo vsako ravnanje proti tem predpisom imelo za posledico izključitev za dobo naj- manj enega leta iz vseh lovskih društev v dravski banovini. Druga resolucija priporoča lovskim društvom, naj v svjiem področju ukrenejo potrebno, da b: se čim bolj ohranila in zaščitila tudi divjad n'zkega lova, ki je prav tako trpela zaradi zime. Društva naj krajevnim razmeram primerno izdajo potrebne ukrepe. Tretja pooblašča ožji odbor zveze, naj zaradi razrušitve zavarovalne pogodbe z zavarovainico »Jugo-| slavijo« čim prej ukrene potrebno, da bo-I do člani lovskih društev zavarovani proti nezgodam in proti jamstvu Četrta resolucija" pa ugotavlja, da je dejansko več lov- skih zakupnikov, kakor jih ie prijavljenih in odobrenih cd upravnih oblastev in da sc ti skrivajo kot lovski čuvaj- ali pa gosti. Resolucija nadalje natančno formulira značaj lovskega zakupnika, čuvaja i" gosta ter na'aga d< 1/nost. da se vsakršno skrivanje in zlorabljanje brezobzirno naznani oblastem, krivce pa naj vsa lovska društva kaznujejo vsaj z začasno izključitvijo Vse tc resolucije so zborovalci soglasno sprejeli. Predsednik se jc nate zahvalil za sodelovanje in zaključi! lepo uspe'o zborovanje. 60 letnica ribarskega tofštva Ribici se pritožujejo nad onesnaženjem voda, pa tudi nad neurejenim ribogojstvom Ljubljana, 7. aprila Pri Mikliču so snoči zborovali pod predsedstvom ravnatelja g. Kasta Pustoslemška člani ribarskega društva v Ljubljani. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je vseskozi potekalo v najlepšem soglasju. Zbora so se udeležili tudi banski svet. Lipovšek, rib. referent inž. Jošt in upravnik banovinske ribogojnice inž. Simončič, ki jih je predsednik toplo pozdravil. Za overovatelja zapisnika sta bila imenovana gg. Soklič in čero. Obširno poročilo o društvenem delovanju je podal tajnik Jože Privšek, ki je naglasil, da je članstvo kljub slabim časom celo narastlo in je posvečalo društvu toliko pozornosti, da mu je bilo v najlepšo oporo. Odbor je posvetil posebno pozornost akciji radi onečiščevanja voda, toda vidnejših uspehov se mu ni posrečilo doseči. Glede onečiščevanja voda na področju dravske banovine zbira Zveza ribarskih društev potrebne podatke, dokazno gradivo pa bo predložila banski upravi v končno ureditev. Društvo je lani dobivalo prijave, da so prodajali ribe, v prvi vrsti sulce, v prepovedanem lovnem času, zlasti v gostinskih obratih. Na te nedostatke so bili opozorjeni vsi merodajni činitelji in je verjetno, da ne brez uspeha, ker letos ni bilo novih prijav. V pretekem letu društvo ni prejemalo nobenih običajnih podpor, tudi ne obljubljene banovinske podpore v obliki ribjega zaroda. Z namenom, da bi se med člani razvila družabnost, je društvo priredilo dva izleta v zvezi z lovom v Savi in Lipnici in v revirju svojega dosmrtnega častnega člana g. Mačka v Preserje. Tajnikovemu poročilu so sledila še poročila blagajnika Egona Tanciga, gospo- darja Karla širclja in revizorja Jožeta Kopača. Na predlog slednjega je bila celotnemu odboru izglasovana razrešnica. Članarina je bila določena v znesku 50 din. Od tega odparle za Vestnik 25 din, 5 din pa za Zvezo. Pri volitvah so bili z vzklikom izvoljeni: za predsednika Rasto Pustoslem-šek, za podpredsednika Ivo Bogataj, v odbor pa dr. Janko Lokar, dr. Mirko Božič, dr. Jakša, Mavr. Mayer, Kopač, Koritnik, šircelj, Petrič, dr. švajgar, Tancig, Vičič, Tekavc in Privšek. Za delegate na občnem zboru Zveze, ki bo letos v Ljubljani, so bili določeni čepon, Vičič, Dolak, Mayer, Petrič, dr. švajgar, dr. Jakša, Kavčič, Mi-klič, Jurjevec, Poženel, šircelj H., Podbre-gar, Serše, Gamberger, šircelj K., Maček, dr. Lokar, Ješe, Koritnik, Kopač, Serianc, červ, Zadel, Kostanjevec in Soklič. Med slučajnostmi so zborovalci posebno priporočali odboru naj kakor doslej neumorno posveča največjo pažnjo prav one-čiščanju voda in to ne le zaradi ribarskih, ampak tudi zaradi gospodarskih in tujsko-prometnih interesov. O podobnih potrebah so se zborovalci še podrobnejše pogovorili v temeljitem razgovoru, v katerem so na-glašali tudi potrebo po smotrnejšem ribo-gojstvu za nekatere vrste športnih rib. To bi bilo potrebno še posebno po prestani ostri zimi, ko so marsikateri potoki zamrznili celo do dna in uničili velike množine rib. Zaradi te zime je nastala velika škoda, zato bi naj ribiči letos primerno omejili lovljenje rib v onih potokih, ki so bili čisto zamrznjeni. Na kraju zborovanja je predsednik razglasil, da je bil ta občni zbor 60. in da bo društvo svojo šest-desetletnico na primeren način proslavilo tekom tega leta. Zbor Hubadove pevske župe Lepa počastitev 70-letnice dr. Antona šviglja Ljubljana, 7. aprila Danes dopoldne je v Hubadovi dvorani Glasbene Matice polagala račune o preteklem poslovnem letu uprava Hubadove žu-pe. Posebni poudarek letošnjemu občnemu zboru je dajalo to, da dolgoletni predsednik župe dr. Anton švigelj proslavlja letos svojo 70-letnico. Na zborovanje je poslalo svoje delegate 21 včlanjenih društev (vseh včlanjenih društev je 36). Iz Beograda se je pripeljal kot zastopnik JPS g. Kačanski, Ipavčeva župa pa je tudi letos poslala kot svojega zastopnika g. Mordeja. Pevsko društvo »Soče« je zastopal dr. Ražem. Predsednik dr. švigelj je toplo pozdravil vse zastopnike in delegate, posebno g. Ka-čanskega, katerega navzočnost je bil pač najboljši dokaz za poglobitev stikov med Ljubljano in Beogradom. Naglasil je nujno potrebo, naj bi se ljubljanski zbori končno že pogovorili med sabo, kako bi se uresničil vsaj en skupni letni nastop vseh zborov. Posamezni zbori sicer lepo delujejo v plemenitem tekmovanju za čim boljši napredek, nikoli se pa ne morejo vsi zbori najti na vsaj enem skupnem koncertu, kjer bi peli stare pesmi v novi prireditvi. Za naprej naj bi veljal nekoliko izpremenjen Prešernov izrek: »Ločitve ne, združitve zdaj so časi!« O podrobnem delu uprave je poročal župni tajnik g. Grčar. Našel je nastope posameznih zborov, omenil nekaj skupnih nastopov pri nas doma in drugod ter z zadovoljstvom ugotovil, da je ljubljansko občinstvo v zadnjem času začelo zopet polniti koncertne dvorane in pevske prireditve. Poudaril je, kakšnega izrednega nacionalnega pomena je pesem, saj je v dolgih stoletjih našega robstva pesem bila najmočnejši činitelj naše narodne zavednosti. »Kdor poje, zlo ne misli«, pravi naš narod. Poročilo o stanju blagajne je podal pre- gledno dolgoletni požrtvovalni blagajnik g. Kari Lasbal.er. Natančneje je poročal o nastopih župe pevovodja g. Venturini, ki je moral ugotoviti, da žal tudi v preteklem letu ni bilo večjih skupnih nastopov. Nekoč je nastopalo po 300 do 500 pevcev, danes pa komaj 30, največ 50 in še tu primanjkuje tenorjev. Kljub temu je v Ljubljani nič manj ko 16 pevskih zborov! Povsod se danes zahteva petje. Ko je nastopil v Sofiji Trboveljski slavček, je kralj Boils dejal, da je ta napravil s svojimi pevskimi nastopi za bolgarsko-jugo-sovansko zbližanje mnogo več kot vsi diplomati. Pri nas je preko deset tisoč intelektualcev, muzikalno nadarjenih ljudi, ki danes stojijo ob strani, kar je posebno za nas Slovence zelo žalosten pojav. Le redki so učitelji, ki sodelujejo pri pevskih zborih. Posebno bi bilo želeti, da bi prišlo do pravilnega sodelovanja z Akademskim pevskim zborom. G. Kačanski je s toplimi besedami spomnil 70-letnice predsednika dr. šviglja in mu sporočil, da ga je uprava JPS izvolila za svojega častnega člana. Tajnik g. Grčar je nato izročil dr. šviglju lepo diplomo z odlikovanjem, g. Kačanski pa zlato plaketo. Zborovalci so z burnim ploskanjem izražali svojemu predsedniku globoke simpatije in hvaležnost za njegovo nesebično in plodno delo na polju pevske kulture. Svoje čestitke in pozdrave predsedniku in zboroval-cem je izrekel tudi delegat Ipavčeve župe. Pri volitvah je bil soglasno sprejet predlog, naj ostane še za naprej dosedanja uprava s predsednikom dr. švigljem. Kot program za novo poslovno leto je dr. švigelj položil na srca zborovalcev, naj pojejo ne samo slovenske, marveč enako tudi hrvatske in srbske pesmi. Jugoslovanska pesem in z njo naše lepe skladbe — to naj bo naš bodoči program! Boljše prejemke in nova poslopja si predvsem želijo naši poštni uradniki Ljubljana, 7. aprila. Ko je sezona občnih zborov na višku, so se danes popoldne zbrali tudi pripadniki sekcije Združenja uradnikov poštno-telegrafske stroke na svoji osmi redni letni skupščini. V imenu uprave je predsednik sekcije g. Nejče šturm pozdravil udeležence, ki so do kraja napolnili salon kolodvorske restavracije. Poročilo tajnika g. Ferda Nadraga obširno navaja uspešno delo in prizadevanje uprave v preteklem letu za stanovske pravice. Seveda pa uprava ni mogla v gmotnem pogledu doseči preveč uspehov. Gmotno stanje poštt ega osebja je precej slabo, zlasti še spričo izjemnih, burnih razmer na svetu. Organizacija je storila vse, da pribori uradništvu dostojen eksistenčni minimum v soglasju s tozadevnim akcijskim odborom vseh stanovskih organizacij državnih in samoupravnih uslužbencev. Poleg slabega gmotnega položaja tare poštno-telegrafsko osebje tudi preobremenjenost v službi. Treba bi bilo temeljite reorganizacije službe in delovnih moči s polnim ozirom na službene interese. Po večletnem, skoraj popolnem zastoju je bilo število napredovanj v preteklem letu zadovoljivo, izvzemši za uradnike po paragrafu 45/1, katerih napredovanje je bilo ovirano zaradi nezadostnega števila mest po proračunu. Uprava pa mora z nezado- je bil dober. Socialni sklad sekcije je pričel poslovati 1. julija 1939. Namen socialnega sklada je, da povrne članom škodo, ki so jo uti peli zaradi sprejema falzifikatov in da prispeva v težjih primerih za zdravljenje. Blagajniško poročilo gdč. Ide Jelov-škove izkazuje zadovoljivo bilanco in točnost poslovanja. Pri volitvah je bilo soglasno izvoljena stara uprava s predsednikom Šturmom na čelu. Po volitvah članov za kongies je bila prečitana resolucija z naslednjimi postavkami: Takojšnje zvišanje prejemkov vsem državnim uslužbencem v skladu z naraščajočo draginjo; vrnitev draginjske doklade poročenim uslužbenkam in rodbinske doklade za žene: ukinjen je § 76. uradniškega zakon?- in odobritev zveze organizacij državnih uslužbencev; pravico prisostvovanja delegatov združenja na sejah sveta PTT; povečanje števila esebja in sprejem v službo potom r zpisa; avtomatsko napredovanje; ukinjen je numeri clausi; brezplačen dopust za čas službe v ki dim; prevedbo vseh dnevničarjev, zvaničnikov in nadni- čarjev z uradniško kvalifikacijo na odgovarjajoča zvanja in priznanje dnevničar-ske službe v pokojnino in napredovanje; posebne doklade pa osebje Ptt. v prometni službi: povečanje nagrad za nočno službo; povečanje dnevnic za ambulančno osebje; sprejem pravilnika o delovnem času in ho-noriranje nadur; povečanje kreditov za dnevnice za začasna nadomestovanja in njih ločitev od kreditov za kontrolo pošt; zvišanje prejemkov dnevničarjev po stopnjah, določenih v pravilniku; odpravo ku-luka; povečanje dotacije poštne hranilnice za zdravstveni fond združenja; večjo samostojnost tehnične službe v materialnem in osebnem pogledu. Mladi mož je poljubil mlado dekle. Njena mati ju je zasačila in zavpita: ^Gospod! Poljubili ste mojo hčer! Ali mi imate kaj povedati?« Seveda.« je odgovoril mladi mož. ? Kaj ?« »Da pazite bolje na svojo hčer!« !©ne«lellska križanka BESEDE POMENIJO Vodoravno: 1. evropska država, 9. mesto v Arabiji, 10. vrata, 11. resnično, 13. tvorba iz kazalnega zaimka, ki pomeni malovredneža, 14. on v nemščini, 15. sorodnik, 17. ob v nemščini, 18. konzonant. 19. usedlina v srbohrvaščini, 21. železna ruda, 23. siromašen, 25. osebni zaimek. 27. apetit, tudi vrsta sporta, 28. kratica za starejšega, 29. majhen. 31. poslanca, 32. beseda v molitvi, 34. ta v srbohi-vaščini, 35. oblika države. Navpično: 1. del turške hiše, 2. potzor-nica, 3. gradbeni material, 4. kakor 17. vodoravno, 5. kratica za delniško družbo, 6. oblika moškega krstnega imena, 7. vse-učiliško mesto v Nemčiji, 8. del cirkusa, 12. mesto na Koroškem, 15. posledica snežnega viharja, 16. pomanjševalna oblika moškega krstnega imena, 19. del proge, 20. alkoholna pijača, 22. nadležna žuželka, 24. hlev, 26. ime v nemščini, 28. ovijalka, 30. estetskega izgleda, 31. vsi v srbohrvaščini, 33. medmet. 34. pijača, starih Slovanov. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno; Babilonec, dan, din, bes. kap, on, bod, ka. bogat, Abel, remi lesen, ah, naj, Ra, šum, san, dim, ded, rogovilež. Navpično; Aden, bas, in, od, nik, enak, bogataš, bog. Parižan, holen, Darej, bel, ten. saj', nudo, Rade, mig, sel, mo. di. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba dele Karei Korošec, Linhartova 14, Ljubljana; Zvo-nimir Kruljc, Celje. Krekova 10, in Franc Vehar, Vipava 132. Italija. KlIŠEJE ENO VECBAtVNE JUGOG&AEIKA SV PETKA MASIP Z3 f Doživela je nenadoma v svojem dvajsetem letu naša ljuba ANICA OVE DIJAKINJA Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek 9. t. m. zjutraj na domačem pokopališču v Semiču. Ohranimo jo v lepem spominu. Stranska vas 6. DRUŽINA IN SORODSTVO ril Umrl je v soboto, dne 6. aprila 1940 gospod ing. Petrič višji tehnični svetnik in šef terenske tehn. sekcije za regulacijo Ljubljanice kralj, banske uprave Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 8. aprila 1940, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče lt Sv. Križu. Zvestemu tovarišu bomo ohranili blag spomin. Ljubljana, dne 7. aprila 1940. Tehnični oddelek kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Mestni pogrebni zavod Oblina Liub'jana » -.v/Ji-*'...-;:"'■ - ■ ■£':'/ V.;. . voljstvom ugotoviti, da še vedno ni popravljena krivica vsem našim zvaničnicam, ki so vstopile v poštno službo s polno kvalifikacijo za uradnike po paragrafu 45/1 UZ in so tudi ves čas dejansko opravljale uradniško službo, a še danes, po več kakor desetih letih službe niso dosegle ustreza jočega uradniškega zvanja. 22 takih uradnic še vedno čaka na svojo pravico. Direkcija pošte v Ljubljani je prispevala v teku zadnjih 14 let približno 250 milijonov dinarjev čistega dohodka v osrednji proračun. Zaradi tega bi lahko upravičeno pričakovali, da bi bila deležna tudi enakih investicij. Toda od zedinjenja se ni zgradilo v Sloveniji nobeno novo poštno poslopje, kljub temu, da je večina državnih pošt nameščena v zasebnih poslopjih. Prvo moderno poslopje bo dobila pošta Kranj. Delo se je že pričelo. Maloštevilne lastne zgradbe so največkrat neprimerne in pretesne. Najemnine v zasebnih poslopjih znašajo več kakor obrestovanje in amortizacija investicij za nova poslopja. Samo za pošto v Murski Soboti je plačala poštna uprava že « več ko 600.000 din najemnine, medtem ko )^ poslopje vredno 200.000 din. Zelo pereče je zlasti vprašanje poštnih prostorov v Ljubljani, ki so zelo pomanjkljivi in pretesni. Obisk okrevališč na Pohorju, v Kaštel-LuV-šiču in Vrnjački Banji v glavni sezoni Po dolgi in mukepolni bolezni je preminul gospod Ing* Petrič Ivan višji tehn. svetnik in šef terenske tehn. sekcije za regulacijo Ljubljanice kralj, banske uprave dne 6. t. m., previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 8. aprila 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 7. aprila 1940. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice kralj, banske uprave •i- f, - -Ureju3e p^ ftagljen. - Maia » konzorcU »Jutra« Sunto Vùant. - Za Narodno tisto™ d. d. kot tfekarnaria Fran Jeran. - Za to.er.tm del ie odgovoren Alojz Novak. _ V* * üu*»*