Številka 313 Trst v sredo 14. novembra i908. Tečaj XXXI. 'JST IiiHtja Bs,-ri daa i■ i t-.'11**! 's i-nsiftDi '.r i. »li v'-- -ni1 «a. sil iliirs*:. »n;i':rc -ievlJkc s«p pc 3 cifi (fi motink) tiOjp":-. 4 .1 akarnnh v Tt-lu iti \.>«>lic;, Ljubljani. Gorici, ■ai'.," ^t. Vetrn. Nr.bieiirv I uciji. T.-imisu, AjdorSČiM. Postni. Doriibers-u, Se Uranu itd. » r«e urlaše. jniunaio vo vraiab ifcirnke 73 mm, visokt , ir.uu: rt» trgovinske "Ortst oglase« po >t«t.; z i. osmrtnic*:. ah vrle. pcslfirico. ortfcF* <':ru..rr.:h ir.voravi .JSdinoftU*. Slazilo Qr;htičn8qa društva „Edinost" za Primorsko V edinosti fe mod! 3« AročnArjfc a na. na. la vse leto .14 K. pol ieta 12 K. 3 ;eB0ce 6 K. — Na a&roćbe brez dopoaiane caročaino ->e uprava ne ozira Vsi dopisi nai se pošiljajo na uredništvo list*. Nefrankovaiia pibma so ne Bprejemajo in rokopisi f,o ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UlOiDNIŽlVO: al« Ulorglo G a lat ti 18. (Narodni doa>. L?dftjfttelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La^liU ronsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsoroija .i^ia ..Edinost'' v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5t. IS. P^StEo-hranilnićui račun St. S-Il.tt.V2. ^ccc . TEUSFOa čtav. 1X67. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK 4< Karel Haviiček buditelj češkega naroda. \ | «'t«lesetletnici njegove smrti. — Napisal Fran j o K vec. IV. Havh'ček je ti mrl predčasno vsled trplje-ii'a proguaostva. V tem je sodita sodobnikov « nomiselna. Poginil je. mučen leta in leta se -lezno pestjo močnejšega protivnika, ki ni oznal ne velikodušnost i, ne usmiljenja. Zaslužuje zato polnim pravom naziv mučenca. Med zločini, ki jih jje zakrivil Dunaj nad češkim narodom, jih je malo, ki bi vzbujali v srcu češkega ljudstva takšno nepozabno ni neizbrisno ogorčenje, kakor ta krivica, da je pripravila narod češki ob najboljšega njegovega političnega učitelja, ob znamenitega pesnika, ob na energičnoj šega [in najneustraše nej šega moža ravno v letih, ko bi ga bil jegov narod najbolj potreboval. Ce^ki zgodovinarji dokazujejo celo, da je bil Haviiček •oslan v izgnanstvo tudi vsled nagovarjanja •iših cerkvenih dostojanstvenikov. Vsekakor Tint absolutizem, ki ga je bičal se škorpijoni -voje satire žalostno zaslugo njegevi zgodrji smrti. Padel je kakor vitez luči! Tragika njegove smrti je bila, da je nastopila poprej, preden je mogel uzreti usvit svobode ter se veseliti nad plodovi svojega dela. Cui-ral je razočaran in raztrpoen in morda se mu je zdela brezkoristr.a žrtev življenja, ki ti je doprinesel za svoj narod. Sa»u> štiri leta še in bil bi videl razvaline absolutizma, 'ioto politično probujenje, narod znDva uvr-en v redove in nero delovanje vseh dušev-ih sil. Bil bi v tesn mladostnem vzbujenju _t sestdesetili gledal plodove svojefa lastnega iela. I»il bi na^el dedščine svojega truda v mladem pokolenju, v generaciji Nerudovi in Malkovi, ki je stepala ^o njegovih stopinjah t r ravno tako proganjala prazn* brezdehu i odoljubje in se stavila proti fevdalnemu ni-zadnjaštvu. Bil bi morda zabracil o sodnem u pohodu j -ke politike pod plašč plemstva in konser-< vativnili državnopravni ko v, aH bi bil vsaj ustvaril p roti težje v mogočni demokratični struji. Ko je Kav liček umiral, ni slutil, da ira osvobojenja ni daleč ali danes ve eška javnost, da njegovo mučeništvo ni bilo brezplodno. Bil je svojemu narodu \ izgled velikega političnega karakterja, vzor za vse čase in pokolenja. Kakor zvezda idealnega lieroizma žari njegovo ime nad močvirjem malenkostnega in dobičkarskega politikarstva in fraza-■^t-ga rodoljubja. Hriksen spominja znova vsako pokolenje, kako koristna je bila ta ve-.k,. žrtev. Nfcu Havličkom so se vsaj do neke mere izpolnile besede nagega pesnika _ „Jaz že v gomili črni bom počival, in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj !** Prapor, ki je padel iz obnemoglih rok urednika „Slovana", so vzdignili njegovi nasledniki ter ga ponesli dalje, da-si niso bile to vedno prave roke, ki so se potegovale za njegov prapor. Haviiček je ^izhodišče češkega i političnega mišljenja, ali treba takoj dodati : j izhodišče za napredno in demokratično smer j češke politike. Nimajo torej pravice da bi se i sklicevali na Havh'čka ti, ki niso v resnici j napredni in demokratični. Seveda bi bilo j tudi smešno prepirati se o tem, kateri današ- ! njih strank bi Haviiček pripadal, ako bi še danes živel ? ! Kakor rečeno : on je bil izhodiščem češkega političnega mišljenja, kar znači, da so v njem počivali zarodki vseh poznejših smeri in strank. Vsaka najde v njem nekaj iz svojega programa: ali program ni ene njih se ne more popolnoma kriti s programom H avl ič ko v i m iz tega navadnega vzroka, ker danes ne pišemo leto 1848, ampak Marsikaj, asr: je bilo takrat še važna politična zahteva, je danes že uresničeno : drugi postulati fiavličkovi (n. pr. držav- ; nopra- ni program, sa?nostalnost dežel krone sv. Vaclava, prednost Čehov pred K^emci na, Češkem i. dr.) so bili tekom časa odrinjeni j v ozadje, ali pa se je pokazala nemožnost. njih izpolnitve. Haviiček ni mogc! predvidjati bodočih dogodkov, posebno najvažnejšega njih : Graditev nemške svetovne ve 1 e m o č i! In zato stavi svej program na popolnoma drug temelj, nogo so današnji. Ali ostaja vzornim češkim politikom 1. 1848, ustvariteljem in mojstrom eeške politike v dobi, ko je bila češka politika po burjali dogodkov na mali vzbujena iz svoje idilične dremote. V tem je glavni njegov pomen. Slo je takrat za to, da bi mahom, v nekoliko tednih, bila narodu, za katerega so doslej mislili samo učenjaki in pesniki, in ki je, v kolikor je živel, živel samo literarno, dana politična - samozavest in politični cilj ! In da bi se za ta cilj delovalo energično in hitro in da bi se kar najbolj izkoriščalo situacijo, ki je prizadejala težko krizo avstrijski monarhiji- Ta kriza je bila povzročena po boju liberalizma se staroavstrijskim absolutizmom in je izvrhovatila v revolucijo dunajsko in madžarsko. Haviiček je bil med njimi, ki so dobro u meli, da Cehom mora iti v tem boju v prvi vrsti za utrditev narodnosti. Pred vsem je trebalo, da češki narod iz brezbarvne mase frazastih domoljubov, postane pravi politični samozavesten narod. Zato stavlja Haviiček na čelo svojega programa zavarovanje narodnosti in njenega jezika in zato njegov bolj ne velja samo dunajskim vladam, ampak tudi liberalnim. Nemcem, kakor hitro je spoznal, kako oni in Madžari imajo malo ob žiro v do narodnih teženj Slovanov. Njegovo realno mišljenje po-? litično ni dopustilo, da bi gnal češko ljudstvo , v radikalen boj proti Avstriji in dinastiji zmagovalcev podbelogorskih, kajti dobro je občutil nevarnost velikonemške mišlenke in si domneval, da ob danih okolnosti je eksistenca češkega naroda v okvirju Avstrije primeroma še najbolje zavarovana. Ni verjel v uspeh oborožene revolucije in dogodki, posebno potlačitev madžarske revolucije, so mu nudili dosti pouka. (Pride še) Otvorjenje hrvatskega sabora. Kritičen dan prve vrste Kdor je čital zadnjih par tednov v na-; sem listu redne dopise iz Zagreba, čul je refren, kako da vsa hrvatska javnost nestrpno, s koprnenjem pričakuje otvorjenja hrvatskega sabora, da se v tem zboru — ki je prvikrat i zopet čez dolgo časa trpljenja pristnim izrazom narodove volje — zaprične delo za reforme, ki naj sanirajo krvave rane, vsekane Hrvatski po krutem Khuenovem zistemu, in ki naj vspostavijo stanje svobode, zakonitosti in pravega ustavnega življenja. Že prvi hip po padu Khuenovem, ko je odnehal glavni kruti pritisk, je kar odleglo hrvatski javnosti in je tem intenzivneje občutila, kolika dobrota bi bilo še le uživanje državljanske svobode 1 in vsem enake zaščite zakona v polni meri. K teiuu je prišlo še, da je vse vedenje sedanje vlade in večine v budimpeštanski zbornici kazalo na to, da so Madjari res začeli mi-S sliti na to, da lojalno in v medsebojnem spo-razumljenju uredijo svoje razmerje do Hr-I vatske. Te povekšane nade v bližnjo boljšo bodočnost so še bolj vekšale nestrpnost in hrepenenje. Ali v čašo veselih nad so začele kapati kaplje vznemirjenja, ker se je z otvorjenjem odlašalo in odlašalo, ki je prehajalo že v črni pesimizem in celo v mračno resignacijo. Potem pa so začele prihajati v svet črne grožnje črnih — „čistih ', ki so napovedovali za ! prvo sejo krvavo maščevanje nad predsedni-; kom sabora, d.rom Medakovieem, ter kata-! strofo za hrvatsko-srbsko koalicijo že v otvo-j ritveni seji sabora. In temu bi sledilo, kar bi hotel voditelj „čistih*' in zaveznik vseh so-, vražnikov Hrvatstvu in Slovanstvu v obče : i navstal bi kaos, a iz njega bi se dvignil j zopet obnovljen Khuenov režim nad narod | hrvatski ! Da so imeli „čisti"4 res take tolovajske J in izdajalske namene in načrte, temu priča i že dejstvo, da je neki kolovodja „čistih"4 glasno pozival množico, naj naslednjega dne z noži udro v sabor. Črne namere „čistih" so tudi jasno razvidne iz proglasa, ki so ga „čisti"' izdali v nedeljo, pred otvorjenjem sabora. Politični in narodni boji poganjajo najrazličnejih izbruhov strasti in jeze, ali, kar so se tu „čisti" drznili govoriti narodu, je tako goropadno, da človeku zaostaja pero, ko hoče to prepisovati. Literatura političnih bojev vsebuje menda le malo sličnoga. Z naj-drznejimi lažmi in klevetami — tako se trdi, da hoče hrvatsko-srbska koalicija ustvariti iz Hrvatske Veliko M a d j a r s k o in Veliko Srbijo — so skušali „čisti" narod zavesti v nasilja in nezakonitosti, da bi za-plapolal plamen, ki bi požgal prve nežne kali svobode in ob katerem bi potem vodja čistih pekel svoje privatne klobasice, kakor je znal tudi iz Khuenovega režima. Proglas čistih je — kakor rečeno — kar očitno klical množice na nasilje, češ : R a z b i j m o silo z našo s i 1 o ! B o d i m o pripravljeni, da na dani znak u sta nemo kakor e n m o ž, k e r H r v a t s k a j e v n e v a r-| n o s t i. Tako so čisti haranguirali narod in zavajali na nasilja, da bi zabadal nož nesreče v svoje lastno meso. Umevno je torej, da je vladalo v Zagrebu največe razburjenje in da je rodoljubno občinstvo pričakovalo ponedeljka, otvorjenja sabora.... In ta ponedeljek je prinesel za rodoljubno javnost radostnj presenečenje, za hrvatsko-srbsko koalicijo velik vspeh, a za „čiste" najliuji udarec, ki so ga doživeli doslej i — pokazalo se je namreč, da hujskajoča beseda teh brezvestnih demagogov je po velikem delu izgubila svojo sugestivno moč na mase in da bobneče fraze „čistih" ni daleko nimajo več tistega mamilnega vpliva na ljudstvo, kakor so ga imele nekdaj. „< isti" so to pot visoko precenjevali svojo moč in to jim je prineslo hud poraz. Vse meščanstvo, vsi sloji — od delavca do socijalista, do bogatega meščana in iuteli-genta — so bili v ponedeljek v Zagrebu po konci, da preprečijo črne nakane „čistih", teh agentov neslovanskega tujinstva, da preprečijo vsaki atentat na osebe pravih zastopnikov naroda. Hrvatsko-srbska koalicija je ob divno discipliniranem sodelovanju socijalne demokracije sijajno odbila prvi I n a v a 1 „čistih": na ulici! „Cisti-4 so i bili popolnoma obnemogli, Še sijaj noje je bil | odbit drugi naskok : v zbornici. Glasila in govorniki „čistih" so žugali že | tedne se svojo osveto nad predsednikom sa-j bora, d.rom Medakovieem, da si moral misliti, da bosta padala ogenj in žveplo, ako ; Medaković ne da zadoščenja, ako ne prekliče svojih besed o „čistih"4, ako jim ne povrne „časti". Jn predsednik je res podal izjavo, ali nič ni preklical, ampak možko je ostal pri tem, kar je rekel v Pešti v zasebnem • razgovoru. Sledil ie viharen aplavz v zbornici, ovacije hrvatsko-srbski koaliciji z galerije doli, sipanje cvetja n a p rediš e d n i k a M e d a k o v i e a in naliv najsrdi-! tejili vsklikov proti „čistim" in proti njiho-j veniu Franku ! A poleg tega razjarjena mno-, žica na trgu, da nastopi proti „čistim", ako bi hoteli ovirati delo sabora. To je napravilo j poraz „čistih" popolnim. Pod utisom dogod-j kov na ulici, te impozantne reakcije ogromne [Večine javnega mnenja proti izdajalskemu j fcCoric:»jU čistih, in pod utisom silnih pojavov | v zbornici, se je dvignil dr. Frank, da poda : izjavo, ki je bila zadnji žebelj za blamažo : „čistih". On, ki ga je samo maščevanje in i ki je nedosežen aranžer nasilstev, je podal i malodušno izjavo v imenu „Star če viceve Iir-| vatske stranke"4 — ki da je bila vedno zno-; šljiva (kaka drzna laž !) —, da noče tirati : do skrajnega ter da smatra spor z d.rom j Medakovičem rešenim. To je bil moment, ki ga je izborno karakterizira! poslanec dr. Kras oje vi ć z vsklikom : Tresle so se i g o r e in rodila se je miš! V tem je udarec za „čiste", da so do-i godki ob otvorjenju sabora pokazali hrs atsk PODLISTEK. poj prvi - koš,.., S;:-.»] Drago šiomac. Zastrupiti se ? Huj — to pa že ne, da i poginil kakor podgana. Jaz sem pa zelo ičutljiv — izlasti v srednjem delu svojega lesa. Kdor je pil strupa, pričakovati mora ozna zvijanja in bolečine po — trebuhu. Skočiti v vodo ? — Hm — da bi znal plavati ! Pa tudi nisem bil nikdar prija-! ceij vode, in ob robu svojega življenja - .o cm sklepati ni kakega znanja ž njo, še najmanje pa pobratimstva. Vstreliti se ? No pa — pa, ko bi bil j . -a- dober strelec, a tako ? Sicer sem bil1 •t I >]ai. toda malo prida na streljanju — —- . z s~m zadel vedno dobro vsak: „Fehler*4. In če nisem takrat pomeril prav na papir-1 nate vojake, še manj pa sedaj v lastno —j živo meso. Žile na roki prerezati ? Fej, mesar pa i Tudi aissiii in če vidim le malo kapljo krvi. j mi prih?ja slabo. Spustiti se s kake višine in se ubiti ? 'Planiti pod brzovlak ? — S tem ni nič. -laz ! hočem svoje koščice prinesti cele pred ljubega Koga. Sramoval bi se tudi, ko bi se ; svetniki norčevali z menoj ter mi klicali: i krulec-šepec ! In da bi morda še moral no-i siti posamične dele svojega telesa v kaki nosni rutici tja gori pred nebeška vrata ! Ne ! Korle — samo prtljage ne jenilji na to daljno pot ! Kako naj .končam torej ? Korle — ' Korle : pamet je boljši nego žamet! Počakaj, morda iznajde kedo pameten samomor — saj smo v stoletju - iznajdeb. Bodi, hočem živeti — živeti — ljubiti in vživati, vživati svetne sladkosti, s polnimi — dolgimi požirki — ter "čakati. — — — Ej „košek" moj, prijatelja sva, prijatelja. Ljubim te tako udano, zvesto, kakor ljubi zvesti mož svojo boljšo polovico. Ravno tako sem zaljubljen va-te kakor je bil prijatelj Pino v lepo Marico tam gori na Kranjskem, kateri je, ko je prihajal k njej, vedno donašal v lončku -- medu! Jn to samo za to, da so bili poljubi bolj — medeni. Pino — Pino, tvoja glavica je zlata vredna !-- Tako sem prišel do prvega svojega „koiia Ne obžaljujem, da ga moram imeti. — Smejem se samemu sebi, da sem bil tako grozno zabit, da nisem izprevidel prej, da jaz in Eda nisva za — eno dušo in dve telesi. In zaključiti sem hotel svoje drago življenje — ha — ha ! Ljudje božji — ko boste imeli take muhe tudi vi — pomislite : ljubi se samo enkrat — a živimo tudi prvič in zadnjič. Pamet — pamet ! — • Tam na promenadi se šetajo, mlada dekleta. Hihitajo, srčkano se smehljajo — in koketno privzdigajo krilca. Pogledi švigajo na mimoidoče gospode ter prižigajo mogočne plamene lepe — ljubezni. — Prijateljici si pripovedujeta o onih — koših, ki sta jih že delili. Smejeta se onim odlikovancem, a za njima stopa ponosno in resno gospa — Bodočnost. — — . Ona stopa resno — počasi — zaini- | šljeno — enakomerno, saj ima dovolj časa, ' da pride do svojega cilja. Sliši govorice pri- | jateljic, čuje niih smeh in norčevanje in si , misli pri tem po svoje: „Draginja pride, j draginja, dekleta — vse se podražuje — in j „koši" bodo. prisezatn, kmalu prav dragi". — In koncu ulice zavija gospa Bodočnost — gori v stanovanje k stari — devici (ZvrSetek.) j Stran II 3>EDINOST« št. 31ii V sredo, dne 14. novembra 1 D0«» javnosti, da najsigurneja taktika proti čistim je: ne se jih bati! Dr. Frank je bil tako temeljito kuriran, da je sam predlagal oni isti Frank, ki je grozil, da prepreči vsako delovanje sabora, ako ne dobi zadoščenja — naj bo prihodnja seja že prihodnjega dne, da se delo sabora p o v -s p e š i !! Ta nepričakovani nastop Franka invol-vira velikanski vspeli novega kurza na Hrvatskem. A mi ne moremo drugače, nego da posebno povdarimo veliko zaslugo socijalnih demokratov, ki so se popolnoma solidarizirali z narodom, ki se bori za svojo ustavno svobodo. V svojih proglasih so socijalni demokratje najostrejimi izrazi obsojali narodno i z -d a j s t v o rč i s t i h'* in so vsklikali : rŽ i-v e 1 a p r a v a n a roda!" Socijalna demokracija hrvatska daja sijajen izgled : kako se more tudi v okvirju socijalne demokracije sodelovati z drugimi poštenimi strankami za bodočnost in srečo naroda! Hrvatski sabor. (Brz. poročilo). ZAtfREB 13. Tudi današnja seja sabora je kakor včerajšnja pričela precej vihamo. Koalicijski poslanci so bili ob njih vstopu v dvorano od natlačeno polne galerije viharno pozdravljeni. Posl. Elegovič (Starčevićanec) je zaklical: ..To je le plačana pohvala ! Galerije so plačane od koalicije !" Ta opazka je izzvala na strani koalicije živahno ogorčenje. Vnel so je hud prepir med resolucijonaši in pristaši S tarče vir eve stranke. Členi bivše narodne stranke so bili tudi danes jkakor včeraj popolnoma pasivni. Predsednik Medaković je prepirajočim se poslancem ponovno zaklical. naj varujejo čast zbornice. Posl. Elegovič je zaklical: „Zvedel sem. da sta včeraj dva člena koalicije dobila 120 vstopnic na galerijo za pristaše koalicijske stranke. Nato je nastal velik vrišč. Posl. Vlahovič (Starčevičanec) je prosil predsednika, naj hrani njegovo stranko bred insulti galerije. Med posl. Magdičem in Elegovičem je nastal iz doslej neznanih vzrokov hud prepir, tako da bi bilo kmalo prišlo do dejanskega spopada. Tekom prepira sta si poslanca zuiirjala z besedami lopov, kuj on, slepar, izdajalec naroda. Čitanju došlih vlog s ' sledile interpelacije. Nastal je tak hrup, da ni nihče mogel predsednika razumeti, nakar je isti ob 11. in pol uri suspendiral sejo. — A\sirijska poslanska zbornica, (Brz. poročilo.) DUNAJ 11», Na današnji seji je zbornica pričela specijalno debato o volilni reformi ter razpravljala prvo skupino, ki obsega člena 1 in 2 zakona o državnem zastopstvu, poslednji člen do odstavka t>, ki določa število mandatov za posamične (dežele. Posl. Choc, Star-zvnski in Bartoli so utemeljevali svoje mino-ritetne predloge. Posl. Bartoli je v daljšem govoru zagovarjal ustanovitev italijanskega mandatu za Zader. Posl. dr. Sobotka je polemiziral proti predlogi o volilni reformi ter se potegoval za odpravo gospodske zbornice. Posl. Micliejda je izjavil, da bodo slovanske strank" glasovale za volilno refjrmo v nadi, da pomagajo do saniranja razmer v tem parlamentu in torej za okrepljenje države. Posl. dr. Straucher je govoril o predlogi z židovsko narodnega stališča. Posl. Biankini je govoril najprej hrvatsko, potem je v nemškem jeziku izjavil, tla se dalmatinskim poslancem vkljub najvećemu prizadevanju ni posrečilo, d a bi se bilo dalmatinske mandate pomnožilo: sedaj pa zahteva posl. Bartoli. n j se te mandate pomnoži v prilog Italijanom. Govornik se je skliceval na izvajanja posl. I v če vi č a. ki j»> nepobitno dokazal, da bi bil italijanski mandat v Zadru kričeča krivica. Celo vlada, ki je bila vedno Italijanom naklonjena (Živahen prigovor pri Italijanih) je morala priznati krivičnost te zahteve. Mino-ritetni predlog posl. Bartolija ni upoštevati resnim. Stranka govornikova bo glasovala proti, trdno prepričana, da s tem najbolje služi interesom kraljevstva dalmatinskega. (Živahna pohvala pri pristaših). Posl. Stern-berg je branil posl. Šukljeja. ki ga je včeraj napadal posl. Stein, ter je hudo napadal krono. Posl. Bohosiewiecz je zagovarjal ustanovitev* poljskega mandata v Bukovini. Posl. Pachor je predlagal v neki resoluciji, naj i vlada predloži zakon, da se preustroji go- ] spodska zbornica. Nato je bila debata zaklju- j čena ter sta generalnima govornikoma izvol-! jena posl. Ellenbogen pro in Bendel contra.! Po govoru posl. Ellenbogen a je bila seja za- J kjučena. Prihodnja seja jutri. 1 Ogrska poslanska zbornica. (Brz. poročilo). BUDIMPEŠTA 12. Poslanska zbornica je nadaljevala danes razpravo o načrtu zakona ^ za svobodno plovitev. Hrvatski delegat škof Drohobetzky je v ime Hrvatov z veseljem pozdravil načrt ter predlagal, da v slučaju, ako pride kaka ladija v katero domačo luko več nego enkrat v letu. se ima ta prebitek uračunati v nastopni dve leti. — Minister trgovine je v ta predlog pristal. — Škof Drolio-betzkv je pripomnil, da je reški poslanec rekel, da je bolje, ako se sedaj odpomore reškim prilikam, kajti lahko pride čas, ko bo reški poslanec govoril hrvatski tukaj in even-tuelno tudi v Zagrebu. V tem je hotel reški poslanec baje reči, da je uporaba hrvatskega jezika sramota. To je insinuacija, ki jo škof odbija. Hrvatski jezik ima tudi tukaj v parlamentu svojo zakonsko opravičenost. Ako se bo Hrvate tako napadalo, ni možno izvesti politike pomirjeuja in bratstva, (Živahno odobravanje). — Zakonski načrt je odobraval tudi grof Batlijanv ter je stavil neki svoj predlog. Ostali paragrafiti načrta so bili vspre-jeti brez spremembe. BUDIMPEŠTA 13. Vsprejeta je bila v tretjem čitanju predloga glede državne podpore za gradnjo trgovinskih in pomorskih ladij. Nato jc zbornica pričela razpravljati zakonski načrt glede uporabe in kontrole mer in utež. Predloga je bila vsprejeta na splošno brez debate. Drobne politične vesti. Člen avstrijske gospodske z b o r n i c e. grof Mistislav Borgovski, je v ponedeljek umrl v Lvovu. Danska kraljeva dvojica v Berolinu. Dne 19. t. m. prideta v Bero-lin danski kralj in kraljica, kjer bosta slovesno vsprejeta. Grški kralj v Kimu. Iz Aten poročajo: Dne 23. t. m. obišče grški kralj oficijelno italijanskega kralja Viktor Ema-nuela v Rimu. Kralj Jurij se bo mudil v Rimu tri dni. — Načelnikom generalnega štaba bo imenovan, kakor javlja ,.Neue Freie Presse", FML K o n r a d pl. H o -tzendorf. Velik štrajk šolskih otrok na P o z n a u j s k e m. Kakor poročajo h Berolina, štrajka sedaj v poznanjski pokrajini okolo 46.000 učencev. — Srbski n a r o d n o -c e r k v e n i kongres bo sklican v Karlovce tečajen tekočega leta lirt)t5. Odstop pruskega ministra P o d b i e 1 s k e g a. Iz Berolina poročajo, ds je v ponedeljek cesar Viljelm vsprejel odsto pivšega ministra za poljedelstvo. Podbielskega. ter mu o tej priliki podelil veliki križ reda črnega orla z briljanti. Podbielski je bil ns pruskem dvoru priljubljena in zaupna oseba Začasno je prevzel posle ministerstva z* poljedelstvo minister notranjih stvari. Domače vesti. Priloga. Jutrajšnji številki priložimo št, 5 rSlov. Tehnika". Mal prispevek k vprašanju pomir-jenja med Italijani in Slovani. „Slavenska misao" je priobčila te dni: „Novoje Vrernja" ima jako zanimiv dopis iz Benetek. v katerem je govora o jako vojeviti napetosti, ki je navstala v zadnji čas med Avstro-Ogrsko in Italijo, ter o i talijansko-slovanski zvezi. O tej zvezi, pravi beneški dopisnik petrograj-skega lista, da mu je neki italijanski politik rekel sledeče : „Dokler Hrvatje iti drugi Slovani ne priznajo, i/a Furlanija (Gorica), Trst in Istra pripadajo Italijanom, dotlej ne more biti govora o kaki zveii. Mi z „naše (italijanske) strani pripozna^amo, da Dalmacija z otoki pripada Slovanom. Mi smo pripravljeni priznati vsa prava Slovanom, ki žive v Furlaniji, v Trstu* in v Istri, ali mi moramo biti sigurni, da v odločilnem trenotku ne bo niti najmanjega dvoma glede pravic Italije do teh predelov. Mi podpiramo Slovane v njihovem vprašanju, ali tudi oni morajo nam pomagati, kajti brez medsebojne koristi bi bila zveza smešna in neustvarljiva". : Ali ste čuli. Hrvatje, kaj zahtevajo od vas Italijani, da se ponižajo v paktiranje z [ z vami ! Ni vraga : oči jim postajajo lačne ! pri pogači! Ne zahtevajo nič manje, nego 1 da jim odstopite Istro, Trst in Gorico! Za to ceno — zdi se — barantaio za vašo kožo oni vaši sinovi, ki priporočajo hrvatsko-itali- jansko sporazumljenje. Da bi vi privolili v to. — na tem dvomimo, ker ne moremo umeti, da bi hoteli postati grobokopi svojih bratov v Istri, Trstu in Gorici, pa tudi samih sebe za lepe oči lakomnih Italijanov. Ali velja za „Amicovce" druga mera ? ! Prejeli smo : Vi ste že ojstro, a po zaslugi ožigosali krvavo žaljenje, tisto brez-j primerno infamijo, ki so jo zagrešili uredniki lista „Amico" na škodo slovenskega jezika. j Po pravici ste tudi pribili dejstvo, da krogi, j ki stoje nad onimi svečeniki, prav nič ne j store, da bi enkrat za vselej storili konec, takemu žaljenju. Vam so bile gotovo na mislih duhovske oblastnije. Jaz vas pa opozarjam, da jednako očitanje zadevlje tudi j posvetne — državne oblasti. Opozarjam vas' na okolnost, da jeden glavnih fanatikov in zasmehovalcev Slovencev je v državni službi kakor — vzgojevatelj mladine (tudi sloven-j ske !) ! Naj se nam ne prihaja z izgovorom, i da šolske oblasti ne morejo vedeti o razmerju dotičnega gospoda do proslulega ,,Amica". To razmerje je notorično, znano po vsem mestu in posebno med svečeniki ! Iz-ključeno je torej, da bi ravno državna oblast j nič ne vedela o tem. ona, ki sicer zasleduje j strogo zasebne stvari državljanov v veliko j veči meri, re^o je to potrebno in dostojno — ] moderne in svobodne države. Zabeleženo bodi torej dejstvo, da ljudje, j ki so podrejeni cerkvenim in posvetnim obla-; stim svobodno insultirajo drugo narodnost v deželi. Nismo zabeležili tega, da bi izzvali kako proganjanje dotičnika, ampak le z ozi-rom na fakt, da se v drugih (tudi manje kričečih slučajih) in proti drugim ljudem vse drugače postopa! Tako je v naši ljubi Avstriji : enim se ne dovoljuje nič, drugim pa — vse ! Slična žaljenja in izbruhi sovražtva proti Slovencem se ponavljajo v „Amicu" že leta. Zanimivo bi bilo vedeti, da-li so ti uredniki dobili kedaj radi tega kakov ukor od više cerkvene strani. Če ga niso, potem prihajamo do žalostnega zaključka, da na viših straneh nimajo nič proti taki pisavi svojih.... amicov ! Če pa vzamemo nasprotni slučaj, da se je z više cerkvene strani svarilo in morda tudi karalo, potem pa imamo pred seboj še žalostneje dejstvo, da se svečeniki okolo ..Amiea" jednostavno ne brigajo za ukore predpostavljene cerkvene oblastnije ! A to je zopet velek ara kteri stičen pojav, ko vera o. da se v drugih slučajih zna* ž drakoničnimi sredstvi zahtevati pokorščino. .. In tako nam prihaja zopet pred oči v naši Avstriji toli priljubljena — dvojna mera. Kako je znani učitelj Zec delal proti,... klerikalizmu ! Pred 4 leti, ko je ~ prišel v Pomei; (pri Puli) po svojem rogovi- . ^C-VijU proti istrski hrvatski stranki poznani učitelj Zec, je mož izposloval s pomočjo pulske kamore in ob sankciji škofa Flappa, da se je poučevanje veronauka odvzelo tamošnjemu župniku Barbaliču in poverilo njemu — učitelju Zecu. Seveda so moža vodili pri tem le čisti, nesebični nameni, le tako malce po strani je mislil na — določeno nagrado. Pulska kamora je seveda kaj rada privolila v to že zato, ker je župnik Barbalić poučeval otroke v lijih materinem jeziku. Le drago jej je bilo, da je mogla stvar položiti v bolje roke svojega sluge! In ni se prevarila. Čim je novi „kateliet" prevzel svojo službo, poplavil je šolo z italijanskimi katekizmi in skrbel, da hrvatski izginejo! Kdor ne veruje, naj gre v šolo v Pomer. kjer najde cele kupe italijanskih katekizmov, o hrvatskih pa niti sledi. Zec je odšel in prišel je drug učitelj in ordinarijat v Poreču je pouk v veronauku zopet poveril — župniku ! Zabeležili smo to ozirom na hude polemike, ki smo jih imeli svojedobno v „Slov. Narodom" radi — učitelja Zeca! V Ljubljani 60 menili, da branijo liberalnega hrvatskega učitelja, ki hoče rešiti šolstvo in učitelje iz trdih rok „hrvatske kamore" v Istri; mi pa smo vedeli, da jemljejo v zaščito najemnika oligarhiške, despotične, nasilne italijanske kamore. Razpisano je mesto podučitelja za slovenski jezik na državni ljudski šoli v ulici Fontana. Urari je v ponedeljek v Ljubljani predstojnik glavne poštne blagajne kontrolor g. Ivan .1 e n k o v starosti 55 let. Tatvina na pokopališču. Na židovskem pokopališču pri sv. Ani so neznani tatovi predminolo noč z grobnice rodbine Mordo ukradli dragocen bronast okrasek, vreden 1200 kron. Okrasek je namreč velik bronast venec s trakom, a na traku — ki je tudi1 bronast — je udelan rodbinski grb : kaču mej dvema cipresama. Umrl je v bolnišnici včeraj v jutro oni 21-letni voznik iz Barkovelj, Fran Stare, katerem smo poročali, da se je hudu ožgal v postelji, ki jo je zažgal sam po neprevidi.■>-sti. ko je šel v nedeljo po noči nekolil.c vinjen spat in si je v postelji prižgal < i-garetc. Razburjenje v Trstu ? V Ljubljani sinoči v „Slov. kršč. soc. zvezi" g. dr. Ivaii Zaje predaval o kugi. V dotični notici pravi »Slovenec : „(t. doktor bo predaval o kugi. katere najnovejši slučaj razburja ravnokar naš bližnji Trst". Mi, ki živimo v Trstu, pa nismo tu zapazili uprav nikakega razburjanja radi slučaja kuge. Kaj še ; izven pristojnih oblasti, se za ta slučaj tu v Trstu nihče niti najmanj ne zmeni. Pač pa vlada — kakor vidimo — radi tega slučaja razburjenje v Ljubljani. Kolodvorska poslopja v Beljaku u mera vaj o povečati.. Podraže se kovinski manšetni in ovral-niški gumbi za 10 do 15°/0- Nevarno prenočišče si je bil predsi-nočnjim izbral Josip Schemtze, ki sicer sta-nuje v hiši št. 10 v ulici del Rivo. Šel je bi. v kavarno „Fiori", ki je v ulici delle Sette Fontane in tam je bil zadremal sedeč pri mizi. Mej tem ko je on spal, mu je pa neznan vzmovič ukral zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 152 kron, in zlat prstan z deniantom, vreden -iS kron. Ovadba za tatvino. Proti 22-letuemu dninarju Petru M., ki prenočuje na ljudsken. prenočišču v ulici (raspare Gozzi, je bila vložena na policiji ovadba, da je ukral «; bn-salk, ki so vredne G kron in ki so lastnin: rečenoga ljudskega prenočišča. Kmalu je prišel v pest. V noči od 11. na 12. t. m. je bilo v p lav žili pri Ško<* nju ukradeno za preko 100 kron r>^neg orodja. Kakor izvršitelj te tatvi>';e j0 \} i včeraj predpoludne aretov^a neki Ivan IV. I ki dela v plavžih itt staij»^e v Skednju. Domač tat. I>ie oktobra t. 1. .i gospod Ivan Revuliniik stanujoči v ulici Giu-liani št. V ^ prijavil na policiji, da mu j--j prejsn'j, ^an llC2nan tat ukral se stanovanj. j-1 j kron denarja. Sedaj je pa policija dognala, da je ta denar gospodu Reliurnik ukral njegov 16-letni sin. Na policijskem komisarijatu pri sv. Jakobu je dečko jokaj* priznal svoj greh. Bil je izpuščen. Smrtna obsodba. Vdova Helena Mn» colin, ki stanuje v ulici della Guardia št. 7. je imela ljubčka v osebi Teodorja S., ki stanuje v ulici deli' Istituto. Bodisi, da se ga j naveličala, ali da jej je kaj nakuhal, je vdov Helena zapustila svojega ljubčka, Predvčerajšnjim popčluflnG sta so }>n Helena in Teci r slučajno srečala na trgu della Barriera vce-chia. Teodor je porabil to priliko, da je pristopil k ljubljeni vdovi in jo skušal pregovoriti. Ko j<- pa videl, da se ona pregovoriti ne da, jo je začel psovati z raznimi sramotilnimi priimki in jo je naposled hotel vrhu tega pretepsti. Vendar so mu pa to zabranili ljudje, ki so se bili nabrali okolu njiju. Vide< da jo ne more doseči, je Teodor zavpil : V petnajstih dneh bo nad teboj izvršena smrtn < obsodba", Vsa prestrašena je šla vdova Helena na redarstveno stražnico v ulici Giuseppe Parmi in tam prijavila vso stvar, izjavivši, da s» jako boji Te odo rje ve grožnje. Medeni prstani, mesto zlatih. Dnina-rica Ana Volarič, stanujoča v ulici Pondare> št. 4, je prijavila včeraj predpoludne na policiji, da jo jf predsinočnjim pred kavarno Moncenisio ustnvil 28 letni težak Ivan M., ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Ustavivši jo, 'jej je pokazal prstan, o katerem je trdil, da je zlat. Ponudil jej je ta prstan v zastavo za štiri krone. Ona mu je res na oni prstan posodila 4 krone, a pozneje spoznala, da je prstan iz medenine, torej brez vsake vrednosti. — Včeraj popoludne je pa natakar krčme „AH' Ancora", ki je v ulici deli' Olnio, dal aretovati 28 letnega težaka Frana I)., ki je doma iz Vidma ter je izgnan iz Avstrije. Ta človek je namreč natakarju in gostom krčme ponujal na prodaj prstane, o katerih je trdil, da so zlati, a je zahteval za vsacega po 4 krone. Mej prstani — ki so pa bili vsi iz medenine — je pa imel emga. ki je bil dražji od družili, ker jc namreč imel demant — iz stekla. Koledar ln vrmn«. Daoe3: .lo/aiat, &kol'; Smislan : Boiialava. — Jutri: Leopold, spozna valeč; Radialav; Vučica. — Temperatura včeraj: ob 5ž. un popoludne + H' Celaius. — Vreme včeraj: lepo. V sredo, dne 14. novembra 190*> »EDINOr ^T« štev. 31 Stran 11T * Društvene uesli in zabave. Ševčikov kvartet je koncertiral v ponedeljek v veliki dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo priredi kvartet koncert v gledatiščni dvorani našega „Narodnega doma" in sicer z nastopnim velezanimi- vim programom : 1.) Anton Dvorak : Kvartet As-dur op. 10."». Ševčikov kvartet«. — 2.) aj C. Saint-; Saens: Le Cvgne. bj D. Popper : Španski j „les; za violoncello. „Bedrick Vaška c. — 3.), al A. Borodin: Nokturn. b| K. Procliazka:. Scherzo; za kvartet. »Ševčikov kvartet", — j i.) aj F Chopin: Nokturn. bj A. Bazzini: Raj skritkii. (La ronde des Lutins) za gosli. Bohuslav Lliotsk)'". — 5.) a] Oskar Nedbal: Val se triste. bj P. Ćajkovskv : Scherzo; za kvartet. „Ševčikov kvartet«. ..Narodna čitalnica' v Rojanu. V neiHjo dne 18. t. m. ponovi „Narodna čitalnica" — kakor že objavljeno — v prosto-ih hotela pri „treh kronah" v Sežani s prijaznim sodelovanjem pevskega društva rislava* veseloigro rV Ljubljano je da^mo« ter nekaj komičnih prizorov. Imenova'JO dru-j štvo se trudi nekaj časa sem z vso silo, daj napredovalo vkljub marsikateri/ni sri^-Kim ! razmeram in neprilikam. Ono način ne samo v do»*;ačein kraju, marveč tudi na okolici v?vjUjati Se za0stal0 ljudstvo in vtrjevat\ v geslu : vse za narod, svobodo n oiiiiko. Radi tega je tudi čitalnica jako prilepljena tudi po okolici, ker tudi njim j vte- sili napravi kak zabaven večer. Upamo, da se bodo tudi Sežanci prihodnjo nedeljo prav dobro zabavali. Prihodnjo nedeljo, to je 18. novembra, j priredijo Borštanski tamburaši plesni venček j v novem salonu v divnem rMoko" pri | Borštu. Kdor se torej želi lepo zabavati in ! wrujno vince piti", naj pride v nedeljo v „Moko"« gotovo mu ne bo žal. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja, da je vsled dotičnega obvestila že pretekel termin, da se priglase oni. ki >:tjIe od c. k. namestništva dobiti za pri-hodr, > spomlad ameriških trtnih podlag. Vendar se bodo izjemoma vsprejele še one prošnje, ki se takoj ulože. Tisti, ki se jih to tiče. naj se torej požurijo. Korenjaki se bodo odd j.tli po 14 K za tisoč komadov: rezniki I »a >>ij (> K za tisou Društvo ..Ljudski oder" v Trstu. V s- -' to dne 17. t. m, bo predaval v veliki .tvoiani delavskega doma, ulica Bosehetto št. ». J1. nadstr., prof. Ivan Franke člen Aka-tie':ii''* iz Ljubljane o proletarskih pesnih Negri. Začetek ob S, uri zvečer. — Vstopnina 2<.» stn^ za oseijO. Akad. teh. društvo ,.Triglav" v ' xras, ^rum3tn9S}. v. „Svetčev večer1* v „N , i , „ a r o d n e m u o m u p r i r e i e n oaze1' . i „ 1 .. • • i .i s k e podružnice sv. Cirila J11 i e t o d i j a, v nedeljo, dne 11. novem* 190tj. (Dalje.) Došli smo do glasbenega dela. Tu nam {prihaja nasproti, kakor najlepši biser v boga-' tem vencu, naša dobra znanka gospa Costa-I p e r a r i a-D e v. Umetnica od glave do pete, osvaja občinstvo na prvi mah. Nadarjena od naravo z vsem, kar si ženska zamore pože-f ! leti. sugestionira ona se svojim kristalnim glasom. Ona začarava, omamlja. Kolike miline v njenem izvajanju, koliko šole v njenem nuan-ciianju! In ako bi imela samo ta dva rekvizita, bila bi dobra pevkinja. Toda gospa Costaperaria poseduje nekaj, kar iščem jaz zastonj pri drugih glasovitejili pevkinjah. Kar dela gospo Costaperaria pred mojimi očmi veliko, to je njena individualizatorična sposobnost, njen akomodacijski talent. Ona spoznava to svojo vrlino, in radi tega nam podaja v svojih programih kontraste. Pomislimo na Villiarjevo „Nezakonska mati" (epska širina) in tožaljko-arijo Ivane Orleanske — in istoimenne opere Cajkovskrga ! Sladko sanjarenje, ki bi ga za Cajkovskega zamogel nazvati karakterističnim, stoji v popolnem kontrastu z resolutnostjo in energijo „strette" v Vilharjevi pesmi. Pa Griegova eksotičnost in humoreska izven programa! To dela gospo Costaperaria popolno umetnico, To je prirodni dar — iu ona zahvaljuje to njej naklonjeni naravi. Eksaktno šolo in idealno emisijo — to ima zahvaliti poleg svojega naravnega intuita našemu cenjenemu ljubljanskem mojstru. Gospa Costaperaria je dosegla v nedeljo velik vspeh. Čestitam iz srca njej. a še bolj slovenskemu Trstu na taki pridobitvi. Gospića S i 1 v i j a Mahne-. naša znanka iz nekega koncerta v „Čitalnici", presenetila nas je s svojim napredovanjem. Se malo — in postane popolna! Napredovala je v vsakem pogledu, toliko v pogledu tehnike kolikor v pogledu čutstvenega izvajanja. Tehnika jej je čista, in, kar sem imel pred dvemi leti isti očitati, izginilo je povsem. Mislim čistost rGriti'a" v najviši oktavi, one 'pp. ko igra con sordini. In skoki iz enega položaja v drugi („LavsPevaj°.jPj PRY" sem čisti. Kakor dokaz temu navajam \V ie-niawskijevo rLegendo;t. Gospića Maime je" to skladbo izvajala — ako se ne motim — že na koncertu v naši „Čitalnici". Razlika v izvajanju v nedeljo in pred dvemi leti naj bo zanjo najbolji argument, koliko ona premore. Tudi globočina čutstev, v smislu nedeljske Ondričkove „Barcarole" izraženo : sentimentalnost, ki se jo zamore zadobiti edino le z dolgim percepiranjem novih pojmov (Kubelik docet), napolnila nas je zadovoljstvom, Ne-1 preslano odobravanje je bilo spontanno, spremljano željo, naj bi nam še mnogokrat dala priliko, * da se naslajamo na njeni igri. V izborni spremljevalki na glasovirju spoznali smo včeraj gospico L. Krstnikovo. O njej se ne more reči drugo, nego da je svojo nalogo izvrstno in imenitno izvršila, lirez dvoma je gospica Krstnikova izvrstna igralka na glasovirju. Škoda samo, da nismo imeli prilike slišati jo v kaki solopieci. Medtem upamo, da nam čim prej ponudi to priliko. Za danes moremo konstatovati zadovoljstvom. da je občinstvo tudi proti njej bilo razsipno pl oskanjen in da se je s soli-stinjama morala nekolikokiat zahvaliti. (Zvršetek pride.) Gospodarstvo. Gospodarska podjetja na Reki. Teh dni je bila na Redi otvorjena podružnica „Zagrebačke prve hrvatske štedionice". Ista se bo bavila z vsemi bančnimi posli. - . „Novi List" javlja, da je g. Gjuro Sikić o tvoril na Reki knjigarno in prodaj alnico pa-pirja. ____ _ Brzojavne vesti. Potovanje grškega kralja. PARIZ 13. Grški kralj Jurij je sinoči odpotoval od tukaj. DUNAJ 13. Nocoj pride semkaj grški kralj Jurij, ki se bo mudil tukaj osem dni. Kralj obišče cesarja ter bo imel razgovor tudi z ministrom za vnanje stvari. Občinske volitve v Budjejovicah. BUDJEJOVICE 13. Na današnjo volitev v drugem razredu je prišlo od 609 volilcev na volitev 402 volilca, ki so oddali svoje I glasove za nemškega kandidata. Volitev se je izvršila popolnoma mirno. Angležka spodnja zbornica. LONDON 13. Razprave spodnje zbornice so trajale vso noč. Seja je bila zaključena še le ob 8. uri dopoludne. Švedska državna banka. STOKHOLM 13. Švedska državna banka je povišala diskont od 5*/» na 6%. Rusija. PETROGRAD 13. Iz Irkutska poročajo od 12. t. m., da je bil na generala Rennen-kampfa izvršen atentat z bombami. General in njegov spremljevalec sta ostala nepoškodovana. Storilec je bil baje aretovan ter izročen naglemu sodu. LODZ 13. Več tovarn, v katerih je delalo na tisoče delavcev, je bilo vsled neprestanih zahtev delavcev po povišanju plače zaprtih na nedoločen čas. PETROGRAD 13. Krof Wittte je dospel semkaj. Trgovina, Borzna poročila dne 13. novembra. Tržaška borza. Napoleoni S 19.12—19.15, angložke lire K — do —.—. London kratek termin K 241.40—241.70 Francija K 95.55--95.75, Italija K 95.67——95.90— italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.55—117.75. nemški bankovci K —.—*— — svstrijska ednotna renta K 98.95 — 99.25, ogrjb* kronska renta K 94,65—94.95; italijanska rent* K f kreditne akcije K 374.— — 676 —, IrŽavne Železnice K 674.50-676 25 — Lombardi K 170--172— Llojdove akciio K 815— S25— Srečke Tisa K 331.75—335.75. Kredit K 496 — j0 483.—, Bodenkredit 18S0 K 302.— 310.—. I3o-3 sa kredit 18b9 K 302.— 310.—. Turške K 160.— lo 162.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Državni dolg v papirju 100.05 100.10 „ „ srebru 100.10 100.10 lvBtrijska renta v zlatu 117.25 117.20 v kronah V° 9S-90 9S-90 A.V8tr. investicijska renta 3,',° , 89.4 ; 89.45 0reditns akc:«^ 673 50 673.— London, 10 Lstr. 241.82 241.30 100 državnih mark * 117.60 117.62 mark 23.50 23.50 20 frankov 19.16 1916 100 it&L lir 95.60 05.65 iVs^rski ctkiii! 11.31 11.31 Parižka in londonska borza. r a r i z : (Sklcp.j — Francoska renta 95.47, italijanska renta 103.25, «panski ex:er:ear 94 80, akcije otoman^ke banke 683 —. Menjice na Lon-ioii ir.a .„.j.—. 1' e. r i 2 : (Sklep) Avstrijske državne žaieriico —Lombarde lbO.— unificirana tur5ica renta :>3.77 avstrijska zlata renta 93.50, ograka 4u/0 zlatr. venta 96 15, LUnderbank —, turžke srečfce 153.50, parižka banka 16 50, italijanak« meridijonalne akcije 791— akcije Rio Tinto 18.70 Trdna. London: (Sklep) Konsolidiran dot^ S6 :rebro 32."/,„ Lombardi 7.—, španska renta 93.-^ iti-Lijanska renta 102.'/» tržui diskont »i*— menjice ns Dunaju —.—. Stalna. Tržna poročila 13, novembra. BudimpeSta Pšenica zh auril IC 14.92 do K 14 94, rž za april K 13.30 do 13 32, oves za april od K 1454 do 14.56, koruza za maj 10.30 do 10 32. Pšenica: ponudbe zadostnč. porprnSavan]- zboljšano, tendenca trdna. — Prodair.: 40.030 met. stot.^ za 5 do 10 stot. višje, druga žita nespremenjeno. Vreme: oblačno. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santom good average. za december 35'/^, za marec 36.—, za maj 36.* za september 37l/s. Stalno. Kava Rio navadna loeo 35—37 uava Ina rcelna č8—40 navadna dobra 41—43. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za november 17.65, za dec. 17.65, za jan. 17.80, za februvar 17.95, za roa'ec 18.10, za april 18.20. — Mlačno. Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average tekoči mesec 44'/., za december 44%. N e w - Y o r k. Kava Rio za boioče dobave. Stalno nespremenjeno, do 5 stotink nižje. Prodaja. 3000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, a S a:u Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 18.—, za december 18.—, za jan.-april 18.—, maree-junij 18.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.20, za december 23-20, za januvar-april 23.35, za maree-junij 23.45 (stalno). — Moka za tekoči mesec 31.20 za december 30.45, za januvar-april 30.15, za marec j junij 30.35 (mirno). - Repično olje za tekoči me^e 82 /s, za decamber. H2./., jan.-april 77 * 2a m ii-avgust <>7 -, (trdno), fepirii „ tekoči mesec 41" , za mesec december 4i\. za januvar-april 43%-. za maj-avgnst 44 -, (mirn()) __ Sladkor surovS^' oso nov 23-24 - (mirno), bel za tekoči mese ' ' . december, 27»/». '(za januar-aprU 27.7, za maree-junij 28%. (mlačno) rafiniran 59.50-60 - -\ reme: lepo Tujci v hotelu „BALKAN"" niTv t?ercann J"' DLTNAJ: Alajendorf S., posest. DU^AJ ; Sall M., uradnik, MONAKOVO : Fischer ]-> trg., GRADEC; Koncza S., zasebnik, LVOV Orsinska F., zasebnik, LVOV ; Marikowsky C., čaet' PULA; Lenarie A., višji in§p , SARAJEVO ; Ogri-R-' Prof ' BELIGRAD; Morria A., posest. ANTIBER; Koch R., trgovec, SOLNOGRAD : Sala-nk C msp., PRAGA; Kunič M, učit., LJFBL.FA-Htigel A., zaaebnik, GORICA. UMETNI ZOBdE z nebnim obokom ali brez nje^a Plombiranje zobov Spopolnjen zistem. Delo najveće točnosti. Izdiranje zobo! te mU iislsčins v novem zobarskem kabinetu Dr. 3. Čersaak in §. Juscher ulica della Caserma štev. 13, il. nadst. Josip Dppenhdm švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zalogo pravik švicarskih ur najfinejc kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah) Specijalist v popravljanju prav malih ur zi go^pe in starih hi£:;ih ur. ulica detla Barriera vccchia 35 (nova palača. Govori se tudi slovensko. Trgovina z manufakturnim blagom SLossit & Kaucich Nasledniki Luigi Ricci-ja Trst - uiica Malcanton št 1 O - Trst Za zimsko letno dobo i vdobi se po najnižjih cenah : ! Blago gladko za gospe .... od nvč. 60 napra j „ rib&lin „ „ .... „ m | Fuštanji žametasti novi vzorci . „ „ 2Q j s križnim tkanjem n. „ . ,3 v 28 „ i navadni novi vzorci . , v „ „ 20 „ mešani „ „ ....,„ 22 VELIKAKSKA ZALOGA maj, nogovic, volnenih rut, fianelnih ča/or. volnenih in svilenih prevez. I _mmmm— ! Trgovina i manui2Xturnim blagom Rossit & K&ucick Nasledniki Luiffi Kicci-ja j Trst - ulica Malcanton št. i O - Trst j I iliai oiioiioiioitonoiioiioiioi I ; i j|{ Tovarna pohištva j | lj ^fgfesatiižr Zm ^m | j f\ " slin Tas« Stv. 52. H (lastna f | I1 ZALOGA: J j IčffiZZn R05RRI0 (šolsko poslopje) j|j ] I c?«n«, nI toatt n«b«n» kenkuronoa. »rj j ' Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po jrj J j agr posebnih caeri^h. «CvX.^C90CC ™ j j su^fu ceal2c brtiflUKe lm fr*aic» ^ | I ionoiioiioiiciionoii o i^To"i ic. i »T ^ ^ _ nova prodajalna — EDOflRDO SCHAMBIK 500CXXX Borzni trg. Štev« 8 XXXXXX ZELO BOGATA IZBERA umetnih bronastih predmetov keramike, ki-neikega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd. Velika zaloja tonik naeizdnib predmetov primernih za iarove. Trdne zelo nizke cene. 'VI tovarna pohištva ignac kron TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. katalogi brezplačno. Rtran IV. »EDINOST« štev. 313 V sredo, dne 14. novembra Iv>0G HOTEL HAIKA\ 70 scb, efetkr. razsvetljava. fift. kopejii Csns zmerne & 5 HOTELi BALKA\ ^ lALi OfiLMSl. ? Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; B mastnoti^kano besede se računajo enkrat ; vež. NajuiHuj'a pristojbina 4>> stotnik. - '--Plača se takoj. ===== • Kdor Izven Trtta pismeno naroči kafe ,.HAU 0GLA3", naj p jsije denar v naprej, ker drugače ne bo n]e;av oglas cSJavljen nI osefce porr.ana Upravi !!»ta. Tarifa Je natisnjena ra čelu ..SALIH OOLASOV" In vsakdo a*>ko preračuni, kcJiko mu Je p'ačat! s tem. da prešisje besede Oglase treba nasloviti na ..ISSERATHl ODDELEK" „Edinosti". K3 vprašanja rotom pise:n to dajal „IMSE RATNI ODOELE5C' tcforir.aoije edino le, č« bo pismu priložena znamka za cdgover Vino belo sladko S none 15 _ Mož dvaintridesetih let l^UT" Ijedelsko in pred nekolikimi tedni trgovsko ^olo z • dfiko. i5če posla. — A. Trobec, Sv. Ivan — Trat 1279 Prflriu ca v najlepAem kraju metsta trgovina * I UUd vv z mešanim blagom. Dohodek pod garancijo gotov Naslov pove „Inseraini oddelek Edinosti". PrflHsi

Uicipn Tri Wl»,fr dve sobi, kuhinja, k!et, hodil IblbU tli VI l nik. Rojan it. t;0 visoko, v či«tein zraku. brez burje (na Lajnarjih) proda za gld. 1300 (izplačati treba samo gld. 3C0) Josip A h t i k posojilniški uradnik v Kopru. 1^94 Pri cv ivami odtJa se v r,ftifm Protla »II Ow» s wd.UU nova hi>a z vodnjakom in vrtom primerna zh eno drufino. Več se poizve pri Persič u v sv. Ivanu At. 863. 1308 Vplpfrnnvina Luiferi Trevisan, Trst 1 CICU y U VIItd razpošilja kavo, riž, olje v FOAiiLa prodaja kuhinjsko opravo : omare • OlrJna mize itd. iz prve roke. Ferriera 25 Prva slovenska zaloga ANDREJ JUG — Trst. ulica sv. Lucije ,4t. 18 (za ! deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — Svoji k svojim ! V Ilirski Bistrici prodaj posestvo iz proste roke. Žaga, \odna moč, j mlin, dvorišče, gospodarsko p«.slopje in nekaj zemlji-! ;ča. Več I.P^e Inferatni oddelek Edinosti". 1316 * _" _« 7r» nrnri^t 'e zimska suknja, karera j — O. |Jl UUdl je stala 100 kron. Sedaj se proda • za •'»O kron Obrniti se je v ulico Chiozza štev. 17. Krojačnica Jerič. 1315 , Oglas. V petek 10. t. 111. ol> 5. uri popoludne j \ ršila se bo v pisarni podpisanega prodaja; dragocenosti ter zlatarskega orodja in pohi- j štva konkurzualne mase V i 11 c e n c a K o 11 -, c a g 1 i o 1 i. Vzklicna cena K 14*100:— : vadij 1020: kupnino je izplačati ol> izročitvi j blaga naslednjega dne. Jjv. Otokar £ybai | Via Cainpanile st. II. i Guerino Marcon ulica Tivarneila štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in drv ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. gSr^T" Pošiljanje na dom. Telefon štev. 1664. Velika 2aloga istrijanskega in dalmatinskega vina. belega in črnega i*, najboljih kleti, maršala 1 vrste na debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko postaja Trst po konkurenčnih cenah. TJI.Crlov. Booeaccio 11 FRATELLI de G20IA. Trst ^lojzij |iegoric Tovarna za krtače in čopiče j z zalogo gaginega peria, iztepačev. jf^r Cene zmerne. TKST — ulica Stadion 3 — TRST Zilp usa m Prodaja tudi koruzno perje za postelje. ML ud. ZEBQUENIK ulica iw to Paiestriaa 2 (ogel nI. Coroueo) Najboljša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLAS!" v „Edinosti" GJLASJ V fcocakj zaleg! pohištva Em. Ehrsnfreund (prej Jesl) ^ _ uilca Mm H (pritličje) dfsja rabljeno pohištvo po koak tćnenih cecah v najem ILJ^I l^p5" Barv^mica pralnica In čistilnica na suho C s pariiiru etrcjeini 7.n obleko bier. raziiirvnj.-t, blago, pohištvo pregriuji i la. itd., k ukor tudi dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST ^Ibiis goegan O priliki plesov se izvrši najhitreje. Pregrinjala se I i fes* p« 20 utč. komad. I Ugodna prilika ' jNllin. dobro obstoječa vodna moč, s petimi tečaji s 4 črnimi 1 belim, nadalje žaga z dvemi gartri, se odda v najem, ali se pod zelo ugodnimi po-j goji proda, zaradi družinskih razmer. Kje pove upravništvo „Edinosti". TVRDKA €milio Segre je otvorila novo zalogo koroškega iessi/ v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) ■ . KOHK'JKEKČNE CEVE. ' ~ Dunajska predajalnica slanine »lORtilO HITTEK se otvori v soboto 10. t m. v ulici della Caserma 19 Palača Vianello poleg- Kinematografa EDISON, i Prodaja jirekajenega in svežega mesa, vsake vrste salamov iz Modene, Bolonje, \'erono ' in Ogrskih. — Klobase Neustiidter in Kranjske. — Velika zaloga svežih konserv in konserv v škatljali. omake in sir vsake vrste. Prodajalnica je prostorna, zračna in krasno opremljena, red fn higijena natančna. I Trst — Austro - Američana — Mew-¥ork — Anonimno parobrodno društvo. — Edino domače društvo za promet biaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med Mi ii ?ni tu lii Ani z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč 3BT za prevažanje izseljencev^ V Trstu dobivajo potniki pred odhodom parnikov hrano in stanovanje v novo-zgrajenem hotelu: „PEN8ION-AUSTRO-AM?:RICAXA\ It TRSTA odhajajo parniki vsakih 8 dni. — Brzi in elegantni novi parnik m Crei-tj odpotuje v NEW-YORK dne 17. novembra t. I. Cene jako nizke. — = ! Za nataneneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst, nI. Jfolin piccolo Z Za bolne na %eli>flen. | Vsakateremu. ki si nakoplje želodčne bolezni f« prehlajenjem ali 3 prenapolnenjem | želodca, vživauje pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil, z nerednim živijemem kakor n pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težka prebavijanje ali zasliženje priporoča se dobr/- domače zdravilo, kat s etra izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskuseno To zdravilo je Huliert ITlIrich-ovo zeliščno vino« To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravinomočnin zelifič in do h rim vinom. Jači in oživlja prebavni sistem človeka. Zeli^Sso vino odstra-njnje vse nerednesti v krvnih ceveh in jo vspeSno za novo napravo zdrave krvi. S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrim«, ter zdravju škodljivimi raziedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza-vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu radi pojavljajo, odstranjfjo se često že po enkratnem pitju tega viua. Zapiranie človeške potrebe z&šZ&C^™;™?*- »jein tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoi-dične bolečine), odstranjajo se sč zeliščnim vinom hitro in voljno, ^eiisčno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebav-uemu zistemu povzdigo injdstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. ™— — Mršav pogled človeka, in pomanjkanje krvi, slabe prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbsganjsm I", otožno?tjo kakor tudi pogosti glavobol in neapanje provzročajo večkrat takim holniko m hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svez^ vsuodbujo. Zeliščno vin i r.odeljuje človeku voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vapodbnja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi, olajšuje razdražene eute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenjo. — To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino ee prodaja v stekleaicah pn -T 3.— in 4.— v lekarnah v Trs u. Skednju, Miljah, Kopru. Sežani, Tržiču, Eonkali, Fiun: ctlu, Og.eju, tuadežu, Izoli, Piranu. Pazinu, Huzetu, Postojni, Vipavi, Ajdovščini, Goric;, < = radiju ob soci, Korminu, Ajelu, Kon.ansu, Ćamplungn, Cervhijanu, U nagu, Bujah, v ižmadi, Motovunu, Lovranu, Oputiji, Voloskem, Keki, Bakru, Sušaku, Lab:irju, Ribnici, \rhniki, Idriii, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Mor eljanu, Palmanovi, L.-t^am, I ortogruaro, vo.nja.u, Koven gradu. Poreču, Pulju, Rovinju, Labi nj u, Cresu rCrku, Kraljevici, i uziuah, Upnicah, Čtrnomblju, Metliki, Novemestu, Trebnjem, Litiji, IjuMjimi, Kaianuu, fcko-fiUcki, Kranju, Tolmin. 1 arcentu, Štanjelu Codroipo, Vidu ob laglum-ntu Porde-none, Mot.a cii Livenza, Trcviso, Lošinju, Senju, Kabu, Novem. Cirkvtni 1, Ogulinu, Vrbovsko, Karlov.ic. Jaska, Samobor, Brežiee, Krško, Po.lc.-wie* Prhala, Rogatec, Celje, Pliberk. Radovljica, Tržič. Tiviž, R gohito iie e di Cadore, serarolo Longarone, Beliuno. Ooneg liano, Padovi, Chioggia, Rovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah v. eh drugih ve,jih «., manjšin kr:tj^v Istre, Dalmacije,ceie Avstro-I Ogrske in sosednjin dei<.liiu. bvari se pred ponarejanjem! I Zihteva nsj se izrecno I ur- Hubert Ullrich-ovo Zeii&eiio vino. 1 n »m^mmm—ir— " Viili^Jii ah^lil HM vsi! V gostilni ulica Belvedere štev. 1 7 ima lastnik orkestron ».TUNO«, kateri svira navlašt' za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna nova in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. Potlpisuni seui v niloi Lazzaretto vcochto itov 19 ma vogla ulice San (»ior^io) onoril ^r ZALOGO VIHA "131 za dotii.iiO rabo, prid« !t>k i t mojih vinogradov v I5ulu •■? ' .-..r in ga j rwlajaiii v so<'.ćetih in »teklonfoah. Ze .".im kr. Vam zagotovlja. da je kakovost niJbo!j&. l>a /amomn m oojeinalc m jamOiti sa {.ri-tno viuo, sem iklenil, • povzetju ter se priporočam za mnogobrojni > 1 FRAMCESGO S. DONAT- iči elektrotehnik ^ TRST, ulica del P Ae«iuedotto št. 2*. | AntoHzQ?aiia elsktrateliiiičaa delalnioa : prifisia^. I: ^ mehanično delaSnico * Sprejema vpeljavo električne raz. vetljave, z.« :. ' telefunov, strelovodov, kakor tudi mehanična de!a, * j* so v zvezi 7. elektrotehniko, kakor poprava dinami • uiii motorjev iu preo»novG svetiljk kakorinoga h; t>< !i | sistema. j Cene juko ZMras in izvršitev popolna. ^nđrej ^aicmš, ĐS5- in izdelovalec pohištva ■ulica Ireneo & crcce 4, iu ulica Scossj 5 'Ima vedno v zalogi zakonske in obedovala ♦ najfinejše in tdno delane v lastni delain' i Possbna izbere, kuhinjske oprarc. Specijaliteta: OMARE- LEDE. CE ! Sprejemlje kakor-no-koli naročilo za tu in 'a zunaj, kakor tudi poprave 2 ^BBaSfc. ^sdtSiUra^ t+ZirT^r - • A Prva In edina pisarna v vojaški sbad f I A koncesijonirana od vis. c. k. nameitii.^ i ulica Bachi št. 12, II. nadst. 1 (uhod poci prehodiščem.) H Daja nasvete in informacijo o v>em. r ■ * se tiče novačenja in vojaške službe, j (4 l/.deluje in odpošilja vsako vrsto pros- 5 i a vojaškega značaja — oproščenje od v - t, fi ških vaj in kontrolnih shodov, enoifitno . g I 1 brovoljstvo, /.onitbi*. dosezanje zakor : » f j ugodnosti glede prezenčne