Ljubljana, četrtek, tO. junja 1924
Poštnina pav$a!iran£
cena z mt
Izhaja ob 4 g|ntraj.
Stane mesečno 20*— Din Mtk inozemstvo 30"— , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul, it. 54. Telet. it. 36.
Podružnici:
Maribor. Barvarska til, 1. Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čeKov. xavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 9. julija.
Včeraj smo na kratko pojasnili razmerje, ki vlada med JDS iu naprednimi organizacijami raznih stremljenj. Poudarjali smo, kako se v naprednih vrstah spoštuje avtonomija društvenih organizacij, ki so. za svoje ukrepe ter za, svoje uspehe in neuspehe vedno odgovorne le najvišjemu forumu svoje organizacije. Pri naprednjakih ni tako kot pri klerikalcih, kjer se na škofovo komando ravno tako postavljajo odgovorni faktorji organizacij, kakor sc na njegov ukaz nastavljajo župniki in kaplani.
Za JDS pri presoji kulturnih, gospodarskih in drugih naprednih ter naci-jonalnih organizacij je predvsem mero-dajen njihov program. Organizacije, katerih stremljenja gredo v glavnem paralelno s programom JDS četudi na nepolitičnem polju, so vredna vsaj moralne zaščite in podpore. JDS in naše časopisje je v tem pogledu vedno postopalo z največjo požrtvovalnostjo in tudi tedaj, ko niso bili interesi odgovornih faktorjev pri poedinih organizacijah s stališča JDS taki, da. bi se bilo treba za organizacije angažirati. Opozarjamo v tem pogledu n. pr. na »Kmetijsko družbo®, kjer je bila napredna večina, a so hoteli zavod klerikalci s sleparijo in z nasiljem vtakniti v svoje nenasitno žrelo. Za vodstvo »Kmetijske družbe* nosi vso odgovornost SKS. ker so njeni pristaši imeli v rokah večino družbinega odbora in v katerem sta bila menda samo dva pristaša JDS. Zafuranje »Kmetijske družbe® od strani SKS bi pa v vsakem slučaju pomenilo veliko škodo za napredno stvar ter velik dobiček za SLS. Zato je ob odločilni nevarnosti JDS nastopila ne glede na brezobraznosti političnega vodstva SKS napram njej ter rešila družbo sicer sigurne klerikalne poplave. JDS je pri vstopu v vladno koalicijo vprašanje »Kmetijske družbe* stavila celo v prvo vrsto važnih zadev, ki jih je bilo treba rešiti v interesi! napredne stvari.
Drug tak slučaj je »Glasbena Matica®, zavod, kjer poleg naprednih ljudi složno sodelujejo celo pristaši SLS. Vprašanje vzdrževanja in zlasti podr-žavljenja »Glasbene Matice® je bilo do zadnjega časa docela zavoženo. Predsednik" »Glasbene Matice®, ki nosi za zavod največjo odgovornost, ni imel v tem pogledu prav nobenega uspeha.
Komunistična ofenziva proti Jugoslaviji
PFro?fiANT7\CIT\ BOLIŠEVIŠKE PROPAGANDISTlCNE SLUŽBE Z
R A DLČEVO POMO Čj O.—OGROM N AS R E DST V A ZA PROPAGANDO
V JUGOSLAVIJI.
Praga 9 talija, j. Vest, da je av- goslaviji. V to svrho ima Radič z Du-slriiska'vlada zabrar.ila Radiču povra. naja organizirati «kmecko . delavsko tek" pa Dunaj ali katerikoli drugi av- j internacijonalo«. V njegove roke je atrijski kraj, je vzbudila v tukajšnjih položeno vrhovno vodstvo cele akc.je. političnih krogih mnogo pozornosti. (Medtem se je «s=!: ev Rad,ca na Du-Za dunajski kabinet so bili sicer v prvi naju izjalovila. Op. ur.) Direktni spoj
Minister Ninčič poseti Dunaj
NA POVRATKU IZ PRAGE OBIŠČE TVEZNEGA PREpSEDNIKA IN
vrsti meredajni razlogi stroge nevtralnosti, ki ne more pripustiti, da se v Avstriji ustvari center pokreta, naperjenega proti obstoju prijateljske države. vendar je sigurno, da je zabrana Radieevega povratka tudi v zvezi z dejstvom, da je Radič prevzel (kakor se zatrjuje, proti ogromnim materijal-nim uslugam z boliševiške strani) vod-
nim USlugum i uuirailjnv	-o	- ,
Stvo enega dela komunistične propa-i tudi klerikalno stranko.
gande ne le v Jugoslaviji, temveč za Drugi agent je v Trstu Nameščen je vse takozvane nasledstvi države. kot uradnik pri neki rusko . ita .jan-Prošli teden so se v Moskvi vršila ski družbi« ter razpolaga z velikim
"",1« o-------- '	; .. .
s komunističnimi organizacijami v J«; goslaviji imajo vzdržavati posebni agenti: v Gradec je v to svrho poslan neki Sergej Markov, ki ima svoje zaupnike zlasti v Sloveniji. Mesečne podpore za komunistični pokret v Sloveniji bodo v bodoče nakazovane preko Gradca. Graška ekspozitura ima nalogo, da podpira v slučaju potrebe
KANCELARJA. — ZADOVOL.
Dunaj, 9. julija, s. Kakor doznava ®Neue Freie Presse», se bn jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič po končani praški konferenci Male antante na svojem povratku ustavil na Dunaju, kamor dospe 14. t. m. Poeetil bo zveznega predsednika dr. Hainischa in zveznega kau-celarja dr. Seipla. Zadnjemu bo izrazil čest:'tko jugoslovanskega naroda k temu, da je ozdravil od posledic zadnjega atentata.
Danaj, 9. julija, j. Vest, da bo jugoslovanski zunanji minister na svojem povratku iz Prage prišel na Dunaj, da
STVO V DUNAJSKIH KROGIH.
obišče zveznega predsednika dr. Heini-s<ha in zveznega kanceiarja dr. Seipla ter pri tem izrazil čestitke jugoslovanske vlade za okrevanje dr. Seipla, se je na Dunaju sprejela z velikanskim zadovoljstvom. Politični krogi menijo, da sc bo ob priliki tega po se ta nudila tudi prilika končnoveljavno rešiti splošna politična vprašanja ter posamezne probleme med Jugoslavijo in Avstrijo na podlagi lanskih razgovorov. »Neues Achtuhr-blatt« izraža upanje, da bo ta sestanek poglobil prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Avstrijo.
posvetovanja o vodstvu oddelka za internacijonalno boljševiško propagando («kominterna»), katerega se je udeležil tudi jugoslovanski ekspert pri dunajskem sovjetskem poslaništvu neki Vujevič, ki je baje Radičev sorodnik. Rezultat teh konferenc je bil sledeči:
Izvrši se reorganizacija boli' — propagandne službe v srednji Evropi in na Balkanu. Dosedanja enotna pro-pagandistična centrala na Dunaju se razpusti ter se zato osnujejo za po
številom agitatorjev, ki jih ima v glavnem pošiljati v Jugoslavijo.
Poseben «bojni komitet» ie nadalje ustanovljen v Solunu, kamor je bil delegiran dosedanji šef sovjetskega pres-biroa v Berlinu, Ustinov, ki je na svojem novem mestu ustanovil «komuni-stični balkanski komitet«, preko katerega naj bi šle pred vsem zveze z ma. kedonstvujtiščimi in z arbanaškimi na-cijonalisti.
Nova velikopotezna propagandistič
Beneš posreduje med Rusijo in Rumunijo
SPLOŠNO ZANIMANJE ZA PRAŠKO KONFERENCO. - DNEVNI RED RAZPRAV. - ZADNJE PRIPRAVE.
antanta. ki bo v Pragi od 11. do 13. ju-
ta i'«-	*------• ----
edine države posebni «bojni komuni-!na akcija proti Jugoslaviji razpolaga stični komiteti«, ki bodo založeni z bo- z ogromnimi vsotami Dosedaj se je za . . . , .'	i i«imci»v n notrosi o no zanesllivih
gatimi sredstvi.
Na Dunaju je ustanovljen «bojni komitet» pod vodstvom uradnika sovjetskega poslaništva Umanskega. V delokrog tega komiteta spada češkoslovaška republika in Rumunija.
Posebno sistematična propagandi-
Jugoslavijo potrošilo po zanesljivih vesteh okrog 1 milijona dinarjev mesečno, od katerega zneska odnada samo na Slovenijo nad eno tretjino. V bodoče bodo te vsote znatno pomnožene, ker javljajo komunistični voditelji, da je komunistični pokret v Ju-
stična ofenziva še ima voditi proli Ju-' goslaviji zopet v razmahu.
Razkrita tafea komun, organizacija
PREISKAVA V CENTRALNEM ODBORU NEpDVISNT RADNIČKE PARTIJE. —KAKO KLERIKALCI TAJNO PODPIRAJO BOLJŠEVIŠKO
PROPAGANDO
Beograd, 9. julija, p. Policija je izvršila v prostorih centralnega odbora «Neodvisne delavske stranke«, pod katero je, kakor znano, sedaj organizirana komunistična stranka, hišno pre-
partije» postavljeni pred sodišče po zakonu o zaščiti države.
Preiskava se nadaljuje. Komunistična propaganda si je v zadnjem času pridobila zaveznike v raznih separa
rana Komunistična suuuno, msuu p.— j..-----------	•
iskavo k: je potrdila domnevo, da ob- tističnih strujah ter se n. pr komuni-
'	j .	. ..v	_______j__qln,7iancl-pm v73.
stoja tajna komunistična propagandna
v tem po*neau prav nooenega uspena, —-j- .-	__ - .
ker ni znal stvari prijeti na pravem ^izacija k, deluje ^ prevrat ter koncu! Da bi on, ko je bH še poverje- dobiva oc.v.dno velike podpore iz mo-
nik v »Narodni vladi® stavil predlog za podržavljenje »Glasbene Matice®, bi bil ta za nas tako važen kulturni zavod mahoma osvobojen vseh skrbi. Tega ni storil in še marsikaj druzega ne, kar dokazuje njegov popoln neuspeh. Tudi klerikalci, Id imajo vedno □a široko odprta usta o Slovenstvu ter o svoji kulturnosti itd., niso niti z mezincem maknili, da bi «Glasbeno Matico® postavili na konia. Niti v Markovem protokolu, kjer so si izgovorili vsakojake strankarske koncesije, niso klerikalci mislili na «Glasbeno Matico®, niti kje drugje. Priti pa je morala zopet JDŠ do vladne moči, da je »Glasbena Matica® sedaj malone via facti podržavljena. Predsednik JDS, dr. Žerjav, pa je bil tisti, ki je napel vse strune, da je odrešil »Glasbeno Matico®. Storil je to navzlic temu, da je odgovorni predsednik »Glasbene Matice® človek, ki je JDS napovedal bojkot ter s svojim rovarenjem proti JDS in osobito proti dr. Žerjavu izgubil vsako pravico za najmanjšo lojalnost od strani JDS. Dr. Žerjavu je bilo na tem, da dvigne in podpre plemenito stvar in možato je prezrl, če so na njej temne pege. Tudi to ne bo motilo dr. Žerjava in JDS, da bi še naprej delovali za »Glasbeno Matico®, da jo njen predsednik v svojem glasilu in v pcrc-čilu o občnem zboru »Glasbene Matice®, katerega najvažnejša točka je bila poročilo o delnem podržavljenju zavoda po zaslugi dr. Žerjava, ime dr. Žerjava in JDS čisto zatajil, kakor ga tndi ne moti, da mu za te pozitivne zasluge za slovensko kulturo povraču-je z vsakodnevnim podtikanjem odgovornosti za oštarijske in c-estne incidente.
Spada pač v kapitelj krščanske vse-človečanske morale, ako škofov list neprestano psuje dT. Žerjava kot »nezakonskega očeta®, ki nosi odgovornost za izmišljena in resnična, vseka-ko pa splošno obsojena dejanja poedinih nepremišljenih ali zločinskih ljudi, ki vsled svoje nediscipliniranosti kvarijo avtoriteto in koncept svoje organizacije. nima pa časa. da bi dr. Žerjava v svojih vrstah omenjal, kadar dobi od take korporacije kot je občni 7,bor »Glasbene Matice®, javno priznanje. da je »legitimni oče® podržavljenega našega prvega glasbenega za voda.
zemstva. Pri preiskavi je bilo zaseže nih mnogo prevratnih spisov, ki so po večini tiskani v Sloveniji. Na podlagi rezultatov preiskave bodo člani centralnega odbora «Neodvisne radničke
sti in klerikalci na Slovenskem vza jemno podpirajo. Sem spadajo tudi zveze sovjetske propagande z Radi-čem. Razni letaki, ki so bili tajno tiskani v ljubljanski katoliški (»Jugoslovanski«) tiskarni, so predmet nadalj-nega izsledovanja.
lija: 1.) Razprava o splošni situaciji; 2.) odnošaji držav Male antante napram sosedom, posebno vprašanje finančne in gospodarske obnove Madžarske in Avstrije; 3.) Mala antanta in pogajanja o reparacijah; 4.) vstop Nemčije v Zvezo narodov, vojaška kontrola bivših sovražnikov in ostala vprašanja bodočega zasedanja Zveze narodov; 5.) sklepanje glede članov komisije za razoroževanje iu o garancijski pogodbi, ki se bo predložila Zvezi narodov.
Minister Ninčič" se bo na povratku zadržal en dan na Dunaju, da se sestane z avstrijskimi državniki.
Praga, 9. julija j. «Narodna Politikav piše h konferenci Male antante, da sedaj ne bodo zunanjc-politična vprašanja glavni del razprav, temveč da se doseže enotnost Male antante na ta način, da bo mogla Mala antanta kot cclota nastopati proti drugim držvam.
Opozicija rešuje situacijo s frazami
SOLIDARNOST OŽJEGA OPOZICIJSKEGA BLOKA Z RADIČEVCI. -ZEMLJORADNIKI NE SODELUJEJO - UGIBANJA O KORAKIH VLADE. — HRSS. ZVESTA SVOJEMU RADICU
Beograd, 9. julija, p. Vse je v pričako* vanju kraljevega prihoda, ki je, kakor se zatrjuje definitivno določen za petek dopoldne. Vladar bo ostal le kratko v Beogradu ter se poda najbrž še isti dan v Topolo na grob svojega očeta. Šele v nedeljo ali pondeljek bi se potem pri* stopilo končnim odločitvam. Opozicija razglaša, da bo pozvana k vladarju, ven« dar si s tem, da vztraja v solidarnosti z Radičem, akoravno dobro ve, da je ta popolnoma v službi prevratnega komu> nizma, otežkoča položaj.
O namerah vlade sc ugiba vse mogo* če. Zatrjuje se, da namerava vlada pred= ložiti kralju razpust parlamenta ter mu istočasno s formalno ostavko omogočiti, da se brez vsakega ozira odloči za ali proti. V vladnih krogih se vse te domne* ve označujejo kot kombinacije, ki nimaš jo podlage. Gotovo je le eno: da bo v!a» da stopila pred krono s svojim definitiv* nim predlogom za razpust narodne skup* ščine. Vesti, ki jih širijo klerikalci o naj sprotstvih v vladi in o težkem položaju narodne koalicije, so le dokaz, da jc opozicija izgubila svoje duševno ravno* vesje.
Danes so končno dospeli radičevci Pre davac, Kovačevič, Pernar in Pavle Ra» dič, nakar se je vršila seja opozicijskega bloka, katere se pa zemljoradniki niso udeležili. Seja je trajala le pol ure. Ob» javljeni komunike poroča, da so vodi* telji bloka Davidovič, Predavec, Koro= šec in Spaho drug drugega obvestili o važnih političnih dogodkih po zadnjem sestanku v Zagrebu in o razpoloženju naroda. Nato so pretresali celokupno politično situacijo ter konstatirali, da se država še vedno nahaja v neustavnem in neparlamentarnem stanju, ki se je še poslabšalo z nasilji in nezakonitostmi vlade in njenih organov, ki da sc pov= sod vrše nad državljani, ki ne pripadajo vladnim strankam! Sedanje nevzdržno stanje se more popraviti samo s tem,
izredno zasedanje, da sklepa o velikih in neodložljivih narod, vprašanjih. Opo» zicijske stranke so tudi sedaj pripravljen ne, da se lotijo dela v narodni skupščini ter imajo že izdelan program, o kate* rem so se sporazumele in katerega mo= rejo skupno izvesti. Prepušča se Davido* viču, da skliče novo sejo zastopnikov bloka, čim bo to zahtevala politična sU tuacija.
Po seji jc posl. Prcdavec, podpredsed= nik HRSS izjavil novinarjem: Med nami ni nikakega nezadovoljstva nad Radiče; vi;n odhodom v Moskvo. Hrvatski narod smatra za naravno, da predsednik slo* vanske seljaške stranke poizkuša priti v stik z drugo slovansko seljaško državo, da se prepriča o tamošnjih prilikah ter da ne more razumeti kakšen greh naj bi bilo to. Na vprašanje ali bo HRSS vsto« pila v moskovsko intcrnacionalo, jc od» govoril, da o tem nima podrobnih vesti. Ako pa bi vstopila, bi vstopila samo te* daj, ako bi ta internacionala v svojem delu zastopala seljaške interese in bi bila osnovana na taki bazi, da bi HRSS mo« gla sodelovati. Koncentracijsko vlado bi podpirala tudi HRSS, ako bi bila taka vlada imenovana na temelju programa opozicijskih strank.
Bukarešta, 9. julija, s. Povodom pred-stoječe konference v Pragi objavlja Ade-verul vest, da namerava češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pri tej priliki ponuditi svoje posredovanje v sporu med Rumunijo in Rusijo glede Besarabije. Temu nasproti je stališče rumunske vlade, da se more doseči sporazum z Rusijo le na podlagi priznanja pripadnosti Besarabije k Rumuniji. Vendar pa je Ru-munija pripravljena pristati na gotove koncesije glede načina tega priznanja ter pri tem upoštevati občutljivost ruskega nareda. Zunanji minister . Duca bo na praški konferenci skušal razjasniti odnošaje med Jugoslavijo in Rumunijo, ki v zadnjem času niso prav prijateljski ter sporočiti jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Ninčiču pritožbe, ki jih dviga rumunsko javno mnenj? zaradi postopanja z rumunskimi manjšinami v Jugoslaviji (!?).
Beograd, 9. julija, p. Danes je bil objavljen sledeči program konference Male
Sporazum z Italijo v trgovskih pogajanjih
POGAJANJA BODO VSLED OBOJESTRANSKEGA ODPUŠČANJA GOTOVA V NAJKRAJŠEM ČASU.
čičein, dr. Rvbarem in Teodorovičem tef se je ugotovilo naše difinitivno stališče ter točke, v katerih se more ugoditi Italiji. Zato se je popoldne od 17. do 21. mogla z uspehom vršiti plenarna seja naših in italijanskih delegatov, ki je rodila oliilne rezultate. Kakor je obveščen Vaš dopisnik, so večinoma končani posli glede tarifnega dela trgovinskih pogajanj. Zdi se, da, je ostalo nerešeno samo vprašanje uvoza, vina in nekaterih drugih podrobnih načelnih stvari. Jutri dopoldne bo seja naših delegatov in bržkone tudi seja plenuma, kateri bo menda končno rešen tarifni del trgovinskih pogajanj. Po razgovoru z dr. Nin-čičem je italijanski poslanik Bodrero izjavil Vašemu dopisniku, da je zelo z-o-dovoljen z dosedanjimi uspehi, da je razen tega z dr. Ninčičem razpravljal tudi o zunanjih incidcntih na italijanski meji.
Beograd, 9. julija, p. Trgovinska pogajanja z Italijo so danes stopila v zaključni Stadij. Po izjavi trgovinskega ministra dr. Krizmana se bodo končala v najkrajšem času. Po sinočni uspeli konferenci naših delegatov z Lucciolijem se je že videlo, da se je v pogajanjih izvršil preokret. Danes dopoldne so imeli delegati v ministrstvu trgovine in industrije sejo, ki je potekla ugodno. Italijanski poslanik Bodrero je v- spremstvu opravnika jx»slov Solla posetil ob 10. dopoldne dr. Ninčiča ter mu sporočil najnovejšo instrukcijo Mussolinija, katero je sinoči prinesel s seboj italijanski delegat Brocchi. Ker je Italija znatno popustila se je lahko začelo z intenzivnejšim poslovanjem. Tekom današnjega dne jo italijanska delegacija dobila naknadne brzojavne instrukcije, ki so položaj še bolj olajšale. Od 11. do 14. se je vršila konferenca med dr. Krizmanom, dr. Nin-
DEMOKRATSKI PREDSEDNIŠKI K\NDIDAT.
New Ycrk. 9. julija j. Demokratski konvent je dar.es neminiral bivšega poslanika Davisa za predsedniškega kandidata.
Macdonald v Parizu
Pariz, 9. julija s. Sinočnje posvetovanje med Macdonaldom in Herriotom jc trajalo pozno v noč. Zaključeno je bilo tik pred 2. uro zjutraj. Danes sta se sestala oba državnika ob lO.in ostala v razgovoru do pol 13. Popoldne sc ie Macdonald s spremstvom vrnil v London.
AMERIŠKI
OPAZOVALEC V LON% DONU.
Pariz, 9. julija, s. Agence Havas jav» lja iz Nevvvorka: Državni tajnik Hu= ghes odpotuje v soboto z več amerikan» skimi odvetniki v Anglije, da se udelc* ži kot ncoficielni opazovalec londonskih da se tako.i skliče narodna skunščina »a posvetovanj.
9. julija:
ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. Bančni papirji so obdržali v glavnem nespremenjene tečaje; promet je bil srednji. Pri industrijskih papirjih je oslabel Gutmann. Vevče so' svoj tečaj ob-] držale. — V devizah je bila tendenca ne-: koliko slabša. Blaga je bilo prilično in so lečaji neznatno popustili. Tekom se-I stanka so nekatere devize nadalje popu-! stile, zlasti Dunaj, Italija in Švica. Narod-I na banka je intervnirala v devizah na Švico in Prago. Promet je bil srednji. Trgovalo se je največ v devizi na Italijo, New-York ček, Prago in Švico. Noti-rale so devize: Dunaj 0.1199 do 0.1219, ček 0.1208 (zaključek), Budimpešta 0 do 0.11, Bukarešta 0 do 37, Italija izplačilo 362.25 do 365.25, ček 361 do 364, London izplačilo 368.8 do 371.8, ček 368 do 371, New-York ček 84.65 do 85.65, Pariz 435 do 440, Praga 249.25 do 252.25, ček 248.5 do 251.5, Švica 1520 do 1530, ček 1518 do 1528; valute: dolar 83.75 do 84.75, aK 0.1203 do 0.1223, Kč 246 do 249, francoski franki 430 do 435, lire 360 do 0; efekti: bančni papirji: Eskomptna 1255 do 126.5, Hipo 66 do 67, Ljubljanska kreditna 220 do 0, Slavenska 110 do 115, industrijski papirji: Eksploatacija 11 do 123, Dubro-vačka 0 do 800, Gutmann 780 do 800, Strojne 150 do 0, Trbovlje 520 do 560, Vevče 140 do 150; državni papirji: 7 od. posojilo 66.5 do 67.5 (tendenca v tem posojilo prilično čvrsta), agrarn« 20 do 22, Volna škoda 123.5 do 124.5.
BEOGRAD. Poslovalo se je na curiški bazi 6.57. Blaga je bilo dovolj. Povpraševanje je bilo pokrito s strani privatnikov. Narodna banka je intervenirala le v devizi na Švico. Kotirale so devize: Dunaj 0.1205 do 0.121, Budimpešta 0.10 do
0.105, Bukarešta 343 do 34.9, Ženeva 1520 do 1522.5, London 369 do 370, Milan 363.5 do 363.8, New-York 84.75 da 85.25, Praga 251 do 251.25, valute: dolar (srednji tečaj) 84.25, lire (srednji tečaj) 363.5; efekti: «7 odst. posojilo 66.5 do 67.5, agrarne 22 do 0, Vojna škoda 134.5 zaključek.
CURII1: Beograd 6.60, New-York 559, London 24.23. Pariz 28.45, Milan 23.80, Praga 16.40, Budimpešta 0.0068, Bukarešta 2.20, Sofija 4.07, Dunaj 0.0079.
TRST: Beograd 27.40 do 27.70, Dunaj 0.033 do 0.034, Praga 68.50 do 69, New-j York 23.45 do 23.60, dinar 27.50 do 27.80, 120 zlatih frankov 88.75 do 89.25, uradni
1 tečaj zlate lire 452.92.
DUNAJ: Beograd 828 do 832, London 307.700 do 308.700. Milan 3032 do 3044, ; N'ew-York 70.935 do 71.185. Praga 2084 j do 2094, Sofija 506 do 510, lire 3045 do j 3065, dinarji 827 do 833. i PRAGA: Beograd 40, Dunaj 4.725, Rim j 145.75, New-York 34.
BERLIN: Beograd 4.93. Dunaj • 5.91, Milan 17.86, Praga 12.275, New-York 4.19.
LONDON: Beograd 370, Curih 24.23, Dunaj 307.500, Praga 148.
NEW-Y0RK: Beograd 118, Pariz 506, Milan 426, Dunaj 14, Praga 293.75.
N0V0SADSKA BLAGOVNA BORZA. __
Novi Sad, 9. julija. Pšenica: stara 315 do 320; nova 287.5 do 295. Turšeica 232.5 do 235. Ječmen: baški 275 do 285. Oves: baški 280 do 285. Moka: baza c00> 475. Otrobi: 195. Skupni promet 113 vagonov; od tega 86 v pšenici 17. v moki Tendenca nespremenjena.
Zakaj kossfiscirajo „Slovencaa?
INTERESANTNI RAZLOGI SODIŠČA ZA OBSODBE PROTIDRŽAV-NEGA PISANJA LISTOV.
struj proti vsakokratni vladi, ki v tem boju brani v ustavi sankcijonirano
Včeraj se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava radi konfiskacije »Slovenca* št. 143 a z dn_c 25. junija (posebna izdaja), ki je nosil naslov »Parlamentarni ukrepi Jugoslovanskega kluba*. Senatu je predsedoval višji dež. sodni svetnik dr. Kaiser, državni pravdnik je bil g. N. Domini-eo. zastopnik »Slovenca* dr. Brejc. Po daljši razpravi, — tekom katere je dr. Brejc v svojem govoru trdil, da niti Ftalija ne preganja tako s cenzuro Slovencev, kakor se to godi pri nas, kar je državni pravdnik zavrnili z navedbo dejstva, da v Italiji sploh ne eksistira tiskovni zakon — je sodni dvor objavil sodbo, s katero je bil cSlovenčev* ugovor zavrnjen in konfiskacija v polnem obsegu potrjena, Razlogi za to razsodbo so uvaževanja vredni in se opirajo na vidovdansko ustavo; po urnih beležkah posneti se gla.se približno tako-le:
»V državi, kjer se glede vprašanja njene oblike in njenih temeljev ne vodijo politične borbe, to vprašanje sploh ni. aktuelno iin ne more kritika delovanja vsakokratne vlade, če je še tako ostra in če vsebuje celo niržnjo do vlade, dati nobenega povoda za domnevo ali' trditev, da izziva taka kritika tudi dejansko mržnjo proti državi. — Drugače pa je pri novozgrajeni državi, ki ie z ustavp sicer že zadobila svojo obliko in temelje, pa se vzlic temu vodijo v njej politične borbe glede njene oblike, ki pri obstoječih razmerah lahko dovedejo do vprašanja obstoja države.
Po obstoječi ustavi, in sicer po členu 1. je naša država dedna monarhija. Sodišče nikakor ne more prezreti dej-,stva. da obstojajo stranke, ki delujejo in se borijo za to, da bi se dala državi oblika, ki nasprotuje obliki, kot jo določa SI en 1. vidovdan.sk e ustave. Vzpri-ičo tega dejstva je vse drugače tolmačiti očitke in napade takih strank in
obliko države.
Če so taki očitki in napadi redki_ in slučajni ter prinešeni v kolikor toliko primerni in dostojni obliki, jih tudi še ni tolmačiti v smislu, da se z njimi hoče vzbujati mržnja proti državi kot celoti. Ako pa se taki napadi ponavljajo takorekoe sistematično in se izrablja vsaka primerna in neprimerna nrilika za očitke in izpade proti vladi in to ne le proti posameznim osebam ali resortom, temveč proti različnim in naivažneišim predstavitePem in resortom državne uprave — ter se to vrši brez vsake izbere očitkov, tako utemeljenih kakor tudi povsem neutemeljenih ali vsaj takih, katerih uteme'jenost ni dognana in se to vrši nadalje s takimi besedami in označbami, ki presegajo že vse mere stvarnosti in dostojnosti, ri o t "m je treba take napade tolmačiti nuino ne le kot sredstvo borbe za odoravo v državni urvmvi rrra'a-nih nedostatkov in tudi ne kot orožje v boTbi za zToraj navedeni cilj (to je: legalno izpremembo državne oblike), temveč kot sredstvo, ki je pri rJ** ječih n en stal jenih razmerah ne le v naši državi, nego v celi Evropi vobče objektivno sposobno vzbuditi v javno-, sti. razburkani vsled povoinih razmer. mr?^'o proti državi kot celoti. Iz ter3 vidika so vsi za.olen.i0ni odstavki, ki jih ne gre presojati samo po posameznih stavkih in z ozirom na posamezne članke temveč uvažnjoč zvezo vseli člankov, in sicer tudi onih. ki so že tvorili predmet sodnega postopanja, brez dvoma sposobni, da izzivajo k mržnji proti državi kot celoti.*
Iz teh razlogov je deželno sodišče potrdilo konfiskacijo navedene št"vilkf v polnem obsegu. Zastopnik »Slovenca* je prijavil pritožbo na višjo instanco.
Učiteljska skupščina v Krškem
Krško, 9. julija.
Naše učiteljstvo, udruženo na podlagi narodnega in državnega edinstva v organizaciji UJU„ si je izbralo za svoje letošnjo glavno skupščino prijazno dolenjsko mesto Krško. Napredno meščanstvo starodavnega in zgodovinskega mesta je javno manifestiralo svoje simpatije za prosvetne borce, in vzgojitelje naše mladine in jih sprejelo z odprtimi rokami. Mesto je bilo bogato v zastavah, zanimanje za goste veliko.
Prvi dan zborovanja, torek, je bil posvečen notranjemu delu. Vršila se je seja širšega sosveta in so se izročili 8 odsekom predlogi in smernice za stanovsko in prosvetno delovanje. Odseki so z majhnim opoldanskim odmorom neumorno vršili svoj posel. Vse težišče notranjega poslovnega dela je bilo unešeno v odseke.
Ob 4. popoldne ie poverjenik, ravnatelj Jelene, čvrst iu čil, otvoril delegacij-sko zborovanje. Sokolska dvorana je bila nabito polna učiteljstva iz vseh krajev Slovenije in vladala je vzorna stanovska disciplina. G. poverjenik je vodil stoječ do pozne večerne ure referate, razprave in debate. V otvoritvenem govoru pozdravlja starodavno mesto Krško in njega divno okolico in omenja stanovsko gibanje v preteklem poslovnem letu.
Nato poda tajniško poročilo g. strokovni tajnik Rudolf Dos tal. V uvodu omenja starodavna zgodovinska tla, kjer so se borili seljaški pradedi proti nemškim in ogrskim grofom za najbolj primitivna človeška prava in jasno dokazali, da se v žilah potomcev ni in ne bo pretakala robska kri. Glede materijalnih pravic in bodočih zahtev je bilo jasno stališče, da slovenski učitelj vzet iz ozkih razmer in kompetenc bivših kronovin in postavljen pod zaščito in pravno ter materi jalno kompetenco splošno državnih oblasti, ki morajo i v bodoče skrbeti za razna še nerešena materijalna vprašanja, predvsem za diferenco od 1. oktobra 1923. Pregled članstva izkazuje v Sloveniji nad 2500 članov v 32 okrajnih društvih. Sledilo je poročilo odsekov, katerih resolucije objavimo prihodnjič.
OTVORITEV GLAVNE SKUPŠČINE.
Danes ob 9. uri dopoldne je ob nav« zočnosti nad 500 učiteljev v okrašeni so« kolski dvorani otvoril poverjenik g. rav« natelj Jelene 4. letno skupščino s po* zdravom navzočega učiteljstva, zastop« pikov javnih oblasti, narodnih in kultur* nih organizacij. Zborovanju so prisost* vovali: srezki načelnik vladni svetnik Pavel Svetec, krški župan Joško Pfeifer, starosta krškega Sokola dr. Kandare, predsednik kraj. šol. sveta notar Završ« nik, načelnik Orjune dr. Demovšek, za* stopnik CMD Engelsberger, zastopnica SCola jugoslov. sester ga. Rcnd'ova, so« ustanovnik bivše Zaveze jugoslov. uči« teljstva dr. Tomaž Romih itd.
V vznešenih besedah ie pozdravi! na« to skupščino v imenu krškega in bre* Šiško * sevniškega okrainega učit. dru« Stva nadučiteli L. Levstik.
Sledil je referat naduč. L. Potočnika (Štore pri Celju) o nadzorstvu in nad« zornikih osnovnega in meščanskega šol« stva. V svojih izvajanjih je zadel bi« stvo in jedro teženj navzočega učitelj* stva. V narodnem, državnem ;n strokov« nem smislu je zahteva!, da nadzoruj v hsaki stanovski stroki tozadevni činitclL
Pobija pa z utemeljenimi dokazi, da ni v interesu osnovnega in meščanskega šolstva, da bi nadzorovali to vrsto šol* stva profesorji
Nato je referiral ravnatelj Lesničar o «de!ovanju učiteljstva na zadružnem po« lju». Razvijal je zgodovino tc panoge v Sloveniji. S pohvalo je omenjal toza« devno delo ravnat. Lapajneta, kateremu se je šla z ozirom na visoka ieta poklo« nit posebna deputacija.
Med referatom g. Lesničarja je pri* spela v dvorano odposlanica stanovske organizacije UJU iz Zagreba, gdč. Jeli* saveta Vavra in delegatinja društva »Je« dinstvo* gdč. Mara Vrbaničeva. Z brat* sko prisrčnostjo je gdč. Vavra poživlja« la k neustrašnemu nacionalnemu in pro* svetnemu delu. Imenom Orjune je po* zdravil zborovalcc dr. Demovšek, n-igls« šujoč svoje prepričanje, da bo n :šl.t Or« juna med naprednim učitelistvom tudi v bodoče trdno zaslombo in oporo.
Predlagane resolucije so bi!e soglasno sprejete. Med viharnim p!oskan<e'n so bile odposlane Njeg. Vel. kralju Aleksan dru, ministru prosvete Svet. Pribičeviču in predsedniku ccntrale UJU, Milutinu Stankoviču pozdravne brzojavke.
Pred desetimi leti
Konferenca v Potsdamu (dne 5. julija 1914) je odločilno vplivala na na-daljno postopanje avstrijske vlade. Dne 7. julija 1914 se je sestal na Du naju takozvani skupni ministrski svi-t. Protokol te zgodovinske seje je l>il objavljen v avstrijski rdeči knjigi 1.1910. Grof Berchtold je pričel svoje poročilo z izjavo, da je sedaj prišel trenu(ek ko je treba Srbijo »za vedno* storiti neškodljivo. Pomoč. Nemčije je zasigu-rana. Sicer je verjetno, da bo sporad s Srbijo imel za posledico vojno z Ku si.jo — toda »bolje sedai. kakor pozneje.* Madžarski ministrski predsednik Ti.sza je svaril pred tem. da bi se Srbijo napadlo brez predhodne diplomn-tične akcije, češ, s tem bi se Avstrija kompromitirala. Končno je bilo sklonjeno: Srbiji naj se pošlie ultimatuni, ki pa nai bo tako sestav'jen. da !»a bn morala odkloniti. Ta sklep jo odobril tudi nemški cesar Viljem.
Dne 9. julija je šel srrof Berchtold v Isch!, da dobi odobritev cesarja Franca Jožefa za nadaljne korake. Franc Jožef je želel (kakor sledi iz tajnega poročila, ki ga .ie nemški pos':;-!nik Tschirschkv poslal cesarju Viljemu), da se postavilo SrbiM kr izaht've. ki hi omo-ročile. da pride do vojne »po krivdi Srbije*. Cesar Franc 'Jožef ie v tem oziru popolnoma odobril Berchtoldovo taktiko, akoravro si I je tudi on bil svest. da se iz konfikti ' s Srbijo lahko razvije velika vojna. I V omenjenem tajnem referatu, ki <tj i je cesar Vil:em pri čitaniu opremil s 'svoMmi običajnimi originalnimi opaž kami. poroča Tschirs"hky: Sedaj je glavna skrb. da se formuliralo »primerne* zahteve . . . Berchtold ra^mi* ljuje, kaj bi mogel zahtevati, da bi Srbi pod nobenim pogojem ne mo-rii sprejeti ultimata. (Opazka cesaria Viljema: Ven iz SAndžaka. pa bo krav.il takoj tu! Avstrija mora takoj in brezpogojno zopet imeti Sandžak, da prepreči ujedinjenje Srbije s Črno goro in dohod Srhiie na morje, Avstriiska
vlada bo po nemškem nasvetu s primerno propagando pripravila razpoloženje prebivalstva proti Srbiji, vendar smatra, da je treba previdnega postopanja, da se Srbija predčasno ne alarmira. Minister Berchtold je uverjen da je treba čim naglejšega postopanja ter je odločen za vojno.
Da se pozornost Evrope kar najbolj odvrne, je bilo sklenjeno, da se 11. julija poda minister vojne Krobatin na dopust, šef generalnega štaba Conrad pa naj' odpotuje z Dunaja (VVihelm je k temu dostavil: Otročje!)
Na Dunaju in v Berlinu se je priče la komedija ki naj bi preslepila svet. Cesar Wilheim se je podal na potovanje po Severnem morju, medtem paje nemški generalštab z mrzlično naglico pripravljal vse potrebno. Voditelji a v strijske vojne uprave in armade: vojni minister, deželnobrambni in ogrski honvedski minister ter šef generalnega štaba so odšli na dopust. V zunanjem ministrstvu na Dunaju so dobivali diplomati povsem pomirljive informaci je, češ. Avstrija bo poslala Srbiji prijateljsko noto in stvar se bo gladko uredila, Avstrijska diplomacija se je tako spretno lagala, da je ruski poslanik Šbeko sooročil v Petrograd. da bo vsled pomirljivega stanja zadev odšel na dopust — kar je pozneje neposredno pred izročitvijo ultimata tudi storil Kako skrbno se je pazilo, da nikdo ne postane pozoren, o tem priča izmen-i brzojavk med Wilhelmovim dinlem-u-skkri spremljevalcem Wedelom (Wil-helm se je baš mudil v Bergenu) in berlinskim zunanjim uradom ua predvečer Petrovega dne. Grof Wende! br-zojavlja v Berlin: Cesar mi je naročil, da vprašam, ali naj pošljem jutri srbskemu kralhi čestitke h godu. In zunanji urad odgovarja: Ako bi ne poslaii običajne čestitke, bi to vzbudilo preveč pozornosti in predčasnega vznemirjenja. Torej posilite! — In tako je dobil kralj Peter 12. .julija od Wilhel-ma prijateljska voščila za srečo in slavo — od tistega Wilhelma. ki je že brusil nož. da skoči svoj-mu prijatelju in njpsrovemu narodu za vrat . . .
Za to špansko steno laži in nepoštenosti sta Dunaj in Berlin pripravljala mirneera srca največji zločin, ki g:' pomni zgodovina človeštva.
Pogajanja med Ma'o antanto in sovi. Rusijo
O priliki predstoječe konference Male antante v Pragi so se znova pojavile vesti o priznanju sovjetske vlade z naše strani, oziroma s strani vseh držav Male antante.
Na prejšnjih konferencah Male antante je bilo vprašanje priznan ia odloženo v glavnem z motivacijo, da stvar ni tako nujna in da je treba počakati na odločitev velesil v tem problemu. Od takrat se je stvar že precej spremenila: Anglija in Italija sta priznali sov. jetsko Rusijo in v Franciji, na katero se je Mala antanta v svojem odlaganju največ sklicevala, si je postavila nova Herriotova vlada kot program, da izvede priznanje Rusije. Ozir na Francijo pomeni tedaj drugačno zadržanje nego še nedavno in s tega stališča bi bilo pričakovati v Pragi več konkretnih rezultatov nego v Beogradu ali Bukarešti
Pri aktu priznanja in sploh pri obnovi medsebojnih stikov se je doslej prakticiralo stališče medsebojnega ne-vmešavanja v notranje razmere. To stališče so napram sovietom postavili in tudi uveliavili osobito Angleži, ki '°im ie sovjetska razdiralna orooaranda postajala opazna zlasti v Aziii. Danes je za nas interesantno vnrašanje. ali bi mo?el v tej zvezi Radič igrati kako ulosro.
Pri tem je umestno opozoriti na novo taktiko sovjetske Rusije napram evropskim političnim problemom, kakor 'o ie jako instrnktivno ugotovil v »Politiki* anonimni dopisnik iz Berlina ki na očivilno ni nihče dni"- kakor naš tamkajšnji poslanik Balncdžič. Rusi i' gre s komunistično propagando ^o Evropi vedno slabše k?;,i o";*-" je pokazala premoč zmernera socializma nad nasilnim, prevratnim komunizmom. Da vzd-že nesicnmo naneto čim bolj razburkano stanje po Evropi. so se vrgli sovjetski kro*ri na prevratno propagando potom podpiran ia narodnih manjšin. ki so ostale prevratni element v Evropi. ovirajoč notranjo in vnanjo konsolH-"i;o. pripravlia-ieč aH celo povzročajoč one nerrde, katerih uspehe bi poželi sovjeti v svojo korist. Ruski komunistični vod'e in tisk se iz;avliajo kot izraziti zagovorniki teženj narodnih man?in. »Pravda* jp napisala med drugim n. pr. srle-de Češkoslovaške in Jugoslaviie: «. . . Zato bo komunistična stranka brezpogojno hra"i!a načelo samoodločbe. tako da bodo Slovaki. Hrvati in Slovenci imeli pravico sami odločati, ali žele s Srbi. oziroma s Čehi tvoriti skupno državo ali ne.* Vsi "d teia se sov.i"tska vlada zalima za vse detajle v notranjepolitičnih borbah po evropskih državah in Radič ie n. pr. iziavil da se čudi. kako so boHševiški krogi natančno informirani o vseh naših notranjih zadevah, n. pr. celo o džemi-jetu.
Pač ni treba naglašati. da ie to le boljše viška taktika, ne pa njih pravo naziranje. saj je znano, kako nasilno so si sami podvrcrli narodne man'šine v Kavkaziji in kako marksistična, teo-
rija nikakor ne favorizira majhnih državic, ki bi ovirale celokupni gospodarski napredek, možen le v vec-jih političnih edinicah. Ali vprašanje, v koliko bi sovjeti poskušali pri pred-stoječih pogajanjih za priznanje_ izigravati svoje" najnovejše zavezništvo z Radičem in v koliko bi bili voljni spoštovati načelo medsebojnega notranjega nevmešavania.
Mi si seveda od podpiranja narodnih »manjšin* ne obetamo ničesar hudega. Naši Nemci gotovo ne bodo svoje usode stavili na boljševiške karte in prav tako tudi ne Madažri: potrebna sredstva pa imajo oboji brez Rusov. Arnavtom in džemiietu bi boljše-viški denar pač bil zelo dobrodošel, ali vse drugo opravljaio temeljito že brez nasvetov in pomoči iz Sovdepiie. in prav tako tudi ne Madžari: potreb-zmanjkalo, — dobro, opomogel si bo znova; vse dmero pa je imel doslej, kakor bo mogel imeti poslej, njegove ob-liube pa niso bile manjše, nego jih je dajal boljSeviški koncept. Le s to razliko, da se radičevstvo more še huje in še hitreje kompromitirati in propasti nea:o je bilo doslej.
Svoje stališče o priznanju sovjetske Rusiie smo precizirali že ponovno in se izrazili v pozitivnem smislu, ne da bi temu vprašanju pristali večjega pomena nego ga faktično ima. Zakaj crlavno j°: Vrednost ali nevarnost rus-lcepra boljševizma obstoja v njegovi faktični moči. v stopnn njegove notranje, osobito ekonomske konsolidacije. Od tega zavisi vse drugo.
Nov na^ad Italijanov na naši vranici
Včeraj ob 10. dopoldne so Italiiani streliali na potu med Uncem in Planino na naš avtomobil, v katerem sta se peljala generalni direktor carin Vasa Dimitrije vič in nnravnik carinarnice na Ralc bu Rafajlovič. PadlTi je čez deset strelov, a radet ni bil nihče, tudi avto ne. Slnčai je bil takoj prijavi vladi, ki je odredila komisijo na licu mesta. Italran«ki finančniki so nadalje brez vzroka aretirali našega držav-liana. ki je prestopil mejo na poti v Postojno.
časuo brzojavnega poziva, naj se vrne i4 prevzame vodstvo srednjeevropeiske mi« rotvorne politike, se bo odpeljal še v Perzijo. Potem pa glej, nesrečni državn? pravdnik v Zagrebu!
Iz demokratske stranke
Sestanek, ki se je imel vršiti kot predpriprava za gospodarsko anketo JDS v nedeljo, 13. t. m. ob pol 10. odpado vsled nenadnega od potovanje predsednika stranke ministra n. r. dr. Gregor Žerjava. Nov sestanek bo sklican potom osebnih vabil in bodo prizadeti osebno vabljeni.
Politične beležke
+0 koiegijalnostl pišejk> v zadnjem času gospodje pri »Slovencu* in se zgražajo, da se novinarji pri drugih listih ne zavzamejo za tiskovno svobodo, ki je baje ogrožena zato ker je državni pravdnik parkrat konfisciral »Slovenca*. Naš odgovor je prav kratek: Nimajo pravice apelirati na novinarsko čast in kolegijal-nost in ne pravice tožiti o kršenju tiskovne svobode ljudje, ki puste, da krijejo lopovščine njihovih listov s svojo imuniteto poslanci kot odgovorni uredniki. In da ne bo izgovora s »terorjem režima*, ugotovimo že kar naprej, da so imeli »Slovenec*, »Domoljub*, »Straža* itd. posiance za odgovorne urednike že davno predno so vstopili demokrati v vla lo, torej že takrat, ko je bi! »režim* klerikalcem še zelo naklonjen.
4- Napredovanje samostalnih demokratov ie posebno razveseljivo v zagrebški županiji, kjer je nastopilo ko-lebanje med radičcvci in razočaranje nad Radičevo politiko. Samostalni demokratje pa razvijajo živahno akcijo, ki pričenja kazati prav povoljne uspehe. V Dugom selu, kjer so nedavno demokrati pri občinskih velitvah dobili enako število glasov kakor radičcvci, se je prejšnjo nedeljo vršil krajevni sestanek na katerega je prišlo tudi mnogo radičcvcev, ki so vestno sledili izvajanjem Juraja Deme-troviča. To nedeljo se je vršilo demokratsko zborovanje v Gornji Stubici, kjer je lani DS. imela komaj 6 glasov, letos pa ima že krajevno organizacijo s preko 70 člani. Radičevci so zborovanje skušali motiti, kar pa jim ni uspelo, ker so demr-kratski seljaki sami napravili red in*ra-dičevske razgrajače, ki so okrog Stuoice najbolj fanatični, z lahkoto ukrotili.
+ Izborile zveze ima »Slovenčcv* becitrajski informator z najvišjimi radi-kalskimi gospodi. Včeraj sporoča, da sc je razgovarial z nekaterimi »člaffi vladen, ki so mu podali epodrebne pni?.tke* ir izjavili, da v slučaju, če predlog o de-misiji ne prodre, podajo sami estavko in s tem povzročijo demisijo kabineta ... Bog nam odpusti in gospodje okrog «S!o-venca* naj nam ne zamerijo, da smo jim nevoščljivi, ko vidimo, da so oni edini zaupniki polovice kabineta in v posesti tako ogromnih množin prave »farbe*. Vseeno pa nas zanima, kdo farba. Člani vlade dopisnika? Dopisnik »Slovenca*? »Slovenec* bralcc? No, bralci nasedajo, in to je za škofovske liste glavno.
-f Radič psice na Kavkaz. Zagrebškim »Novostim* javlja dunajski dopisnik, aa se Radič iz Moskve odpravlja na Kavkaz, kjer ostane dlje časa. V slučaju, da bi ga vodstvo stranke nujno potrebovalo, se navzlic nejevolje avstrijske vlade vrne na Dunaj, da se ser» svojimi namestniki v vodstvu stranke in jim poda potrebne direktive. Vsekakor bo s Kavkaza do Dunaja dolga pot Radič gre vedno dalje in z njim tudi miro-tvorna republika. Glasovi o nerazpolo-ženiu dunajske vlade napram Raoiču pa so začeli zagrebškim radičevskim faktorjem resno beliti glave. Toda, kakor navaja dopisnik »Vremena*, se nadejajo, da se bo vendarle še obrnilo ktr Radič ima nekatere ugledne prijatelje med avstrijskimi krščanskimi socijalci, ki so zdaj lia vladi! Ako Radič ne dobi pravo-
Po svetil
_ Krvav spopad med hakenkreuzlerj!
in socijalnimi demokrati v Avstriji. V
nedeljo, 6. t. m. so se spopadli v Klo-sterneuburgu pri Dunaju hakenkreuzlerji in socijalni demokrati. Narodni soeijali-sti so imeli v bližini vojaške vaje in so korakali ca. povritku mimo delavskega športnega prostora, na katerem so imeli Klosterneubitrgovci telovadno veselioo. Hakenkreuzlerji so razvili dve zastavi, ki so jih pa sneli po daljšem parlamenti-ranju s socijalisti. nakar so korakali dalje. Delavci so vdrli za njimi in začeli nanje streljati. Doslej se ni moglo ugotoviti, kdo ie streljal v pretepu, ki se je vnel med obema strankama. Narodni socijalisti so začeli teci in so beže oddali nekaj strelov na zasledovalce. Končno se je večina hakenkrenzlerjev zatekla v pionirsko vojašnico, kjer so jih 45 spravili v začasni pripor. Pri osebni preiskavi so našli pri njih več revolverjev in drugega orožja. Dosedaj so oblastva ugotovila 11 ranjenih- med njimi dva delavca hudo.
Smrt odličnega poljskega novinarja. V Varšavi jc umrl* Konrad Olhovricz, glavni urednik dnevnika »Kurijer Varšav« ski*. Pokojnik jc bil rojen 'eta 1858. in je dovršil gimnazijo v Varšavi, a pravo v Lvovu in na Dunaju. Po končanih vi« sokošolskih študijah se je posvetil novi« narstvu ter je bil od !cta 1904. nepresta« no g!avni urednik imenovanega lista. Ta dnevnik, ki izhaja v Varšavi nepretrgo* ma že 104 leta, je najstareiši in najbolj razširjen poljski časopis. List je preži« vel najtežje perijode poljskega naroda in se je vsikdar neustrašeno boril za pra vice poljskega naroda.
Svetovnozna"!	33^'. a
Psugeot - kolesa
dobavna po nainižii ceni pri tovarniški za-lopi O. Zažek, Ljubljana, So m ul. U.
§ Nevaren zapeljivec je strojnik Ivan Bellencier iz Trbovelj. Jeseni 1923 je pod obljubo zakona zapeljal neko deklino ter ji nato ponovno prigovarjal naj odpravi telesni plod. Hotel jo je peljati celo k nekemu zdravniku v Celje in nato v Zagreb. Ko se je deklica odločno upirala, jo jo zapustil in nato začel za-peljavati neko drugo. Ko je ta zvedela o nesrečni prvi ljubezni, se je hotela celo zastrupiti. Okrožno sodišče v Celju ja preskrbelo ljubezni željnemu obtožencu
14 dni težke ječe.
§ Bridkosti dobre omožitve. V Lakov-čah je omožil stari gostilničar F. P. svojo hčer in bi moral po stari navadi dati vaškim fantom gotovo odkupnino, ki naj bi v tem primeru znašala 1750 Din, kar pa mu je iz razumljivih vzrokov bilo preveč. Zato so fantje kuhali jezo nanj in so se vsepovsod zaletavali vanj in v njegovega sina Janeza. Dne 3. maja pa sta sedela oba na vasi v družbi, ko se jima je približalo nekaj fantov, oboroženih s poleni in noži. Po začetnem obligatnem izzivanju, ki se je v našem primeru izvršilo na ta način, da je eden od fantov posvetil Janezu P. z vžigalico pod oči, ga udaril po glavi in nagnal spat, nakar mu je nekdo zabodel oster nož v stegno, so se spravili na starega P. in ga obdelali s pestmi ter mu pri tem zabavanju prizadejali nekaj nevarnejših vbod!in v prsa. Pri razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem so obtoženci priznali, da so udarili starega in mladega P. s palicami, zanikali pa so, da bi koga od obeh ranili. V svrho zaslišanja nadaljnjih prič je bila razprava preložena.
§ Prelrigan tat. Dne 20. junija so sušili na travniku pri hiši nadučitelja Č. v Lo-čah seno. Hišo so pustili med tem časora odprto. Ko se je okrog 13. ure podal nad-učitelj C. s travnika proti poslopju, je opazil v daljavi kakih 80 korakov nad hišo nekega moškega, ki je sključen iu hitrih korakov hotel pobegniti iz vinograda na sosedov travnik. Ko je nad-učitelj Č. pogledal v hišo, je takoj opazil, da mu je zmanjkala srebrna ura, zlata verižica in večja vsota denarja. Pozneje je Č. zvedel od svojega soseda, da je v kritičnem času vide! obdolženca Kaukler-ja dvakrat iti sem ia tja po robu gozdiča v bližini C. domačije. Orožništvo je tudi
kmalu nato zvedelo, da je Kaukler še isto popoldne ponujal uro v nakup nekemu fantu v Poljčanah za 150 Din. Dne 24. junija je prinesel obdolženec uro celo nad-učitelju nazaj te1- mu obljubil, da mu izplača ostalo odškodnino proti potrdilu, da zoper njega ne obstoja noben sum tatvine. Kljub temu skuša Kaukler svoje dejanje pred celjskim okrožnim sodiščc-m zanikati z izgovorom na nekega fanta, ki mu je baje ukradene stvari, ker se je čutil zasledovanega, izročil. Ta zagovoi pa seveda nikakor ni mogel držati. Kaukler je bil obsojen na tri mesece težke ječe.
Klerikalno-nemška koalicija v celjski okolici
Celjski dopisnik »Slovenca« je skušal ogabno paktiranje klerikalnih voditeljev te nemškutarji v celjski okolici o priliki ;oboinskih volitev kolikor mogoče pre-epati. Stvarno razkrivanje tega narodnega izdajstva po našem časopisju, in -velika nevolja, Id je zavladala proti po polnoma ponesrečeni taktiki celjskih klerikalnih »škricev«, kakor jih je imenoval neki odlični pritaš SLS iz okolice, je končno zdramila celjsko klerikalno baharijo, da skuša v torkovi številki svojega ljubljanskega glasila z rovtarskimi izpadi in z najperfidnejšimi lažmi omiliti in oprati pred vernim slovenskim ljudstvom svojo veliko polomijo pri volitvi občinskega starešinstva v. občini Celje in okolici.
Kjer primanjkuje stvarnih proti argumentov, naj pomaga najostudnejše zavijanje resnice. Zlobna laž je, da bi bil kak napredni slovenski volilee ali občinski :kandidat paktiral z nemškutarji za kakor-šenkoli skupni nastop tekom občinskih •volitev in pri volitvah starešinstva. Naše časopisje je ves čas volilnega boja z najstrožjim orožjem pobijalo nemškutarijo, ki se skriva pod krinko nepolitične občinske stranke. Dočim se je po klerikalnih volilnih shodih in klerikalnih časopisih pač obkladalo napredne slovenske volilee z razbojniki in povclarja-Io, naj ■vržejo volilci celjske okolice svojo kroglico v katerokoli skrinjico samo v četrto, to je v narodno ne, se ni nikdar či-tala v klerikalnih glasilih kaka žal besedica o narodnih izdajalcih. Iz tega pač sledi, da so klerikalci že tekom volilnega boja računali s pomočjo te stranke in si mislili čim več jih bo, tem lažje pridemo do občinskega stolca. .
Po volitvah so se narodno napredni občinski odborniki strogo držali parlamentarnega običaja, da vzame najmočnejša stranka v občinskem zastopu inici-jativo v roke ter skuša ustvariti delavno večino. Bili so pripravljeni za vsako stvarno sodelovanje s katerokoli stranko, samo z nemškutarji ne. Tudi so se zavedali, da je potrebna, za redno funk-čijoniranje obč. zastopa absolutna večina, ki jo moreta ustvariti pri danih razmerah in vsled principijelnega opozicijo-nalnega stališča socijalistov le Gospodarska stranka in SLSNa tem stališču stoji stranka tudi še danes. Prihodnji dnevi pa bodo že pokazali, ali je klerikalno nemška koalicija v Celju in okolici že dozorela v trden zakon in ali je resnična vest, ki se trdovratno širi po mestu glede občinskih volitev v mestu Celju.
Še o nedeljskem dogodku v Kranju
V nedeljo je bila v Stražišču pri Kranju orlovska prireditev, na kateri je nastopil kot glavni govornik g. Korbar, profesor na Kranjski gimnaziji Udrihal jo najprej po Sokolstvu, potem po Orju-ni in prorokoval zlate čase, ko bo zavladala moč in sila Orlovstva po celi Jugoslaviji. Pod vtisom tega hujskaškega govora se je potem vračalo kranjsko orli-čevstvo v Kranj. V istem času pa je prispela z vlakom iz Lesc tudi Orjuna in šla pevaje pohodnice v mesto. Že med potjo so orlovski mladiči izzivali, kar pa Orjunaši radi petja niso slišali.
Pred Narodnim domom se je Orjuna razšla in se je v gručah vračala v mesto. Brat predsednik je zavil v ulico, da se preobleče, pa je začudeno obstal pred Po-gačnikovo gostilno, kjer je stala gosta gruča ljudi. Takoj je bil opozorjen na gostilniške goste, ki so sedeli v mali posebni sobi. <Ne hodite notri, obetajo Vam, da Vas bodo ubili, če pridete v gostilno*, so ga svarili poulični poslušalci, klerikalnih hujskaških orgij. Pogledal je skozi polknico in videl g. Pogačarja, uradnika pri ljubljanski oblasti in čigar
ime je <Slovenec> sramežljivo zamolčal, ko je stal v pročelju mize in govoril približno desetorici mladih ljudi, deloma visokošolcev, deloma gimnazijcev. Huj-skal je na Orjuno, češ zakaj smo se jih ustrašili, ko jih je bilo samo 12, naskočiti bi jih morali in pretepsti. Predsednik Orjune je odšel, pa se kmalu vrnil s petimi tovariši. Takoj je padlo junakom srce v hlače in prav po klerikalni maniri so začeli tajiti vse. Ali bilo je preveč prič, da bi bili mogli prepričati Orjunaše o resničnosti svoje nedolžnosti, morali so zapustiti gostilno.
Sedaj po lopovščina teh čednih junakov. Drugi dan je bilo pozabljeno pri njih vse. Razleteli so se po Kranju, iskali Orjunaše-udeležence ponočnega dogodka, se opravičevali pri njih, da niso mislili nič hudega, naj bo vse pozabljeno itd. Ali hoteli so eno žrtev in zbrali so si popolnoma nedolžno gospo Levičnikovo, češ da je šla Orjunaše klicat in jim t očrnila cnedolžne> klerikalne backe. Res, da je imenovana gospa stala na pragu svoje hiše, ki je Pogačnikovi gostilni sosednja, ali predsednika Orjune ni bilo treba njej opozarjati na hujskanje v gostilni, ker je bilo dovolj drugih poslušalcev in ker je g. Pogačar hujskal pri odprtem oknu, priprtim le s polknicami. Vsak, ki je šel mimo, je lahko slišal govorniške talenta imenovanega* gospoda. In sedaj obetajo, da bodo tožili to gospo. Toda pred sod-nijo treba prestopek dokazati, kako pa se jim bo to posrečilo, smo radovedni. Vrsto sovražnosti ste otvorili vi in dobili ste, kar ste slišali. Orjuna se je v Kranju vedno dostojno obnašala, bo pa znala na vsako izzivanje tudi dostojno odgovoriti. Govorite o «revanži». Poskusite!
Na našem lepem Jadranu
Baska na Krku, 6. julija.
Sušak postaja važno pristanišče na severnem Jadranu in ima vse pogoje sa lep razvoj in procvit. Baroš je že danes poln lesa, za drugo blago pa za enkrat še ni dosti skladišč; v sušaško pristanišče bo treba prav veliko investirati ako hočemo, da bo odgovarjalo našim potrebam.
Ves obalni promet oskrbuje »Jadranska plovidbai s svojimi lepimi in udobnimi parniki, med katerimi se nahaja tudi elegantni »Zagreb®, nekdanji «G6d61o» družbe «Ungaro-Croata». Tudi nekdanja »Li-burnija* se nahaja med parniki »Jadran-ske plovidbe® in se imenuje «Jadran?>. Na tem »Jadranu* sem se vozil te dni zopet pod jugoslovensko zastavo, ki se ic ponosno vila na parniku. Ponosni smo bili redki Jugoslovani, ki smo delali na »Jadranu® družbo — bratom Cehom, ki tudi letos prevladujejo ob našem Jadranu, ako ravno jih je žal manj kakor druga leta.
Simpatični so naši Primorci. Kako jugoslovensko čuteči so vsi in vendar, kako so vsi — radičevski! Seveda radičevski na svoj način, saj so unitarci od nog do glave, ali z razmerami so tako nezadovoljni, da gredo politično vedno — z eks-tremi.
Na Primorskem ni n. pr. nikjer — plemenskih zastav; vse je jugoslovensko, tako jugoslovensko kot nikjer drugod. Nc morejo pa se sprijazniti z evolucijo, ampak bi radi imeli takoj vse kar nam je potrebno; mnogi upajo, da se to doseže s »■sporazumom«, ki ga dela g. Davidovič, in zabavljajo zato na vse pretege na Pa-šiča in današnjo vlado.
Tudi moja stara prijatelja Tudor in Dujmovič, moja soprebivalca znamenite sobe št. 4 na ljubljanskem gradu iz leta 1914, sta dobra, odločna Jugoslovena, poštenjaka od glave do peta, razumna moža in vendar pristaša blokaškega »sporazuma«. In to v prvi vrsti zato, ker se je tako dolgo odlašalo z izvršitvijo Vidov-danske ustave, da so izgubili vero v njeno izvedbo. Markov protokol je bil taka nesreča za nas in taka ovira za konsolidacijo razmer, da se bo to še dolgo čutilo. Kako prav je imel Svetozar Pribičevič, ko je na svojem beograjskem shodu izjavil: «Poskus radikalcev, da uničijo de-
mokrate, nam ie prinesel Markov protokol, in poskus demokratov, da uničijo radikalce, nam je prinesel — Radiča*. Ob našem Jadranu leži velik problem jugoslovenskega unitarizma, našim primorskim jugoslovenskim unitarcem se mora dokazati, da se z izvedbo in sicer s popolno i odkritosrčno izvedbo ustave, po kateri so Srbi, Hrvati in Slovenci popolnoma in v vsakem oziru enakopravni rodni bratje — da se s to izvedbo ustave resno misli.
Sicer pa naši tukajšnji prijatelji popolnoma razumejo politiko demokratov v Sloveniji. Dobro se zavedajo, da je nemogoče vsako sporazuml.ienje s klerikalci, ki so bili vedno anacijonalni, vedno samo rimski in avstrijski in sploh vsakogar, ki je bil pripravljen podpirati jih v njihovih klerikalnih stremljenjih. Boj med jugoslovenskim nacijonalizmom in klcrikaliz-mom se mora izvojevati in zlasti dr. Žerjav uživa tudi tukaj ob Jadranu splošne simpatije.
Naj omenim še nekaj: V Baški se nahaja Radičeva žena in agitira z veliko vnemo za ideje svojega moža. Posebno našega kralja ima hudo »na piki». Na levo in desno pripoveduje in dokazuje, da kralja ne rabimo in ne rabimo. Seveda, saj imamo Radiča in njegovo Marženko, kaj nam hočeta kralj in kraljica! Svoboda je lepa reč ali njena zloraba na način, kakor dela to gospa Maržcnka, je zločin, ki bi ga morale oblasti vsaj zabraniti ako že ne kaznovati.
Dobrota . . . sirota
Ljubljana, 9. julija.
V teh dneh je strašanska vročina in zato ni čuda, če sta bila oba neznansko žejna. Lovrenc Smerajc je primahal od ene strani, Janez Pavšič pa od druge v neko gostilno na Domobranski cesti. Za mizo sta sedla skupaj in se pogovarjala o tem in onem. Tožila sta o delavski mi-zeriji, o slabi pijači, o vročini in nič jima ni bilo prav. Zato sla naročevala čimdalje pridneje na mizo, da pozabita na nehvaležnost in grde plati tega življenja. Sčasoma je postalo Janezu celo tako vroče, da si ja moral sleči suknjič in da je Lovrenc na svoje veliko presenečenje opazil, da nosi tovariš krasno pisano srajco. <Hm» je dejal, ckako zal si ti!» c Vidiš, saj je meni tudi vroče, pa se ne morem sleči, ker nosim na vratu samo -.-goljufa;, na traku, srajce pa sploh nimam! Janezu je Lovrenčeva revščina zares ganila. Odpel je gumbe in pokazal presenečenemu Lovrencu, da sc skriva pod prvo še lepša druga srajca.
Lovrenc je skoro pozabil zapreti usta, tako je občudoval novega znanca. Takoj pa je jel skoro jokavo tožiti o svoji revščini, kar je šlo Janezu tako k srcu, da je poklical oštirko, plačal račun, nato pa pomignil Lovrencu, da gresta na dvorišče. Tam je v nekem skritem kotu razložil najprvo kolegu svoje usmiljeno srce, nato pa z odločeno gesto potegnil prvo srajco čez glavo raz sebe. Če bi se to zgodilo tako hitro kot se pove, bi morda ne prišlo zanj do kakega razočaranja. Tali o pa, ker se je slačil bolj počasi iu glava ter oči nikakor niso hotele hitro iz srajce, je porabil to priliko urni Lovrenc in segel Janezu rahlo ter previdno v žep. Pomašil je 50 dinarjev še
hitreje v svoj lastni žep, nakar je zopet z isto roko sprejel podarjeno pisano srajco.
Jasno je kakor beli dan, da jc Lovrenca kar lomila hvaležnost. Zato je pokleknil pred svojega dobrotnika in se mu zahvaljeval s solznimi očmi. Ta pa je samo zamahnil z roko v pozdrav in odšel za oglom. Seveda jc porabil priliko tudi Lovrenc in izginil še hitreje za plotom čez travnik z novo srajco in petdesetimi dinarji v Šiško. Ne vemo, če je slišal še kako krepko kletvico iz ust Janeza, ki se je takoj vrnil, čim se je potipal v žepu. Bržkone ne!
Toda čez sedem let vse okrog pride, včasih pa še preje. Tako tudi v tem slučaju. Včeraj zvečer sta bila Janez in Lovrenc zopet oba žejna. In sam vrag vedi, kako je prišlo do tega, da sta se našla, čeprav se nista niti najmanje iskala, zopet skupaj v neki gostilni na Sv. Petra cesti. Tedaj pa je Janez poskrbel, da nista bila skupaj čez dobro minuto, kajti Lovrenc je moral, čeprav je nosil še skoro novo pisano srajco, čeprav bi rad za zadnje dinarčke izmaknjenega denarja izpil še zadnji kozarček, v luknjo delat družbo mišim in podganam.
Opozarjamo cenj. gospodinje, da nosi najboljši in pristni holand-ski kakao sledečo etiketo:
Dopisi
VEVČE PRI LJUBLJANI. Sokol Polje je priredil v nedeljo svoj letni javni telovadni nastop, ki je uspel v vsakem oziru zadovoljivo, in to tembolj, ako se vpo-števa, da so se morali telovadci vežbati samo na prostem ob lepih večerih, katerih pa po dolgi zimi ni bilo mnogo. Čast in hvala bratom sosednjih društev, ki so se odzvali vabilu in pohvalno nastopili s članskimi vajami. Udeležba na veselici pa je bila žalibog nepovoljna in to deloma zaradi številnih prireditev v okraju, deloma tudi po zaslugi domačih hujskačev, ki so na večer pred sokolskim nastopom od hiše do hiše s kupom leta kov hujskali ljudstvo proti sokolski pri reditvi in grozili celo z nasilstvi, češ, da so Sokoli Orjunci in da je treba prireditev preprečiti. Gnusni brezdomovinski izmeček, ki se po povelju <SIovenca> in cDomoljuba> oprijemlje komunistične bilke, se brezdvomno zaveda svoje pritlika-vosti. Pa ve naj, da bo Sokol močan, krepak in zdrav, ko klerikalnih cuckov" ne bo več. Da ni ta čas več daleč, dokazujejo podleži sami v vsakem svojem sramotnem nastopu proti Sokolstvu.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Naš krajni šolski svet je šolska oblast razpustila in pokazala s tem činom, da je še daleč avtonomija, ki so jo hoteli izvajati v tej korporaciji. Najbolj jezni so oče Ovčak in pa domišljavi Ančar, ker jima je za vedno odklenkala še ta čast. Ovčar je bil nad 15 let predsednik in znaki njegovega delovanja v prospeh šole in v korist občine so vidni na šolskem poslopju, da no govorimo o drugem. Poslopje se deloma podira, in kar bi se svoječasno dalo popraviti z neznatnimi stroški, bo stalo sedaj občino težke tisočake. Tako je bilo klerikalno gospodarstvo v korist občine na račun davkoplačevalcev. Nasprotno pa se je šikaniralo učiteljstvo samo zato, ker je napredno. Niti stanovanja se mu ni privoščilo in morata dve učni osebi stanovati v Št. Vidu. Zadnje čase se mu je iz političnega sovraštva odpovedala tudi borna hrana in žugalo z dejanskimi napadi. Toda avtonomislično protidržavno butanje ob šolo bo tudi v bodoče energično odbito, kar naj si zapomnijo eksponenti protinarodne klike. Vemo, da našim klerikalcem ni po volji, da se vzgajajo otroci v državotvornem in narodnem duhu in da se jih pripravlja za življenje tako, da bodo mislili z lastno glavo, ne pa z avtonomističnimi možgani kakega nadutega klerikalca. Očetu Ovčaku tudi svetujemo, na> se brzda, sicer pridemo z drugimi dejstvi na dan, ki ne bodo posebno v čast niti njemu niti njegovim kimavcem. Učitelj je danes državni nameščenec in kot tak podrejen le osebam, ki jih nastavlja v ta namen država, ne pa avtonomistična klika iz Katoliške tiskarne in škoiove palače. Jugosiovenski učitelj ni več — rimski organist.
Kulturni pregled
Mariborsko gledališče v sezoni 1923-24
Maribor, 9. julija.
V soboto dne 5. julija je bila zaključ« na predstava letošnje sezone maribor« skega narodnega gledališča, ki je imelo otvoritveno predstavo dne 2. oktobra 1923. Vseh predstav, dramskih, opernih 'in operetnih je bilo v tem času 223. In= tendant gledališča je že tretjo sezono g. dr. B r e n č i č, ki vodi obenem urad ob« .mejne železniške policije. Njegove za« sluge in trud za mariborsko gledališče, katero je vzdržal kljub skoro nepremag« Ijivim oviram na dostojni umetniški vi« šini, smo že ponovno podčrtali. Ob za« ključku sezone, ko smo primemo ocenili tudi njegove zaslužne sotrudnike, kon« sta tiramo le, da bi pri teh obupnih finan« delnih razmerah, — ko je bilo treba skoro ob vsakem izplačevanju gaž iska« ti posojila in prosjačiti za odpomoo en« krat pri bankah, drugič pri občini, tret jič pri zasebnikih in ko je vse odpove« dalo, celo v lastni zasebni blagajni, — noben drug ni vzdržal, ampak že pri prvi podobni težavi prepustil Talijin hram niegovi usodi. Dr. Brenčič na jc
vzdržal in že med tem celo podpisal z gledališkim osobjem pogodbe za bodočo sezono — čeprav visi neobhodno potreb« na subvencija še v zraku.
Ogromno delo in uspehi intendanta dr. Brenčiča, njegovih ravnateljev, reži« serjev in igralcev se kažejo najlepše v statistiki dramskih, opernih in operetnih predstav v prošli sezoni.
Opera je uprizorila Parmovcga «Zla« toroga®, Verdijevo «Traviato», Puccini« jevo «Boheme», Mascagnijevo «Cavalle« rio rusticano®, Eyslcrjevo »Umetniško kri®, Nestoryjevega «Lumpacija Vaga« bunda», Humperdinckovcga «Janka in Metko®, Schubert « Bertijcvo «Pri treh mladenkah®, \Veberjevega «Čarostrelca® Smetanovo «Prodano nevesto®, Kalma« novo «Knjeginjo čardaša®, Bizetovo «Carmer.» in Hervejevo «Mamsel!e Ni« touche®. Kot ravnatelj opere je fungiral g. Andro Mitrovič, kot dirigenta: Mitro« vid in Parma, kot režiserji pa: Mitrovič Rasberger, Urvalek in Bachmann.
Dramski repertoar je bil sestavljen ta« ko»le: Cankar: Kralj na Betajnovi: Mo« liere: Georges Dandin; Popovic: Rodo« Ijupci; Surgučev: Jesenske gosli; Gogolj: Ženitev; Ogrizovič: Hasanaginica; L. Thoma: Magdalena: Hasenclcver: On«
stran življe.ja; Moliere: Namišljeni bol«. Nora slika Leonarda de VincL Na , k	Mcr. adet- Milčin.ki: Mo« dražbi slik v Milanu so našli novo sliko
-' '' i. Wicd. o x -> _ 5- Haupt« Leonarda de Vinci. To je portret Cecilije rnn:PHanike "otv" nebesi RnžgL: I GalleranL krasne ljubice milanskega voj-Linhart: Matiček sc ženi;
Divji lovec; Langcr: Kamela skozi uho šivanke; Re mec: Magda. Skupno število opernih predstav je bilo 116; zadnja predstava jc bila cMamselle Nitouche® dne 5. ju« iija. Drama je imela 107 predstav in sc je zaključila dne 28.junija z Rcmčevo «Magdo». Ravnatelj drame jc bil g. Va«
10	Bratina; kot režiserji so^mu pomaga«
11	gg. Kcvič, Tcpavac in Zslcznik.
Gallerani, krasne ljubice milanskega voj-jvode Ludovika More. Stoletja je bila ' slika v kartuzianskem samostanu pri Pa-viji, odkoder pa je izginila. Sedaj so jo zopet našli.
Lep uspeh tenorista dr. Morica na Dunaju. V pretečenem tednu je dunajska Volksopera priredila predstavo <Aide>, ki je bila zasedena s prvovrstnimi močmi. Gostovala sta v vlogah Amneris in Amonasra znana člana državne opere gospa OIsze\vska in baritonist doktor Schipper, Aido je pela prva sopranisti nja ljudske opere ga. Pfiffer, Radamesa pa naš rojak tenorist dr. Moric, ki na
Trojo prostih mest t orkestru zagrebškega Narodnega gledališča. V za
crebškem. opernem orkestru so prosta ,---- .
tri mesta- I goslača, II. flavtista (picco*-.stopa pod imenom Adnan. Po romanci v .. . . r	/------------I. dejanju: <-Dolcc Aida» jc zel vihareu
KOMENDA. VI nedeljo dne 13. julij*
ob 3. uri popoldne priredi naš Sokol veliko vrtno veselico, z veseloigro »Trije
tički« in kupletom »Postopač — nevesta«, ter drugim bogatim sporedom. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj ne zamudi lepe prilike in naj to nedeljo poseti našo Sokolsko prireditev. — Zato v nedeljo na svidenje!	^ KAMMK. V »Slovencu« z dne o. julija mo čitali, da je predsednik kluba, občinskih odbornikov SLS, Franc Bore, pred volitvi io občinskih svetovalcev; podal neko izjavo, s katero se odteguje delu za dobrobit volilcev-davkoplačeval« cev. Mož. ki je v okolici splošno nepriljubljen skuša z raznimi izmišljotinami očividiio zasenčiti kupico svojih resničnih nedostatkov. Borca smo začeli spoznavati že pred vojno. Njegovo »zmožnosti« izvirajo iz klerikalnega časopisja. S pomočjo duhonvikov se je povzpel do tega, kar je danes. S fmgiranjem pobož-nosti si je znal pridobiti dostop v razna klerikalna društva in zadruge. A celo tukaj mu včasih zmanjka tal. Dobro nam: je še v spominu njegova ponesrečena; kozjereja, vagoni gnile repe, pokvarjenega krompirja, sadja in plesnivih otrobov. Zakaj se Bore ne pokaže kot govornik s pravim obrazom, takšnega kot ga gledajo njegovi delavci in uslužben-: ci, nad katerim rjove kot zadnji hribovski hlapec nad neumorno živino. Pred ljudstvom in duhovniki mora seveda nadeti krinko, surovost je treba pokriti 3 hinavščino, ponarediti ponižnost ter osla-, d iti besede, brez katerih bi bil že davno odletel iz konrama v svojo kočo. Tam bi bilo konec njegove slave, dočim prejema pri zadrugi mastno plačo za delo,1 katero izvršujejo drugi.
BISTRA PRI VRHNIKI. Atletski klub" »Naprej« v Bistri pri Vrhniki priredi v nedeljo, 13. julija veliko vrtno veselico^ združeno z velezanimivimi točkami iz; težke atletike, kakor: rokoborba, dri-, ganje bremena, štafetni tek itd. Vsi prijatelji omenjenega športa vljudno vab-:
Ijeni.	1
BEGUNJE NAD CERKNICO. Prostovoljno gasil, društvo v Begunjah priredi dne 13. t. m. slavnostno prireditev z blar; goslovljenjem gasilnega doma. Vsa tova-' riška društva so vabljena kakor tudi vsak ljubitelj gasilstva. Glede potrežba in zabave jo vse dobro preskrbljeno. ToJ rej na svidenje v »Menisiji«. — Za od-, bor: Ciril Podgornik, t. č. načelnik.
ČRNOMELJ. Pri občinskih volitvah so klerikalci doživeli hud poraz. Računali so na 12, dobili pa le 6 odbornikov in še to s komunistično pomočjo. Ves klerikalni teror ni pomagal nič. BaŠ na dan volitev pa sta izginila iz Čcmo-mljar (očividno klerikalcem na ljubo) notar K. in advokat M. Tudi to si jo treba zapomniti.
DOBRNA. V četrtek 10. t. m. sc vrši
v zdraviliški dvorani ob 20. uri »umet-niška soareja« članov Narodnega gledališča v Mariboru in celjskega mestnega gledališča. Vsled izvanrednega sporeda^ vlada med zdraviliškimi gosti kakor tudi med okoličani veliko zanimanj?. Vstopnice se že dobijo v predproda-ji pri upravi zdravilišča.
TRBOVLJE. Gospod urednik! Gasilni društvi iz Trliovelj, imenujeta Vašega dopisnika v »Poslanem« podlega obre-kljivca. Ne vemo zakaj? V svojem dopisu venlar ni ničesar druzega knnšta-tiral, kakor da s© imenovani društvi nista na Vidovdan udeležili cerkvene slavnosti — niti slav nost i na predvečer. Kaj potem tako razburjenje, ako sc pribije istinifo dejstvo! Vedno sta se društvi udeleževali vseh državnih in drugih slovesnosti — letos po trboveljskih' dogodkih pa kar naenkrat nič več. Ali ni to čudno? Kar se tiče rudniškega gasilnega društva imamo o njem že zdavnaj svoje posebso mnenje, toda domače trboveljsko društvo vprašamo, zakaj izstopajo iz društva stari zaslužni člani, kakor sta n. pr. gg. Juro Naglav in Franc Kajtna? Poživljamo postimo g. Naglava, da nam to pojasni, kar je dolžan samemu sebi in .javnosti. Mi smo domačemu, društvu iskreno ttdani, ker v niem vidimo spomin dela prerano umrlega nepozabnega nam g. Ivana Kramer-ja, a ne moremo se otresti bojazni, dal društvo ne krene na pota, katerih no bomo mogli odobravati in jim bomo odločno stopili nasproti. — Gasilec.
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Tukajšnjim komunistom in klerikalcem Orjuna ne da miru. Zato zabavljajo po gostilnah čez somišljenike in grozijo z bojkotom, ki ga že tudi izvajajo, čeravno dotični obrtniki niti člani Orjune niso. Da pa. l«o enkrat mir temu zabavljanju, vam kličemo gg. M., R, S. itd., d,a se ustanovi pri na v kratkem Orju-ra, in potem želimo mir. Mislim, da naa razumete g. M. in le vaši družini se imate zahvaliti, da ne ukrenemo potreb-
lista) in III. obista (corno inglese). Re- .. —.—	-
flektanti naj se obrnejo na upravo Na- j aplavz, ki ni hotel ponehati. Odlikoval se -	1 je prav posebno v trospevu z Aido in
rodnega gledališča v Zagrebu.	.. . .	, . . - • j
Prošla dramska sezona v Zagreba, i Amonasrom in v zadnjem dejanju v du-V prošli sezoni je bilo na repertoarju ; elu z Aido. Slučajno navzoči impresar.jo zagrebške drame 3S komadov. Premijer! iz Nemčije se je po predstavi podal k je bilo 15, 6 domačih in 9 tujih. Od do- i dr. Moricu ter ga skušal pridobiti za mačih premijer je dosegla največji uspeh i daljšo turnejo po Ameriki in Nemčiji. Go-Nušičeva komedija <Sumnjivo lice> (11 spod Moric je ponudbo sprejel ter bo v predstav) cMrtva straža> (S), <Zrinjski» ! kratkem nastopil turnejo po Nemčiji. -(7) <Vučjak» (7), <Majstoriea Ruža> (7) Kakor čujemo, bo dr. Moric nastopil za ter' Vojnovičeve <Maškarate ispod kup- časa ljubljanskega velesejma v ljubljan-lja> Od tujih stvari so najlepše uspele:' ski operi v svoji najboljši vlogi Manri-! <Charly> (11 krat), Macchiavellijev cKo-J co (Trubadur) in v cCavaUeriji rusti-I ren-lečen> ter Shakespearjev ,Rihar ! III.' I cani?..
nih korakov proti vašemu hujskanju. Kličemo vam pa poslednjič: Premislita v bodoče vaše.besede in končajte s hujskanjem proti nam, kajti vino vas oa bo več zagovarjalo. Orjune pa vi ne bosta s tem "uničili. Sad vašega hujskanja je, da smo s tem pridobili še nove člane Orjuni.	j RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Rv
dečanom se od vseh strani očita zaspanost in mlačnost. Da to ni resnično, dokazuje lepi kres, ki ga je priredil na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov br. Ludvik Punčuh s sokolskim naraščajem. Naš cirilmetodar učitelj Sterk jo pa pri Ji o pritiskal kljuke po^hišah in nabral za družbo 450 ,r>'u.
ače vesti
*	Kralj in kraljica t šibeniku. V ponedeljek sta kralj in kraljica z ožjim spremstvom v avtomobilu dospela preko Obrovca in Skradina na izlet v Šibenik. Zadržala sla se kratek £as v mestu, nakar sta nadaljevala vožnjo proti slapom Krke. Šibenik je v hipu bil v zastavah in prebivalstvo je željno pričakovalo, ah se kraljevski par še vrne. Medtem sta si kralj in kraljica ogledala slap, posnela nekaj slik in se vrnila proti Skradinu, kjer jih je pričakala velika množica ljudstva z urnebesnimi ovacijami. Pot kraljevskega para je bil strogo incognito, zato je prebivalstvo povsod, kjer ju je spoznalo, dalo duška pravemu spontanemu navdušenju.
*	Priprave za UraljeTO kronanje. Kakor javljajo iz Beograda, je vlada odobrila kredit v znesku 1.000.000 dinarjev za obnovo samostana Žiče, kjer se bo vršilo kraljevo kronanje. Z obnavljalnimi deli Ee prične takoj.
*	Promocija. Na praški češki tehniki je položil inženjerski izpit iz strojne stroke g. Evgen Baraga iz Postojne, član Slovenske dijaške zadruge v Pragi.
*	Podelitev jugoslovanskega državljanstva. Po predlogu ministrstva notranjih zadev se je Levu Višnjevskemu, prakti-kantu pri deželnem sodišču v Ljubljani, rodom iz Kijeva v Rusiji, doslej ruskemu državljanu, podelilo državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev skupno z ženo Katarino ter mladoletnima otrokoma Evgenijo in Vladimirom.
*	Komisija za razvrščanje gledaliških igralcev. 8. t. m. se je v Beogradu sestala komisija za razvrščanje gledaliških igralcev. Komisija sestoji iz pomočnika ministra za prosveto g. Toše Radivojeviča, gg. Mihajla Stojičeviča, Riste Odaviea, Radoja Jovanoviča, Tihomira Konstanti-noviča in Gjorgja Gjorgjeviča. Kot eksperti so imenovanim gospodom dodeljeni upravitelji Nar. gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V torek zvečer je umrl v Ljubljani g. Karel Biirger. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz Dunajske ceste št. 10. — Pogreb v Litiji umrlega gospoda
65 let. Količina osebne pokojnine se odreja uradoma z istim odlokom, s katerim se uslužbenec upokoji. Vse zakonito in prav! Dobiš upokojitveni dekret . . a pokojnine od nikoder po več mesecev Uslužbencu poteče pravica do aktivnih pfejemkov koncem meseca, v katerem je razrešen službovanja. Cisto pravilno bi bilo, da se mu nakaže pokojnina tako, da jo prejme takoj prihodnji mesec. — To se pa ne zgodi. Upokojenec ostane brez prejemkov več mesecev in gorje mu, ako nima premožnih svojcev. Obsojen je na hiranje vsled gladovanja. In vsemu temu grozovitemu stanju se lahko izogne,_ če se upokojencu takoj nakaže mirovina. Odmerjena je z dekretom, nakaže se mu lahko brez ovire potom pristojne finančne delegacije. V Zagrebu to gre, zakaj ne bi šlo pri nas? Ne mučite s stradanjem osivelih starih zanesljivih — toda vsled naporne in dolgotrajne službe — obne moglih državljanov. Če ni še uradna pot uglajena, pa jo ugladite. Prepis pokojninskega dekreta naj bi dobila od pristojnega mesta fin. delegacija z nalogom, da izplačuje mirovino. Ali je to tako hudo?
*	Ne hodite na pariško olimpijado, ne da bi se preskrbeli s francosko-sloven-sko-nemško konverzacijsko knjigo, ki jo ravnokar izšla v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Brez nje ne boste izhajali niti na železnici in v hotelu, niti na cesti ali v gostilni. Cena v platno vezani knjigi 35 Din.
*	Izprememba poštnega okoliša, b 1. julijem so se izločili iz okoliša pošte Sevnice ti-le krajevni deli popisnega kraja Podgorica: Cerje, Dolgert, Drenovec, Hrastje, Orehovec, Podgorica, Žarke in Zdole in se pridelili pomožni pošti Raz-bor, ki je podrejena pošti Loka pri Zidanem mostu.
*	Iz Blok nam poročajo, da je v torek razsajala tudi tam silna toča, ki je napravila neizmerno škodo na polju. Pomoč je nujno potrebna.
*	Avijatična nesreča pri Dulrovniku. V ponedeljek zjutraj sta krožila nad Dubrovnikom dva hidroavijona vojne mornarice, ki sta priletela iz Boke Kotorske. Nenadoma je eden iz višine 200 metrov
Ivana Jenka, postajenačelnika v pokoju,	,
tajnika okrajne posojilnice in častnega strmoglavil na poluotok Lapad ter se po-občana litijskega, bo danes ob 4. popol-: P°lnoma razb'L V aParalu so se nahajali dne na pokopališče v LitijL	kapitan-pilot Reman, rodom iz Zagreba.
komandant hidroplanske stanice v Boki,
* Prepad med duhovščino in laiško in-
: mehanik Sima Mumujič iz Srbije in moi-
Ichgenco. V nas včerajšnji članek se je T IT. .	.,„ ... ... „_
... , ... , -,.,... i nar Ivan Ujac iz Sibenika. Vsi trije so vrinilo nekaj tiskovnih pomot, ki bi mog-■ , ,.	, , . ,	,
, , ... . , „ 1	ostali na mestu mrtvi. Vzrok grozne ka-
le kvanti smisel. Ko smo citirali iz refe-!, , . - ... , , ,, _ , .
„ . , , , . , , i tastrofe je naibrze defekt motorja, rata g. dr. Ranta, da je cbankerot kato-» 4 „ . ,
°	v	I * Torka	nps
licizma gotov, ce ne do možno zadržati
odpada širših izobraženih krogov od cerkven, smo dodali, da v tem pogledu ni laiška inteligenca drugačna od druge. Napisali smo, da tako zvana <katoliška> inteligenca ni bistveno drugačna od ostale in to ravno v verskem oziru in z ozi-rom na tako zvano cerkvenost, ki jo je želel katoliški shod. Ostale manjše po-graške so si čitatelji gotovo sami popravili.
*	Abiturijentski tečaj na trgovski akademiji v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo 43 slušateljev in slušateljic (39+4). Priglašene! za abiturijentski tečaj 1924-25. so sprejemajo celi mesec september in prva dva dneva oktobra. 3. oktobra se prično redna predavanja. Pogoji za vstop je višji tečajni izpit (matura) ponolnih srednjih šol, tehniške srednje šole v Ljubljani in nautičnih akademij kraljevine SHS. Ravnateljstvo.
*	551etnico mature bodo obhajali 5. avgusta t. 1. oni nadučitelji, ki so prvi ma-turirali na ljubljanskem učiteljišču leta 1869. Pri tej prvi maturi je predsedoval delegat ministrstva za tik in bogočastje
Težka železniška nesreča. Pri Ora-hovici v Slavoniji se je pripetila te dni težka železniška nesreča. Tovorni vlak d. d. Guttmann, prihajajoč iz šume Rad-lovac z 32 vagoni, naloženimi s hlodi in [ gramozom, se je na nekem ovinku pre-I vrnil. Ker je bilo premalo zavor, je vlak drvel s hitrostjo 60 km na uro. Vsled tega je lokomotiva skočila s tira in potegnila s seboj tudi mnogo vagonov. Strojevodja je v pravem pomenu besede zgorel. Dvanajst vagonov je popolnoma razbitih. Vlakovodja je smrtnonevarno ranjen, sprevodnik Došen pa je zadobil težke notranje poškodbe. Ranjenih je tudi več drugih železniških uslužbencev. Ranjence so prepeljali v osiješko bolnico.
* Gradbena delavnost v Zagrebu. Kakor v Ljubljani in v drugih mestih se letos tudi v Zagrebu gradi mnogo manje kakor lani in predlanskem, ker je zavladalo veliko pomanjkanje denarja. Vendar pa se ne more trditi, da je gradbena delavnost popolnoma prenehala. Zlasti banke in industrijska podjetja grade letos prav malo. V prvem polletju je bilo v Zagrebu izdanih vsega skupaj 258 gradbenih
utopljenko, ki je bila spoznana za Rozo Horjak iz Zidanega mosta. Horjakova je utonila v Zidanem mostu, kakor smo poročali že 5. t m. Pokopali so jo v torek.
*	Vihar v logaški kotlini V logaški kotlini je v ponedeljek zvečer razsajal grozen vihar, ki je ruval močna drevesa s korenino, lomil debla in rušil poslopja. Najhujše je divjal vihar pa vaseh Martinj-hrib, Blekova vas in Brod. Škoda je ogromna na poslopjih; uničeni pa so tudi vsi poljski pridelki.
*	Pogrešena ženska. Sutej Agata, po-sestnikova žena v Vukovcih pri Vinici, stara 40 let, je odšla že pred kakim mesecem od doma in se odtlej ni več povrnila. Domneva se, da se ji je pripetila kaka nesreča ali pa, da je šla prostovoljno v smrt.
*	Požar in smrt vsled strele. Iz Oplot-nice nam poročajo: V ponedeljek zvečei se je gnala huda nevihta s Pohorja preko Oplotnice proti Slovenski Bistrici, spremljana od bliskanja in močnega grmenja. Strela je udarila v hišo posestnika Ivana Sitarja v Ugovski. Hiša je popolnoma pogorela. Sitarjevo ženo, od strele omamljeno, so prenesli iz hiše nezavestno k sosedni, kjer je par minut pozneje umrla. Oplotniški gasilci so hiteli v Ugovsko na pomoč, niso pa mogli z brizgalno stopiti v akcijo, ker je Sitarjeva hiša stala na hribu.
*	Za vedno je izgnan iz naše države z
razsodbo okrožnega sodišča v Mariboru klepar Ivan Kuhar iz Beljaka. Imenovani je znan tat, vlačugar in goljuf. Oškodoval je zadnje čase z raznimi pretvezami več ljudi po Mariboru, še več pa po deželi.
HENUNGTON
Mod. IS
brszslISnl pisalni strni
franc bar Canlerjevo nabr.5.Tel 407
I
dr. Herman z Dunaja. Prisostvoval pa ji: dovoljenj, dograjenih je bilo 60 novih je tudi deželni predsednik Konrad pl. Ei- hlš s 169 stanovanji. Gradbenih dovoljenj bisfeld. Od jubilantov še živijo: Ivan » ie zaprosilo za 2 štirinadstropni hiši. Thuma, šolski nadzornik v Postojni v p., 8 trinadstropnih, 8 dvonadstropnih. 22 Martin Breznik, nadučitelj, Josip Majer, enonadstropnih in 60 pritličnih hiš. Osta-nadučitelj, in Anton Javoršek, nadučitelj. la dovoljenja se tičejo adaptacij, dvorišč-Spored slavnosti se naznani.	I nih stavb, delavnic in skladišč. Vsled po-
* Maturanti ljubljanskega učiteljišča Ie- 1 manjkanja denarja se gradi povsod le ta 1894. (30letniki) se opozarjajo, da se Prav mal° in se stanovanjska kriza, kakor praznuje 30 letnica 12. t. m. v Št. Janžu i vse kaže- še dolg° ne bo ublazl,a-
tov. Bercetu, kakor že domenjeno.1 * Meštrovičev spomenik kralja Petra v
pri Pridite vsi!
*	Državno moško učiteljišče v Mariboru koncem leta 1923./1924. Državno moško učiteljišč« v Mariboru je zaključilo šolsko leto 1923./1924. na Vidovdan s slovesno službo božjo in s slavnostjo v slavnostni dvorani zaroda. Program slavnosti je obsegal 4 orkestralne točko, ki so jih izvajali gojenci pod spretnim vodstvom g. profesorja Berana, iz dekla-macij gojencev ter učencev vadnice in iz slavnostnega gorora g. profesorja Kende. Pri slavnosti so bili navzoči tudi nekateri starši gojencev in učencev. Koncem slavnosti so navzoči zapeli državno himno. — Učni uspehi državnega moškega učiteljišča so bili v preteklem šolskem letu izredno ugodni. Izmed 140 gojencev v letnikih jih je dovršilo zavod a odliko 24, sposobnih je 93, ponavljal-nih izpitov je 23, padel ni nibče. Tudi uspehi vadnice so zelo ugodni, kajti izmed 103 učencev so samo 3 nesposobni za višji razred. — Pri sprejemnih izpitih v I. letnik za šolsko leto 1924./1925. jih je bilo v poletnem roku sprejetih 27. Sprejemni izpiti se vrše tudi jeseni: prostora je v L letniku še za 13, oziroma
18 gojencev.	.
*	Upokojitve — brez pokojnin. Pišejo nam: Pravico do pokojnin ima vsak državni uslužbenec ob pogojih uradniškega zakona. Izjemoma se sme upokojiti drž. uslužbenca, ko jo dosegel starosi «0 let, mora se na upokojiti ob starosti
Dubrovniku se odkrije tekom meseca julija. Spomenik bo stal poleg stopnjišča blizu mestnih vrat, torej na enem najpro-metnejših krajev Dubrovnika.
*	(Ruski glas«. Iz Zagreba Bas obveščajo, da izide tekom meseca julija informativen list »Ruski glas», organ neodvisne ruske misli. List je imel iziti že spomladi. Uredništvo se nahaja v Zagrebu. Knkovičeva ulica 4/1.
*	Bogat ribji lov v Dalmaciji. Pri Drveniku v Dalmaciji so vlovili ribiči te dni med drugim tudi sardino nenavadne velikosti, težko 19 dekagramov. Tamkajšnji ribiči ne pomnijo, da bi bili v Jadrann vlovili kedai tako veliko sardino. Navadno tehtajo v Jadranu ribe te vrste po 5 do 8 dekagramov. Tudi sicer je ribji lov r.a naših obalah letos tako obilen, kakor že mnogo let ni hil.^
*	Visoka starost. V Subotici je umrla vdova Kata Molnar v visoki starosti 103 let. Preživela je mnogo svojih pravtrukov. Kata je bila rojena leta 1821. v Subotici. V zadnjih letih je bila še precej krepkt. in je še opravljala razna domača dela. Ko pa je dovršila sto let, jo je začela tlačiti starost, ki jo je po treh letih spravila v grob.
*	Utonil je 191etni Vid Krmavner iz Vnanjih goric pri Brezovici, ko se je kopal v Ljubljanici.
*	Utopljenka. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Blizu Mosetca pri Dobovi je potegnil iz Save nr.ki ribič iz Zagreba
*	Aretacija monopolskega blagajnika.
V Novem Sadu je bil prošlo soboto aretiran Tomo Kocijančič, blagajnik monopolskega skladišča v Novem Sadu, katerega zasledu ie vojaško sodišče žo od leta 1917. Kocijančič je bil obsojen na 18 mesecev ječe. Pobegnil je iz zapora in dobil celo službo monopolskega blagajnika. Kocijančič bo izročen vojaškemu sodišč" ~ Beograda.
*	Velika tatvina čevljev. Dne 2. t. m je bilo trgovcu Štefanu Gjurancu na poti iz Cakovca do Ljubeščica ukradenih 38 parov čevljev v vrednosti 14.000 Din.
*	Stekle mačke v Zagreba. Kakor smo svojedobno poročali, je stekla mačka na Josipovcu ogrizla deset oseb, ko so bile izročene na zdravljenje Pasteurjevemu zavodu. Oblast je vsled tega odredila, da se v rajonu od Josipovca do Radničkega dola polove in uničijo vse mačke, da se na ta način prepreči razširjenje stekline. Te dni pa je zopet v neki trgovini na Jelacičevem trgu domača mačka ogrizla mlado deklico. Starši so jo takoj odvedli v Pasteurjev zavod. Mačko so vlovili. Ugotovilo se je, da je bila mačka stekla. Sedaj je magistrat odredil, da se morajo v celem mestnem področju vse mačke po-loviti in uničiti.
Iz Ljubljane
u— Humbug škofovega lista z Leni* novim kipom. «S!ovenec» objavlja poii* cijsko poročilo, da so bili neznani ljud* je pri kiparju Sattlerju v Mostah, ki je izdeloval kip Lenina ter mu dejali, naj jim ga izroči, češ da bo velika proslava v Delavskem domu, kjer bodo kip potre bovali. Sattler je kip, ki je tehtal 60 kg neznanim ljudem izročil, a kma'u nato srečal voznika, ki je odpeljal kip ter od njega izvedel, da so kip dirigirali v Fran* čiškansko ulico, kier ima svoje prostore Orjuna. Satt'cr je nato šel tja, kjer so mu vrnili kip, ki se je pa pri transport tu na stopnjicah poškodoval. «Srovencc» piše nada'je, da je bil g. Sattler z Orju* naši na policiji, kjer ie bil napravljen pri polici:skem ravnatelju zapisnik in ovadba. Temu policijskemu poročilu je škofov list v svoji pokvarenosti da! na* slov: aZopet en orjunaški čin dr. 2er* javove Orjune — Tatvina«, na koncu pa pristavil: «Čedne razmere so to, ko par individuov meni tehi nič pride na stanovanje in odnaša privatno lastnino k sebi.. Ccz dalje bo j sc proslavlja 2er* javova telesna garda«. Ni dvoma, da uganja z Leninovim kipom škofov list sličen humbug kot ga je ugan;al z ukra* denimi dr. Lemeževimi 400 Din. Gremo stavit, da se bo končno pri policiji ugo= tovilo, da je bil kip odnesen najbrž od klerika'nih provokaterskih agentov, ka* kor je 400 Lemeževih Din ukradla Ma. rijina devica, a je škofov list teden dni obdolževa! s to tatvino druge. Pa naj je Leninov kip žrtev hudodelstva, zlobe ali pa šale, jasno je, da je zadeva čisto po* licijskega značaja, dosedaj še nepojas* r.jcna in da je prava pobalinska nesram* nost, ako jo škofov list spravlja tudi v najmanjšo zvezo z dr. Žerjavom. Ali
Kino Ljubljanski dvor
Telefon 730 9., 10 , 11.. in 22. julija Montirocntalni film svetovne tvornice PARAMOU.ST-FILM NEVf YORK Elegantuo!	Modern i!
Roman zopet najdene mladosti v 5 dajanjih Cela vrsta Krasnih modernih toalet! Razkošni športni karneval! Predstave vsak dan ob nol 5.. col 8. iu 9.
«Slovenec» res hoče, da bomo začeli pri* | občevati vsa poročila izpred kazenske* ! ga sodišča tako, da bomo za vse pre* stopke in hudodelstva delali odgovorne klerikalne voditelje, dr. Jegliča, dr. Brej* ca itd. Samo v mariborski kaznilnici je 16 morilcev na smrt obsojenih, ki so do* ma iz klerikalnih krajev in so bili pri. staši SLS. Ali hočete, da začnemo pri* občevati njihov curiculum vitae ter ga spravljati v zvezo s škofom in drugimi klerikalnimi veljaki? V nedeljo smo prav resno posvarili škofov list, najni* kar uganja žuraalističnih svinjarij. Naše potrpežljivosti in obzirnosti bo kmalu konec in škofova klika se bo kmalu pre* pričala kako nespametna je bila, da nas ni poslušala.
u— Koncert gimnazijcev iz Banjaluke. Vse prijatelje zborovega petja in po* sebno še prijatelje mladine opozarjamo na koncert, katerega priredi v petek zve* čer ob osmi uri v dvorani Filharmo* nične družbe mladina gimnazije iz Ba» njalukc. Na sporedu so hrvatske narod* ne in umetne pesmi deloma tudi s spre* mljevanjcm tamburaškega zbora. Pev* ski zbor nastopi pod vodstvom svojega profesorja Vijolica. — Včeraj je nasto* pil isti zbor v Mariboru pred polno dvo* rano in bil kaj živahno aklamiran od po* slušalcev. Prepričani smo, da bo tudi Ljubljana z lepim obiskom moralno in financielno podprla dijake, ki si po kon* certu ogledajo tudi naš del svoje širše domovine. Predprodaja -'stopnic v Ma* tični knjigami po 15, 12, 10, 8, 6 in 2 di* na rja.	»
u— Beograjski maturanti v Ljubljani. Včeraj opoldne so dospeli v Ljubljano beograjski maturanti pod vodstvom gg. profesorjev Djuriča in Banaševiča. Potu* jejo že 14 dni in so dospeli v Ljubljano s Plitvičkih jezer. Na kolodvoru sta jih sprejela v imenu slovenskega profesor* skega društva prof. Kobal in dr. Lah; po obedu v kolodvorski restavraciji so od* šli v Akademski kolegij na počitek. Da* nes gredo čez Bled v Bohinj, nekaj jih gre celo na Triglav. Iz Bohinja sc vrne* jo v Beograd. Dobro došli!
u— Pevsko društvo »Ljubljanski j Zvon«. Za četrtek dne 10. julija napo* vedana vaja mešanega zbora odpade. Prihodnja vaja v pondeljek. — Odbor.
u— Gospod, ki je — baje na potu iz Češke namenjen v Kočevje — kupil dne 9. julija Pred škofijo št. 17 dva para čevljev, naj se blagovoli istotam zglasi* ti v lastnem interesu.
u— Trpinčenje živali. Soproga mesar* ja C. D. iz Smartnega jc peljala v torek dopoldne po Celovški cesti na lojter* skem vozičku sedem telet, drugega na drugem. Pri tem 6i je ena izmed živali i drgnila prednji nogi ob kolo tako moč* j no, da sta bili Zdrgnjeni popolnoma do i kosti. To je naravno vzbudilo med sre* i čevalci javno zgražanje, kar je privabilo | v obližje tudi stražnika, ki je neusmi* | ijeno žensko legitimiral.
u— Poluijske prijave. Od torka na sredo so biii prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 pijanost, 3 kaljenja nočnega miru, 8 prestopkov cestnega po* licijskega reda, 1 prestopek pasjega kon* tumaca, 1 prestopek beračenja, 1 poškod ba tuje lastnine, 2 prestopka v zglaše* valnih predpisih in 1 prestopek nedo* stojnega vedenja.
u— Ogoljufana izposojeislka Loles. V nedeljo popoldne je prišel k izposoje* valki koles na Viču, Ani Mrzlikar, nc znan mladenič in si izposodil za nekaj ur še ^isto ohranjeno kolo. Kolesa pa ni pripeljal več nazaj lastnic', marveč jc z njim neznano kam pohecnil.
u— Šunka jc dišala neznanemu tatu, katero si je šel nabasit v torek zvečer v klet hotela Bellcvue. Ni pa odrezal sn» mo malo porcijo, marveč si ie prilastil kar celo pleče, lato pa itginil v gozd t \ hotelom. Tatu "O zaVedovali vendar pa je srečno odnesel pete.
Iz CeMa
e_ Mestna gospodinjsa šola v Celju
je štela v preteklem šolskem letu 22 go* jenk. Končni uspeh je bil v obče dober, vkijub temu, da se je zaradi raznih ovir začel pouk še'e v drugem polletju. Na zavodu sta poučevali dve državni stro* kovni učitePici g avne predmete kuha* nje, gospodinjstvo, šivanje perila, pri* krojcvan.e oblek, krojno risanie in stro* kovno računstvo. Vpisovanje gojenk za prihodnje šolsko leto se vrši 2. septem* bra v pisarni ravnatelja dekliške mc* ščanske šo'e v Celju.
©— Celjska deca v Selcah. Te dni od* potuje prva skupina otrok iz Celja, 9 po številu, v Se'ce pri Cirkvcnici, da si v tamkajšnjem dečjem domu ob naši divni obali okrepi svoje zdravje. Otroke spremlja gdč. A. Zupančičeva kot za* stopnica Kola jugoslovanskih sester v Celju.
c— Kretanje nalezljivih bolezni v Ce*
lju od 29. junija do 6. julija t. L: Tre* bušni tifus: ostal je v oskrbi 1, os+anc šc nadalje v oskrbi 1. Škrlatica: ostalo jih je v oskrbi 6, na novo je zbolel 1, osta« ne jih nadalje v oskrbi 7.
e— Parcelacija Jožefovega hriba v Ce* lju. Mestni magistrat celjski razglaša, da je mestni obč. svet v svoji redni javni seji dne 13. marca odobril parcelacijski načrt zemljišča na hribu sv. Jožefa, ki je last mestne občine celjske. Posamez* ne parce'e sc prodajo le za zgradbo hiš in siccr pod pogojem ,da sc izroči proda* na parcela kupcu v last šele po dogoto* vitvi stavbe po načrtih, odobrenih od mestnega magistrata. Izvzete so lc one parcele, ki so potrebne za arondacijo so* sednjih zemljišč. Cene za posamezne par cele bo določil mestni občin >ki svet od slučaja do slučaja na podlagi cenitve iz* vcdcnccv. Parcelaciiaki načrt ic iutero
sentom na vpogled pri mestnem stavbe* nem uradu ob navadnih uradnih urah. ob času od 15. do 25. julija. Proti gori navedenemu sklepu je prosta pritožba na velikega župana mariborske oblasti, katero je treba vložiti tekom 14 dni pri mestnem magistratu po razglasitvi te objave.
Iz Maribora
a— Volišča za občinske volitve v Ma riboru dne 21. septembra ser. za I- okraj (mesto): dekliška meščanska šola v Miklošičevi ulici ŠLI; za II. okraj (gra-ško predmestje): A—M v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici 5, N—Ž v deški ljudski šoli v Razlagovi ulici 16; za III. okraj (Melje): v dekliški ljudski šoli v Cafovi ulici 9; za IV. okraj (koroško predmestje): v deški ljudski šoli v Samostanski ulici 10; za V. okraj (Sveta Magdalena): A—M v otroškem vrtcu III v Valvazorjevi ulici 40, N—2 v deški ljudski šoli III. na Ruški cesti. Glavno volišče je volišče I. okraja dekliška meščanska šola v Miklošičevi ulici 1. — Re-klamacijski rok za občinske volitve v Mariboru teče samo še do 22. L m. Nacionalisti, pobrigajte se za svojo volilno pravico!
a— Dijaška stanovanja. Starši, ki iščejc za svoje hčerke stanovanje, in one družine, ki želijo učenke na hrano in stanovanje, naj se obrnejo pismeno na ravnateljstvo državnega ženskega učiteljišča v Mariboru, ki daje rade volje informacije. Navesti je treba cene in priložiti za eventualno zahtevani odgovor znamko.
Iz Primorja
*	Smrtna kosa. V Tržiču (Monfalcone') je preminul dne 7. julija zadet od kapi v kopelji, sirom Slovenije dobro znani lesni trgovec g. Josip Ooljevšček. S sposobnostjo in marljivostjo si je ustvaril pokojnik lepo cvetoče podjetje. V politično življenje se ni vmešaval, bil pa jc zaveden narodnjak in naprednjak. Njegove zemske ostanke so položili k večnemu počitku v sredo zvečer na pokopališču v Gorici.
.* Stari grobovi pri Avčah. Ko so te dni pri Avčah v Kanalski dolini kopali kamenje na Kovačičevem posestvu, so naleteli na starinske grobove, ki so bili zaprti s kamenitimi ploščami Nekoliko grobov so odprli in našli v njih okostja, ki so pa pri odpiranju takoj razpadla. V grobovih so našli tudi meč, dve zapestnici, ženski okras in tri novce, katerih sta-| rost še ni ugotovljena. Več grobov je 5e ! zaprtih. Povabljeni so strokovnjaki, da si j ogledajo starinske zanimivosti.
*	Občinski svet idrijski razpuščen. Mestno županstvo v Idriji je bilo te dni obveščeno, da je izšel kraljev odlok, ki razpušča tamkajšnji občinski svet Za komisarja je imenovan general Castel-lazzi, ki je že prevzel občinske posle. Idrijčaui zaman vprašujejo, kaj je zagrešil občinski svet, da je moral priti na njegovo mesto komisar.
*	Zopet eksplozija granate. Nesreče vsled eksplozije granat se na Goriškem kar vrstijo. V ponedeljek popoldne je na Strmicu pobiral staro že!ez:c 301etni delavec Anton Padovan iz Rožne doline. Eksplodirala je granata ln ga grozno raztrgala. Cez par minut je bi! mrtev.
" Glavna skupščina <Šolskega društva» v Trstu. V nedeljo dopoldne se jc vršila v dvorani konzumnega društva pri Sv. Jakobu ob številni udeležbi glavna skupščina slovenskega »Šolskega društva-, čegar namen je, podpirati in pospeševati slovensko in hrvatsko šolstvo v pokrajinah Italije, v katerih prebivajo Jugoslovani. Predsednik dr. Abram je izrazil željo, da naj bi se okrog družbe strnili vsi zavedni Slovenci in Hrvati nc oziraje s- na stranke. O t-" —-njn društva od ustanovnega občnega zbora v Sežani je poročal Fran Venturini, naglašujoč, da jc društvo smotreno razpredlo organizacijo in populariziralo naloge društva, vsled česar se ga široke plasti ljudstva vedno bolj oklepajo. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za prcdsed-;ka odvetnik ar. Josip Abram. za podpredsednika dr. VVil-fan, za odbornike pa gg.: Vilko Modrijan, uradnik Tržaške posojilnice, Ivan Bor-don, občinski tajnik v Dolini, Anton Slani i č. župnik v Dekanih, Fran Venturini, učitelj v Trstu, Josip Kraigher, trgovec v Postojni, Milica Medvešček v Orici. Frrnc Vidmar iz Gc in Anton Ziberna v Trstu.
PRESERJE. Pri nas so bile razpisano volitve župana za 7. t m. ob 1. uri popoldne. Izvoljeni odborniki so dobili pravočasno vabila k volit ram, kar so tudi potrdili na dostavnici. Iz Ljubljane je došel sam g. okrajni glavar. A glej -a gmonta! Ob 1. uri so bili v določenem volilnem lokalu zbrani le odborniki gospodarsko-delavske stranke, oni iz klerikalne in rakitniške liste pa so se zbrali v znani klirikalni gostilni, kV;r je žu-pa no vala do leta 1921 klerikalna mati '.upanja. Tam so imeli lepopisne vaje in pisali in pisali. Ko je bilo že četrt na 2, se ni še nikomur mudilo. G. glavar je bil toliko prijazen, da je odposlal moža z vabilom, naj vendar pridejo izvršit svojo dolžnost. A zaman! Ošabni Bovha iz vasi Kamnik se odreže: »Imamo še pol ure časa, naj le čaka!« Ko jih le ni ''ilo, so se v volilnem prostoru zbrani odborniki poslovili in odšli, g. glavar pa tudi. Bovha bi rad postal župan, a kdo mu naj zaupa občinske posle, ko ;'e ^roin znano, kako je deloval pri delniški diuž-bi »Krim«, ki bi jo bil pognal tekom leta v zrak (la ga niso delničarji še pravočasno »rešili« vodstva lesne trgovine in parne žage. Sedaj čakamo, kaj naredi naše okrajno glavarstvo.
Vimihalske grofice
Rim, 6. julija.
V enem zadnjih dopisov sem omenil sViminalsko grofico*, ki je po poročilu rimskih listov absolutno vladala v Vi-minalski palači Popolarski «11 Popolo» pa ugotavlja sedaj, da ni bila samo ena
Svetovni postni kongres
Dne 4. t. m. je bil otvorien v Stock-Iiolmu osmi svetovni poštni kongres, ki bo trajal kakih osem tednov. Zborovanje je tem večjega pomena, ker proslavlja Sve-tovo poštno društvo letos petdesetletnico svojega obstoja. Kako veliko važnost je dobilo to mednarodno udruženje tekom pol stoletja, odkar obstoja, se vidi najbolj iz tega, da je pristopilo do danes k društvu 77 raznih držav. Svetovno poštno društvo je sklenilo sedem velikih mednarodnih poštnih pogcdb, od katerih je bernska svetovna poštna konvencija, ki tvori podlago za mednarodno izmeno pošte, najvažnejša. Tekom let ie prejel mednarodni poštni urad v Bernu nad 1200 reformnih predlogov večje in manjše važnosti, ki so jih pretresali na sedmih svetovnih zborovanjih.
Letos bodo v Stockholmu razpravljali 7-- — -- - ,. . , .
Ee,"21e flfflMK«
X Bitka s kaznenci. V centralni kaznilnici v Kovnu je prišlo te dni do velikega upora tamošnjih kaznencev. Oddelek kaznenccv se je uprl in ni hotel oditi na običajni izprehod po dvorišču kaznilnice. Na hodniku so kaznenci napadli paznike, jih razorožili in navalili tudi v ostale dele kaznilnicc. Kmalu so bili
«VimLnalska grofica*, temveč da so bi-; razoroženi vsi pazniki. Resen položaj je le kar štiri. Grofica, v resnici menda ni; opazil neki uradnik kaznilnice, ki je pobila nobena. Prva je imela, neko okso- uiical vojaško stražo Medtem jc že okoli tično ime in je sedaj izginila iz Rima, 50 kaznencev odprlo glavna vrata in po-kjer jo živela v največjem razkošju v begnilo, ostali pa so se zaprli v kaznil-srečnih Časih generala De Bona, Rossi- uico, kjer so prežali na vojake. Vsi so ja Ln Dumi:nija. Bila je specijalistka v bili oboroženi s puškami iu revolverji. Ker kinematografskih poslih. Druga, ki je sc kaznilnica nahaja v sredini mesta, je uživala posebne simpatije generalnega' streljanje izzvalo znatno razburjenje, ravnatelja varnostne službo, generala Kaznenci so se branili v kaznilnici okoli De Bona je bila od svojega moža lo- j tri ure. Ker se navaden napad vojaške črna žena nekega visokega državnega ' patrulje ni posrečil, je vojaštvo pričelo funkciionar>x Bila je specijalistka v uporabljati oklopne avtomobile s strojni-stvareh fašistovske «6eke*. Tretja, ki cami. Po ostrem napadu je vojaštvo udrlo
bila posebna prijateljica Du nek'm nočnem zaba-
ovirajo valutne razlike v posameznih	Četrta jo
državah enotno določitev poštnih pri-	mmijeva in & v
stojbin, posebno ker sc takse v nekaterih	viscu par dm pred dog^kom	napove
državah tako zelo izpreminjajo, da bo	dala zločin ^ M^tte^tija težko najti pravo merilo za določevanje «Popolo» tneni da z ozirom na v^l
postavk. Navzlic temu bodo poskusili iz-	no nove stvar ki pnhajajo,	nato*
razlti temeljno pristojbino v enotni skupni	Ste S
valuti, ki jo bodo potem poediue poštne (ministrstv,, ^^^ uprave uporabljale pri določevanju svojih 1 *Viminalskih .grofic s to c-etvonco naj-poštnih pristojbin, upoštevajoč, menične brz še m izčrpano tečaje in vrednost svoje lastne valute. Doslej znaša, kakor znano, normalna pristojbina za pismo 50 zlatih santiinov; vendar pa so šle poštne uprave v zadnjih letih večinoma pod ta znesek. Drugo nič manj važno vprašanje, s katerim se bo bavil stockholmski kongres, je revizija tranzitnih dajatev, ki jih nekatere države smatrajo kot previsoke. Svetovni poštni kongres ima štiri velike delovne odseke, v katerih je zastopanih nad 50 držav. Vsega skupaj bo v Stockholmu 180 zastopnikov poedinin poštnih uprav.
na dvorišče kaznilnice. Ubiti so bili pri tem trije kaznenci, več oseb pa .ie bilo na obeh straneh ranjenih. Pobegli kaznenci so bili kmalu ujeti.
X Orkester filozofov. V glavnem mestu Argcntinlje v Buenos Airesu je bil nedavno ustanovljen orkester, ki je gotovo edini te vrste na svetu. Člani orkestra so namreč sami doktorji filozofije. Med njimi je tudi nekaj profesorjev ta-mošnie iiloz. fakultete. Orkester je ne-j davno priredil svoj prvi koncert 111 časopisje naglasa, da je orkester imel obi-' lo uspeha ... ljubosumnosti. Muzikanti se niso baš strogo držali takta. Ko so pihali
W5llersdoifski škandal
2e precej časa se vleče v Avstriji preiskava o škandalu v veliki tvornici mu-nicije v VVollersdoriu, kjer so razni visoki funkcijonarjl prodaiali pod roko blago, stroje in druge stvari po naravnost smešni ceni. Vsled tega jc država oškodovana za mnogo milijard avstrijskih kron. Čim se je uvedla preiskava, so pobegnili glavni krivci in jih sedaj iSčejo. Dva najbolj prizadeta krivca, Berlinca Sklarz in Pochvvart, sta izginila brez sledu iz Avstrije. Splošno se zahteva, naj država krije del izgube, ki je nastala s panamo j pa le 15 oseb. v tej tvornici, ua ta način, da se zaseže imetje Sklarzovo, ki ga ima v Avstriji in : tov. ki je znatno.
X Kakšno bo letošnje poletje? Dvesto let stari koledar pravi, da vlada vsakih sedem let Zemljo isti planet, lani Saturn, letos Jupiter, prihodnja leta pa po vrsti Mars, Solnce, Venera, Merkur in Mesec. Vladar Zemlje je, kakor pravi ta koledar, merodajen za vreme detičnega leta. Zakaj »Jupiter je velik, lep in jasen. Njegova narava je vlažna srednja in vetrovna. Jc človeški, moški iu prijazni planet, ki dela lepe, bele in stasovite ljudi, dobrih značajev, pametnih v svojem delovanju in srečnih, pomenja pa napuh, bogastvo, hvalo in otroke«. Nadalje leto je prccej dobro, toda bolj mokro kot suho. Ker pa še vedno učinkuje Saturn, njegov prednik, s svojo dolgo zimo in hudim mrazom spomladi, se začenja dotično leto zelo kasno in sadeži dozore nekaj tednov kasneje. Poletje je v začetku mrzlo in mokro, v sredini dobro z mnogim grmenjem, proti koncu pa vroče. Jesen bo zelo deževna.
X S5 narodov v severni Sibiriji. Sovjetska vlada je priredila nedolgo tega v severni Sibiriji ljudsko štetje. Videla je,
v svoje klarinete in druge instrumente, so nedvomno reševali druge večje probleme. Vendar pa muzikanti-filozofi niso klonili duhom. Priredili so še enkrat koncert. Upali so, da bo drugi imel več uspeha nego prvi. Publika, ki prihaja na njihove konccrtc ne prihaja radi tega, da čuie klasično godbo, ampak v prvi vrsti iz radovednosti. To je povsem naravno. Ljudi namreč bolj zanima, kako izgledajo ti vsi filozofi takrat do igrajo iu le podrejenega pomena je kvalifikacija njihovih koncertov.
X Ameriški kokainisti. V Ameriki je bila uvedena obsežna preiskava, da se ugotovi število oseb, ki uživajo kokain ali morfij. Rezultat preiskave je ta, da to število ni večje nego 150.000. Vsi znaki kažejo, da je število kokainistov in mor-finistov v Ameriki v zadnjem času znatno padlo. Pred desetimi leti je bilo v Ameriki več nego 250.000 ljudi, ki so uživali te vrste strupov. Statistika je dognala, da s padanjem števila kokainistov in moriini-stov pada tudi število zločincev.
X Usoda dragocenosti bivšega turškega kalifa, V kratkem prido pred turški parlament v Angori načrt turške vlado glede prodaje dragocenosti bjvše turške krone in palač odstavljenega ki-lifa. Predlog zahteva, prodajo vseh draguljev, zlatega in srebrnega posodja ter običajnega pohištva bivšega kalifa. Ohranijo se samo starinski predmeti, slike in pohištvo, ki ima zgodovinsko vrednost. Palača Dolmabagdže na Bos-poru se preuredi v hotel, hiša na drugi strani Bospora ee prezida v žensko gimnazijo, a zgodovinsko pohištvo iz kalifove palače se prenese v pisarno predsednika skupščine v Angori.
Tiskarna škofa dr. Jegliča
Leglo protidržavnega gibanja v Sloveniji — Privlle sirano stališče škofove tiskarne pri državnih delih _ Milijoni zarade iz državnih dobav za prevratno ororsagando — Za škofovo tiskarno in njegove liste dosedaj niso eksistirali zakoni — Goljufije ,.Domoljuba" pri pavšalirani poštnini
nješolskih knjig, ter si je pri tem osvojila vse bonitete, ki jih je država dajala
Leglo protidržavnega gibauja v Sloveniji je ljubljanska škofova tiskarna. Od tu izhaja vsa zločinska hujskanja med našim ljudstvom zoper obstoječe državno stanje, od tu se Siri plemenska mržnja, od tu se dirigira verski boj, ki se ga
za take založbe. Vzporedno s tem je drugo njeno podjetje »Jugoslovaska knjigarna* uganjalo nezaslišno verižništvo in oderuštvo s slovensko knjigo, med tem
umetno vprizarja s politično zlorabo | ko je .Slovenec ogorčeno pisaril o dru- j
cerkve, vere in samega Boga. škofova j	Mr2dc na državnih! ua poboj hujskaioči letak komunistične
ništvom klerikalnih poslancev, kateri so • z zlorabo imuniteše krili vsa hudodelstva in grdobije tega .časopisja. To jc prava razbojniška svoboda. Škofovi listi lahko lažejo kolikor hooejo, obrekujejo in kle-vetajo kolikor sc jim ljubi. Ti jim na moreš do živega. Niti popravkov ti ne sprejemajo, a tožbe pri sodišču so že v naprej onemogočene radi dolgotrajnega pota preko narodne skupščine. Za vsak drug list v državi, za vsakega odgovornega urednika so v veljavi kazenski zakoni o povredi časti, .samo za naše klerikalno časopisje ne eksistirajo. Ali je potem še čudno, če se jc v klerikalnem časopisju razvilo tako hajduštvo in če je sleherni javui delavec in funkcionar brez zaščite izpostavljen steklini klerikalnega divjaštva. Kaj pomagajo neštete kasacij-ske razsodbe, ki razsojajo, da je po obstoječih zakonih nedopustno, da so odgovorni uredniki listov osebe, ki ne morejo odgovarjati za vsebino lista. § 11. pri nas še veljavnega tiskovnega zakona, ki bi lahko takoj odpravil njega zlorabo v tem pogledu, je oblastem očividno nepoznan.
Državna oblast jc šele zadnji čas začela nekoliko pozorneje motriti zločinska pisanje klerikalnih listov ter je zaplenila nekaj številk .Slovenca*. in ^Domoljuba*. Sodišče je zaplembe potrdilo ter obsodilo omenjena list radi hudodelstva hujskanja proti državi po § 65. a) kazenskega zakona. A kaj to zaleže? Konfiscirane liste si po konfiskaciji povsodi z lahkoto dobil, škofovi listi pa se z objavljanjem kon-fiskacijskih razsodb še postavljajo z izvršenim hudodelstvom in napadajo neodvisna sodišča! Tudi druge manipulacije, ki jih uganjajo sedaj klerikalci v izogib zaslužene kazni za hudodelska dejanja, so take, da moraš priti do prepričanja, da se hoče škofova klika povrh še norčevati iz državnih oblasti. Pri tem računa, da se nihče ne bo drznil prijeti škofa kot lastnika tiskarne, kjer se zločini ponavljajo in množijo, četudi jc on po zakonu odgovoren in kazniv za to, kar se brez dvoma z njegovo vednostjo dogaja v njegovi tiskarni. «Slovenec» je bil do sedaj žc petkrat obsojen radi hudodelstva po § 65. a) kazenskega zakona a po § 3. tiskovnega zakona zadostuje, da jc bilo hudodelstvo žigosano samo enkrat, pa sc lahko odvzame obrtna pravica za izvajanje tiskarstva.
Škofova tiskarna ne vzdržuje le brezvestno propagando škoiovih listov, marveč jc sedaj začela tudi še z novo prakso: Preteklo soboto je izdala zločinski in
našim delom naroda. Od prevraia sem tiskajo v nekdaj
........... ^katoliški*, pozneje .-jugoslovanski*, sc-
" ' daTrebiva"tamto	od i daj škofovi tiskarni časopise, brošure in
'katerih šteje največji 8816 duš, najmanjši knjige, ki odvračajo slovensko, samo na le 15 oseb	sebi lojalno ljudstvo od državnega patrio-
:< Srebrna gruda, ki tehta 15 cen- tizma, ter spravljajo v promet tiskovine, wv Kanadski rudar Cldment, rodom ki zastrupljajo našo javnost s sovrastvom Francoz, ie izkopal v srebrnih rudnikih ! proti drugem, zlasti srbskem delu našega Ugotovilo se ie tekom preiskave, da' pri Cobaltu ogromno	.rehro ki naroda, z averziio proti edinstvu države
tiskarna ie izvor nemoralnosti in po-, _
surovelosti, ki čimdalje bolj grasira med Hieracijah^ki J^— l^fv | razdeljen z namenom, da bi prišlo po
. . . ~	___—_Z S* nviniAl'! o M r
stranke, ki je bil po vsej deželi v masah
blagajne za propagando protidržavnega i možnosti žc preteklo nedeljo do krvopre
ln prevratnega gibanja. Tako sc je iz litja. Letak jc bil v Ljubljani zaplenjen, m pre\raint-sd	- a klerikalci so ga prejšnji dan razposlali
v zadnjo gorsko občino! Po § 9. tiskov-
srudo srebra, ki naroda, z averzijo proii
je Sklarz s tovariši tako gospodaril v, w6!lersdorfski tvornici, da je od 18.000' strojev ostalo lo še 650 komadov, ostali so polagoma izginili. Pochvvart je zalite- j še niso val od sindikata tvornice 10% delnic 1 srebra podjetja, 10 % vsega neposrednega in posrednega dobička, med temi tudi onega
tehta 15 metrskih centov in je vredna 20 tisoč dolarjev, t. j. okroglo 3 milijone dinarjev. V imenovanem rudniku doslej izlomili tako ogromne grude
X Trgovci s sužnjam! v Odesi. V
Odesi so prišli na sled obširni organiza-
ki so ga za smešno ceno prepisali kot ciji, ki je v velikem ^obsegu odpravljala takozvani aport na družbe, ki jih je usta- i sužnje proti vzhodu. Števila žrtev še niso novila tvornica, nadalje sedež v izvrše- ' mogli ugotoviti, mora pa biti zelo veliko, valnem odboru in izročitev vse industri- ! Družba jc imela preko 800 agentov iu
jallzacije in propagandnih oddelkov.
Izkazalo se je dalje, da sta dobivala zastopnika avstrijske vlade v upravnem svetu tvornice, Hillinger in Neuliofer, po 60 milijonov avstrijskih kron plače na mesec, brez strankarskih dohodkov, ki sta jih imela pod roko. Vsak od njiju je imel lasten avtomobil. Bivši avstrijski minister Pittner je prejemal po 29 milijonov kron lia mesec.
Kako se je prodajal materijal tvornice v Wollersdorfu, se vidi iz zapisnika, ki ga ima vlada. Tako so na primer prodali 103 tone medi v obliki prvovrstno izdelanih okovov za pohištvo po 7100 kron za kilogram, prava cena pa je najmanj 28.000 kron.
Preiskava se nadaljuje in bo spravila še lepe stvari na dan.
pomagačev, od katerih jih je bilo 26 prijetih. Ženske so nabirali iz revnega srednjega stanu, pa tudi v krogih intelektualcev. Pravili so jim, da jim preskrbe lepe službe v zapadni Evropi. Šele ko so bile uboge ženske na odprtem morju, so izvedele, da gredo na Kitajsko in Japonsko, kjer so jih oddali agenti v javne hiše.
opozarjamo, da si preskrbe sukno za kroje (jako usrodno). Na željo se tudi kroj izeotovi pri 1078'»
, UHlLNin.
in naroda. Razen onega, kar je bilo pre-računjeno na dobiček, je le malo še izšlo v škofovi tiskarni, kar bi moglo ublažiti plemenska nasprotstva ter preorijentirati slovensko ljudstvo v smeri novega nacionalnega in državnega življenja.
Državna oblast prav do zadnjega časa ni le mirno tolerirala prevratno gnezdo v škofovi tiskarni, marveč ga je še mate-rijelno krepko podprla, da jc imelo tem večje sile za borbo proti konsolidaciji države. «Jugoslovaska», sedaj škofova j tiskarna je uživala pri državi leta in leta naravnost privilegirano stališče, kadar so se oddajale tiskovine. Z mnogo milijonov vrednosti je tiskala klerikalna tiskarna na račun države in mnogokrat so se temu zavodu naklonila ogromna državna dela brez vsakega konkurza «pod roko*, kar pa klerikalci seveda nikdar niso smatrali kot pojav korupcije. V Jugoslovanski tiskarni je naročala svoje tiskovine pokrajinska uprava, finančna delegacija, tobačna tovarna, naravnost ogromna naročila pa sta dajali Južna in državna železnica. V tej tiskarni so vršili tudi dela za centralne urade v Beogradu, tiskali znamke ter denar. Iz špekulativniii ozirov je Jugoslovanska tiskarna okupirala po prevratu tisk malone vseh sred-
državnih sredstev vzdrževal iu se še vzdržuje visoko deficitni »Slovenec«. .Domoljub* ie na ta način v deset tisočih brezplačnih izvodih poplavni kmetske hiše ter troval ljudstvo in ga ščuval proti državi in proti rodnim bratom. Ali je potem še čudo, ako je postajala drznost in brezobzirnost klerikalcev vsak dan večja, vsak dan bolj opasna za narod in državo? Da bi ne bilo leglo klerikalizma na tak način od države same vzdrževano in negovano, bi že zdavnaj moralo žalostno propasti.
Škofova tiskarna pa ni dobivala od države samo materijclne sustentacije, marveč je uživala tudi pri oblastih, ki so bile poklicane biti čuvar zakona, silno pro-tekcijo in obzirnost. Za Katoliško tiskarno kratkomalo niso obstojali zakoni. Ona je v brezmejni zlorabi svobode delala kar ie hotela. Ne opozarjamo tu niti na posebne ugodnosti radi odmere poreza, dasi je tudi to poglavje zelo interesantno in značilno. Tudi se ne spuščamo v razsojo protekcije, ki jo je bilo deležno klerikalno časopisje pri plačevanju pavšalirane poštnine. .Domoljub* r. pr. je stalno ogoljufal in prikrajšal državno blagajno s sleparsko napovedjo poštnine. Pri tem je bil dvakrat zasačen. Po obstoječih predpisih bi ga morala zadeti najmanjša kazen takojšnje odtegnitve pravice do pavšalirane poštnine in naravno tudi preiskava radi zločina goljufije. Za škofov list pa taki predpisi očividno ne obstojajo.
Edinstveni privilegij neogranične svobode v državi imajo noviiie, ki se tiskajo v škofovi tiskarni pod odgovornim ured-
nega zakona mora biti na vsaki tiskovini naveden kraj ter firma tiskarne. Zakon predvideva za slučaj prestopka proti temu predpisu ostro kazen cclo v zaporu. Do sedaj še nismo slišali, da bi kdo poklical škoia Jegliča kot lastnika tiskarne na odgovor za tihotapsko tiskanje komunističnih zločinskih letakov, pač pa čitamo, I kako hiti dr. Korošcc v Beogradu razlagati, kako veliko izjemno stanje vlada v Sloveniji napram SLS. Istina je lc, da uživajo klerikalci za svojo zločinsko protinarodno in protidržavno gonjo, ki se širi iz škofove tiskarne »izjemno stanje*,' t. j. oprostitev od obveznosti napram zakonom. katerim je vsak drug brezpogojno podvržen.	.
Zdelo se nam je potrebno opozoriti na delovanje, rovanje in hudodelstva škofove tiskarne, da vidi javnost, koliko resnice in zlobe .ie v klerikalni stranki. Ljudje, ki neprestano kršijo zakone, delajo moralično škodo poedincem in celo-kupnosti, ljudje, ki so zagrešili nad ljudstvom zadnia leta večja hudodelstva, kakor vsi tihotapci in hudodelci s poedininii zločini, imajo šc pogum kričati, da se krivica dela n j i m! Na žalost je še vedno v d e i e n z i v i država ter njej zvesti državljani, v ofenzivi proti njej in proti njim so pa pri nas klerikalci, ki menijo, da jim bo uspelo s pomočjo Radiča in komunistov izvršiti prevrat. Škofova tiskarna je pa centrum in gnezdo vsega njihovega prevratnega dela.
Matija Gorjanec:
Nevihta
Po vroči dopoldanski soparici se je pričelo popoldne nebo hipoma temniti Močan veter je gugal oblake in jih besno premetaval od juga proti severu. Ko je prvi blisk zarezal svoj ognjeno-rclo.fi križ na >ebu, si je iz črnega hriba oblakov izdolbel svoje žtcIo grom in grozeče bobnel od obzorja do obzorja. Sadno drevje okrog hiš se je ječa je upogibalo, žito na njivah se je šibilo do tal, mrgoleč kakor razburkano morje. gozd za dolino je trmno bučal. Blisk je žarel za bliskom: iz nanovo odpira
neb0 — vsi so molče samo delali z n. glic-o in vztrajnostjo stroja, ki v njem ni smeri
ie tenke, mrzle kapljice, leteč v pošev- vis skupaj obupno m pretresljivo 111 ni smeri, vsakomur naravnost v obraz, iz joka se je iznova vil zategel, proseč
v"ab naimauiš^ dd^točno'' ižvršuio s"vo- Bliski so se križali in iz ornega ovoja glas ki je razločno prihajal v vezo:
SlST^rSA..*« J- — " 10 »fSZtiSfcl&.V-
.»nStiMi r« svo» (rrn7.fi n ffrsralo.	M '-1 L 1	1 . 1	. .
ža nekaj strašnega, pa svoje groze m jgrgralo._
hotel izdati, ker" se 'ni hotel pokazati! plašljivca.
Voz je zavil pod kozolec. Tistikrat se je veter zasukal in odšumel nad
Prvo težke deževne kaplje so trdo eozdom v daljavo — pod temnim ne-cmaknile na travnik, ko jo poJcžU gos- bom pa se je vsepovsod v zraku posve-nodar po sredi voza dolgo žrd. Mali lilo — bleščeči ledeni cvetovi. In ze: Peterček je smuknil iznod voza in za-i Tik. tok! Tik. tok! Z mrtvaškim gla-, , v.	,-----'—^ „„	'som toko,- da bi zabijal kdo žeblje v
jočih se žrel v hribovitem oblačju je j škropile deževne kaplje. Visoko nalo-bruhalo z vedno večjo silo — grom za 1 ženi voz je bil povezan. Hlapec je po-gromom je rohnel nad zemljo, brizga ie bral s tal bič in pognal: «Allo. brdav-* "	sa, zdaj pa lc!» — Konja sta krepko
potegnila, fantje in dekleta so se zadaj iu ob straneh uprli z životi v voz in šlo jc s travnika po ldancu navzgor proti domu.
Še preden je bil voz pod streho pod kozolcem, se je iznad hriba nenadoma izvalila kakor noč gosta črnina ter v enem samem trenotku podplula zabuhle oblake na nebu. Butnil je vihar, zgostil v hipu preko pol.ia razpotegnie-ne sence v hladen mrak, vršal skozi dolino, česal tuleč hribu zeleno grivo gozd, lomil drevje, loputal z vrati
v daljavo svoj srd ...
Sklonjeni pod gugajočimi se oblaki so hiteli z delom na travniku vsi Scn-čarjevi.^ od najmlajšega do najstarejšega, da jim je curkom« lil znoj z lic. Iz tresoče se temine, ki jo ie predlo na zemljo nebo. so migljale vse križem travnika grabijo, so se lesketale b"le podlakti domačih deklet in je žarel obraz hlapca, ki je z velikimi vilami metal na voz seno. V ženska krila sa je lovil veter in jih napenjal, fantom pa so flofotalc pod vratovi odpete sraj ce, na prsih in na hrbtih premočene od 1
nihče se ni ozrl nad seboj v pretečo , debelih kapelj so zlikate skozi oarač je mati	£	^^JbStoToaeo^««
na so ji le stoki in vzdihi. In mati sama je sredi molitve zastokala in zavzdihnila:
«0. sladka Devica — kaj borno pa zdaj počeli? . . - Vse nam pobije toča, vse. vse . . . Molimo, otroci! ...»
Gospodarju se ie nagibala glava k prsom. Videl je: žito na njivah, grozdje na t-rtju, sadje na drevju — vse uničeno, pokončano . . . Kakor da je vojska pomandrala cvetočo, rodovitno pokrajino in jo opustošila . . . Žulji na rokah — čemu? In čemu znoj, ki si ga potil _ čemn? Zato. da ti je zorenje tvojega dela uničila toča. Ves tmd zaman. zaman vsi žulji in ves znoj . . .
Nevihta se je počasi polegla in nebo se je pričelo jasniti: a ni se tijasnilo. Od severa je privlekel veter nove vlake. nabasane z umazanimi, cuinjastinii oblaki, ki je z njimi zamašil svetle ra/.-poke na nebu. Navpik nad dolino je zabrlel slaboten blisk; nekje visoko, visoko se je zahobotal groin . . . Naposled se je vlD dež . . .
Vežna vrata so se odprla in vstopil je Peterček, bosonog, z zavihanimi iilačkami in popolnoma mokrim klobukom.
«Ata, poglejte! Kako debela toča —' kakor jajce ... Vse belo je jo zunaj.* In dftSak te odnrl dlan — na dlani
vihtel čez žrd konec vrvi na drugo stran — vseh roke so se iztegnile, poprijel" urno za vrv in vlekle, po mTač nih obrazih pa so že bolj nagosto za-
znoja.
Niheo ni i spregovoril besede, lin žvenketaJ z okni. Namesto nmišnuh
rakev, je pričela ropotati po tleh toča.
»Jezus. Marija — bežimo!»
Nihče ni vede! kdo j" kriknil te besede. ali samo ede-n ali morda vsi skupaj, zakaj vseh srca so bila prenapolnjena z grozo. Vsi hkrati pa so se prestrašeno spogledali, nato na so stek li kakor na ukaz proti hiši. Tekli so in zapirali za seboj vrata, toča pa je v enakomernih udarcih neusmiljeno in neiznrosno padala na zemlio in zveneč tolkla po strehi in po zidovju.
Naslonjen s komolcema na polico vežneea okna. je s šklepeta iočimi zobmi stnnel gospodar skozi okno venkaj v vihar in nevihto. Vedno gosteje je padala toča in pocvenketavala na steklo.
voliki kmetiški sobi so glasno jo-
cSveta Marija, mati božja prosi za nas ...»
Tresoč se po vsem životu ie eled.il gospodar skozi vezno olenn; gb>d:il kako mu z jeklrao hladnokrvnostjo klesti toča drevje, kako mu čofota trije v vinogradu in kako mu mlati žito na njivah — in dvignil jo svojo roko k nebu ter šel s konci nohtov 11:1 iztegnjenih prstih strgaje po steklu navzdol, da je rezko zaškrtalo: njegov obraz je poz donel in belino njegovih izbuljenih oči so prevle&le tenke rdeče žilice.
Vedno glasneje ie cvenketalo na steklo. Vse ozrrčje od obzorja do obzorja je bilo kakor prepreženo z lahno belo tančico, ki so jo urno sukala in se zviiala. čim bolj se je bližala zem Iji. Kakor da švigajo bliskoma navpik in pošev ostre srebrne sulico na zemljo — tako na-rlo in nagosto je padala zdaj toča. V nekaj trenotkih je bilo pobeljeno vse. travniki in njive.
Samo stokanje in vzdihovanje se je še čulo iz sobe. Pa ne — mati je še
V _____
kali Mati je molila rožni veuec; odgo-, molila:	. ,
variali so ii z ihtečimi dasavL notem 1 «ČeS5ena si Mama. milosti nolna
v Sloveniji
STATISTIKA TRGOVSKEGA IN OBRTNIŠKEGA GIBANJA. / Za pregled trgovskega ia obrtniškega gibanja v zborničnem okolišu v dobi od 1. septembra 123. do konca morca letošnjega leta navajam nastopno številke:
V	obrtnem katastru beležimo v dobi od 1. oktobra do konca lanskega leta 1111 prijav, število odjav pa 1249, torej presegajo odjave prijave za 138 obratov. Občutno nazadovanje se opaža pri mlinski obrti, kjer je znašalo število prijav 23, število odjav pa 48, dalje pri žagah, kjer je bilo 11 prijav, a 31 odjav, kar najbolje dokazuje krizo, ki vlada v našem mlinarstvu iu v lesni industriji. Isto opažamo tudi pt-i trgovini z lesom, kjer znaša število odjav 79 napram 38 novim prijavam in je torej padec še enkrat večji kot število novih obratov. Nazadovanje se nadalje opazuje pri branjariji in sejmarstvu iu končno v trgovini z žganjem, kar gre najbrž na rovaš visokih taks.
V	prvem četrtletju letošnjega leta je bilo prijavljenih 31 obratov na tovarniški način in večjih obrtniških podjetij, odjavljenih pa 21, tako da število odjav od kvartala do kvartala konstantno raste. Največje število odjav izkazuje izdelovanje cementne opeke.
Obrtniških obratov jc bilo v prvem četrtletju letošnjega leta na novo prijavljenih 479 obratov, odjavljenih pa 495, trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 532, odjavljenih pa 574. Število odjav presega število prijav povprečno torej za 10 odst.
V	trgovinskem in zadružnem registru je bilo v prvem četrtletju 1924. na novo vpisanih 38 posameznih tvrdk, 11 javnih trgovinskih družb, 17 družb z omejeno zavezo in G delniških družb, v zadružnem registru pa 12 zadrug. Med izbrisanimi tvrdkami sta dve posamezni tvrdki, 8 javnih trgovinskih družb, 2 družbi z omejeno zavezo, 1 delniška družba in 4 zadruge. Razglašeni konkurzi so nanašajo ■na 1 javno trgovinsko družbo in na "S ■družbi z omejeno zavezo, število poravnav znaša v prvem četrtletju 7. in sicer se tičejo 4 posameznih tvrdk; 3 pa javnih trgovinskih družb. S tem je statistično ovrženo pisanie nekaterih časopisov o predstoječih polomili v slovenski trgovini. V drugem četrtletju je bilo vpisanih 18 posameznih tvrdk, 11 trgovinski n družb, 9 družb z omejeno zavezo in 5 delniških družb v trgovinskem in 13 zadrug v zadružnem registru. Izbrisanih je bilo 7 posameznih tvrdk, 4 javne trgovinske družbe, 2 družbi z omejeno zavezo in 2 delniški družbi ter G zadrug. Konkurzi so bili razglašeni nad 2 posameznima tvrdkama, 1 javno trgovinsko družbo in 1 družbo z omejeno zavezo. Poravnav je bilo 8, in sicer 6 posnmež. nih tvrdk, 1 javna trgovinska družba in 1 družba z omejeno zavezo.
V	prvem polletju je prejela zbornica 6748 dopisov in imela 9127 ekspedicij. Nadalje je izdala zbornica poleg drugih 1050 uvoznih potrdil, 448 svedočb o izvoru in 129 svedočb na udeležbo pri javnih licitacijah.	t
Kakor razvidite iz podanega poročila, se je zbornica mnogo prizadevala, da olajša breme dajatev, ki so od lanske jeseni izredno narastle in ki vsled splošne poslovne stagnacije občutno bremenijo naše gospodarske kroge. Poleg tega jc zbornica sodelovala z uspehom pri pogajanjih, da se uredijo gospodarski in trgovinski odnošaji s sosednjim inozemstvom in tako odstranijo ovire, ki otežujejo našo zunanjo trgovino. Ob koncu izražam -željo, da najdejo zbornični predlogi, ki so ostali pri osrednjih uradiTi dosedaj še nerešeni, v interesu naše trgovine, industrije in obrti polno razumevanje in upoštevanje.
se jo lesketalo veliko ledeno zrno.
Z zelenim obrazom se je ozrl gospo-dar na prožeoo mu dlan. Gledal jo nekaj časa, z brezizraznim, ubitim pogledom. potem pa je nenadoma vzkriknil in odskočil nazaj proti oknu.
Mavrica jo sijala zunaj. Se jii škropil dež, a zdaj že polaliko, samo Se tu. tam — oblaki so se odpirali, proti zemlji je pljuskal 7. deževnimi kapljicami vred slap solnčnih žarkov in vedrina neba se je širila. Nad dolino, nad širnimi, s točo pobeljenimi polji pa se je v ogromnem loku spenjala mavrica, tako lepo rožnata in smehljajoča, kakor veselega otroka lica. Njenega pre-lestnega bleska polna je bila vsa veža. v njenih bajnih rožah je migljalo in se iskrilo okno. In preko gospodarjevega obraza, še pred kratkim od (diu pa raz-jedanega, se jc razlila svetloba, božajoča. sladka.
Iz sobe je stopila v vežo nv.ti, za njo otroci, hlapec in dekla. Nikjer m-bene solze več — kakor pozlačeni so se svetili vseh obrazi, zarisani v odsev mavrice.
In gospodar je prvi dvignil glavo. Sirom'polja, pod visokovzpobo pisano mavrico, so se utrinjali sami biseri . . .
Za hrbtom se je približal tedaj materi Peterček, da bi še njej pokazal, kako debelo točo je bil našel zunaj. Iztegnil je roko proti oknu, a mati ni videla toče nikjer več — tuli T).y<i£Č-Jcovi dlani se ioJeskelal biser. -'
Tržna, poročila
Dunajski svinjski sojem (8. t. m.). Do-
gon 10.760 svinj; od tega 140 domačih, 54 iz Madžarske, 903 iz Jugoslavije, 6928 iz Poljske, 1453 iz Rumunije, 244 iz Danske in 338 iz Nizozemske. Cene mesnim svinjam so napram prošlemu tednu poskočile za 2000 aK pri kg. Debele svinje so ostale nespremenjene. Notirajo za kg žive težo v tisočih aK: nizozemske debele svinje I. 18.5 do 21, ostale I. in srednje-težke svinje 20 do 21, svinje s kmetov 17 do 21, stare 16 do 18, mesne 17 do 20.
Dunajski konjski sejem (8. t. m.). Do-gen 251 konj za rabo in 197 za klanje. Mlačni promet. Notirajo v milijonih aK: vozni konji, lahki 4 do 10, težki 0 do 12, kočijaški 4 do 11. Klavni konji 5500 do 11.500 aK za kg žive teže.
Trg s semenjem. Na naših tržiščih s semenjem vlada žc dalje časa prilično mrtvilo. V zadnjem času pa sc pokazuje večje zanimanje za novo žetev semenja, ki bo po sedanji cenitvi obilna. Od vseh vrst semen nove žetve je največje zani* manje za lan, za katerega cenc šc niso določene. V zadnjem času so poskočile ccnc za proso in sirk, ker jc povpraše* vanje po teh predmetih nekoliko oži* velo. Približne ccnc: rdeča detelja, sta* ra 15 _ 16 Din, nova 13 — 22 Din, aj* da 6 Din, proso 6 — 7 Din, sirk 7—8 dinarjev za kg.
Trg z umetnimi gnojili. Povpraševat nje zelo majhno. Povprečne ccne: apne* ni dušik 325 — 330 Din za 100 kg vključ* no vreče; 17 — 18 odst. Thomasova žlin* dra, postavno železniška postaja kupca, brutto za netto 150 — 160 Din; 10*odst. kalijeva sol 150 — 155 Din; 6*odst. su* perfosfat, brutto za netto, postavno že* lezniška postaja kupca 110 — 115 Din.
Trg z vinogradniškimi potrebščinami ie prcccj živahen. Zaradi pogostega dež* j a so sc morali vinogradi češče brizgati z galico. Ker sc jc letos v mnogih vino* gradili v večjih dimenzijah pojavil tudi oidium, jc bilo tudi povpraševanje po žveplu in sulikolu večje. Modre galice močno primanjkuje, zato so ji ccne čvr* ste; v Zagrebu notira 10 — 10.50 Din, a v Beogradu 10.25 — 10.75 Din po mar* ki. Cene rafijc padajo; rafija I. mavun* go beleži 9.75 — 10.25 Din postavno Za* ^reb. Oslabele so tudi cenc žveplu, ki notira 3 — 4 Din. Sulikol se je prodajal v paketkih po 25 gramov na debelo po 6.75 Din, v paketih po 50 gramov 11 Din, v paketih po 500 gramov po 80 di* narjev. Ostale potrebščine notirajo: ga* lun 5.75 — 6 Din, hipermangan 29 do 30 Din, natrijev triosulfat 6.50 — 7 Din, gumi za ccpijenje 150 — 200 Din po | marki.
—	UzatiEc lesne trgovine na ljubljanski borzi. Kakor smo že poročali, se je pred časom na širši anketi, katero je sklicala tukajšnja Trgovska in obrtniška zbornica in katere so se udeležili tako zastopniki produeentov kakor tudi trgovcev in industrijalcev lesne stroke, izbral ožji odbor, ki se naj podrobneje peča z načrtom borznih uzane za lesr.o trgovino in ki naj naert končno redigira, da se bo mogel predložiti ministrstvu trgovine in industrije v odobrenje. V ožjem odboru so zastopani industrijci, trgovci, obrtniki in tudi prodneenti ter vse naše zainteresirane stanovske organizacije, kakor Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev in Zveza obrtnih zadrug. Ožji odbor so jo resno lotil poverjeno mu naloge in je v treh celodnevnih sejah dovršil žc dokaj dela. Jutri 11. t. ni. se 1)0 vršila, kakor se nam poroča, četrta seja tega odbora. Upati je, da bo iri vztrajnem delu lesnih strokovnjakov mogoče že v najkrajšem času izgotorit-i delo, ki bo dalo bazo za širši polet naše lesne trgovine.
—	Trgovinska pogajanja z Albanijo. Iz Beograda poročajo, da se pripravljajo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Albanijo.
—	Pred zaključkom dela na liški železniški progi. Prošlo sredo jo bilo dovršeno najtežje delo na dalmatinskem delu liške železnice, in sicer obokanje petnajstega in zadnjega oboka Ounkovi-čevega vijadukta. Delo je bilo izvršeno za t.ri dni prej, nego je bilo predvideno. Delalo jc okrog 300 delavcev s -stroji.
—	Kupčija z žganjem v Srbiji je močno zaostala, ker se je sezona nehala. Na glavnih srbijanskih tržiščih v Kragujev-cu in čačkti je kupčija še dokaj normalna; cene se gibljejo od 60—80 par za stopinjo. Močno žganje se prodaja v čačku po 14—11.50 Din, a v Kragujevcu po 14.50—15 Din.
—	Promet niec! Bačko in Slavonijo še ni vzpostavljen. Prc-d dvema mesecema je bil radi poplav, ki so porušile nasipe pri Bogojevu, ukinjen promet med Su-botico in Vinkovci. Subotiška železniška direkcija izjavlja, na neke vesti, da se še ne ve, kedaj s« bo mogel promet vzpostaviti.
= Dobava. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila 29. t. m. ofertalna licitacija glede dobave 13.000 kilogramov terpontina in 7.000 kg sikati-va. Natančnejše se poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Uvoz semenskega krompirja v Italijo je dovoljen, kakor je objavljeno v italijanskem uradnem listu (»Gazzetta uffieiale* št. 156). Uvoženi krompir se mora porabiti izključno za seme. Zadevne prošnje ie treba poslati med L avita-
slom t. 1. laboratoriju za rastlinsko patologijo v Milanu.
= Dunajske insolvence v prvi polovici
t. 1. znašajo po statističnih podatkih 1236 firm. Število insolvenc na Dunaju je izza 1. 1922. stalno naraščalo. V letu 1922. ie bilo na Dunaju skupno 115 insolvenc, i. 1923. že 600, a. v letošnji prvi polovici leta, že za 50% več nego v celem lanskem letu.
— Razstava proizvodov industrije za izdeiavo pijač se bo vršila od 16. do 19. septembra v Berlinu. Natančnejše sc poizve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
= Oprostitev žitnega izvoza iz Ogrske.
Po vesteh iz Budimpešte jc madžarski ministrski svet sklenil, da se madžarski fitni promet popolnoma osvobodi, od-r.osno, da se odpravi do sedaj obstoječi sistem izvoznih pristojbin.
Odborora seja Jugosl. Sokolskega gaveza se vrši še pred sokolskim saborom, in sicer v nedeljo dne 3. avgusta tega leta v prostorih JSS. v Narodnem domu ob 9. dopoldne. Dnevni red: 1.) Poročilo saveznega starešinstva. 2.) Odobritev poslovnikov in pravilnikov. 3.) Razgovor o saboru. 4. Slučajnosti. — Delegati, ki želijo v Ljubljani prenočišča, naj se javijo vsaj do 1. avgusta.
Ljubljanski Sokol poživlja vse svoje članstvo, da se udeleži v kroju okrožnega zleta v Domžalah v nedeljo dne 13. julija t. 1. Odhod z glavnega kolodvora v nedeljo ob 7.55 uri zjutraj. Zbirališče na glavnem kolodvoru. Vsi člani in članice, ki se udeleže izleta dobijo legitimacije za polovično vožnjo v odborovi sobi Ljubljanskega Sokola vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Udeležba obvezna za vse članstvo.
Gorenjska sokolska župa ima svoj letošnji župni zlet dne 12. in 13. julija na Jesenicah. Župni zlet je spojen s proslavo 20 letnice sokolskega društva na Jesenicah in s polaganjem temeljnega kamna .-Prosvetnemu domu». V soboto dne 12. tega meseca se vrše tekme, v nedeljo dne 13. t. m. pa javen nastop. Natančen spored je razviden iz lepakov. Z ozirom na ugodno železniško zvezo se pričakuje mnogoštevilne udeležbe. Izkaznice za polovično vožnjo se dobe pri tajništvih so-kolskih društev.
^Jeseniški Sokob. Povodom dvanajstletnice društva in X. zleta Gorenjske So-kolske župe na Jesenicah dne 12. in 13. julija je jeseniški Sokol izdal posebno slavnostno publikacijo novinskega formata in v lepi narodnobarvni opremi. Vsebina: Pozdrav. — Matija Sušnik: 20 let sokolskega dela na Jesenicah. — T. S.: Sokolja gnezda. — Matija Sušnik: Statistični podatki o delovanju društva. — Bojau Drenik: Spominske črtice. — Dr. Obei snel: Za naš cProsvetni dom>. — Janko Ravnik: Mrtvim bratom in sestram. — Program X. župnega zleta. — Cena publikaciji je 3.50 Din.
Sckolsko društvo v Celju poživlja svoje članstvo, da se udeleži župnega zleta Št. Jur ob juž. žel. dne 13. t. m. kor-porativno z zastavo in z vsemi oddelki. Člani, članice in moški naraščaj se odpeljejo ob 7.40, ženski naraščaj in deca ter moška deca z vlakom ob 10.04. Zbirališče za prvo skupino je ob 7. uri, za drugo skupino ob pol 10. uri pred telovadnico, odkoder se odkoraka skupno na kolodvor.
Šport
Olimpijada
Nadaljni rezultati v lahki atletiki:
Finale 400 m z zaprekami: 1. Taylor (Amerika) 52.6, 2. Vilen (Finska), 3. Rilci' (Amerika), 4. Geo Andre (Francija). Taylor je izboljšal svetovni rekord za 2.6 sck.
Finale na S00 m: Kakor so Amerikanci ^matrali s popolno gotovostjo, da bodo zmagali na 100 m a so se zmotili, tako jim je tudi tek na 800 in prinesel razočaranje, zlasti z ozirom na to, da je Amerikanec Mercdiths na olimpijadi v Stockholmu leta 1912. zmagal z 1 : 51.9 ter s tem postavil nov svetovni rekord. Amerikanci so se sicer plasirali za finale; cd njih se je v domovini odlikoval na to progo zlasti VVatters, ki pa se sedaj v finalu sploh ni plasiral (dospel je kot sedmi). Zmago na SCO in je odnesel Anglež Lo\ve z 1 : 52.4, drugi Švicar Martin, tretji Amerikanec Enck, četrti Anglež Hal-lard, in šele kot peti in šesti zopet Ame-rikanca Hardson in Bodge. Znani norveški atlet Hofi je dospel kot osmi na cilj.
Skok v daljavo z zaletom: V tej disciplini so Amerikanci dominirali. Izidi so: 1. Hubbard (Amerika) 7.445, 2. svetovni rekorder Gourdin 7.275 (oba zainorca-vi-sokošolca). Tudi tretje mesto jc zasedel Amerikanec Hansen s 7.26 pred Toonlo-som (Finska) 7.07.
Istotako so se Amerikanci odlikovali v meta krogle, kjer so zasedli prva tri mesta: 1. Houser 14.99, 2. Hartremst 14.98, 3. Hills 14.65, 4. Torpo (Finska).
Izredno zanimanje je vladalo za nastop največjega svetovnega lahkoatletske-ga fenomena Paova Nurmija (Finska), ki je startal v predteka na 5000 m. Sicer se ie od njejja_pričakoval boljši čas, celo
14 : 30, vendar pa bržčas v predteku ni j hotel dati vsega iz sebe. Kljub temu je v predteku zmagal s 15 : 28.6. V drugem predteku je odnesel prvo mesto njegov rojak Rastas v času 15 : 22.2.
Polo tekme na Olimpijadi. Amerika : Vel. Britanija 10 : 2, Argentinija : Španija 14 : 1.
Svetovni in olimpijski rekordi v lahki atletiki
Kakor smo že poročali, so sc začele dne 5. julija v Parizu iahkoatlctske tek* mc, ki tvorijo jedro olimpijskih iger. Da omogočimo vsem tistim našim čitate* Ijem^ ki se zanimajo za uspehe, doseže* ne na olimpijadi, točen in brz pregled letošnjih olimpijskih uspehov, priobču* jemo zadnje olimpijske (1920. v Anver* su) in najnovejše svetovne rekorde (v kolikor so verificirani) v najvažnejših športnih panogah. Pod a) so označeni v sledečem seznamu olimpijski, pod b) svetovni rekordi.
Maratonski tek (42.195 km): a) Koleh* mainen (Fincc) 2 : 32 : 35; b) isti 2 : 32 : 35.
Tek 100 m: a) Paddock (Amerika) 10.4;
b) isti 10.8. Tek 200 m: a) Paddock 21.4; b) \Vood*
ring (Amerika) 22. Tek 400 m: a) Meredith in Long (Ame* rika) 47.4; b) Rudd (Južna Amerika) 49.6.
Tek 800 m: a) Meredith (Amerika)
1 : 51.9; b) Hill (Amerika) 1 : 53.4. Tek 5000 m: a) Nurmi (Finska) 14 : 35.6;
b) Guillemot (Francija) 14 : 55.6. Tek 10.000 m: a) Nurmi (Fin.) 30 : 40.2;
b) isti 51 : 14.8. Tek z zaprekami 3000 m: a) ni verifici* ranega rekorda; b) Hodgc (Amerika) 10 : 0.4.
Tek z zaprekami 110 m: a) Thomson
(Kanada) 14.8; b) isti 14.8. Tek z zaprekami 400 m: a) Leomis (Amc
rika) 54; b) isti 54. Tek 1500 m: a) Nurmi (Finska) 3:53.1;
b) Hill (Amerika) 4 : 1.8. Pešhoja 10.000 m: a) Rasmusscn (Dan* ska) 45 : 23.4; b) Frigerio (Italija) 47 :56.2.
Skok z zaletom v višino: a) Horine (Šved ska) 2.065; b) Landen (Amerika) 1.936. Skok z zaletom v daljavo: a) Gourdin (Amerika) 7.696; b) Petterson (Šved* ska) 7.152. Troskok: a) Ahearn (Amerika) 15.519;
b) Tuulos (Finska) 14.55. Skok ob palici v višino a) Hoff (Norve*
ška) 4.12; b) Foss (Amerika) 4.09. Met kopja: a) Mvrrha (Finska) 66.28;
b) isti 65.78. Met diska: a) Taipalc (Finska) 48.9; b)
Nicklandcr (Finska) 44.68. Met krogle (7.25 kg): a) Ralph Rose (Amerika) 15.544; b) Porhola (Finska) 14.81.
Met kladiva (7.25 kg): a) Pat Ryan
(Amerika) 57.771; b) isti 52.875. Stafetni tek 4 X 100 m: svetovni in olim pijski rekord: Paddock — Scholtz — Murchinson — Kirskey (Amerika) 42.4.
Stafetni tek 4 X 400 m: a) svetovni in obenem olimpijski rekord iz leta 1912. (Amerika) 3 : 16.6; b) na olimpijadi v Anversu 1920. Buttlcr * \Vortington * Girffith * Lcvissay (Amerika) 3 :20.2.
Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije se vršijo glasom sklepa upravnega odbora Plivačkega saveza 9. in 10. avgusta na Sušaku z nastopnim programom: /. senijorji: 100, 200, 400, 1500in prosti stil, 100 m stransko, 200 in 400 in prsno, štafeta 4 X 200 m, 100 m over; skoki: a. 6 skokov iz višine 3 metrov, b. 4 obični skoki s stolpa, c. mešani skoki s stolpa. II. dame: 100 in 300 m, prosti stil, 100 m prsno, 4 X 100 m prosto; 4 prosti skoki z višine 3 metrov. III. juniorske. točke: 50 m, prosto za dečke in deklice. IV. \Va-tcrpolo. — Prijave se pošljejo najkasneje do 1. avgusta na tehničnega referenta L. Sendjcrdjija, Zagreb, Marovska ulica 25/111, skupno s prijavnino, ki znaša 10 dinarjev od točke, za štafete in Water-polo 40 Din.
G. V. Vodišek kot nogometni sodnik v Zcgrebu. Iz službenih objav Zbora nogometnih sodnikov razvidimo, da je naprosila sekcija Zagreb, da delegira našega sodnika g. V. Vodiška k eni tekmi v Zagreb, in sicer najkasneje do konca tega meseca. Vzrok tega sklepa nam ni znan.
Nogometni trening SK. Ilirije danes, v četrtek ob 19. uri za 1. moštvo in Tezervo (igra na dva gola) in v petek ob 17. uri za ostala moštva. — Načelnik.
Drsalna sekcija SK. Ilirije poživlja ponovno svoje člane, ki žele nabaviti originalne drsalke za umetno drsanje, da se prijavijo radi pravočasnega skupnega naročila najkasneje do 13. t m. na naslov V. Vodišek, Ljubljana, kavarna Evropa.
Nakup drsalk bo posredoval dr. O. Fnchs
pri spccijelni tovarni v NemčijL Cena s« določi kasneje. V prijavi je navesti natančno mero čevlja. SK. Ilirija posreduja nabavo rade volje tudi za nečlane.
SK.Hermes. Sestanek vseh rednih in podpornih članov in članic se vrši v četrtek dne 10. t m. ob 20. uri v gostilni Slibar-Ferfila v Šiški. Zadeva zelo važna. Zato je dolžnost vseh, da se sestanka udeleže. Tajnik.
SK. Slovan v Ljubljani poziva vse svoja člane, da se v polnem številu udeleže sestanka rednih članov vseh sekcij, ki se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji pri Lloydu. Dnevni redi izredni občni zbor.
TURISTI, TURISTIN.iE!
NA KULUK!
Gradnia koče na Krvavcu je v teku! Stroški naraščajo! Potrebno je, da tudi z lastnimi močmi pripomoremo do hitrejše dovršitve gradnje! — Z našo pomo-čjo zmanjšajmo stroške nošnjc! — Nujna potreba je, znositi 2000 kg cementa od Sv. Ambroža na stavbni prostor. Turisti! Pokažite svojo planinsko solidarnost in zavednost! Udeležimo se kuluka v čim večjem številu! Turistinje naj pripomorejo s tem, da prevzamejo nošnjo provijanta onim, ki bodo nosili cement! — Odpeljemo se iz Ljubljane v soboto 12. t. m. ob 14-10 do Kamnika. Preskrbite si v pisarni SPD «O veren je» za polovično vožnjo!
Vsi na plan, na prvi planil*, ski kuluk!
Odbor za gradnjo koče na Krvavcu SPD.
Mednarodni shod za znanstveno organizacijo dela
Tehnično industrijski oddelek Masary-kovc akademije dela v Pragi priredi I. mednarodni shod za znanstveno organizacijo dela. Shod se vrši od 21. do 24. t. m. v Pragi; pokroviteljstvo shoda ie prevzel prezident republike T. G. Ma-saryk.
Prvotno je bila nameravana samo konferenca čeških in ameriških strokovnjakov na tem polju pozneje pa se je prešlo na sklicanje mednarodnega shoda za razpravo tega važnega vprašanja. Kakor kaže spored shoda, pride do zelo obširne izmenjave misli v področju znanstvene organizacije dela, ki je v današnjih časih postala neobhodno potrebna. Razpravljalo se bo na shodu o splošnih temeljih te organizacije, dalje z ozirom na industrijo, organizacijo v proizvajanju in raz-pečavanju, gospodarstvu s premogom, o organizaciji industrije v zvezi z današnjimi prometnimi sredstvi, o komunalni in državni organizaciji dela na znanstveni podlagi in končno o tej panogi v poljedelstvu
Ameriški strokovnjaki so se v znatnem številu priglasili za sodelovanje na tem shodu, kar je umljivo, ker jc panoga znanstvene organizacije dela nastala v Ameriki. Večje število udeležnikov je priglašenih tudi iz naše kraljevine, med njimi tudi zastopniki ljubljanske sekcije in-ženjerskega udruženja.
Razprave se vrše v češkem, francoskem in angleškem jeziku.

dom
na
Preklic
Podpisani preklicujem vse izrečena žalitvi napram gč. Kristini Eržen in g. Viktorju fcvanu na veselici pri »Krčonu«, dne 6. julija 1924. Obžalujem te žalitve in se imenovanima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Ivan Bekš.
ava.
Jaz, Simon Vidmar, posestnik v Do-benem sem obdolžil gg. Matijo Rozma^ na iz Stožic in Janeza Anžina iz Do-lienega, da sta, me 29. junija 1924 v lovišču pri Dobenem obstrelila. Preklicu-jem in obžalujem krivično obdolžitev-zahvaljujoč se obema gospodoma, da sta mi odpustila ter nista vložila zoper mene zasebne obtožbe.
D o b e n o, 8. julija 1924.
Simon Vidmar.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij <Jutra>. Odgovorni urednik Fr. B r o z o ▼ f Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL
Ljubljana 9. julija 1924.
poročilo
Ljubljana 306 nad morjem
Kraj i opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana .	7.	760 4	19-0	bct. zapad	več. jasno	—
i Ljubljana .	14.	767-8	27-0	n	večin, obl.	—
Ljubljana .	21.	7506	16-3	zapad	oblačno	—
Zagreb . .	7.					— 1
Beograd .	7.					— j
Dunaj . .	7.					—
Praga . .	7.	7616	16-0	brezvetra	pol obl.	—
Inomost .	7.					—
V Ljubljani barometer višji temper. nižja Solnce vzhaja ob 4-16, zahaja ob 19 5*
Dunajsko vremensko poročilo. V četrtek: V severnih Alpah večinoma srednji Evropi zelo oblačno.
Vse vremenske postaje so imele že zjutraj oblačno. Vremenski položaj se še vedno poslabša. Vremenska napoved za
nejasno, deloma dež, hladneje, severo-zapadni vetrovi, v južnih Alpah nejasno. deloma dež, hladneje.
$
Skozi Bosno
Po nobeni progi jugoslovanskih železnic se ne voziS tako prijetno in komodno kakor skozi Bosno in Hercegovino. Ze čim prestopiš most med Slavonskim in Bosanskim Brodom, začutiš, da si na cirugih tleh. Majhni vagoni, ki so za eno tretjino tesnejši kakor na normalno-timih železnicah, so kot nalašč ustvarjeni za dolge vožnje; prvi in drugi razred sta razdeljena v majhne kupeje za štiri osebe in v teh kupejih se takoj počutiš domačega. Majhnost napravlja obenem tudi vtis intimnosti, kateri se prav rad predaš, če pomisliš, da traja tvoja vožnja okoli 12 ur. Postaja v Bosanskem Brcdu je zadnja od velikih kolodvorov, ki spominjajo na zapadni evropski red; čim se odpelješ dalje, vidiš, da si prišel v nove razmere, katerim je dal podlago turški Orijent.
Kot prva njegova lastavica tc ua bosanskih tleh pozdravi umazana reka Bosna. Vali se napol urno proti Savi, sprejema vase mnogoštevilne pritočiče z gor in teče, teče... Z obeh strani jo oklepajo rjava, da, črnkasta brda, porasla z drevjem ln grmovjem, mestoma zelo strmo kipeča navzgor. Tek Bosne je v tej strugi žalosten in samotarski. Njeni bregovi so dolgo brez slikovitosti, monotoni in temačni. Nikakor ne moreš premagati vtisa, da sili reka po Bosni uporno navzgor iz ukovanosti v svobodo Save. Pri Doboju se celo izneveri pravcu železnice in jo ureže med Bosanskim in Slavonskim Samcem v sestro Savo, ki veže vsa tri bratska plemena od Triglava do donavske ravnine.
Na tej progi opaziš tudi že prve značilnosti bosanske, dežele: rdeče fese, dža-dije z minareti in turške čibuke, katere ti ponuja prodajalec s košarico okrog vrata. Reči treba, da so Bosanci praktični ljudje; na vsaki postaji dobiš lahko malo okrepčilo v obliki pomaranč, kuhanih jajc, kruha in sadja. Marsikomu je to na dolgi vožnji potrebno. A še lepše in hvale-vrednejše je to, da imaš na vsaki postaji skozi Bosno studenec, cčesmo*, iz katere se lahko napiješ in ob kateri se tudi smeš umiti. Posebno ua večjih postajah je to umivanje v navadi in kdor hoče sebi dobro, se tega običaja zlasti sedaj na poletje hvaležno poslužuje.
Bosanska sela so majhna in raztresena. Komaj dve, tri hiše stoje skupaj. Daleč gori v planini jih opaziš zopet toliko in čez četrt ali pol ure se ista slika ponovi. Bivališča so kaj primitivno napravljena: ogrodje je iz lesa, ometano .ie z mastno ilovico, streha pa jc pokrita z deščicami. Vidi se na vsyt, da je dežela bogata predvsem na lesu.
Na progi od Broda do Sarajeva je pač najinteresantnejši pogled na turško vas, katero ugledaš par ur preden dospeš v prestolico Bosne na strmem pobočju ob reki. Vlak prisopiha iz predora in pred tvojimi očmi se razgrne neobičajna naselbina. Visoko gori na platoju se stiskajo druga poleg druge hiše z nenavadno navpičnimi strehami. Selo je črno, kakor ožgano od požara. 2ivih bitij v njem re vidiš. Cim vlak zavije na desno, pa uzreš na grebenu razvaline, spomlnjajoče na stare, razpadle gradove s turškimi kula-tni. Spodaj pod naselbino se vije cesta, po kateri jaše samoten potnik v kako od-
daljeno selo.
Ta del bosanske dežele je v ravnini deloma posejan z žitom. Seveda so njive skromne in šele ko se gričevje nekoliko zniža, se žitna polja raztegnejo. Obenem se začno ob železnici pojavljati lepi sadovnjaki s slivami, hruškami in orehi. Orehova letina v Bosni bo letos izredno
b0gata"	-u j M,-,
Zenica je znana po svojih rudnikih. Železna industrija jc tu lepo razvita. Po starostni dobi spada Zenica med najstarejše industrijske kraje v Bosni. Avstrija je tukaj začela kovati svojo bodočnost kmalu po okupaciji dežele, leta 1880.
Preden se pripelješ v Sarajevo, srečaš še Lašvo in Visoko, slednjo z lepo zidanim gimnazijskim poslopjem, v katerem poučujejo bosanski franjevci.
Bosanska prestolica je skromna lil ne sprejema popotnika s kričečimi presenečenji. Nekakšen mir, predajanje usodi leži nad Sarajevom. Vlak zapelje ležerno na postajo, potniki izstopajo polagoma. Nikomur se nc žuri posebno. Menda navdajalo vse isti občutki, da tu ni česa izgubiti. Na kolodvoru si lahko najmeš izvoščka, sedeš v cestno železnico, ali pa te odpelje v hotel avto, ki je ua razpolago pri vseh važnejših vlakih.
Preden dospeš v čaršijo, moraš v centrum mesta. V središče prišedši pa spoznaš, da imaš za seboj skora* vse, kar si pričakoval. Edino novost ti nudi čaršija. ki se v zadnjih letih bolj iir bolj krči. Dve, tri kratke ulice so šc, v katerih si nedaleč od begove džamije lahko ogleaaš značilnosti starodavnega Sarajeva pod turškim gospodstvom. Najzanimivejšo točko tvori tre, " katerega se
stekajo ulice, kjer so doma muslimanski obrtniki. Evropejec se tu počuti v čisto drugem milieju. Male trgovinice s preprogami, izdelki iz usnja, jestvinami in orijentskimi dragotinami in okraski so takorekoč brez sprednje stene. V tesnem prostoru čepi s prekrižanimi nogami usnjarski ali kotlarski obrtnik ali prodajalec. Poleg njega stoji na dveh, treh opekah nekoliko oglja v pepelu. Na tem ognjišču se neprestano kaha črna kava, katero uživa Mohamedov vernik z enakomerno naslado. Učencev imajo ti čaršij-ski obrtniki malo; v delavnicah jc videti ponajveč mojstre, katerim se nc mudi z delom ne tja ne sem.
Posebnosi sarajevske čaršije je pestrost barv, v katere jc odeta. Predmeti so razstavljeni v živi meni, tako da stoji kupec pred njimi kakor bred bujnim travnikom, na katerega je pričarala narava vso svojo umetnost. To je bazar živih luči, ki pritegnejo kupca samo s svojo sugestivno zunanjostjo. Prodajalci se tega zavedajo, -'ato ne čuješ nikjer kričanja. Vsaka kup-
ja se sklene tu natihoma, brez hrupa in juma.
Baje jc bila čaršija pred leti zanimivejša in po obsegu mnogo večja. Avstrija, ki je hotela pridobiti Bosance s tem, da je tolerirala njihovo tradicijo v vseh ozi-rih, je puščala čaršijo nedotaknjeno. Danes je drugače. Iz higijenskih in stano-vanskih ozirov se čaršija krči in v do-glednem času ne bo ostalo od ujetnic drugega kot par spominov na prošlost.
Pogled na Sarajevo je v splošnem zelo slikovit. Vsepovsad kipijo v zrak vitki beli minareti, pod njimi stoje džamije, na njihovih dvoriščih se zbirajo muslimani,
ki si pri studencu umivajo noge. V Alahov hram sme namreč vernik samo umit. Mohanjedanci so v tem oziru dosledni in zvesti ukazom svojega proroka.
Za n*>škimi muslimani prav nič ne zaostajajo njihove ženske. Lepe sarajevske bule niso prav nič deležne Kemalovih pre-uredb v Turčiji: na ulico zahajajo še vedno zakrite s kepreno sramežljivosti. Dru-1 gače pa se nosijo v obleki moderno, celo ! zelo elegantno. En sam sprehod po sarajevski promenadi ob Miljački te popolnoma potrdi v tem prepričanju.
Sarajevo je tipična zmes starega turškega mesta, katerega je hotela Avstrija modernizirati. S kakšnim uspehom, ti pove en sam površen pogled nanj. Sicer pa so znane avstrijske reformacijske metode med Bosanci: Dunaj je gledal na bosanske Srbe od zgoraj dol in kar jim je dal, jim ni poklonil iz ljubezni do njih, marveč zato, da oholo razkaže svoje lastno <rbogastvo», pred katerim je zaostala Bosna zevala nema. Tako jc Avstrija kultivirala Bosno, pripravljajoča neprestano teren za dobičkanosno bodoč- j nost uslužnosti željnega Dunaja.
Okolica Sarajeva je lepa in mikavna. Nad mestom se dviga planina Trebevič, kamor velja izlete ti peš ali na konju. Še lepši in komodnejši pa je izlet v kopališče Iiidže, romantično zatišje poleg Sarajeva. Tu se na poletje zbirajo bolniki, ki upajo v dobre uspehe zdravilne vode. Na žalost je Ilidžc vsled slabe reklame in še slabše uprave Jetos slabo obiskano in mora deliti žalostno usodo prazne tujske sezone z ostalimi našimi kopališči in leto-, višči na jugu.
Zi
„03>iSOVESj6"
is „2:nltfe" vssia beseda
1 Din
Letovišče
Oddam 3 Bobe b petimi posteljami. eventuelno 6 hrano boljši rodbini, na lepi razgledni točki pol ure od Dioda. Več pove B. Cerne, Gorje nad Bledom.	14051
Delavnica
! M takoj odda. — Pojasnila daje B o ft k a. j, Kolodvorska ul. St. £9. ,	H073
t-.-r.i_____ prinhčiilelo bb I- malt oglasi. ki	Soba
as odgovor t«r msnipulfceljska pristojbina (I Din).
nit.), se odda boljšemu gospodu o £5. Julijem. Nasu-v povo uprava „Jutra". 14058
( dl o to e >
Dva natakarja
donašalca za kavarne, so sprejmeta takoj v službo. — Jvasiov pove uprava ,,-j : ra ' 11003
Kuharica
priletna in pametna, katera
Pisarniška uradnica
' prvovrstna strojepiska, vajena vsega pisarniškega dela, I želi službe. Ponudbe na upr. j ..Jutra" pod značko „Pisar-' niska uradnica". 14011
Slike
i2deluje
za legitimacije
najhitreje fotograf
Hagon" H i b"š e r." Ljubljana Vavazorjev trg. Državni na
Ciua,	» a »	'	o* - ■ — — — - —
bi tudi znala vrtna dela stavljene! Imajo popust. 931
opravljati, se sprejme za ta- j kojšen nastop ali pa s 15. j julijem k majhni družini brez otroK. Plača po dogo- j ~ voru. — Naslov pove uprava -
..Jutra '.
11000
Trčan med
cvetlični, lz lastnega čebelnjaka, po 20 Din kg, proda velečebeiarstvo B l a ž e v a c, Plskorevcl, via Djakovo. Hrvatska.	13S36
Le «Posest»
Sobo
s prehrano, išče uradnica. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Prazna ali meblovana" 14062
Soba
z zajtrkom ali »udi s brano, so odda mirnemu gospodu. Naslov pove uprava „J utra ' 11071

6000 Din posojila
ISčem takoj. Točno odplačilo v osmih mesečnih obrokih. Ponudbo na upravo ..Jutra" ped šifro ,.Sigurno vračilo".
110C4
Trgovec
na deželi z dobro vpeljanim obratom, želi poročiti gospodično od 20—28 let staro. — Pogoj: čedna zunanjost, miren značaj, neomadeževana preteklost ter nekaj premoženja. Trgovsko naobražene Imajo prednost. — Resno ponudbe b sliko in naslovom je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Sporazum". Tajnost zajamčena.	13796
Klavir
..Boaendorfer", se prod«. — Cena po dogovoru. Ponudbe na: Michelangelo Zole, Brdo pri Kranju.	11013
Stare historične gosli
ln violln-čelo, se kup!.— Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Gob11".	1407S
Škrbinček!
Najdražje moje pridi kmalu! Neznosno dolgčas. V duhu vedno pri Tebi. Zdrava nisem. Prisrčno To poljublja samo Tvoja.	11058
tir
4 koncertne gosli
ene za damo 7/8, lz zbirke ljubitelja, za slepo ceno po 600, 900. 1200 in 1500 Din 11 dni naprodaj pri A. Pacher. Sv. Katarina. Tr-bovljo 2.	11052
Zastopstvo kožuhovine
za Jugoslavijo, odda svetovna firma. Pogoj zveze, poznavanje stroke, garancija. Ponudbe pod „Import t Ju-i goslavtji" na Aloma Compa-ny, Ljubljana.	14073
Soba
s separatnim vhodom, v Sp. Realitetna pisarna, d. z o. z., stgki, se odda. Istotam se LJubljana. Sv Petra cesta 24 spreJme več gospodov na brano. Naslov povo uprava
Trgovske pomočnike
dobro lzvežbane. sprejmem v stalno službovanje. Punudbe pod ..N. N." na upr. .Jutra .
138S0
Motorno kolo
sistem „Wanderer", 3 konj- r)cTjr0 ohrani, pohištvo sile, v popolnoma do- __________1 Naslov
brem stanju, proda in za Din S750. Nač Koza, Slov. Ja-vornik.	14017
Pridno deklico
t primerno šolsko naubrazbo sprejme proti plačilu Sever &■ Komp.. Ljubljana, VVolfova ulica 12.	14053
Natakarico satera zna tudi šivati, zanesljivo ln pošteno, sprejmem približno 20. t. m. — Plača po dogovoru. V gostilni je zaslužek dober. — Ponudbe na naslov: Olga S c li w e 1 g e r, gostilničurka, Rajhenburg.	14050
Znižane cene za otroške vozičke!
Novi modeli Poslužujte se izdelkov domače tovarne jtrošhili vozičkov in dvoko-
pocenl naprodaj. — Naslov pove uprava .Jutra". 14040
Mayer. Konv. Lexikon
dobro ohranjen, Be proda. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Leksikon". 14079
Po ugedni ceni
Vam nudi pri nakupu najugodnejšo
tn najraznovrstnejšo izbero vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih ln obrtnih biS. kmetBkih posestev, graščin, zag. mlinov, stavbnih parcel Ud.	1022-a lil
„Jutra".
Halo!
Tri veselo rože v zapuščenem kraju, (dve Slovenki In Hrvatica), žele v svrho zabavo dopisovati z Inteligentnimi goBpodi. — Dopise pod Planlnka. Murka, Flora" na 14065 upravo ..Jutra".	14060
Ugodna prilika!
V manjšem Industrijskem ln zelo razvijajočem Be mestu na Dolenjskem se radi prešernu-	. „ -a-------------tttve proda čisto nova eno-
TitlBlJNA" F. B. L., se rad! pomanjkanja prosto- nadstropna hiša, ki je zelo LJubljana. Karlov=ka . esta 4. ra proda amerikanska pisal- prikladna za trgovino s po-
Iščem stanovanje I
2—3 aU več sob za 15. Julij. Dam lahko do 35.000 Din posojila. Naslov pove uprava ,,Jutra".	14013
l-junijaua. l\ailU»Sfta ' "IU I.	m pi uua imcuoauano h
Istotam te dobijo po znižani	na miza ln omara -a akte,
ceni nova dvokoleEa. maii	večjo množino stolov, ku-
pomožni motorčki, šivalni	hlnjske kredence tn točuI
stroji ln pneumatika Spre-	voziček na i kolesa. Naslov
jemajo se v popolno popravo	pove uprava „Jutra". 14092
za emajliranje z ognjem in----_------
ponikianje dvokolesa. otroški vozički, šivalni in razni	Hlsna oprava
ijedelsklmi pridelki in peka-rijo, z vstopom takoj, po zelo ugodni ceni 80.000 Din. — Naslov pod ..Napredek" pri upravi ,.Jutra".	14004
Vajenec
za krojaško obrt. so sprejme prtporo(.a ..Ljubljanska — najraje brez hrane in Bta- —	....
novanja. Simon Kiimanek, Ljubljana, Selenburgova ul. čt. 6.	14075
ki vozički, sivami m razm	riemict upiava.	Pozor, amerikanci!
drugi stroj! - Prodajajo se	po3teije, omare, mize. divan. Prodam mlin na 5 tečajev ln
tudi na obroke. — Ceniki	karn|ser svetilke, kuhinjska žago samico z lastno vudno
franko.	10-o	oprava. lesena stena z_vrati	močjo. Naslov pove uprava
VVertheim blagajne
______ __________ . ko-
mercljalna družba". Ljubljana, Blelwelaova cesta št. 18.
10G0
in predali, se proda. Poizve Gradišču št. 7/1, levo.
14084
„Jutra".
14037
Več svilenih oblek
Žaga
Menjam stanovanje
v Celju, obstoječe lz 3 sob. kuhinje, shrambe, kopalne Bobe. balkona ln prltiklin. z enakim, oztr. z 2 sobama ln kuhinjo v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov pove uprava „Jutra".	11019
5000 Din nagrade
dam za stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz 2—3 »ob s kuhinjo. Ponudbe pod šifro ,,Majhna družina" na podružnico ..Jutra" v Mariboru 110 iG
Opremljeno sobo
v Bredinl mesta ali v bližini Krekovega trga, najraje
Avto
Pričakujem nestrpno obljubljenega sporočila. — Prosim odgovor.	11056
j Mlad Intel gospod
želi dvoboja z umetniškimi karticami. One gospodične, katere se čutijo, da bodo zmagovalke v tem dvoboju, naj so oglasijo pod značko ..Dvoboj" na upravo .Jutra'.
14057
Specialne poletne cene!
Razstezni naslonjač „MoJ ideal" s firnežem prevlečen, s pednožnikom, s pristnim platnom montiran (poštna pošiljka omogočena). — Vrtne niohilije, zaklopni stoli in mize za verande, restavracijske prostore, kavarne, dvorane itd.
Tovarna stolov in lesnih izdelkov
J. Stadler, Ljubljana, Sodna nI. U
Zahtevajte ponudbe!	4471a
——f,—	mcau.c^a u^a, uujiujv
s polnojarmenlkom v večjem popolnoma separlrenlm vho
mestu Slovenije, se proda
Brivskega učenca
»prejme takoj Fran Surbek, brivec. Sv. Lenart. Prednost tmajo tisti, ki so se že učili.
140G1
Ia. Trapistovski sir
z dnevno dobavo nudi Bor. Sbil, Kočevje.	11002
Postelja iz medenine pOTOr!
• —— — * —.....—	--------mjcslu olu.tulj.,	i"--— •
novih, elegantnih, se po zelo Dopisi se naj pošiljajo pod
____u___., _	XI.----.. lin, ti,trn'
ugodnih cenah proda. Naslov pove uprava „Jutra". 14093
se proda na Gosposvetskl št 8/II. Ogleda se lahko od 10. do pol 17. ure. 13777
Učenec
Cn^tenih staršev, ob lastni oskrbi, se sprejme v manu-fakturno trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod ..Pridnrst
100" na upravo ..jutra^.^ jrpovska špec. oprema
______malo rabljena — se ugodno
proda. Vprašanja pod šifro
Pozor!
ln zraven spadajoča nočna pia5Ujem po visokih cenah omarica še dobro ohranjena, star0 obleke, čevlje, pohištvo
so nrnilr, na flnsnnsvetski C. i.j	r-v^ ir.icriioi Toflnctiiln *
Itd. — Dopisnica zadostuje; pridem tudi na dor-i. Dran:č Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.	14007
Vpokojen
ali reduciran orožnik, ki bi bil sposoben nastopiti mesto oskrbnika na posestvu pri Ljubljani, se sprejme. Pogoji : oženjen, brez otrjk. a j.cua bi morala voditi kuhinjo za posle. Oskrba v hiši. Tonudbe z zahtevo plače na : M. Dolnlčar, restav rater sia glavnem kolodvoru v Ljubljani.	. 1108S
„1000"
na upravo ..Jutra' 14001
šifro ..Zaga" na upr. .Jutra'.
13820
dom. Išče ugleden mlad soliden gospod. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Takoj 12".	14072
Iščem stanovanje
2—3 Bob s pritikllnaml za takej, event. na periferiji mesta. — Plačam 4000 kron mesečno. Ponudbe pod šifro ..Mirna stranka 4000" na upravo „Jutra".	14031
Odličen tehn. uradnik
27 let star, srmotno dobro situiran. lepega nastopa in zunanjosti, želi v Bvrho že-nltve znanja s simpatično gospodično. — Resen namen anonce kakor tudi stroga tajnost dopisov, ki naj bodo nnanonimni in vposlanl pod značko ..Glasba" na upravo j ..Jutra", se zajamčijo s častjo. Pisma se na zahtevo vrnejo, Bicer uničijo. 13870
Priporočamo knjigo:
Sto]5no2!č D., farasfai bitka.
Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din SI-— ter sc naroča pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Pristni češki sukanec
Ianen, tvrdke Lancer, štev. 40. 80, 100 ln 110, Be pod tvornlškimi cenami prodata v prodajalni Osrednje čipkarsko zadrugo Pod Trančo št. 1.	14038
jSff^KT
plačuje najbolje M. Geršik & Kom".
Sprejmejo se takoj:
(Iva natakarja-donašalca. dvo spretni natakarici-donašalkl, vsi proti dobri plači. Nadalje i ■ sprejme vajenec za gostilni ';arsko obrt. Osebno pre.l-Btavlti se je	dan od
—13. ure r-stavra«"
i VVanderer motor .. ... „ .
I	,	„ „„„„. Ljubljana, Kongresni trg 10
v dobrem stanju, se poceni proda. Naslov pove uprava
Hiša
enonadstropna v Bredinl mesta. z lepim sadnim vrtom, solnčoa lega, se proda. — Lepo stanovanje takoj, ozlr. Jeseni na razpolago. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Hiša 3". Posredovale! Izključeni.	12821
Lepo, majhno domačijo
obBtoječo Iz hiše, kozolca, vinograda, njive ln sadovnjaka, se takoj proda. -Pojasnila daje Janko Svajgar. Bučka pri Krškem. 14063
Euodruž;is'ra hiša
enonadstr. b 6 sobami, prostorno kuhinjo, predsobo, vodovodom, kletjo, pralnico, elektr. razsvetljavo in lepim
r°30: ,Bem.Pnra0dupr.	«• •«• v najem Cenjene po-
pod šifro ..Kupčija". 14080	^utra'<?.°",llM
Dobro idočo trgovino
. mešanim blagom Iščem na deželi, event. tudi z gostilno, najraje v liubljanski okolici, za takoj ali b 1. avgustom. Cenjene ponudbe na urravo ..Jutra" pod ..Podjeten".
14021
Dobro idoča gostiina
■HBHBBBnC
Kdor rad čita lepe povesti, naj naroČi priljubljene
romane „JUTRA"
Do seda] so izšli sledeči:	<
FEREAL CUENDAS:
Veliki žnkvizitor
Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 30.—, po pošti Din 2.— več.
HARRY SfiEFF:
Hči papeža	__
..Jutra".
1-1047
Opekarna
c , i i-.----...« 1 * obratu stoječa, z zalogo Suhe gobe, brm.ievo olje J.ganega ,n surovega Irate-i
Za zdravnike!
Preda se po izredno ugodni
ceni komp!. (38 lepo ohra-
-10.—ure r- <;tu7ra<-Tji t^111 KUUJP;-
>a Klavnem kolodvoru v Ljub- njenih, trdo vezanih knjig)
jjj	-• • — — — nnnitr1nr<Qrli.4a %r 7 1 o m ■ C l> T)
in fižol kupuje po najvišjih cenah ter prosi za po-vzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sire. Kranj.	1117
110S
^ižče jo) Kot učenka
S?l! vstopiti v trgovino z me-fanim blagom lllttnn deklica z osemrazredno ljudsko fcoio. Naslov : Franc Cukiutl Trbovlje I, Rudniški koesum 11039
Natakarica 15če mesta takoj. Ponudba tja jpravo ..Jutra" pod šifro „15. juli".	14077
Absolventinja trg. šole
Išče primernega mesta. — Naslov nove uprava ,,Jutra'
enciklopedija v Zlerossen Allgem. u. spezlelle Therapie (II. izd.). Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro ..Ziemssen".	14055
Lipov cvet
letošnji, pravilno sušen, kupuje M. Geršak. LJubljana, Kongresni trg 10. 13610
jala. s 5 orali zemlje, primerna za obrtniške ali sPodarsko svrhe. se takoj proda pod upjd"'-*)! plačilnimi pogoji. — Naslov prve uprava ..Jutra" v Maflboru.
11015
Pisarniški prostori
2 sobi ln Bbramba v pritličju, se oddajo. Naslov pove uprava „ J utra".	13866
Pohištvo	Parna lokomoblla
Belo spalnico in kuhinjo, se 50—100 k. s., zajamčeno po-proda. Naslov pove uprava rabna, se kupi. Dobava do - -..Jutra" v Mariboru. 12S7S 1. septembra t. 1. Ponudue poo na-naslov: Vinko Heinrihar, Ljubljana, Dalmatinova ul. št. 7.	14063
Lokal , |
z dvoma Izložbama ln dvema vratama z vbo opravo, dolžine 13'5 m ln 4'5 m širine, kakor tudi stanovanje obstoječe lz dveh sob In kuhinje. na prometnem mestu v Metliki, se odda takoj v Onremlleno. čisto sobo naJem. V lstl hiši se nahaja _	tudi pekarlja. mesarija ln
1S č e gospod za 1 mesec. - p0stlIna. _ pojasnila daja Ponudbe na upravo ..Jutra
..Starejši".
13971
Alojzij Franc, Metlika
6—8 lepih oleandrov
ter veliko palmo draceno. se takoj proda v Trnovski ulici štev. 7, pritličje, levo, 14069
Slovenski prevodi
Kari Majevib povesti,
Dve opremi :eni sobi
(skupni) z vso opravo, olek-trlčno razsverjivo in poseb nim vhodom, bo oddasta ta koj al! s 15. julijem dvema
13780
Pohištvo
Hrastove spalne sobe b psino 7000 Din. — Barvane Bobe 3000 Din. — Posamezne oma-
Karl Majevin povesu, sv	- —.—---- -	.».oioavorsKa
kupijo. Ponudbe na upravo sospodoma ali gospodičnama.______
.Jutra" pod „Karl Mey". Naslov pove uprava ..Jutra^ i
Večji lokal
na prometnem kraju v Kolodvorski ulici. Be takoj odda. — Več pove D. Rovšak. Kolodvorska ulica 34. 14048
Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost iu nenravno življenje papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja
in hčerke Lukrecije Borgijc. Broširano Din 30.—, vezano Din 36, po pošli. Din
CLAUDEE PARRERE: GuSarjl Zg^iSi^n
iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletja. Cena Din 20.—, po. pošti Din 1.50 več. -f
FR HELLER:
Blagajna velikega vojvode
' Roman. Cena Din 15.—, po pošti Din 1.50 več. FR. HELLER:	_
Prigode gospoda Collina
14082
13962
j 2 veliki sobi za pisarno
i v sredini mesta (na Marl-Meblovano snaž. sobo jlnem trgu) z elektr. raz-
3000 Din. — Posamezne oma-	Rabljene Stebre	" ~"t'\: „"""tr-ovM - švetljavo
re 550 Din, - Postelje 275 m železno ograje.za InmJaU	%od oddasta..
Žaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10.—, po pošti Din 1.50 več.
Knjige se naročajo pri upravuištvu «JUTRA» .v^Ljub^jagl, Prešernova ulica 54.
in telefonom.
i« ijuu um. — rosteuo -w ■•■ --------------.... *■"/"»■--, _ .	T7rn,; pod oddasta. Ponudbe pod šifro
Din - nudi na obroke ml- hiev. kupim. - Ponudbb pod Cenj^^ponudb.. so rrm" PO?	,jutra',
zarstvo ZupajijSId Franc, | ..Kcojski hlev 100" n^ upr. (»Mlrja na uprav« „wra^ j „ici«oa ua v	1106s
14071 1 Gliaco it. 20 Vič, 1-1067 i ..Jutra ",
«
mmmm
OUTROV st. 161
Dober dan! Ali že veste najnovejše! Tvrdka
(Fournierpresse) iz strojne tovarne Kulmbach, s skupno stiskovno površino od 2200/1100 mm in 450 m vzdigalne višine, s tridelno stiskalno ploščo, dno tridelno, za izvleči, kompletno vključno lesene stiskalne plošče. — Ponudbe se naprošajo na Splošno stavbeno družbo Maribor, Aleksandrova cesta 12. 3452/a
Vse vrste reklamnih napisov
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno kakor do sedaj tvrdka	1114/»
PRISTOU & BRICELJ
Aleksandrova c. 1 LJUBLJANI Selenbnrgova nI. 6
strokovno izučena špecija lista za črkoslikaretvo v vseh
panogah te stroke. Špeeijaliteta: steklene napisne firme, slikanje državnih, uradnih in drugih grbov po predpisih. — Izvršitev od najenostavnejšega do najprecizncjšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno,
da nam bo mogoče ista točno dobaviti. Telefon 908.	Ustanovljeno 1903.
) nasl. je ravnokar do- g bila novo poši- | Ijatev potreb- p ščin za dame I in gospode po | izredni) nizkih % cenah, i o.,.vi 'j
ponudite z navedbo cene 3448/a
3415a
Stavbno in pohištveno mizarstvo, r Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Stroji za obdelovanje lesa istotam vedno . na razpolago za 25 Din od ure.
34611
Išče se
orodni ključavničar
prvovrstna moč, za izdelovanje vijakov. V poštev pride le oni, ki ima večletno prakso in je v tej stroki že samostojno delal. Ponudbe na
Splošno stavbeno družbo, Mapibor — Tesno.
Načelstvo posojilnice v Litiji javlja tužno vest, da jc njen vciezaslužni taj= nik, gospod
TStGrO^CI!	TRGOVCI!
Zelito si ohraniti stalno svoje odjemalce, držite v svoji trgovini le najbolje blago, zato prodajajte simo in izključno le Cetlna testenine , katere so priznpno najboljše.
^S-./.«--av je največja in najmoderneje urejena tovarna testenin v Omišu, Dalmacija.
proizvaja najboljše in radi tega najcenejšo testenine.
tekmuje z najboljšimi domačimi in inozemskim proizvodi.
si jc osvojila brez vsake reklame vsa glavna tržišča v tuzemstvu. if^sr.4- "tu izdelke pozna ves trgovski svet od Maribora do Bitolja in od Subotice do Cetinja. Zatorej naj ne manjka v nobeni boljši trgovini Cetlna testenin.
Glavno zastopstvo za Slovenijo:	1070/a
Patsrn03t & Rcmic, Ljubljana, Slomškova ulica 11.
višji revidenr juž. žel. v p., časten občan, posestnik itd.
po dolgi bolezni mirno v gospodu zas spal.
Pogreb se vrši v četrtek, dne 10. ju* lija ob 4. uri popoldne.
Litija, dne 7. julija 1924.
Jermena za cepe
gože, biče (gaižle), jermena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa-ga), šrnis, čevljarsko prejo, čopiče za belenjo in pleskanje ter razne krtače kupite najceneje
v veletrgovini
OSVALD DOBEIC
LJUBLJANA Sv. Jakoba trg št. 9.
1097 1
NAČELSTVO
Potrti od globoke žalosti naznanjamo v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod
~ Razglas
ofertne licitacije
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je naš ljubljeni soprog
in oče, gospod
o o
Angleške In francoske tcilete najfinejša Ijvršitcv
Na podlagi odloka Generalne Direkcije Carin Clr. 31.550/1924 od 30. junija 1924. sc razpisuje natečaj za generalno reparatnro osebnega avtomobila,
ki se nahaja in je na ogled v garaži tvrdke „Balkan" v Ljubljani.
Oferte v zaprtih kuvertah z navedbo cene in delov, ki se bodo popravili, oziroma nadomestili z novimi, je dostaviti Glavni ljubljanski carinarnici naj dalje do 17. (sedemnajstega) julija 1.1.
Iz kancelarije Glavne ljubljanske carinarnice I. reda Broj 10.330/1924.
danes po dolgotrajni in mučni bolezni ob '/« 'J- ul'i zvečer izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega se vrši iz hiše žalosti, Dunajska cesta štev. 10, v četrtek dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne.
Blagopokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 8. julija 1024.
Sophie Biirger
soproga.
Walter Biirger Sophie Biirger
poBtajeuačelnik v pok., tajnik Okrajne posojilnioe v Litiji in posestnik
dno 8. julija 1924 ob G. uri popoldne v starosti 77 let za večno zapustil.
Pogreb nepozabnega, pokojnika bo v četrtek dne 10. julija ob 4. uri popoldne na pokopališče v Litiji.
Posebna obvestila se ne bodo izdajala.	3462/a
V Litiji, dno 9. julija 1924.
Slari.fa Jenko, rojena Vrtačnik. soproga. — Olga, poročena Vrabič, iSJilloa Jenko, Darka Jenko, hčere. — Dr. Mile Jenko, Franci Jenko, sinova.
Ljubljana
Jfon grelni irg 4