Domoljub V Ljubljani 28. aprila 1943-XX1 56m štev. 17 m »v♦ • •. /, v ^ ' ■ ..s < , . , ™ I- ■ , "< . .• -i ■ ■ . ' < <3- , " ' " 1 "t? * < i • ' ' - - * ^omfadi vse se veseli.. r Ko KnfeS svol MgCajj čas je zlato! Rekli smo že, da je čas treba varčno hraniti, da ga ne bomo tja v en dan zabijali, /uto naj bo tukuj nekaj majhnih nasvetov, kako ravnaj, da ti ne pojde preveč časa v izgubo. Prvo pravilo tiste hranilnice, ki čas hrani, pravi: Vsak trenutek svojega časa dobro izrabil Komur do vinarja ni, ta tudi tolarja ni vredenl Tudi v varčevanju s časom moraš majhne in kratke hipe upoštevati. Kolikokrat imaš po 5 ali tO minut časa. Ali ga prav porabiš? Ko bi ves v enem tednu zapravljeni čas seštel, bi skoraj gotovo dobil en dani Toliko človek v enem tednu časa zapravi tja v en danj Kajpada bi bilo na vso moč napak, ko bi si človek, zlasti mlad in doraščajoč človek, nikoli potrebnega počitka in razvedrila ne privoščil. Če delaš z glavo ali če se ubijuš r. rokami, počitka in odmora si potreben I Zato jo narobe, če kdo dolgo v noč prebira knjige, zjutraj pa že na vse zgodaj spet trdo dela. Tak se utegne pokončati, ali vsaj svoje zdravja zrahljati. Za počitek porabljeni čas ni tja vržen. Drugo pravilo pa veli: llcd mora biti! Red pomaga v gospodarstvu ter je polovica življenja. rani, ki jc iz gozda uli s polja domov prišel in je najprej svoje orodje na pravi kraj spravil, dijak, ki je iz šole prišedši svoje knjige skrbno na polico položil, kamor spadajo, tak si je že dosti časa prihranil. Saj vemo, kakšen dirndaj je navadno zjutraj, ko neredni ljudje iščejo svojega orodja, ko ne vedo, kam so ga bili zvečer vrgli. Morebiti imate takega soseda, ki nikoli ne ve, kje je njegova kosil, kje se valjajo njegove vile, ki nikdar ne ve, »kateri hudič mu je že spet to in ono stvar skrile. Takemu se soseščina smeje, saj je tega res vreden, marsikdo je le malo boljši od njega. Vedi, prijatelj, da ti red prihrani dosti časa, da ti bistri spomin in da ti tudi tuije orodje v dobrem stanju ohranjal »Za zdaj bom kar takole naredil, bom že kasneje v red dal,« tako marsikdo pravi. Ta beseda »za zdaj« jc prav za prav hčerka lagodnosti ter postane mati nerednosti. Prideš zvečer utrujen z dela, izprežeš živino, voz iu orodje pa »za zdaj« kar na vozu pustiš, da se poprej naješ ali odnočiješ. Nič ne rečem, da tako ne bi bilo bolj lagodno. Ampak potem kaj rad jio večerji zakinkaš, saj si res zhit in zdelan, orodje z vozom pa čaka zunaj. Pride dež, pride tat ali kakor koli že — prav pa le nisi naredil. In tako sc boš navadil >r.a zdaj delati«, da ti bo to v tvojem gospodarstvu še v veliko škodo. »Za zdaj« se ti namreč povsod in pri vsaki priliki ponuja in je zmeraj bolj silna besedica, čim bolj jo poslušaš. Malce spremembe v delu kajpada nikdar no škoduje, marveč utrujenega človeka celo poživil Včasih se zgodi, da ti kako delo ne gre prav od rok. Če ni preveč nujno, naredi, kolikor je za tisti dan še treba dokončati, pa se potem loti kakega drugega, tudi potrebnega opravka. Če ti tudi to delo ne gre izpod rok, tedaj vedi, da se te lo lenoba prijemlje. Tisto pa premagaj kar z vilami ali sekiro, kar imaš že takrat v roki pri delul Marsikaj časa človek izgubi tudi s svojo radovednostjo. Med najhujšim delom slišiš od soseda robantenje. Pa te prime »firbec« in grel tja zijala prodajat: Kaj neki imajo tam? Čas izgubljaš! Ce te bo sosed potreboval, te bo že poklical na pomoč! In če vidiš ali slišiš, da se 'je res nesreča zgodila, te niti klicati ne sme, sam moraš biti prvi zraven, ker je tako pravi Ampak radovednosti nikari ne pasi, ker s tem zabijaš svoj čas in svoje delo slabo opravljaš! Vojni dogodki preteklega tedna Zelo hudi boji v Tuniziji Italijansko vojno poročilo St. 1057 od 17. t. j. omenja, da so na južnem delu tega bojišča na obeb straneh pospešeno delovali topovi, da pa je na zahodni strani bojišča bil odbit močan sovražni napad. - V dnevnih bojih je sovražnik izgubil 16 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1039 od 19. t. m. navaja da je v Tuniziji bilo močnejše bojevanje. Sovražnik je poskusil vdreti v osne črte pa so te poskuse prednji osni oddelki takoj zlomili. Sovražnik je izgubil 13 letal, osno letalstvo pa je uspešno napadalo zbirališča °kleftai-ijansko vojno poročilo št. 1060 od 20;_t. m. sporoča, da je na vsem tuniškem bojiseu divjal boj z močnim topniškim streljanjem, krajevni sovražni napadi pa so bili odbiti. Letalstvo je na obeh straneh bilo zelo delavno in so osni lovci zbili 13 sovražnih letal ter so osna letala noč in dan bombardirala sovražno Italijansko vojno poročilo št. 1061 od 21. t m. razglaša, da je sovražnik po nenavadno silni topniški pripravi napadel južni odsek tuniškega bojišča Močni sovražni sunek pa so uspešno zadržale italijanske in nemške čete, ki so na več krajih prešle v protinapad ter se jim je posrečilo izravnati uspehe, ki jih je bil sovražnik spočetka dosegel. Nadaljuje se ostra in strnjena bitka, v katero na obeh straneh v obilni meri posega letalstvo. — Sovražnik je izgubil 27 letal. Italijansko vojno poročilo št. 1062 od 22. t. m. pripoveduje, da je sovražnik na južnem odseku tuniškega bojišča s podjioro nndmočnega topništva vedno znova napadal, da pa so tudi včeraj te napade zadržale junaške italijanske in nemške čete, ki so se zagrizeno upirale. Nad vse pogumno je svoje postojanke v prednji črti branil ler se odlikoval prvi bataljon 6. pehotnega polka »Trieste«, ki je sovražniku zadal velike izgube. Sovražnik je izgubil 6 letni. Italijansko vojno poročilo št. 1063 od 23. t. m. naznanja: Na južnem odseku tuniškega bojišča 6e je včeraj povečal močni sovražnikov pritisk, ki pa eo 6e mu naše junaške enote v ponovnih proti- napadih junaško zoperetavUe. Posebno pohvalo zasluži divizija »Pistoia« pod poveljstvom generula Falugija, ki so njeni pešci z nezlomljivo odločnostjo vzdržali ponovne naskoke nadmočnih angleških sil. Trdi boji potekajo tudi na zahodnem delu tuniškega bojišča, kamor je sovražnik raztegnil svojo ofenzivo. Sovražnik je izgubil 10 letal. Bojevanje na ruskem bojišču Nemško uradno poročilo od 19. t. m. pravi, da se južno od Novorosijska nadaljujejo bolj živahni boji in da je nemško letalstvo obdelovalo sovražna oporišča ob Črnem morju. — Na nekaterih drugih odsekih so bili odbiti manjši sovražni napadi. Nemško uradno poročilo od 20. t. m. naznanja, da južuo od Novorosijska trajajo hudi boji, v katere letalstvo močno posega. — Od 16. do 19. t. m. je bilo uničenih 178 ruskih letal. Nemško uradno poročilo od 21. t. m- omenja, da so tudi včeraj bili južno od Novorosijska hudi boji in da je tamkaj nemško letalstvo sestrelilo 91 ruskih letal. Nemško uradno poročilo od 22. t. m. se glasi, da je na vzhodu dan mirno potekel, da so bili manjši krajevni boji tu in tam. Sovjeti so tega dne izgubili 77 letal. Nemško uradno poročilo od 23. t. m. sporoča, da včeraj na tem bojišču ni bilo nobenih posebnih bojev, pač pa so nemška letala prejšnjo noč hudo napadla oporišče Poti ob Črnem morju. Na morju Nemško uradno poročilo od 19. t. m. razglaša, da so nemške vojne enote dne 18. t. m. ob nizozemski obali potopile eno angleško hitro topničarko, druge tri pa hudo poškodovale. Pri tem so Nemci izgubili le eno svojo ladjo. Nemško posebno poročilo od 23. t. m. razglaša, da je sovražno trgovsko ladjevje na Sredozemskem in Atlantskem morju utrpelo nove hude izgube. V boju z močno zavarovanimi spremljavami so nemške podmornice potopile 16 trgovskih ladij s 121.500 tonami, med njimi več ladij, na katerih ee je vozilo vojaštvo, ter dva rušilca in eno podmornico. Torpedirani sta bili še dve drugi ladji. Ukrajinska plenica in krompir Kakor poročajo iz Krakova, bodo odslej na temelju nemško-italijanskeea trgovskega eporazuina redno prihajali v Italijo vlaki, natovorjeni s pšenico in krompirjem iz krajev, ki so jih nemške in italijanske čete vzele Hueom v sedanji vojni. Tele s šestimi nogami Nekemu kmetu v bližini Benetk je krava Švicarske pai-me strila izrednega telička s šestimi nogami in tremi glavami. Trup in noge eo bile po obliki navadne, od treh glav je bila ena navadna, diuga manjša, tretja pa le deloma razvita in ni imela gobca. Čudna živalca, ki je živela le tri dni, je imela samo eu želodec, 6e»ata pa je z dvema gobce ma. Porenje v cvetju Vse Porenje je letos v pravcatem morju cvetja, kakršnega ne pomni sedanji rod že 25 let. Krasno cveto zlasti marelice brcekve jablane in hruške. Vse kaže. da bo sadno drevje — ako ne pride vmes kakšna vremenska nesreča — v teb krajih letos obilno obrodilo Madžarski kmetje so dobili svoj senat Na temelju zakona o pospeševanju kmetijstva so ustanovili v Budimpešti kmetijski senat, ki naj zavzame stališče vseh madžarskih kmetovalcev do načelnih vprašanj kmetijskega pridelka in kmetijske organizacije. Naloaa senata bo, izdelati načrte za kmetijski napredek, ki naj zagotovi zadostno količino kmetijskih pridelkov Senat šteje petnajst članov Od teh je šest zastopnikov kmetijskih ustanov, 4 grofje, 2 profesorja, 1 ministrski oddel-kovni načelnik, 1 gospodarski svetovalec in 1 kmetijski delavec. Delovna doba kmetijskega senala bo Iraiala tri leta Hrvatsko mleko Časopisje piše, da ima Hrvatska sedaj več mleka kakor pred vojno. Izračunali so, da bo letos kravjega mleka 601, ovčjega 40.8 io kozjega 20 ini- 21 lijonov litrov. Za teličke, jagnjeta in kozličke bodo porabili 120.2, oziroma 24.9, oziroma 4 milijone litrov. Tako bo ostalo za prehrano prebivalstva na Hrvatskem 521 milijonov litrov mleka. Nova trgovinska pogodba med Švico in Hrvatsko Nedavno je bila zaključena med Hrvatsko in Švico nova trgovinska pogodba, ki je stopila v veljavo z dnem 1. aprila za eno leto nazaj. Sporazum ureja blagovni in plačilni promet. Švica bo Hrvatski dobavljala zdravila, električne stroje in motorne pluge; dočim bo Hrvatska izvažala v Švico les in leetne pridelke. Steklena vlakna za obkladanje ran Za obkladanje ran so doslej v Nemčiji uporabljali posebno vrstov bombažno tkanine. V zadnjem času pa so odkrili novo vrelo tozadevnega zdravniškega materiala iz steklenih vlaken. Pravijo, da se rane s pomočjo steklenih vlaken la-dovoljivo zdravijo Petletnica Saljapinove smrti Ilalijanski listi eo se te dni spominjali pete obletnice 6mrti ruskega basista svetovnega slovesa Fjodorova Saljapina. Umetnik je večkrat nastopil iudi v italijanski operi, kjer je očaral poslušalce s 6vojo dovršeno pevsko umetnostjo. Novo bolgarsko posojiio Bolgarski finančni minister je predložil sobranju (poslanski zbornici) načrt zakona za novo notranje posojilo, ki bo deloma obvezno. V6ak, kdor ima 100.000 levov premoženja, mora podpisati posojilo za 2 odstotka svojega premoženja. Ta odstotek pri večjih premoženjih stopnjuje in narasle za one, ki imajo 50 milijonov levov premoženja na 8 odstotkov. To velja tako za posameznike ko za družbe. — Prvo bolgarsko notranje posojilo iz L 1941 je dalo 9 milijard levov. KRATKE Tri balone, ki so Imeli posode z vnetljivo tekočino, so neznana letala spustila na špansko barcelonsko pokrajino. Potres v razdalji 10.000 km so zaznamo-ali potresomerni aparati v opazovalnici sv. Doiai. nike v italijanskem Pratu. Prvi maj bodo letos praznovali po vsej Bol-gariji; uradni spored svečanosti je izdelal mi. nistrski predsednik Filov. 157 Kavarn je sedaj v madžarski Budimpešti; ne preveč za milijonsko mesto. Blagajno, v kateri je bilo 3000 funtov šter-lingov, so ujeli ob afriški obali v svoje mreže Španski ribiči. Svoj 54. rojstni dan je praznoval Hitler te dni v resnem ozračju vrhovnega poveljstva oboroženih sil. V ameriški državici Oregon je vas, ki ima 258 prebivalcev, od katerih samo eden dela v Uradu za pobijanje brezposelnosti, drugi so vsi brezposelni. 16.040 mož je doslej izgnbila 4. indijska divizija v Afriki. Za bojno področje so proglasili ozemlje Sicilije, Sardinije in okoliških otokov. Dva dni je bil na obiskn v glavnem Hitlerjevem stanu madžarski regent Nikolaj Hortliy. Za novega nemškega poslanika pri Sveti stolici je imenovan 61 letni baron Weizsiikker, eden najodličnejšib nemških diplomatov. Anglija ne sme privoliti v delno ali celo priključitev Palestine zvezi arabskih dr/av, ie zahteval te dni od Anglije jeruzalemski veliki rabin. Listino, tikajočo se pogodb z mornarji, ki jih je za vožnjo v Ameriko najel Krištof Kolumb, so našli te dni v arhivu notarske zbornice v španski Sevilli. 148 let je izpolnila 15. aprila popolnoma zdrava Španka v Guadalupe Siera; ima 240 sinov, vnukov in pravnukov. Izvozne carine in postranske dajatve za izvoz blaga iz Srbije v Nemčijo in na Češko je srbski ministrski svet ukinil. 152 let je bil star angleški kmet Tomaž Parr. V svojem 120. letu se je oženil z neko vdovo. Živilske nakaznice — svojevrstne seveda — so poznali na Kitajskem že pred 3000 leti. Na minskih poljih pri Snsi v afriškem Tunisu je padel angleški general Kirsch. 37. italijanski vojaški kaplan v tej vojni don Ernrdo Cesarini, doma pri Ankoni, je padel na bojišču v Tunisu. Za 70 odstotkov manjša žetev kakor leta 1942 se obeta na vsem ozemlju jučnoafriške zveze; domače prebivalstvo je vznemirjeno glede prehrane. Ob zapadni švedski obali se je potopila švedska podlornica »Ulven« in v njej je nušlo smrt 33 mož posadke. S Hitlerjem ie imel večdnevni sestanek predsednik norveške vlade Quisling. Švedi so sestrelili angleški bombnik, ki se je pojavil nad njihovim nevtralnim ozemljem; 7 rešenih članov posadke so zaprli. Zaradi pomanjkanja kruha so izbruhnili v Siriji novi nemiri; vlada je zaprla mnogo višjih šol. Za skoraj 150 odstotkov se je podražil lanski surov tobak na Hrvatskem- 10.000 finskih otrok prejema vsak dan na Švedskem vso oskrbo. Neka ameriška podmornica je zadnje dni med Vladivostokom in polotokom Kamčatko potopila rusko ladjo »Kolo«. Od 72 članov posadke so rešili samo tri. Najvišjo dopustno mero za državno zadolžil« v USA je parlament zvišal od 125 na 210 milija"! dolarjev Za žganje cementa so začele danske cementarne uspešno uporabljati loto. Italijansko-nemikl trgovinski promet se je v prvih dveh vojnih letih potrojil. Egiptovski princ Mansur Daod je priiel v Italijo In se hoče pridružiti Osi v boju proti njenim sovražnikom. Mesto Ohrid bo prišlo po prijateljskem dogovoru med Italijo, Albanijo ia Bolgarijo k zadnji. 11 fantov iz Bežigrada in Zelene jame v Iški pomorjenih Rakičan, ki se je rešil, pripoveduje o komunističnih grozotah — V Iški je bilo v dveh mesecih lanskega leta pomorjenih nad 100 ljudi Rukitničan, ki je doživljal komunistične grozote lanskega leta v Rakitni ter bil od partizanskih rabljev z drugimi vred na smrt obsojen, a bil pruvočasno rešen, pripoveduje, kakšno morijo so rdečkarji uganjali tam v Iški. O,, j(. tudi razjasnil usodo tistih 11 fantov iz Bežigrada in Zelene jame v Ljubljani, ki so jih bili lansko leto komunisti na Verdu »osvo-jindili«. da so jih potem lahko postrelili. Naj sam govori. Njegovo ime lahko pove uredništvo jjninoijuba. Naj bi njegove pretresljive besede pretresle tudi srcu tistih, ki so do danes še bili zaslepljeni. Ko so se komunisti prikazali na Rakitni, so izvolili nekak odbor, ki je najprej popisal vso živino, može in fante. Razdelili so tudi posestva ter sebi pripisali najboljše kose. Prve žrtve padajo! i/daj so začeli ljudstvo struhovati. Po zaslugi predsednika terenskega partizanskega od-linra Alojzija Gradišnrja so dne 23. majnika li la 1942 odpeljali 32 letnega funta Antona Kržičn, p. d- šmitovega, samo zato, ker so ga terene! označili kot nezanesljivega. Partizansko eskorto je vodil neki Jager, doma iz Radomelj pri Kamniku. Kržiča so potem ubili in pahnili v Krimsko jamo. Druga žrtev je bil Ivan Hezek iz Rakitne št. 43. lega fanta so stalno nadlegovali, naj vzame puško in gre z njimi, sicer ga bodo ubili. l''antu je šlo to stalno ustrahovanje in grožnje tako na živce, da se mu je omručil um. Po petmesečnem težkem trpljenju je fant umrl. I j udje so morali trpeti in garati in držati jezik za zobmi. Ko pa je posest, sin France Tekavec iz /nle izrazil mnenje, da partizani ne delajo prav, ko kmetom jemljejo živino, zanjo pn dajejo neke listke (bone), ki jih nobena banka ne vnovčrie, ga je partizan Anton Kovač, sin gostilničarja v Preserjti, takoj pograbil in ga odvlekel v vasico Zakotek. Tam ga je za nekim drevesom dvakrat ustrelil, pa ga ni dobro zadel. Tekavec je stokal in prosil: »1'iisli me, zakaj ine streljaš? Saj ti nisem nič zalega storili« Toda partizan Kovač je tedaj jezen stopil k njemu, mu z nožem tirerezal vrat, potem pa krvaveče truplo zavlekel v bližnji putok in ga napol zakopal v močvirje. Mene primejo Krasna noč je bila 1. juliju 1942. Luna se je razkazovala na nebu v vsem bledem sijaju-Ko snu utrujen od poletnega dela zutisnil oči in zadremal, stopila v hišo dva partizana in mi velitu, naj se takoj napravim in odidem z njima v Počitniški dnin na krutko zaslišanje. Poziv me jc zdramil in me neprijetno pogreb Obotavljal sem se in jima začel pripovedovati, da ponoči ne utegnem in bi šel rajši zjutraj. I uda trdo sla mi odgovorila, da moram z njima takoj. Grozila sla mi s silo. Tako mi ni upiranje nič pomagalo, moral sem se vdati v usodo. V Počitniškem domu sem našel še dva tovariša »j sotrpina. Vse tri so nas puhnili v klet, zaklenili vrtita in postavili prednjo stražo. Ko se je začelo daniti, so zjutraj ob štirih odprli vratu in dejali, da se moramo umakniti 3'st skupaj v bližnji gozd, ker bodo danes 1,01 iT? P.rišli vo jaki. Zaradi lega so nns odvedli v bližnji gozdiček na koncu vasi. Stražili so "as trije partizani. Srce se mi je trgalo, ko Sein od domače hiše zaslišal jok in stok svoj-eev, katere je partizan Jože, doma iz Kamnika prt I rese r j ti, razganjal s puško in kričal: »Kaj •f jete ln razburjate ljudi, ako so ga odpeljali, aingttrt letite na Brezje, vse skupaj vam ne bo me pomagalol« • ,!? gozdička so nas odvlekli na Ustje, kjer Je bil štab bataljona »Ljube Sercerja«. Koman-• v 'i° '''' Lnlo-kazal usjicšno delo v pogledu preskrbe m.ilili otrok, ziikuj dosi-daj je popolnoma preskrbi I že nad 15110 otrok. Po raznih krajih v Belgr.iilu so razmestili okoli 250 otrok, po raznih domovih v notranjosti Srbije blizu 800, pri zasebnikih pu nad 500. Sploh koinisariat zelo skrbi tudi za uiulerc z majhnimi otroki. s Jubilej Ilinkn Nučiča. Naš rojak llinkn Nučič. ki že od lelu 1912 deluje kot priznani gledališki umetnik v zagrebškem gledališču, praznuje te dni 60 letnico svojega rojstva. / i to priliko objavlja zagrebški dnevnik »Hrvatski Narod« članek, v katerem slavi Nučičcvc umetniške sposobnosti in poudarja dejstvo, da Nučič kot gledališki umetnik pripuau ves hrvatskemu gledališču, kateremu je dul svoja najboljša leta. ves svoj talent in vse svoje znanje. Pisec članka omenja njegovo delovanje k"t igrulca, režiserja, gledališkega pedagoga m končno kot dramskega pisatelja, /.arij trdi. da je pravi »mojster odra, ki sijajno rešuje tudi najtežje umetniške naloge«. Sluvljcnec zagrebškega gledališkega občinstva jc ves čas v/iiizeval tesne slike tudi s slovenskim gledališči-ni ter je pogosto gostoval na raznih slov en-kili odrih. Nučiču želimo oli njegovem življenjskem jubileju tudi mi še mnogo sreče v njegovem nadaljnrin umetniškem udcjslvovuiiju. s Za domovino. Nemški listi pišejo, da je štajerski kniel llans Lirlilenegger i/guliil v volni vse svojo sinove. Ko je Ic/ul te dni v bolnišnici, kjer jc prestal nevarno operacijo, ga je doletela vest, da je padci tudi njegov najmlajši sin. s Kmetijsko strokovno šolo so lani v novembru izročili svojemu namenu v Tržiču. V šestih razredih je bilo 21 funtov in 75 deklet. Prihodnjo jesen bodo v Tržiču odprli oblino poklicno šolo. s Italijanščina in nemščina pri zrelostnih izpitih. Po odredbi hrvatskega prosvetnega ministra lahko učenci hrv. klasičnih gimnazij iij učiteljišč pri zrelostnem izpitu izbirajo niču italijanščino in nemščino. V realnih gimnazijah je določena za zrelostni izpit nemščina. ■s S silosi si bodo pomagali. Gorenjski tednik piše, da je zaradi pomanjkanje krme obolela več posestnikom v Kresnicah goveja živina, posebno breje krave in so nekatere celo poginile. Kmetom priporočajo, da grade silose in s teni pripravijo zalogo močne zimske krme. Pa tudi mleka bodo imele krave več. s Prvi tenor hrvatske opere Slovcncc J"'° Gostič jc sodeloval na velikih glasbenih prireditvah Verdijevega tedna na Dunaju od 4. do 11. aprila. ,Prosim, ne mučite me tako!« je vzkliknil Ronald. »Prišel 6em vendar, da vam povem nekaj prav neprijetnega, kako za božjo voljo pa naj storim to, če me sploh ne pustite do sape priti. Gre vendar za mojo sestro. Sami lioste uvideli, da tako ne more iti naprej. Za njo je sramotno, pa je tudi sicer brez pomena. Vi niste mož, ki mu morem dovoliti, da stopi v zvezo z mojo sestro. Nekaj strašnega je zame, gospod St. Ive«, da vam to rečem. To se mi zdi prav tako, kakor da bi tolkel človeka, ki je že na tleh; to sem povedal tudi majorju.« »Sramotno je: brez pomena; niste mož,« sem ponavljal zamišljeno. »Mislim, da razumem take besede in se bom potrudil, da stvar ure- Vstal sem in odložil svojo smotko. »Gospod Gilchrist,« sem pričel in se poklonil, »prej ko od"ovorim na va.še popolnoma umevne besede, mi dovolite, da se vam predstavim kot snubec vaše sestre. Som ugleden -mož, na kar pa na Francoskem ne damo dosti, toda iz stare ro-dovinc; to pa se ceni vse povsod. Moja bodočnost je vsekakor več ko povprečna; dohodki mojega strica znašajo kakih trideset tisoč funtov na leto, čeprav priznam, dn se nisem natančneje poučil o tej reči. Lahko ga cenim tako med petnajst in petdeset tisoč; manj ni na noben način.« »To se vse lahko reče,« je odgovoril Ronald in se pomilovalno nasmehnil; »na nesrečo pa je to vse v zraku.« »Oprostite,« sem ugovarjal in se smejal. »Žc prav, moj dragi St. Ives, ampak jaz imam v mislih tole: Vi tega ne morete dokazati. Lahko je tako, lahko pa tudi ni. Ne morete nam pripeljati človeka, ki bi potrdil vaše besede.« »Prosim!« sem vzkliknil, planil kvišku in od/iitel k mizi. »Morate mi oprostiti za trenutek« V tem sem hitro napisal naslov odvetnika Romaina. »Tu imate pričo, gospod Gsl-christ! Dokler mu ne pišete in ne dobite od njega negativnega odgovora, moram zahtevati, da ravnate z menoj kot poštenjakom in skrbite, da to storite.« Sprva sploh ni mogel spregovoriti besedice. »Prosim vas, oprostite mi, St. Ives, verjemite mi, nisem imel namena, da bi va« žalil. Ampak ti vaša ženitna ponudba je popolnoma nemogoča. Vaša in naša država se vojskujeta med selioj in vi ste ujetnik« ,. -Moj prednik za časa lige.« sem odvrnil, »se je poročil s Iliigenetinjo in je jezdil po svojo nevesto dve sto milj skozi sovražno deželo. In zakon je bil srečen.« .Vse lepo,« je pričel, pogledal skozi okno in iznova umolknil. »Potem — polem pa je še lista zadeva t. Gogiirtlatom « »Kaj?« sem vzkliknil iu planil kvišku. »Ronald, lako pa se vi ne vedete. Vem, odkod imate te besede. Nek strahopetec vam jih |e položil na jezik.« ,, - »St. Ives, zakaj mi delate vse tnko tezkor Da govorim odkrito, jnz ne morem sprejeti ze-nitne ponudile od človeka, ki je obdolzen take reči!« »Ziradi tega, ker sem imc.1 častno zadevo, ki se je nesrečno končala, pa zavračate mo|0 ponudbo vi. mlad vojak ali vsaj bodoči vojakf Sem vas res prav razumel?« , . , 'Moj dragi prijatelj.« je zajecljal. »vi lahko obračate svoje besede, če vnm je drago. Trdite, da je tisto bila častna zadeva. Je pa v Tensici bila? Jaz ne vem« .»Ali veste, kdo bo pred sodiščem glavna moja priča? Artur Gheveni*.« , »Ej. to mi je vseeno,« je znvpil, planil s stola in tekal p^ ,obi sem in tja. »Pa jaz norem; ne ždlim; sicer pa je popolnoma vseeno, kaj laz storim ali ne storim: moja teta ne l>o s? dišati hotela nič o tem. 7n Boga, si ne mo-rp'e imsliti. kaj poreče ona?« . . 'Ronald, veste, ne smete pozabiti, da se boriva z ostrim mečem, /enitua ponudba je kočljiva reč Vi ste navedli razne izjave in T"?|oge, rln opravičite svoje rafinnie v tej Mdevi; prvič, da sem slepar, drugič, da se na- jini državi vojskujeta med seboj in tretjič, no, ne bom govoril dalje. Mislim, da mi ni treba, da bi vam povedali, da ne bi mirno prenašal take očitke, če bi jih rekel kateri koli drugi človek, toda moje roke so vezane, kar se tiče vaše osebe. Jaz sem vam dolžan toliko zalivale, niti ne govorim o ljubezni, ki jo gojim do vaše sestre, da me lahko žalite kolikor vas je volja, ne da bi vas klical na odgovor.« Pri prvih besedah bi bil on rad nekaj rekel vmes, zdaj pa, ko sem končal, je stal pred menoj in ni dolgo časa spregovoril besede. »St. Ives,« je rekel nazadnje, »mislim, da je najboljše, da grem. Nisem imel namena, da bi vam rekel, kaj sem, in prosim vas, da mi odpustite. Ali mi boste dali roko še enkrat?« je zajecljal jokaje. »To se ve, da,« sem odvrnil. »Kar je bilo, je bilo. Da ste mi zdravi, Ronald!« »Da ste mi zdravi St. Ives!« je odvrnil. »Silno sem žalosten.« In tako rekoč je odšel. Okna moje sobe so držala proti severu, na hodnik pa je svetloba prihajala od trga sem. Znrndi tega sem lahko videl, kod je Ronald šel, kako je bil potrt in da sc mu na trgu ni pridružil nihče drugi kot major Chevenix. Moral sem se smejati, ko sem videl njega. Zdaj sem bil prepričan, da bodo za čas mojega bliž-njegn bivanju na Francosk. m stor.li j.-jv v-e, da pripravijo Floro do tega, da pusti vsiljivega Francoza in vzame Chevcnixa. Sicer nisem dvomil, da se bo branila, vzlic temu mi pa ta misel ni nič kaj prijnla; zaradi tega sem sklenil, da jo opozorim, da bo pripravljena za boj. Da bi jo neutegoma obiskal, je bilo brez pomena, vendar sem si obljubil, da krenem zvečer v Swanston, čim prej mi bo mogoče. Ta čas pa sem se moral pripraviti za potovanje in vse premisliti. Tu v Edinbtirgu je bilo morje komaj štiri milje daleč; toda misel, da bi na slepo srečo poiskal katerega koli ribiča s klobukom v eni roki, pa bodalom v drugi, se mi je videla tako obupna, da mi ni kazalo drugega, kakor da zopet krenem skozi severne obmejne kraje in še enkrat potrkam pri Bur-chellu Fencu. Toda za to bi bilo treba denarja; ker pa sem bil izročil bankovce Flori, mi je ostalo samo še knkih petnajst sto frankov. Prav za prav bi moral reči, da sem ta denar imel. a zopet ne imel. ker sem potem, ko sem zajtrko-val pri gospodu Robbieju, vložil ves ostali denar. razen za knkih trideset frankov drobiža v neki banki v George Streetu za račun Rowlev-ja. To naj bi bilo darilo zanj, če bi jaz moral nenadoma odpotovali. Ko sem pa zdaj premislil vso to zndevo, sem [Kislal Rosvlevja s ko-karrlo na pokrivali! nazaj v banko, da dvigne tistih petnajst slo frankov. Ni bil dolgo zunaj, ker se je že vrnil ves rdeč v obraz in z vložno knjižico v roki. »Ni mogoče, gospod Anne,« je rekel. »Kaj pa se je zgodilo,« sem vprašal. »Veste, gospod, našel sem banko, ne da bi se bil zmotil, vendar me je nekaj strašno preplašilo. Ob vratih v banko se je potikal nek človek, ki sem ga na mah spoznal! Ali veste, kdo da je bil, gospod Anne? Prav tista rdeča suknja, ki sem z njim zajtrkoval doli v Ayle»-burgul« ... . . ..,» »Si pa prepričan, da se nisi zmotil?« »Ne, nisem se. Ni bil gospod Lavender. ampak oni drugi. Kaj se pa ta potika tod? sem rekel sum pri sebi. Tole pa ni nekaj v redu!« »Se ve da ni!« sein mu pritrdil. Hodil sem po sobi sem in tja. pa razmišljal. Nemogoče je, da bi bil ta birič iz Bow Slreeta slučajno tukaj; vendar bi bilo golo naključje, da bi bil ta človek, ki je Rowley nanj nameril pri .Zelenem dragoncu' v Aylesburyju in ž njim govoril zdaj kar iznenada na Škotskem in to pred vrati banke, kjer je RowIey imol naloženo svoje imetje! »Te on ni videl, Rowley?« »Bodite brez strahu! Ce bi me bil prepoznal, bi vi nikoli več ne videli mene. Nisom tak trap, gospod!« »Dobro, dragi moj! Vlakni vložno knjižica zopet v žep! Bojim se, da je sploh ne boš mogel rabiti, dokler se me popolnoma ne iznebiš.« »Preden se vas ne iznebim, gospod?« j« ponavljal Rowley. »Jaz vam pa rečem samo to* liko, da brez mene ne pojdete nikamor.« »Bom, bom, moj dragi! Cdo prav kmalu s* bova morala ločiti, nemara že jutri. Zgodi se p« zavoljo mene, veš Rowley. Moram te celo prDOMOUl"B<, dne 28. aprila 10-13-XXI. Stev. 17. Veliko trgovinsko mesto Basel svobodni sinovi Švica in njeni Stari del mesta Vase! z delom mosta (rez Ren Švicarski zvezni parlament v Beri tu Švico prepreza gosto železniško omrežje. Celo na gorske vrhove vodijo do razgledih posebne proge. Zaradi lege med kulturno visoko razvitimi evropskimi deželami je poslal« Švica središče svetovnega prometa. Zvezna republiak Švica meri nad 41000 kvadratnih kilometrov in šteje skoraj 4 milijone prebivalcev. Je torej skoraj devetkrat tolika kot sedanja Ljubljanska pokrajina, ki šteje 352.000 prebivalcev. Švica jc najstarejša republika na svetu, stara je že 650 let. V Švici nimejo stulne armade, toda vsak moški v gotovi starosti, če je 6posobcn, spada v švicarsko milico; tako ima tudi vsak moški doma vse potrebno orožje in uniformo za vpoklic v vojno. Švica lahko postavi na t« knačin 500.000 mož močno armado. V Švici je največ električne napeljave na cele m svetu po številu prebivalstva in njeni površini; 99% domov ali hiš je ondi z elektriko razsvetljenih in 85% razdalje železnic goni elektrika. V Švici izhaja trikrat toliko dnevnikov kakor na Angleškem. V švicarskem kantonu Glnrtts je že star običaj, da ženin svojo izvoljenko snubi s tem, da ji podari lonček g kako dišečo živo rožo. Ako dekle rožo zaliva in jo ima na oknu, je to znamenje, da ga bo vzela, drugače pa ne, Peva ŠV.icar po planinah, jasno v jasnih visočinah jeka pesem od pečin prosto, kol je Švice sin. švic« je zveza 25 državic (kantonov), ki imajo sicer samoupravo, v važnih zadevah pu jih vodi zve/ni svet, kateri izvoli vsako leto novega predsednika. Sedež zvezne vlade je v Berilu ob reki Aari. V švici žive iz večine Nemci (70%), na zahodu bivajo Francozi (22%), n« jugu Italijani (77P. Ob porečju gorenjega Rena in Innn se nahaja 1% Rctoromanov, ki govore italijanščini podoben jezik. V Švici je tri petine protestantov in dve petini kaloličanov. Za predsednika zvezne republike izvolijo običajno vsako kto pripadnika druge narodnosti, ne glede na žtevilo njenih pripadnikov. Zdaj je n. pr. Italijan švicarski državni poglavar. Švicarski kmetje redijo po planinah živino, na visoki stopnji je obrt, mnogo denarja prinašajo v Švico tujci, ki prihajajo zaradi prirodnih krasot in znanih zdravilišč. Mesto Luzern, glavno zbirališle tujcev v Švici ob ViericaldstSltskem Jezeri Takrat se je trdno in sveto zarekla, da ne bo nikdar več prelomila svoje besede. Ce bi pa se- Vendar kaj storila in bi prišel stric temu na ,led bi utegnilo imeti še hude posledice... Ne, bolje je. da tega ne tvegal Toda Evine hčere so vedno bolj prebrisane in iviie kot Adamovi sinovi. In ljubezen stori še ostalo Tako je našla tudi Majda sredstvo, da stopi i Janezom v zvezo, ne da bi prekršila obljubo, ki lo je dala stricu. Poslala je Kraljičku — za njegov takraten naslov je itak vedela — pismo, ki prav za prav ni bilo pravo pismo, ampak le prazen, bel niseit*-ki papir. Nobenega stavka, nobene besede, nobene črke ni napisala nanj; položila je med skupaj zvrnjen list le dve suhi cvetki — spominčico in vrtnico — in vse skrbno zaprla v močno ovojnico. I)a mu to ona pošilja, 6previdi Janez lahko iz naslova z njeno pisavo, katero gotovo pozna. In tako je tudi bilo. Kraljiček, ki je bil v tistem času v Mariboru, 6e je prestrašil, ko je prejel pismo z naslovom, napisanim z Majdino roko. Naglo ie odprl kuverto, potegnil ven pisemski papir, debelo pogledal iu zazijal tej- osuplo 6trmel v prazen list. Hipoma pa ga jc prevzelo srčno veselje. ■Ti ljubo, ti dobro, ti iznajdljivo dekle!« je ponavljal in poljubljal kar naprej cvetlici. Majda mu je napravila tako neizmerno veselje, da je menil. da ln ne bilo predrago plačano z enim letom njegovega življenja. Drugo jutro je poslal deklelu pismo, ki ravno l:iko ni vsebovalo nobene napisane Besede in niti najmanjšega pisanega znaka, ampak tri /ivordeče cvetke, ki jim v domačih krajih splošno pravijo -goreča ljubezen«. Majda je bila nadvse srečna, ko je prejela od Janeza ta o ljube/ni govoreči znak. In sedaj 60 se redno vrstili ti nemi ljubezenski pozdravi, ki so bili 6edaj v tej, •edaj v oni cvetlični podobi, med obema zaročencema sem in tja. V srcu mladeniča, ki je imel ravno tako živo domišljijo kot močno čustvo, je 6ilila ljubezen, ki ie je upala na zunaj le aulo pokazali, tem bolj globoko u j znotraj in ga orevzela skoraj s čudno tesnobo. Saj je bila Majoa do 6edaj tudi edina, ki je pokazala do njega, Kraljička, pravo, iskreno, •rolo ljubezen. Na svojo maler se jc mogel mladenič le še medlo spominjati. Cirn daljša je bila razdalja, ki ga je ločila od Majde, tem bolj živa je bila njena podoba v njegovi duši. Z vedno bolj mikavno, krasnejšo in popolnejšo Majdino postavo ga je mamila domišljija in jo je obdajala kar s svetniškim sijem, tako da jo jc naravnost oboževal. Dcl.il je še bolj pridno kol kdaj koli in je skušal na vse načine čim več denarja zaslužili, toda predvsem zaradi Majde, da bi ji mogel nekoč napraviti življenje v i m lepše. Vse svoje mišljenje in ravnanje je usmeril nanjo. Svoje verske dolžnosti je izpolnjeval precej zvesto kot prej, le da je vedno bolj •'Ejibljal izpred oči višji smisel in smoter verskega življenja, ker je postala že Majda njegova najvišja dobrina. Ce je molil, je samo za to edino in goreče prosil, da naj Bog ohrani Majdo zdravo ter jo obvaruje pred vsako nesrečo. V cerkvi pri nedeljski službi božji je pač bril iz svoje molitvene »njivice; a ležale 60 tu pa tam med stranmi molitvenik;, cvetke, ki mu jih je Majda poslala. Te je opazoval vedno znova in je obračal svojo pobožat V'*0 manj na ljubega Boga kot na 6vojo „ , A'aj,lo. Da lako ravnanje pač ne prinaša blagoslova, na lo Kraljiček ni pomislil. Drugo leto svojega bivanja v tujini je pre-? , i na Dunaju, in tedaj je začel že dneve šteti, ™a) se bo smel vrniti. Toda ura vrnitve je bila prej, kot jo je pričakoval. ci s.Mo,8Jru Jerneju je ostalo po nekdanji pljučni-, « vedno nekaj posledic. Svoje običajne spre-fahd )e.moral večkrat opustiti, ker mu je srce na-noffe t'j v Kaj? Zdravnika?« je vzkipel stari, »Zdravniki 6e razumejo na bolezni vsi skupaj eno ligo. In iz starega človeka ne more narediti mladega niti najboljši zdravnik.« »Stric, saj vendar niste še tako stari.« »Saino deset let mi manjka, pa bi bil trikrat starejši od tebe. Sedaj pa izračunaj.« »Ce čutite 6laro6t, bi se morali bolj varovati in ne toliko delati.« »Od dela živimo. In kdo naj pa opravlja delo namesto mene?« <5? »Od dela tivimo.< »Pišite Janezu, naj pride domov, da vam pomaga.« . »Aha, odtod piha veter! Nc, nc, ti trapasto punče. Fant ostane v svetu, Ce mi bo tako kazalo, še nekaj let... Sedaj tudi vein, odkod je tvoje usmiljenje do mene.« »Stric, mene v resnici skrbite in 6e bojim za vas,« je zaklicala deklica. Nato je odšla nainrdnjena 6koji vrala. Ker se je pa Godrnjačevo stanje poslabšalo, se je moral slednjič le vdati, da pride zdravnik. Ta je ugotovil, da se pričenja prsna vodenica, priporočil je kolikor mogoče mir in je predpisal zdravilo. Iti je bolezen nekoliko olajšalo, toda nikakor odstranilo. Kraljičku je pisal urar še bolj pogosto, toda nikdar ni omenil svoje bolezni. Z muko in težavo 6e je obdržal bolnik še celo poletje pokonci, jc delal več ali manj v delavnici in je odpravljal svoje odjemalce bolj godrnjavo kot kd.ij koli. Svojega običajnega potovanja o Vseh svetih ni mogel več napraviti. Otok je šel više in više j>o telesu in je dosegel o božiču tako stopnjo, da je spoznal zdravnik za potrebno, da mu odvzame vodo. S tem se je čutil bolnik precej olajšanega, vendar je vedno bolj slabel. 2e dolgo ni mogel več v postelji ležali, ampak je moral prebiti noč in dan v naslanjaču. Cim bolj je trpel, tem bolj je bil zadirčen, nepotrpcžljiv in nataknjen. Majda je bila na hudi preizkušnji v potrpljenju, in to tein bolj, ker ni bolel imeti bolnik razen nje nikogar drugega poleg sebe. Le tu in lam je dovolil, da se je moglo dekle kdaj malo prespali, da jo je nadomestovala ponoči njena starejša sestra Lucija... Dvakrat mu je prinesel župnik sveto bhajilo na dom, toda o svetem poslednjem olju ni hotel stari čudak nič slišali. V sredi postnega časa pa je bilo njegovo stanje tako preteče, da mu je moral župnik resno prigovarjati, naj sprejme še poslednji zakrament za bolnike. Oodrnjaje je bolnik v to privolil. Nato je sam zahteval, naj bi prišli k njemu župan in dva druga občinska moža, češ da ima še nekaj uredili. Ker ni več mogel sam pisati, je naredil pred tremi pričami ustno oporoko in je izročil po njej svoje podjetje in svojo hišo z vso opravo ter tudi vrt evojemu dolgoletnemu pomočniku Janezu Kraglju, Kraljičku, v popolno last. O naloženem denarju, o kakem drugem imetju ni nič omenil. Ko ga je župan vprašal, ali ne namerava kaj odrediti tudi o 6vojcm morebitnem denarnem premoženju, je bolnik skremžil obraz v čuden nasmeh in n„to za-godrnjal: »Vse drugo naj gre svojo pot.« »Pozneje je rekel Majdi na kratko: Stran 9. »Zate sem poskrbel — Janez je V6ak primer zagotovljen.« Dekletu 6e je odvalil kamen od srca. Ko se je hotela zahvaliti, sc je Godrnjač obregnil: »Pu6ti to! — Tvoja plača, ki jo imaš še dobiti, je v spodnjem predalu. Lahko jo vzameš.« V naslednjih dneh so napadale bolnika večkrat srčne slabosti, da 6e je bilo bati najhujšega. Tedaj je ukazal dekletu: »Piii Janezu na Dunaj, da naj pride nemudoma dopiov ... Toda ne mešaj v pismo nobenih tra-parij, ampak piši na kratko, da sem na smrt bolan in hočem še nekaj z njim govoriti, preden umrjem. Nato pika in nič več. Pismo mi boš dala potem prebrati.« Majda se je stričevega naročila zelo razveselila in vendar ji je bilo tudi bridko pri srcu. Tako rada bi napisala v pismo par ljubih, prisrčnih besed, toda na to ni smela niti misliti, ker bo stric fotem pismo prebral. Tako je sporočila le na ratko o mojstrovi bolezni in o njegovem naročilu, naj pride domov, in je sklenila z besedami: »Srčen pozdrav od strica in od mene, Majda.« Stari je potem prebral pi6ino, ki mu ga je dala, počasi do konca in je nato zagodrnjal: »Srčni pozdrav bi 6i lahko prihranila. Pozdrav sam bi bil čisto dovolj. Pa naj bo! Oddaj pismo sedaj hitro na pošto.« S temi besedami je sam zalepil ovojnico. Majdino srce je bilo v teh dneh polno hrepenenja in nemira. Skoraj do ure natančno je izračunala ča6, kdaj bi moral Janez priti. Dane6 je ponedeljek. Do julri zvečer pride pismo gotovo na Dunaj. Pojutrišnjem opoldne lahko Janez že odpotuje in v četrtek popoldne se utegne že pripeljati s pošto do Tolmina. In res 6e ni užtela v svojem računu. Ze v četrlek popoldne je oblekla Majda boljšo obleko, česar ni Godrnjač z nekoliko nevoljo prezrl. Ob štirih, ko je prispel poštni voz na Gorjan-sko, je stala dolgo časa ob kuhinjskem oknu in gledala proti pošti na trgu. In zares, prikazala se le izmed hiš visoka moška postava v 6ivi obleki, s kovčegom v roki in j>otnim plaščem na drugi roki. Tedaj je že šinila Majda 6kozi vrata in mu slekla naproti. »Janez! Janez! Janez!« je klicala. »Slednjič se spet vidiva. Kako me to veseli! Bodi pozdravljen!« »Majda, moje najdražje na 6vetu! Pozdravlje« »Majda, moje najdraije na svetu!* na!« je zašepefal mladenič, ves prevzet ob pogledu nanjo in ji stisnil z obema rokama njeno desnico. »Janez, kako si lep!« — Se mnogo lepši kot tedaj, ko 6i odšel. In prav nič niti ne šepaš ve,č,« se je radovala. »To je naredil čevljar na Dunaju s svojim umetnim čevljem,« je pojasnil smehljaje. » ti, Majda, si desetkrat lepša kot jaz; le bleda si videti.« »Moj Bog, prestati sem morala hude čase.« »Kako dolgo je mojster že bolan.« »Eno leto in še več.« »Tako dolgo že? In mi niste o tem nič sporočili.« (Nadullevanle orihodnlit.) Speče rastline Poslednji žarki zahajajočega sonca so še enkrat poljubili pozlačene vrhove dreves. .Nato je legel na trudno zemljo večer. \ se se pripravlja k počitku, ludi rastline so se utrudile in zapirajo cvetne čaše, du se zdi, kakor m se hotele tudi one odpočili od težkega dnevnega dela. Marjetica zapre svoj cvet, kmalu za njo se spravlja k počitku rumenogluvi regrat in tudi sinkov cvet jc postal zaspan. Celo listi nekaterih rastlin postanejo zaspani, se povesijo iu klonejo ob steblo. Po premikanje listov in cvetov nastane, ker se menjava svetloba ali toplota. Poskusi so pokazali, du se nekateri cvetovi ob jutranji toploti odpro, ob večernem hladu pu zapro. Ako prenesemo tulipan ali podlesek, ki imata še zaprto cvetno čušo, v prostor, ki je le za Kadar je bučnemu listu prevroče, sc lepo povesi in postane mehak, du ga lahko veter lifudi. nekaj stopinj toplejši, tedaj zapazimo, da se njihove tuše polu^oma odpirajo. Ker se to dogaja tudi ponoči, ii ti m poskus pove, da vpliva na tulipanov in podleskov cvet le toplota. Pri drugih rastlinah pa povzroča spanje svetloba. To opazimo n. pr. pri košaricah, kaktejah in lokvanjih. Končno poznamo tudi rastline, nu katere vpliva deloma svetloba, deloma toplota. Zakaj rastlina spi in kako se vse to premikanje dogaja, je zelo zamotana zadeva, s katero so si belili glave že razni botaniki in naravoslovci. .\,i živili zgledih nuših domačih rastlin in na čudoviti rastlini mimozi si bomo najlepše ogledali rustlinsko spanje. 7.e vsakemu se je dogodilo, du je pozabil zaliti rastlino, rastočo v loncu. Opazil je, da je prav kmalu zvenela, njeni listi, poprej vodoravno ali pokoncu rastoči, so se povesili in postali mehki in voljni kukor bluuo. Cvetica je oddala preveč vode, njene koreninice pu jo ob pomanjkanju vlage v zemlji niso mogle več z njo oskrbovali. Ilustliua je kukor vsuko živo bitje zgrajena iz drobnih delcev — celic imenovanih — ki sestoje v glavnem iz vode. Ako ji odvzamemo le nekaj potrebne vlage, mora zveneti. Po tem nučinu deluje tudi brazilska rastlina mimoza (mimosa pudicu). Ce se te rastline dotaknemo s prstom ali kakim drugim predmetom, se listki, ki so podobni akaciji, hipoma prično premikati navzgor in se po dva in dva nasproti si stoječa listka sprimetn. Pri močnejšem druženju se povesijo celo listni peci j i in rastlina zapade v nekakšno spanje, ki pa iinu seveda svoj namen. Mimoza ali kakor bi ji po naše rekli srnin ezl ji vka, raste pr, pustili krajih Brazilije. Sočno zeleni listi gotovo premamijo marsikatero "ečjo žival, pa tudi hrošči in drugi zajedalci se iniraoz'uega listju ne brunijo. Ko se hrošč vsede na list mimoze, da bi obedoval, razdraži posebne slanice, ki izzovejo premikanje in zapiranje listkov. Seveda se živalca prestraši in odleti. Če je škodljivec podjetnejši, se sunkoma spusti še pecelj, kot bi se list prelomil, da inora nepoklicani obiskovalec pustiti izdatno kosilce. Pu mojstrovina mimoze gre še dalje. Večjih živali, ki bi rastlino vso požrle, se ubrani s trni. Žival si pač ne more misliti, da hrani tako mirna rastlina zahrbtno orožje. Pri dotiku se listi zapro, listni perij i se pritisnejo ob steblo, pri listnih pazduhah pa se pokažejo kratki, n ostri trni, da živali mine vsa požrešnost. Mi-mozini listki se zapirajo tudi ponoči, ob nevihtah, močnem vetru in dežju, da tako prepreči ali preveliko oddajanje vode ali pa. kar je tudi verjetno, se rastlina tako obvaruje, da bi rosa in deževne kapljice ne zamašile dihalnih odprtinic. Gotovo bo vsakega zanimalo, kuko more rastlina premikati liste. l)a bomo to razumeli, se povrnimo k cvetici, ki smo jo pozabili zalivali. Listi, ki imajo celice napolnjene z vodo, so trdi, krhki in stoje v naravni legi. Ko rastlina izgubi vodo, zvene in se listi povesijo. Mimoza pa ima pri listih in pcceljnih skepili posebne celice, napolnjene z vodo, ki jo Ia Ii ko po mili volji oddaja in z njo znova celice napolnjuje. Kadar je rastlini napadena, in tudi zvečer iztisne vodo iz celic pod kolencein nameščenih. Kit pa so zgornje celice močno napolnjeno z vodo, nastane močan priti-k navzdol, ki prisili, da sc listni pecelj povesi. Kukor hitro se nabere v praznih slanicah zopet voda, se ta pritisk izravna in list se polagoma dvigne. Kajne, kako preprosto si zna mimoza pomagati. Drobna kapljica vode dela pri njej neverjetne stvari. Človek pa si z vsem svojim limoni ne more s kapljico vodo nič pomagati. Stvarnik je položil v cvetice toliko zanimivosti, t da je imel veliki pesnik in modrijan Indijec Tugore prav, ko je rekel: >l!og se naveliča velikih kraljestev, nikoli pa ne drobnih cvetk.« Pa tudi pri nas imamo nekaj »spečih« rastlin. Najbolj znana je zajčja ali kisla deteljica, tudi božji kruhek (ocxnlis acetosella) nnzvana rastlina, ki s svojimi tremi listki prerašča tla svetlih gozdov. Je izrazito senčna rastlina. Ako jo le za kratek čas obsije sonce, povesi listke, ker se boji, da bi ne izgubila vlage iz nežnih listov, ludi (u deluj......'Iiunizcm enako ko pri mimozi. Doeim mimoza »spit ponoči, se odpočije zajčja deteljica podnevi, oziroma kadar j0 obsije sonce, rižolovo listje se ponoči prav tak« ukrivi navzdol, da se obvaruje mraza. Večina rustlin zapira svoje cvetove zvečer in pr(! sekund. Ker pn je v Indiji pn gozdovih mnogo teh hrzojnvmh rastlin, se muli obiskovalcu kaj lep prizor, ki se zaradi premikanju vedno menja. Svetloba trepeta, sončni žarki izginjajo in se /.nova prikazujejo, vse v enakomernih časovnih razdaljah. Kakor zučuran stoji trepetajoči gozd, dokler ne nastopi noč, ko ga moti le rahlo pošumevuiije listkov brzojavne rastline. IGViH W BOJU Z MRČESOM Osa Kakšne so. O-ju družina je bogata na vrstah. Poznamo: grelni (V, nujezdnike, listurice, šiškurice itd. Kot škodljivci v stanovanjih pridejo v poštev le pruve ose, ki so rumeno uli črno porisane, imajo preščipnjeno truplo (pecelj je gladek) in želo, V hišah najdemo navadno oso (Vespa vulgaris) in večjega sršenu (Vespa crnbro). Pri nuvudni osi je matica velika do 20 mm, samec in delavka do 15 mm, pri sršenih pa meri matica 30 m ni, de-luvka pu in samec 24 mm. Kako živijo. Tudi ose živijo zadružno; združujejo se v večje naselbine, ki jo ustanovi spomladi matica. Svoje gnezdo grudi iz dobro prežvečenih rust-linskih delov, ki jih je zlepila z lepljivo slino. Izdelek je podoben papirju. Pravijo, du je nek protestantski pastor prišel do tegu, ko je gledal, kako izdelujejo ose svoje gnezdo, na misel, da bi izdeloval papir iz lesa. V vsako celico položi po eno jajčece, iz kuterega se razvije žerka, ki jo hrani malica s prežvečenimi živalskimi snovmi. Zerke ostanejo v celicah in se v njih zabubijo. Izmed v jeseni i/.letelih o« poginejo sanici takoj po poročnem roju, delavke pn skrlie zu iiruno in zalego. Delavke /letajo v stanovanja in povzročajo škodo v nji h, dočim ostaja matica doma. Oplojene samice prnzimijo in ustanove prihodnjo spomlad novo naselbino. Kako škodujejo. Z veliko naslado in vsiljivostjo se lotijo poleti ose sladkih snovi, kot sladkorja, meda, m mclade, vina itd. Te snovi ližejo, dočim sadje grizejo. Tudi sadja na drevju se lotijo in povzročil jo znatno škodo. Poleg tega jc nadležno njihovo brenčanje, še bolj pa njihov uliod. Včasih jo tuk ubod tudi nevaren, posebno če ubode v ustih ali grlu. Zateklina more povzročiti zndušenje. V tnkem primeru je poklicati zdravnika; nevarno je tudi, če večje število os napade človeka, ali pn če prenaša osa z uhodom tudi kuko bolezen. Sicer pa ubod suin na sebi ni nevuren. Stov. 17. »DOMOLJUB«, dno 28. aprila 19-13-XXI. atran 1J. V zadnjem desetletju 18. stoletja se je med najbolj odlikovul baron Jurij Vega, in sicer v znamenitih bojih vse Evrope proti Slovenci nu tedaj 5c zmagovitemu generalu Napoleonu, i„jti baron Vega se je udeležil v Nemčiji teh bojev proti največjemu vojskovodji tistega f' iiaron Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 v vasi Zagorici v moravški župniji. Pravo njc-tmo ime je bilo sprva Veha, kajti pri domači hiM se je reklo pri Vchovcu. Iz njegove mladosti je znano, da je mladi Jurij študiral v Ljubljani in du se je že tukaj posebno odlikoval v računstvu ali matematiki. Zato je že s svojimi enaindvajsetimi leti postal državni ladijski inženir. V tej službi je ostal od 1775 do IXi, nato po je odšel k vojakom, kjer je zopet služil predvsem kot učitelj mutematike v vojaški topničarski šoli. 1/ njegovega vojaškega življenja je posebno treba poudariti, do je baron Vega šel v družili z generalom Lavdonom v znano vojsko proti Turkom pred mesto Beograd I. 1790. Tukaj je imel baron prvo praktično priložnost |iokuzoti svoje iznajdbe in svoja nova odkritja v streljanju s topom. Izvrstno mu je šlo od rok vod-51 mi topničarskegu oddelka v vojski. In tako se je zgodilo, da je prav odlično vodstvo in od-Ileno streljanje s topovi, katere ie ravnal vprav baron Vegu, odlično pripomoglo k veliki in pomembni zmagi krščanskega orožja nad turškim pied Beogradom. Ze dve leti kasneje se je baron Vega udeležil bojev ob reki Ren, in tukaj sc ni odlikoval saiuo kot vojak, marveč tudi kot pravi znanstvenik- Utegnil je namreč tudi med bojevu-njeiu pisati in v resnici napisal dolgo vrsto učenih spisov in razprav. Obenem pn je zopet poveljeval lopničarskim četam, ki so oblegale sovražnika pri Lauterburgu. In zopet dve leti kasneje — 1794 — se je udeležil bojev pri Mnnnficimu. V teh bojih je baron Vega izumil novo topnieorsko orožje, namreč posebno dalj-iiomcliie topove, s katerimi je dosegel pri zgoraj omenjenih mestih, du so se ti kraji morali brezpogojno vdati, ker niso mogli več vzdržati priimka Vegovih topničarskib oddelkov, ki so streljali z izredno nntančnostjo in na izredno daljavo, ki jc bila zu tiste čase nekaj nenavadnega. Za odlično vodstvo topničarskih oddelkov v lojski in še posebej za izum novih doljno-strelnih topov jc bil baron Jurij Vega odlikovan i najvišjim takratnim odlikovanjem — z vite-kini križcem reda Marije Terezije. I'o letu 1795 pa se je baron Vega umaknil i' vojaškega življenja, v katerem si je pridobil loliko zaslug. Odslej se je posvetil samo znanstvenemu delu, predvsem seveda matematiki, i" kot matematik je zaslovel po vsem sodob- (fiadaljcvanjc z 10. itrani.) Kako sc jim branimo. Da sc jih ubranimo, uporabljamo različne vabe, kot smo jih opisali pri mravljah. Vendar jc uspeh majhen. Včasih se obnesejo stekleni-fe. v katere denemo sladke vode, medu, sirupa, glicerina, sladkega vinu ali saharina. Če se pojavi večje število os v kakem kraju, je znak, da je blizu gnezdo, morda v podstrešju ali v kakem votlem drevesu. Treba je pač gnezdo poiskati in uničiti. Če ni nevarno, je najboljši način uničevanja: gnezdo zažgati ali pa ga pokriti z vrečo, ga nato odrezuti, vrečo dobro zavezati in potopiti v vrelo vodo. Kogar je pičila osa, naj polaga na vbodeno mesto vlažne obkladke, ki jih nupravi iz aluminijevega acetata (tablete Burov). Osa, ki jo je privabila hrana, ne piči, razen če jo dražimo. Zalo je v takem primeru mir najboljše sredstvo, da se ubranimo ubodu. nem znanstvenem svetu. Vsa tedanja Evropa ga je spoznala ia ga še sedaj ceui ves znanstveni svet, kajti Vega je izračunal posebne tabl ice, ki jih potrebujemo pri večjem računanju in jih imenujemo logaritme. Te logaritme ie Vegu izračunal nn deset decimnlk in napisal o tem računanju tudi posebno knjigo. Za odlično vojaško in tudi znanstveno delovanje je bil Vega povišan v barona, čeprav je bil po rojstvu preprost slovenski kmečki sin iz moravške župnije. Kot baron pa je bil Vego takoj tudi sprejet med kranjske deželne stanove, to se pravi, med kranjsko plemstvo. Njegovo slavo je med slovenskim narodom razglasil že v tisti dobi naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ko je leta 1800 napisal v svojem listu — Ljubljanskih novicah — posebni članek o svojem slavnem rojaku. Baron Jurij Vega je svojo svetovno slavo kaj malo časa užival. Ze leta 1802 je namreč nesrečno končni tek svojega življenja. Umrl je nenadne in prav za prav tudi neznane smrti. Nekateri domnevajo, do je bil umorjen. Umoril naj bi ga bil ali kak zlikovcc ali kak njegov osebni sovražnik. To bo nujbrž ostalo za zmerom nepojasnjeno- Dejstvo je samo to. da so njegovo truplo našli 1802 v reki Donavi blizu Dunaja. Kako je zašel Vega vanjo, po je ostalo zakrito očem sodobnikov. Tako je na neznan način umrl v svojih še najboljših letih — saj mu je bilo komaj 48 let — veliki učenjak in velik vojak, mož, ki se je iz preprostega slovenskega rodu dvignil do plemstva in do svetovne slave kot matematik — baron Jurij Vega. Ker je tako ponesel v svet tudi slavo slovenskega imena, ga moramo šteti med svoje velike može in ceniti njegovo ime in delo ter se pa spomniti tudi v našem pregledu velikih nnšin mož. PRAVNI NASVETI Prekinitev pravde. D. T. E. Pred 60diščem teče pravda, v kateri iztožujete večji znesek, ki ste ga svoječa6no dali v posojilo. Ker denar rabite, bi radi, da bi 6e pravda nadaljevala in končala. Na sodišču so vam rekli, da je sedaj prekinjena. Vprašate. kako bi dosegli, da bi bila stvar čim prej končana. — Na sodišču so vam gotovo tudi povedali. iz kakšnega razloga ie pravda prekinjena. Gotovo sle prejeli 6odni sklep o prekinitvi in so v njem navedeni razlogi Proti prekinitvi 6te imeli pravico vložiti pritožbo na višje sodišče. Ce tega niste storili, pač počakajte, da bo prenehal razlog, iz kalerega je 60 c a kji " ' ** ; lC * ix 3 : i e , "a -i!e ta k--j i v srae *se a _ m • .-A » >> V j »J X . d UisU VJ -i iM Mtl - N«.* "* X. XV-' J> u -> v/. - -1 a, v i ue v i • j i 3 ' ;i 3 j >/v t pr* > i X r j :e- : I * : - ' • " v r v OmI ■• ti : i pr«: s V.oču* DAM . a a ». J nbi lepife m o čc m. > .•> i : n. ii bi ' „'a. -i'' i. v "v! ne*« m v se e X JC-UJ * 3 xi» js/Mie . -JJ iiivl * • lui >e. aa e aevtmrno - j-a * ar. j» p"-vi.M MIJI.O J a e.-,l Je {Ni • \,-].Mi,t.'. v »vii^J* 'Ji na. O te n ,iv; pre^rvate ?rt it-vuiO-.l. ?e bo{j pa pn x. s jj, v >w .'ran' incuiof ^evie n rana-iv i • i ,a »pc.a. C1.' -e raz- -.• •o a » «'.v peča z > ..* ~ jxi i eai. \ t\j .'»>.ev >-t/>vii. aa i?o % . :»ie •mu ae n* če v.* "zv» : -■ ue ii-ii a pri- kopa i vN. vii . eal |i • V\i ie> a e j '1 tek i. .ie : ,ii?>xi a a e c« i ia »d » >: aa^ •:*'»a x; j i vi -xe. i. i.a e t : rj i •;> pc '.1 lil I «•>.. »X« no IO. * »iTHfcVe I X '' l l .»'i, ačeh, .v>:a i j 1 m; •.■il x, . v n »e. xni" ^ j ^ jia \ \ j;i. v r • i1'. .'j i i ; • .'»)»t"v: ie i *e m iu." -a j ii in ;>ttč m i i «?>.'• i a «s,.'t;> i. v s!.- llU I i i)e Caa i«/ ^ eC . e i i v •»!»:•. v i /(M.-.-.a - inn/«.'«l ■ iri vilMliOMH n.»ii;i . if t »iti, --jiii i.i»i. i .u n:>.a 'ii• i.rr-n tin^fll ^ •••! e-«i oiiva e «• i-Hiie : I.Him/ l.i i M»nac • ii a i.i x u k u i n- xi vi ia i "i in'1.1. »IV • «1 I >4 ,1 :i i a 1 l)iag ii.ii m.cMiia.c^*n x»i-.f;u > .»» ii.in i n h»i M'i'M' h.i^O ^ ^ m - j. •. t, : 11 i • ■*IS|,lt t: lujii i w' s i a iik niiii o. -m n)iii< tu ^ . >: ? il xt» ?»'lil. i z Ttia ii i \ uti jjorce v.iive z /.'.k n< xaa«im 'u . \ i m ia v um. i i ia '«'fii. ia m rMtumu t n /k isi. tivium t t i vit na v :'j iai.tr'., INI, i. r'»w i.>mni ijinu viiian. • a hm l.nn t: mis-k.. e- >.e ( i ura^^rjia n ••.*nr»t*;'j ii)m-.. tlDMTmo 1 'iMtnsk IM, '»"•N 'iii *%iim-'iii, jem.'« M>n\ Tr»".iui/o i: i»ix a it/uiMiiiu. .'.:n.a«, i »u 'u.-i, -»»vil i prti* mu i iu>m • shiftm -un \ > o ')i!a mnii t:ai» niba i« a*>iu i, <*.r .mi.O la''J1IX-. |«I ci %.*>'11K • ;nr>:a- O. ^ i A O. rr -si >iJf» mu': -shiiv xiaiu »a «• >il >r-u>k n m v 'jiio iif»ii v^jik i iiixc 3u '/K iii. ' -•i.:,imliiim ŠJOii? r-ll » t .(-Nil f'TlMt [>rW S^^MfH.-dll .1 Ut- mirni. aiifnfii h fimii, s ur ir :>i ?,bra-ia i.i, i)wi. -.-i. « rla nimiina v.a, sjr » ur«, m-J I1UK,M-lil;' :i(Hr -mik- il na. UIIV mn>ur ti - .'»k ••. » n n.iš-v ^nniin i n-lii(.' X) )i!l ••« 'aiiilla llrtfl. :, ventili." lvnav^ifto ; -mk . Mirti ci-io ta e M I M mspitii .o ""»k-iihir- - •11 n tir.-', x;f f«.k m/l I, ti lonf^ik i udi *v*.tr»ti. Lati k: i >rčt;im», ia mini n ••aui- C/ SW5 z ^//fli ne ješ ne kruha ne potice. A/r mnogo, žanješ malo od frzJ*: ti ni nič ostalo. Žito mtbzri si s*?alni MELICJiA R -jev idealni Sejal bcš mio, zel bogato, pšenica ti bo dala zlato. ORIGINALNE MELICHARJEVE SEJALNE STROJE VAM S U D I ŽELEZNIMA FR. STUPICA LJUBLJANA SJMO P01E6 ..R60Va' Mcdprodea pndriaaa r jo le-i-a a'. -viea'3eii upa fietie ^i c.ot^sl-3 >> x!j\o. \ toiu ■MHmi ae x*e ra r**:as.\ pK -a / i i p »ii: i.t %: i • vj-j:j. : :''vl ^ de- .' pa 3i.?"J»: 3 -r m/ pn -ajT 1 einiai. >e L -a -1 xei>»\- la ier je »^i 3a ~%z ?ra* pi^aia — »sett ;e čez — .>.1 ^ p«:saiiez3e ; < - ■? j v -i:- čn . zato tu»Ji ne mor- b< z-:- "i ' • ^ n upa " T ?m\ * • " ' * n * 3 i telesa e srno ?~ua-ze»ai e za c o j e p i-3.e ti«."Oi. 3 *!:m,1'>: i V . 3 ■ liil ▼ h v •*! l • J *. : x 3 i preveč po*rxT. 4: n-- s.V:- ""ita ?«' • i i.n x i ie •ivj iju''. _a ..i za * : :et i. \ ^e -aJza »v 3 -z : j i i!i »na 1 ' • ».;-JV T 3 1 " X T ! x 'J • ' ■ V x; i * -nujT-n.' ?na % . i e p ?a 3 . i 1 l . :.: vj_ ; x: u n a % *az. : * : 1 Z" Križanka Št. 2 gmgggggmg——K l I J \ J » 7 i - i -'• » NVdč-.jT. r : iz — ' ".'i" -i.i i" .-> 'jflrk, k-;«-..-a. j!. ••-.- . :* -c »»j«, ji • t. • cč..«A /i«l/«ije, *4 11 -1 i. "- k. V fraa«w»t» . ' : *. 7. -itj - —-- t roj VT " .--J I. y > K . 1 -i- tv r - l < - :-»iliik, .* TI--' - -1 - i -<--!». Z'- i - ->w. S. -a- -• > -» -.- V Do^ii - - i "• - ■ - 1 ,1 - T . L del »ij- i iii V j - . a : :n.t- JUšiHi kriiftk; ši I i j." H t - -ir ia lvi lirtlju. II ril«-. 'I. I^rskl Dillk OlilM' rv.i ,ll'.||.u ' ;|,1. nI. •.ii kn U k: i siiiiil>i*rk i, IV. />MisJ(ii kvsi i.. ime. n, m,.s!„ v -»•vociii hali.it, t V. ii.isIh« HanisMiiov«^« n-rn.i-i.i. nvšku ipi/dtio l)i>/.niixlvi>, i ». .»sli. nl.is, i" i>'d, ill. >,<-n>kii krsiuo nm., ^t jradlvii za Vriiu --- ;eti. '4 t V " O- t • 21 N«i a r5 »i,-, r- rVj i. SI i s. IS V M. - , . a. 4. • * i - — & i ■ z -: '•. "i 1- • Ml i lan » •• * »i* ■ — • - | t i l — i -1-. T 1.1<- IV ■ -1. • >- i. - i- ~ Mi. ' TU -.'■>' - . • -- 4 . ^ . C J.t. 4.. 1>» k.-' \ v\c k-T ri y T,,-r \a ; a i o j » -ii.T i ■ - . -.. ja- m. • a . a '.t :>>•<» -. -4 u " ® :> ;e i m «•»• "ss 3— i ■ ?»• • ;o<"ii n. ii- " »rl ie . t frat-5 k* n »i* rtrj-ša>ti frvšHci N.-1:-.,« T>.a-: « iasc-.:i'n: '■■ t i .i i i.i ■ ,. a 3ri- ^ ...... n •!'-«•. i. re-ie » " pra^ids. k. -ie > -rimnu jMflgfg * na f^ '•!»« h-3i.:i iuma » S.n ' ! kit,, m.],!. ■■ ■■ej ?*■■ ...—« man >il i 1 ' ., •lilrej i.-jsne «am » man -M H .1!- VI. Tn< m.i i av 1 -1' redil kmetovalec Jo «0- 4 IM4V-44 1» Mri "-.1* itim-im-a " JA3 encjta -ra.-:, a. e '.m oijetifin ene-- ' • >flwmn|utK ?4 ir m rvnuaiuM^i« »a » n - * * a iruMMini: (» '—»ti m«, na naremslva -ilmniniunM. — llc*ti»i ir. 11 F e i: * - fll !lr. - l>»l(.s» in v^k« ,(trnoma a r 1. ,| , , j , . . >p,.mm u ha«, »arafn.mi. «iirn«tnaj» 1». (••"•«!>.."... na.k«, _ Toj,.!„0 urini 1 „ ,, .'< Mim. ki.ml.r. - Z, Ujiniska Uskurn«. W Kramar 4. 1'MMlu.k