ZATISNIL JE UTRUJENE OČI ANDREJ ALIČ ' Sredi mana smo se z vsemi častmi, ki pripadajo borcu NO V. poslovili od pokojnega Andreja Aliča iz Sostrega. Dočaka! je spoštljivo siarosi 83 let. Pokojni Maticev Andrej, lako smo gaimenovali, je bil rojen 26. novembra 1897 v Sostrem. Všte-vilni družini skromnega roko* deka se je poleg njega rodilo še 7 oirok, trije fanlje in šliri dekleta. Njegov oče je bil mizar in lesar, toda zaradi slabih moinosri- za za-sluiek se je večidel ukvarjal s pri-loinostnim delom pripostavljanju oslrešij. V druiini je večinoma vladala lakola in pomanjkanje vsega, kar so odraščajoči olroci potrebovali. Zato je moral Andrej ie zelo majhen s trebuhom za kru-hom. Na raznih kmetijah je služil za pasrirčka. Koje nekoliko dora-' sel. mu je stric ponudil zaslužek v , pekarni. Delal je cele noči, pod-nevi pa je z oprlanim košem na hrbiu raz.našal kruh inpecivo. Ka-sneje se je dokopal do stalne sluibe na želfznki kol krampvr in končnfi do prodajalca ielezniških vozovnic na železniški pnstaji v Polju. Andrej je bil priden kot mravlja. Kt> sije ustvaril druiino, se je lotil mdi zidave lastnega gnezda, toda zuradi slabega za-služka in potrcb v druiini hlšice ni mogel dokončati prej kot šele po končani II. svetovni vojni. Andrej je bil pravi proleiarec, kajti v bojza delavske pravice se je vključil razmeroma mlad. To do-kazuje tudi njegova udekiba v ie~ lezničarski stavki leta IQ20, knso na Zaloški cesti i> Ljubljani padk prve irtve. Od ledaj je Andrej vedel za svoje mesto v delavskem gibanju. Ob začetku II. svetovne vojne leta 1941 je pod vplivom svojih mlajših bratov Johana in Francela zbiral orožje, municijo in sanitetni material za partizane. Brata sta rrtit zoupala gradnjo skrivališča za takratne voditelje OF, ko so v zaietku septembra 1942 morali zaradi roške ofenzive zapusliti roške gozdove in se na-sianiti v bližini Ljubljane. V bun-kerju, ki ga je gradil, so našli zoto-čišče Edvard Kardelj, Franc Le-skoick-Luka, Jaka Avšič, Marjan Brecelj in drugi. Andrej je bil ledaj ielezničar in je pod svojo uniformo in v lorbi za malico prenesel marsikatero vaino pošto skozi okupalorjev blok. Pa ne samo to, v njegovi še nedograjeni hiši, v katerisije ure-dil bivališče za svojo družino, so se zgodaj zdravili tudi partizanski ranjenci. Ko je bil Andrej v službi, je za ranjertce skrbela njegova žena Micka. Andrejpa je bilzgled tudi svojima sinovoma Milamt, ki je nosilec partizanske spomenice 1941, in Miru, ki je šel v partizane teta 1943. Sfene njegove kuhinje krase številne lisrine in priznanja za njegovo delo med vojno. Andrejevs deto me svoji sposobnosti je prev-zemal razne politične dolznosU, toda od železnice se ni mogel loči-ti. Ostalje tam do zasluženega p<>-koja. Na lerenu je bil Andrej od vsega začetka član vaškega od-bora OF. ZB in KP in povsod je marljivo delal. V Sostrem je bil blagajnik KO ZB NOV od zu-četka pa do svojega 80. leta. Bla-gajrtik je bil Ittdi pri drugih o/gu-nizacijah. povsod vsesEozi pnštcn in marljiv. Andrej je bil dolga leta ludi kurir na občinah Polje in Ljubljana Mo.ste — Pnlje. Bil je v nepresumem gibanju, ttiko rekoč večni kolesar. Zdaj je nejgovo kolo dokončno obstalo. Že nekaj mesecev ga nismo več srečavali na cesti. Vedeli smo, da je izčrpan. a smo tiho upali. da se bo še pripeljal med nas. Toda usoda je hntela drugače. zalisnil je svoje utrujene oči. Takega. kotje bil. se ga bomo spominjali. kajti spomin nanj je neizbrisen. Želi-mo, naj mirno počiva v domači grudi, njegovim svojcem pa izre-kamo iskreno soialje! ALOJZ KASTELIC