InseratI bh sprejemajo in veljA tristopna vrsta : 8 kr., Če se tiska ikrat, i*> o 1 - u u o ii " ii n ii n n n Pri večkratnem tiskanji se eeua primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma bu ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in eksj edicija ua Starem trgu L. št. 16. Polili Ui lisi zii slofisii urni Po poŠti prejeman velja : Za celo leto , . 10 gl. — kr za pol leta . . 6 „ 60 „ za četrt leta . . -J „ ,10 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. zu pol leta . , 4 „ 20 „ ■ta četrt leta 2 ,, 10 ,, V Ljubljaui na dom pošiljim veljA 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Lingovih ulicah štev. 7. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu soboto. Občna volilna pravica. Dva poslanca sta ome.ila v državnem zboru občne volilne pravice, ter jo terjala za avstrijske narode, namreč Nemec Schonerer in Slovenec Vošnjak. Pri tem pa nista osamljena , ampak davno že zahteva ravno to vsa množica delavcev. Na Francoskem in na Nemškem, v Belgiji itd. imajo občno volilno pravico, to je, vsak odraščen, samostojen in pošten mož ima pravico voliti. Pri nas imamo v državnem zboru ]>a le bolj premožne stanove zastopane. Velikoposestuikom je odmerjenih toliko sedežev, da se jim skoraj že za kandidate trda godi ; meščani so tudi še dosti na dobrem ; kmetje so že močno prikrajšani; revni ljudje pa celo nič zastopnikov nemajo. Nastane tedaj prvo vprašanje: ali je tak volilen red primeren? Brez dolzega premisleka bomo odgovorili, da ne. Pravi se sicer, da revni ljudje nič davkov ne plačujejo, in tedaj tudi voliti ne smejo. Pa ta trditev ni resuična. Pobira se eolnina ou kave, od svečave , od tvariu, ki služijo za obleko in hrano; iu ker tudi reveži te reči potrebujejo in kupujejo, tedaj tudi oni davek plačujejo. Krčmarji in mesarji, vsi različui rokodelci plačujejo pri dobninske in prihodninske davke, iu kolikor se vsled tega blago podraži, toliko brt men nosijo vsi državljani brez razločka, ker vsi potrebujejo hrane in obleke. Tudi reveži kade tobak, vsak revež potrebuje soli; tobak in sol pasta državna monopola in za to dražja, nego bi sicer bila, tedaj tudi tu reveži davke plačujejo. Tedaj je jasno, da vsi brez razločka davke plačujemo; toraj bi morali tudi vsi voliluo pravico imeti. Drugo vprašanje pa je: ali je to dobro in koristno, da so v zbornicah zastopani samo premožni stanovi? Tudi to vprašanje moramo zanikati. Prvi nedostatek je ta, da bogatiu dostikrat nima srca za reveža, tedaj se tudi pri snovanju novih postav ozira ua to, da so njemu ugodne, za reveža pa mu ni nič mar. Tako vidimo, da se pri nas oderuška postava še vedno ni vredila na korist ljudstvu, ampak vedno je še oderuhom dovoljeno, jemati obresti, kolikor hočejo. Povišale so se plače uradnikom in častnikom, kmetije pa čedalje večih bremen že uei morejo več prenašati. Druga neugodnost pa je velika neodvisnost teh poslancev, ker jih vladajoča stranka suče, kakor jih hoče, in ker sami čutijo, da niso pravi zastopniki ljudstva, se tedaj tudi krepko ustavljati ne morejo. Sedanji volilni red je tudi neugoden za katoličane. Mi vidimo, da ima v Belgiji in na Bavarskem katol. strauka večino v parlamentih. Komu se ima zato zahvaliti? Obširneji voliln pravici. Kajti velika večina ljudstva je še veri vdana , bogatini pa so liberalci, ker jim to bolje ugaja, z liberalnimi načeli je lože služiti svojim željam, prijetneje živeti in uživati svoje denarje. Itevež ue more razkošno živeti, ker nema s čim , zato ga tudi liberalizem ne mika. Liberalizim reveža zvezanega bogatinu v roke daje, zato je liberalni princip sovražnik siromaškega ljudstva. Liberalne večine po naših zbor.h pa so le s tem mogoče, da se revežem volilna pravica krati. Sedanji volilni red je nadalje neugoden za delavce, ker oni s svojim delom vendar državo vzdržujejo, oni nosijo državna bremena v miru in vojski, in vendar nimajo zastopni kov v državnem zboru. Ne kratite delavcem volilne pravice, in zgubilo bo delavsko vprašanje mnogo svoje ojstrosti. Sedanji volilni red pa je tudi nepristojen za Slovane. Ko bi dobili občno volilno pravico, ne bilo bi potem več mogoče, v čisto slovanskih krajih zmagati z vladnimi ali nemčur-skimi kandidati. Slovani bodo dobili potem tisto število poslancev, ki jim gre, iu vse se bo na bolje obrnilo. Pa tudi tiste omahljivosti ne bo več v državnem zboru. Znano je, kaki kimovci so tam poslanci velikih posestnikov, da v vseh rečeh z liberalno večino glasujejo, naj bo že za ljudstvo dobro ali ne. Kaj se bo tudi grsjščak — izvzemši nekaj grajščak o v poštenjakov — brigal za ljudstvo; da se le njemu dobro godi, da njega postava varuje, da zamore brez skrbi uživati svoje bogastvo, drugo naj bo, kakor hoče. Sicer pa ti ljudje ljudskih potreb tudi dosti ne poznajo, oni malo študirajo, malo gledajo v prihodnost, malo na desno in levo; kako hočejo taki narodne koristi zastopati? Avstrijsko zastopništvo je zato pri Nemcih kakor pri Slovanih že skoraj ob vse zaupanje prišlo. Že prosti kmet to vč in godrnja, čemu vse te volitve, saj je vendar le zrairom slabše. Prišlo bo skoraj tako daleč, da tudi slovenskim poslancem ne bodo nič več zaupali, ker mislijo, da tudi ti uič ne store za kmeta. Če se ohrani sedanji volilni red, potem bo za slovenske poslance skoraj bolje, ostati doma, da bodo mogli kmetom reči: „nas ne poslušajo, zato raje tje ue gremo". Dokler bodo veliki posestniki v zbornicah odločevali večino, tako dolgo za ljudstvo ne bo bolje. Iu vendar tu že ne gre več samo za narodnostno politiko, ampak tu gre za vsakdanji kruh miljonov ljudi. Naš kmet se bliža hitrim korakom popolnemu propadu. Če že skoraj ne bo koristnih in krepkih Krščanska dobrotljivost. (Dalje.) In potem je pravica sama za-se tudi slepa in veljaven je izrek „summum jus summa in-juria" — največe pravo je dostikrat največa krivica —; tu mora pristopiti krščanska ljubezen. V ti vzajemnosti krščanske pravice iu ljubezni, v soglasnem delovanji teh glavnih čednosti krščanske urauie, v tem je zapopadena vgodua rešitev socijaluega vprašanja. A prestopimo k posamneuiu! Kako razodeva Fe krščanska ljubezen v obziiu telesnih potreb človeštva? Kako najpopred splošno, pri vsem krščanskem ljudstvu ; potem posebej, kako v posebnih re-dovih? Podlaga vseh socijalno-demokratičnih teorij je vkupnost premoženja; nikdo naj bi ne imel lastnega premoženja, ampak vse naj bo vsem kastno. A kdo ne bi spoznal, da so te in enake ideje le himerične, le zmišljarije, utopije, ki v djaustvu se ne dajo izvrševati brez najhuje zlobnosti proti v.si pravici ? Tudi krščanstvo pozna vkupnost premoženja , a vse drugačno, primerno pravu posamnega in družbe, primerno božji volji, človeški prostosti in zraven bra tovski ljubezni. Tu ue mislimo one vkupnosti, ki je vladala za časov apostoljskih; ona b la je sicer primerna malemu številu kristjanov tedanjih časov, a v obče bila bi postala tudi ona nemogoča. Ideja pa, ki je bila v ti vkupnosti, ona je večna, veljavna za vse čase. Bratovska ljubezen je pripravila nekaj prvih kristjanov k temu, da so se odrekli svojemu imetju ali vsaj delu svojega imetja in ga položili k nogam aposteljnov, da bi bilo za uboge in za cerkvene potrebnosti. A zapovedano ni bilo; premoženje bilo ije tudi tedaj sveto, nedotakljivo ; pravo lastnije bilo je vedno veljavno. Zato moramo besede dejanja apostolskega: „Nihče med njimi ni imenoval kaj svojo lastnino, ampak vse bilo jim je skupno", razumeti tako, da je bil duh bratinske ljubezni tako močan, da je vzročil pri nekterih popolno odrekanje vsemu lastnemu premoženju, da so drugi sicer ostali pri svojem posestvu , da pa so se vedli tako, kakor bi ne bilo njihovo in da se je vstanovila skupna zaloga, v ktero je dajal vsak po svoji moči in iz ktere je prejemal vsak po svoji potrebi. Po duhu toraj nikdar ui imel lastnine, nihče ni bil, ki bi bil odrekel pomoč potrebnemu sobratu. V tem pomenu znana je vkupnost premoženja tudi pri poznejih cerkvenih pisateljih. Tedaj, da še enkrat ponovimo: skupnost premoženja v tesnem pomenu je nemogoča v vsaki večji družbi, dokler človek ostane človek; zato je skupnost v apostoljskih dneh le mimogredoča, posamuo zgodovinska prikazen ; večno resuična ostane pa misel: kar damo potrebnemu bratu, damo Kristusu; kar njemu odrečemo, odrečemo Kristusu ;vsi smo pa le oskrbniki svojega premoženja, lastnik je Bog; o oskrbovanji morali bomo natančen odgovor dajati večnemu sodniku; tako se po teh pravilih poravna neenakost v premoženji med ljudmi in to je ona vzorna skupnost premoženja, ktero uči krščanstvo. Le človeštvo odpadlo od krščanskih vzorov, je krivo, da je postalo socijalno vprašanje tako strašno in žugajoče; povrnitev k krščan-jstvu bila bi edino mogoča vgodna rešitev. I Kako se krščanska ljubezen lepo kaže pripomočkov, bode pri splošnem obožanju tudi država sama prišla v nevarnost. Naš državni voz je tako zavožen, da je treba energičnih činov, da ga zopet iz brezdna poteguemo. S samimi govori, naj so še tako lepi iu resnični, se ne bo nič doseglo. Če že federalizma ni moč doseči, potem se nam zdi občna volilna pravica edino zdravilo za naše bolne razmere. Mir ali vojska? Čeravno ne moremo prav v vojsko verovati, se je vendar nasprotje med Anglijo in Rusijo tako poostrilo, da je težko uvideti, kako bi se dalo še mirnim potom poravnati. Derby, minister zunanjih zadev, je odstopil, ker je bila reserva k orožju poklicana. Derby ni bil nikoli za vojsko vnet, če je tedaj zdaj odstopil, smemo misliti, da Augleška res vojsko namerava. Drugi hočejo zopet vedeti, da je angleški poslanik v Petrogradu, lord Loftus, dobil odpust, tako da bi bila diplomatična zveza že pretrgana, če se to še ui zgodilo, zna se zgoditi v kratkem. V Londonu sicer vedo, da vojska z Rusijo ni igrača, pa kakor neumua živina sama v ogeuj sili, da se pokonča, tako rije Disraeli in z njim angleški aristokrati v vojsko z Rusijo. Rusija se je v mirovnih pogojih ozirala na Anglijo in Avstrijo, nobena angleška korist ni v nevarnosti, ne Egipt, ne sueški prekop, ne Carigrad, ne Dardanele ; kaj hoče tedaj Angleška? Sami pametni Angleži, kakor Glad-stone, sprevidijo, da se Anglija nema čez kaj pritoževati. Angleška vlada pa išče zmirom novih vzrokov, da rusko-turškemu miru veljavnost odreče. Ker v mirovnih pogojih nič ni razžalji-vega ali škodljivega za Anglijo in Disraeli ni vedel druzega, je pa zahteval, da se mora ves mir kongresu v odobrenje predložiti, da bi narodi v Evropi iu še bolj oni v Aziji videli, da ima Anglija nekako vrhovno oblast nad Rusijo, ki brez angleškega dovoljenja še miru sklepati ne sme. Rusija je pa na to odgovorila, da odobruje sicer razgovor o rečeh, ki zadevajo celo Evropo, nikakor pa ue razgovora o vojni odškodnini, katera zadeva edino le Turčijo iu Rusijo. Jasno je, da ima Rusija prav, in da se ona ne more tako ponižati, da bi priznavala Evropo, ali prav za prav Anglijo za svojo varhinjo ali za jeroba, ker s tem bi se sama izbrisala iz vrste velesil. Angležem pa gre le za vpliv in veljavo, katero so v nevarnosti zgubiti pri azijatskih narodih. Vedeti je namreč treba, da se Angleška v Aziji ni obnašala kot krščanska oblast, amjiak kot mohamedanska država, da bi ne imela kakih sitnosti z mohamedanci. Ko se je tedaj pričel boj proti polumesecu , so ti mohamedanski narodi pričakovali, da bode Angleška Turkom hitela na pomoč, in ker tega ni storila, zgubila je vso veljavo pri svojih mohamedauskih podložnikih, ki iz tega sklepajo , da oua ui bila zmožna pomagati Turčiji, ali da si tega ui upala, da se je Rusije bala. Ali ni poniževalno in sramotno za krščansko vlado, da si mora turško šeino pred obraz dati, če hoče kaj veljati ? V Evropi je Viktorija krščanska kraljica britanska, v Aziji pa je mohamedanska cesarica Indije. Kriva pa je temu sebičnost in lakomnost angleška , ki je svojo vero zatajila, samo da je ohranila go-spodstvo v Indiji! To gospodstvo tedaj nema nobene moralne (nravnostne) podlage, in prav nobene škode ne bo, če sc razdrobi in se ta-mošnji narodi osvobode. Angležem je za vzvišene namene in za razširjevanje krščanske omike v Aziji tako malo mar, da imajo v Londouu celo fabriko za indiške bogove, ki jih pošiljajo poganskim Indom, mohamedancem pa pravijo, da so prvi pokrovitelji mohamedanske vere. S tem, da se ponižujejo na stopinjo divjih narodov. ter laskajo njihovim vrskim nazorroui, s tem so pa zgubili vso civilizatorno moč in spodkopali moralno opiavičenost svoje vlade, ki jo bodo prej ali pozueje zgubili, ne da bi človeški rod in občni najiredek pri tem kako škodo trpel. Če tedaj vojsko začnejo, in če pri tem morebiti Indijo zgube, jih živa duša prav nič milo-vala ne bo. Da si Angleži ravno sedaj mnogo prizadevajo Avstrijo pridobiti na svojo stran, to se ume samo po sebi. Ravno zato je bil pa Igna-tijev prišel ua Dunaj, da bi Avstrijo od Anglije odluščil. Če beremo oficijozne liste, kakor , Fremdenblatt" in „Presse", ne najdemo v njih nič posebne prijaznosti do Rusije : „Frem-denblatt" se veseli Rumunskega upora proti Rusiji, ter meni, naj bi Avstrija jiodpirala Ru- v vstanovitvi vsakoršnih naprav za trpeče človeštvo, najsijajneje uči zgodovina. Cerkev je koj v začetku sprejela uboge v svoje posebno varstvo : saj so dijakoni bili nalašč v ta namen izvoljeni. Zato imenoval je sv. Lovrenc uboge cerkveni zaklad. Ko se je množilo cerkveno premoženje, se je po navadi razdeljevalo v štiri dele in eden teh delov je bil ubogih; sploh bilo je cerkveno premoženje kar naravnost premoženje ubogih in zato vporabili so ga naj-sveteji papeži in škofje za vesoljne potrebe, za zmanjšanje nadlog in nesreč, za odkupovanje vjetih, kupovanje živeža v draginji itd. Vsaj je znano od sv. Gregorija Velicega, da je med reveži enkrat kosil pri njegovi mizi Gospod sam, drugokrat angelj varh. Da so v tem obziru največ storili duhovni in samostani, je znano; a nikakor niso zaostajali neduhovni, posebno vladarji; vsaj to priča vsak list zgodovine. In kako število bolonišnič in u ubožnic in druzih enakih naprav! Seveda v časih preganjanja ni bilo moč mnogo storiti v tem obziru. Ko pa je cerkev slavno zmagala nad po ganstvom, ko je dosegla občno pripozianje, munijo proti Rusom in z njo v nekako zvezo stopila. ,,Presse" pa meni, naj se vzhodno vprašanje ne reši v ruskem smislu, ampak naj se odloži za boljše čase. Tedaj nečejo po-razumka z Rusijo- Bojimo se tedaj, da si bo Avstrija zopet izbrala najslabejšo politiko ter z Rusijo sicer ne pričela vojske, pa se z njo tudi ne sprijaznila , ampak vso reč pustila v mlakuži (versumpfen, kakor je neki znan državnik rekel.) Nekteri mislijo, naj Avstrija čaka, da se vojska z Rusijo in Anglijo prične, in če bodo Angleži zmagovali, potem naj tudi Avstrija ua noge stopi. Pa to bi bila taka nevarna politika, kakor leta 1870. Tudi tedaj je hotela Avstrija Francozom pomagati, če bi bili zmagovali. S tako politiko pa ni nič pridobljenega. Če Angleži zmagajo, jim avstrijske pomoči ne bode treba, če pa Rusi zmagajo, maščevali se bodo ob svojem času nad Avstrijo zaradi slabega namena. Bolje bi tedaj bilo, da Avstrija vzame, kar jej Rusija ponuja, ter se trdno iu pošteno Rusije oklene , potem ima na njej vedno močno zaslombo, in ni se jej treba bati ne Italije, ne Nemčije. Pa v Avstriji je bilo polovičarstvo že od nekedaj priljubljeno, zato se bojimo, da tudi sedaj ne bodo hoteli biti ne mrzli in ne gorki, da si pa ravno zarad tega tudi nobenega zvestega zaveznika pridobili ne bodo. politično veljavo, podporo pri knezih , nastalo je neizrečeno mnogo vsakoršnih dobrotnih naprav za siromake: Xenodochia za ptujce, No-socomia za bolnike, Ptochotrophia za reveže, Orphanotrophia za sirote, Brephotrophia za najdence, Gerontocomia za onemogle in starčke Kolikor imen, toliko jasnih dokazov za cvet krščanske dobrotljivosti. Na Jutrovem posebne zasluge so si pridobili vzlasti sv. Janez Kri-zostom, sv. Bazilij, ki je s pomočjo sv. Gregorija Nacijanškega sozidal v Cezareji napravo, v ktero so sprejemali vsakoršno nadložne in siromašne, tako da so jo primerjali z mestom in slovili kakor čudo sveta. Tudi zapadni kristjani niso zaostali, sicer je sv. Avguštin raje stregel revnim pri lastni mizi, kakor v kaki sirotnašnici, pa že Pavlin iz Nole je vstanovil tak Xenodochium. Tudi v tem niso bili de lavni edini duhovni, ampak tudi ljudstvo je mnogo storilo; vladarji so se odlikovali, pa tudi drugi bogatini, tako da pravi sveti Ilie ronim, da so neduhovni tako bogato obdarovali takove naprave, da so vzbujali zavidnost škofov. (Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 1. aprila. Avstrijske dežele. lajvažnej^i dosoilcli v naši notranji politiki je z e. dinjenje narodnih strank na Češkem vsaj glede vdeleževanja obravnav državnega zbora. Vstavoverci so po vsej moči širili in gojili narodni razpor, ker so se nadejali, da bodo na ta način Čehe najhitreje vgnali iu jih prisilili od nasprotovanja svojega proti sedanji sistemi odjenjati. Pa to se ni zgodilo; politično izurjeni narod češki je takoj spoznal pretečo nevarnost ter se je še tesneje oklenil svojih izkušenih političnih voditeljev pustivši mladočeske razjiornike na cedilu. Zdaj so menda tudi poslednji prišli k spoznanju, da so j'h hoteli vstavoverci imeti le za Statiste in pospeševatelje svojih samopridnih namenov, zato so se zopet trdneje oklenili svojih staročeskih rojakov in nekdanjih političnih prijateljev. Staro-in mladočeski listi namreč objavljajo neko pismo, v kterem češki rodoljubi narodu naznanjajo, da glede vdeleževanja obravnav državnega zbora med njimi ni nobenega razpor a, in da se jim zdi rodoljubna, za vsakega Čeha veljavna dolžnost v državni zbor ne iti, dokler večina deželnih in državnih poslancev v tem ne vidi posebne koristi za narod češki. „Mi tudi odločno in edini zahtevamo, pravijo dalje, da se mora češkemu narodu dati pravično zastopništvo, in da se mu ne smejo vzeti še zadnji ostanki njegovega državnega prava in svobodnega samovoljnega določevanja, ki smo ga hranili od slavnih pradedov sim do današnjega dne, ki je bilo v oktoberski diplomi pripoznano in z najvišjem pismom 12. sept. 1871 vnovič slovesno potrjeno, in ki ga zahtevamo kot podlago svojega narodnega obstanka. Prepričani, da načela, ki jih zagovarjamo , avstrijsko cesarstvo le vtrjujejo, rie pa ga spravljajo v nevarnost. po pravici pričakujemo od vsili , kterim je njihova ohranitev mar, da bodo naše ne pravičnost in veljavna državna pisma opr^e zahteve varovali, na kterih podlagi smo <>ri-pravljenji k porazumljenju z vsemi merodaaimi faktorji v zavesti, da se nam, naj se ti^e ve- dejo proti nam kakor hočejo, ni trebe a Bkr-bijo ozirati v prihodnost kot sinovom velike družine slovanske, ki nobenega svojih otrok zavrgla ne bo". To pismo je v „Politiki" in „Pokroku" podpisal dr. Rieger, v „Narodnib Listih" pa mladočeski vodja dr. Sladkovsky. To zedinjenje nasprotnih strank bode gotovo radostno odmevalo po vsih slovanskih deželah avstrijskih, ker smo prepričani , da bode le odločnost naroda Češkega Slovanom avstrijskim priborila boljšo prihodnost in ravnopravnost z nemškim iu madjarskim narodom. (■eneral Itfiiati.icv se je včeraj z Dunaja vrnil naravnost v Petrograd. O vspehu njegovega prizadevanja se še nič gotovega ne ve. „N. fr. Presse" trdi, da je bil prišel skoraj s praznimi rokami in da ni nič opravil na Dunaju. Pa kedo bi verjel tej judovski ciganki, ki se je prej tolikanj potegovala za gnjilo Turčijo in hoče sedaj zdražbo delati med Avstrijo in Rusijo? Veselo znamenje je, da celo otici-jozna ali vradna „Bohemia" piše: „Zdaj gre le še za to, da bodo vsaj enkrat že imeli pogum odločiti se, česar so se dozdaj bojazljivo ogibali. Če se ta prilika zopet opusti, bode morda za dolgo zgubljena, iu potem bode treba skrbeti za druge dozdaj neznane pripomočke, da se zabrani, da se uavlečna moč, ki jo Avstrija sedaj še razodeva , ne obrne proti njej sami". V riržiivncm zboru je grof Coroniui 27. marca razvijal tako rekoč nov program, o kterem „Fremdeublatt" piše: „Čas, v kterem gibanje narodov ob naših mejah pozornost in skrb najboljših naših državnikov na se obrača, ni pripraven za pres'rojitev naših notranjih razmer". Zakaj ne? Vravnanje notranjih razmer bi naših državnikov prav nič ne motilo, pač pa bi jim dalo priliko pri vravnavi vnanjih zadev varovati prave koristi avstrijske, kterih toliko časa ne morejo prav poznati, dokler jih prezirajo v svoji lastni državi. ]?li»i*ež obljubili, da bodo vso svojo skrb obrnili na ohranitev katoliške vere in pravic sv. cerkve, in da se zanašajo na podporo sv. kardinalskega zbora. Tolažljivo jim je, da za-morejo z vstanovitvijo katoliške hierarhije na škotskem dovršiti delo Pijevo. Konečno priporoča navzočim, da naj mu pomagajo ohraniti in pospeševati sv. vero in braniti sv. apo- Btoljsko stolico, in da naj zanj molijo, da bi čolnič sv. Petra po silni nevihti srečno pripeljal v zavetišče. V imenu kardinalov je papežu odgovoril kardinal di Pietro, ki je bil v ravno tem konzistoriji imenovan zakamornika sv. cerkve. Dalje so sv. Oče imenovali 4 škofe za nove škofije v Glasgovvu, Edinburghu, Aberdeenu in Gallowayu, 2 amerikanska in 7 škofov in partibus infidelium. Potem so Leon XIII. molili vero in prisegli na apostoljske določbe ali konštitucije iu konečno amerikan-skemu kardinalu Mac Closkeyu izročili kardi-nalskt klobuk. !9s!&c zbornice predsednik je postal Farini, (ue ministerski predsednik); volitev podpredsednikov prvič ni obveljala, ker sta imela izvoljenca Piaciauo in Tajani premalo glasov. Aiil&IcHka ministerska kriza še ni rešena. „Pol. Corr." pravi, da je za naslednika grofa Derbva odbran markez Salisbury, ki se je nekdaj potegoval za kristjane na Turškem, pa je pozueje svoja načela čisto spremenil. — Govori se, da je Angleška od Grške zahtevala, da bi smela na njnni zemlji zbirati svojo vojno, ne ve se pa, bode li zbornica, ki je sklicana k izvanredni seji v to privolila ali ne. Turki so bili prijeli vstajoike, ki so jih pa premagali in podili do Vola. Izvirni dopisi. it, Dolenjskemu 27. marca. (E t m e m i n i s s e i u v a t.) Gospod vrednik! Jako ste vstregli slovenskemu občinstvu, da ste nekoliko pojasnili zadnji Deschmannov (oprostite, da ime tako pišem, ker veljavni filologi trdijo, da je ..urgertnansko', kakor n. pr.: če se je kdo pisal Zima (\Vm:er), se jio metamorfozi Ovi-dijevi mora pisati ,,Siaia") — tedaj zadnji Doschm.inuov govor v dtžavnem zboru. Sve tovali bi vam, da bi še bolj uatanjko kontrolirali obnašanje tistih neuičurskih poslancev, ki so ob zadnjih volitvah zlate hribe in doline obetal, slovenskemu ljudstvu. Zabilježite vselej, kako narodni, kako nemčurski poslanci govore iu glasuiejo »-osebno v važnih, priucipijelnih iu finanču:li zadevah, ker to Lo dobro služilo pri agitaciji ob prihodnjih volitvah. Dan, reč, sejo, ime glasovalca — tako rekoč s številko je treba iiasj/rutijiku dokazati — se ve da mnogokrat tudi to ne pomaga, kakor slepcu luč o belem dnevu. Tako tudi De?chmannu resnični govor Vošn;al-ov nič ni pomagal — še nasproti ga je hotel pobijati — a mahal je po zraku, in kar je še bolj žalostno, po ubogem ljudstvu, ktero pravi da zastopa, menda s tem, da ga v visoki zbornici grdi in zasramuje. To je domo-ljubnost! Škoda, da je že pozabil na svoje „pro-klete grabile' . Ako bereš Deschmannov govor, se ti sili Atiže pred oči. V 4. kitici „prokletih grabelj" se čita: On je v jczieih ptujlli prav razsajal, In Kotaije neumne ,,paure" grajal. Tako je Deschtnann Slovence z blatom ometaval. Zgodilo sc je pa Anžetu, da ga je neusmiljeno „grabeljšče čez usta lopilo" ter po zasluženju kaznovalo; kar upamo bo slovensko ljudstvo tudi njemu storilo, ako se zopet pride s sladkimi obljubami ponujat, če bo tudi An-žeta posnemal, Iu prav domače zopet znal kramljati, In nelml le sc s tujščino bahati. (7. kitica prokl. grabelj.) Saj je že vzadnjič pri svojem ponujanji naletel tu pa tam na marsiktero osoljeuo od strani priprostih kmetov (ker „omikani" nem čur mu itak vse verjame), da je moral vso svojo zofistiko porabiti v slepilo; in če to ni zdalo je moral pa z vinom zaliti. Tako ga pred vo-litvijo v Radečah niso posebno počastili. Nek kmet, če se ne motimo, bil je iz Št. Jauža, zelo premožen a sicer priprost, mu kar v obraz pove : E, vi gospod, meui prav nič ne dopa-dete. Kdor Be tako sili v kako reč, kakor vi, od tega ni dosti pričakovati, tu so še drugi nameni. Jaz vas bom sicer volil zavoljo svojih prijateljev, ali od vas nič dobrega ne pričakujem". — In če bi ta kmet zdaj znal za njegovo obnašanje, bi videl, da je kaj dobro sodil in slutil. Menda pa^že iz tega sprevidi, kak mož-beseda je, ker je obljubil volilcem, vsako leto jih obiskati ter jim razložiti, kako se je za njih blagor na Dunaji potegoval. Dolgo ga ni. Kaj neki čaka; A ja — železnice! Iu takrat se bo on prvi pripeljal — enkrat na potezi proti Kočevju, enkrat na potezi čez Žu-ženberk, drugič zopet čez Trebno itd., ker kar je obljubil, to on tudi spolni. A škoda, da bo moral njegov volilni okraj do takrat čakati in še le takrat ga videl radodarnega. Ko bi hotel ta zastopnik zdaj poslati toliko stotakov, kolikor se jih je ob volitvi razmetalo, bi mu bili bolj hvaležni, kakor je kranjska dežela ministerstvu, ki jej po Deschmannovi besedi „milostljivo in dobrotljivo" deli nekoliko tisučev, ki jej po pravici gredo. Pa Deschmann bo brž ko ne vedel, zakaj je temu ministerstvu tako hvaležen. A on bi bil tudi kranjski deželi bolj hvaležen , če bi ona imela tistih 6—7 miljonov, ki jih je že preveč drugam plačala; ne bi se mu bilo morda treba rogati „slovenskemu hof-kanclerju", „slov. univerzi", ker bi ena ali druga čast bila njega doletela, saj s tolikimi milijoni bi se dalo marsikaj vstanoviti. In ako bi imel naš narod svoje vseučilišče in bi se mladina ne odgojevala po ptujih mestih, ampak doma, bi jih toliko ne zatajevalo svoje krvi, da stopijo na stran veternjakov, odpadnikov in ne-značajnežev. A taki imajo menda debelo kožo, da se jih resnica nič ne prime. Saj zadnje obravnave v državnem zboru na več strani to osvetujejo. Ne samo Wildauerju, ampak tudi kteremu drugemu levičarju bi znale veljati besede Greuter-jeve, ki jih je v očitni seji izrekel gori imenovanemu: Ljudje take preteklosti uimajo pravice tu sedeti. 11. Hiranju, 27. marca. (Nekaj na premislek našim meščanom. Požar ki je danes teden razsajal v sosednjih vasah Klanec in Huje, je tudi nas hudo ostrašil. Ljudje so se spomnili, da je nekdaj, namreč nesrečnega leta 1811, veter ogenj iz gorečega Kranja čez Kokro na Iluje in Klanec zanesel, in so se bali, da bi se zdaj — narobe ne zgodilo. Res so že debele žareče kepe sim čez letele, pa k sreči niso ognja zatrosile. Mestne naše gasilnice so, se ve, da, precej na pomoč hitele pa se — na neprijetno začudenje načih meščanov — niso nič kaj dobro obnašale, če so gasilci namreč cevi v ogenj na levi namerili, je pa glavni curek vode iz njih nekam na desno šinil ali pa narobe, tako,'daje poleg vsega strahu ljudem smeh nagajal! Ta neugodna izkušnja je bila našim meščanom povod, da so prišli k izpoznanju, kako silno je treba ia varnost našega mesta nekaj storiti, ker bi se sicer morda necega dne utegnili — preka-sno kesati. Med drugim se je sprožila tudi misel o napravi društva prostovoljnih gasilcev in želeti je, da se posreči, to misel izvesti. Od mestnega zastopa ui terjati, da bi vrhu druzega nehvaležnega posla še vedno pazil na mestno gasilno orodje, da je v redu; možje pa, ki se navlašč v ta namen zbero in organizirajo, to lehko opravljajo, se pri tem vadijo ter izurjeni, pod složnim , izrednim poveljni-štvom mirno' pa vspešno ognju v bran postavijo, katerega nas Bog obvaruj! Z društvom gasilcev samim bode namreč malo pomagano, če vse drugo v Krauji ostane pri starem, zla sti če se ue odpravi neizmerno opasna hipa, na ktero hočem opozoriti naše mestne očete. Svet ne bode verjel, da so sredi našega na videz solidno grajenega mesta cele vrste hiš, da, cele ulice, po katerih se pod streho od enega knca do druzega lehko sprehajajo ne le mački ampak tudi druga živa bitja dokaj večjega in težjega telesa, kakor n. pr. — tatovi človeške postave, o čemur ve dolge storije povedati nekateri naš meščau, ki so mu brzo-peti in dolgoprsti ponočni obiskovalci izpraznili štacuno, magac'n ali klet! Tu ni nobene težave v vas hoditi, ne da bi živa duša za to vedela 1 Pod streho mej hišami ti ni najtanjega zidu; če zlezeš pod vrh, vidiš mestu zidu — planke in skozi špranje v njih pod sosedovo streho! To je velik nedostatek v premnogem obziru, tako že zaradi nevarnosti pri požarih, iu meščanje bi si morali v svoji koristi prizadevati , da ga odpravijo; mestna gosposka pa naj bi upotrebovala vso svojo oblast, da hišne gospodarje napoti na vzajemno porazum-ljenje. Pri zdanjih razmerah bi ob neugodnih okolnostih najboljšim gasilcem z največjim trudom in požrtvovanjem ne bilo mogoče .ognja ustaviti. Domače novice. V Ljubljani, 2. aprila. (Novi deželni predsednik vitez Kalina.) se prvo polovico tega meseca iz Gradca preseli v Ljubljano. (Poziv pisateljem slovenskim). Častiti odbor „Matice slov.1, mi je zopet izročil vredni-štvo „letopisa" njenega, kateri ima letos izhajati razdeljen na 4 snopiče. Kakor lani obračam se tudi zdaj do cenjenih naših pisateljev z vljudno proŠDjo, naj mi, kakor lani, tudi letos na pomoč bodo s spisi primernimi Zlatici", ki o izdavanji knjig v nekaki sredi stoji med visokoznanstveno akademijo in pa založnico priprostemu ljudstvu ugodnih knjig. Znanstvena gradiva — v nevoljo takim udom , ki niso učenjaki prve stopinje, zabavni članki pa naj tudi zmirom imajo nekoliko podučnega zrnja v sebi: v obče rečeno, naj je vsak članek Matičnih spisov tak, da čitatelja mika, vsaj dvakrat ga prebrati. — Vrh tega je največ želeti izvirnih spisov ali vsaj tacih, ki jih je pisatelj po virih prestrojil na svoje. Sprehajajo se v spisih svojih po obširnem svetu, posebno slovanskem, naj pa nikar ne zanemarjamo domačih tal. Ne morem si kaj, da ne bi iz pisma, ki sem ga prejel od veljavnega rodoljuba iz Štajarskega, prepisal tu par vrstic, ki so, kakor trdi, „glas iz naroda": „Kedaj bomo Slovenci od rešetarjenja jezikoslovja prestopili na spisovanje druzih važnih in slovstvu našemu potrebnih reči ? Mar še nismo zadosti „filo-logische nation ?" Človek bi nič ne rekel, ko bi ,,Matica" škode pri tem ne imela; če pa oporekajo udje . češ, to je za kakega jezikoslovca, ne pa za me, ki bi rad v svoj poduk kaj čital, potem se bo moral na javno mnenje veči ozir jemati". Kar pa se tiče pisave same, želeti je, da vsaj nekaka enoličnost vlada o spisovanji Matičnih knjig. Pravila slovnice slovenske naj so nam kažipot, ne pa zaljubljenost v oblike, ki se, kakor nam pričajo skušnje preteklih let, spreminjajo kakor ženska krila. Konečno moram dostaviti še eno željo, Jti je bila objavljena v zadnjem občnem zboru Matičinem , in ta je, naj se izbirajo spisi za „letopisu naš namenjeni , ki niso preobširni, da jih ni treba trgati na več nadaljav zdaj, ko ima v 4 zvezkih izhajati na leto in dan, katerih vsak naj bi obsegal kakih 5—6 tiskanih pol z raznoterimi članki po pravilu: „va-riatio deleetat". To so želje, s katerimi se obračam do častitih pisateljev naših, proseč jih vljudne podpore z dostavkom , da so jim po pravilih Matičnih zagotovljene nagrade za vsak Bprejeti članek, ki ga pisatelj izrekoma ne daruje Matici. Dr. Jan. Bleivveis, Matičin preda. (Katoliška družba za Kranjsko) imela je 31. t. m. svoj občni zbor, pri kterem je veleč, g. predsednik , prošt Jarc , poročal o stanju družbe katoliške, ki se je začela zopet .lepo razširjati in razcvitati. Dr. Čebašek je na to opominjal, da največ zaslug za pospešitev in pov-zdigo katoliške družbe ima veleč. g. predsednik , ki se ves žrtvuje za dobro reč, ter je vsled varčnega gospodarstva dosegel, da zamore družba na svitlo dajati svoje ,,Glase". Pri vo-litvi novega odbora bili so izvoljeni vsi dosedanji odborniki razun gg. Urha in Mehleta, uamesto kterih sta bila na novo izvoljena čč. gg. Janez Porenta, stolni kaplan, in Anton Zu-panč.č, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani. (Mrtvo truplo) nekega posestnika, po domače Bušeljna, so našli pri dolenski cesti proti Rudniku. Ne ve se pa, si je li sam kaj storil, ali je bil umorjen, ali pa od mrtuda zadet.— V Šiški bi I je pa neki vojak tako hudo pretepen. da so ga odnesli v bolnišnico. (V aprila poslal). Neki rokodelski učenec je včeraj zjutraj pritekel na rotovž ter poli cajam rekel, da naj hite na frančiškanski inost kjer se nekteri ljudje hudo pretepajo. Policaji so nemudoma tekli, kjer se jim je pa paglo\ec posmehoval, da so prišli po aprila. Pa naposled je sam ostal za aprila, ker so ga prijeli in za en dan na rotovžu priprli. Razne reci. — „Slov. Gospodar" je b;l 28. t. m. kon-fisciran zarad nekega dopisa „iz slovenskih goric". — Živinozdravniška služba s 300 gld. letne plače je do 10. maja v ptujskem okraju razpisana. — Imenovanja. Č. g. Janez Legat, rodom Kraujec, je postal prav katehet na državni gimnaziji v Trstu , g. Fr. Kuralt, učitelj ua kmetijski šoli goriški pa pride za tajnika gospodarske družbe v Zagrebu, kamor se neki že o veliki noči preseli. — Duhovno podporno društvo la-vantinske škofije je ravnokar izdalo četrti letni račun in poročilo za 1. 1877. Iz njega posnamemo, da je imelo društvo koncem leta 1877 dohodkov 3251 gl. 88 kr., založnine ali glavnice pa 28.156 gld. 66 kr. in sicer iz premoženja prejšnje družbe za zaslužene 8751 gld, 73 kr. s stanovnine mil. kneza in škofa 5510 gld. 3 kr., in iz novega družbenega premoženja 13.894 gld. 90 kr. Stroškov je bilo 2740 gld. 47 kr. tedaj ostane koncem 1. 1877 vsega premoženja 28.156 gld. 66 kr. glavnice, in 511 gld. 41 kr. gotovine. Društvo tedej stoji že prav na krepkih nogah, in duhovnikom v zadregah že skoraj ne bode treba beračiti zadržavno podporo. — „Leben und Thaten der Ileili-gen Gottes." Von Ludvvig Donin. — Življenje svetnikov je za vernike ena najkoristnejših in najpotrebnejših knjig, ki bi se ne smela pogrešati v nobeni hiši. To je bilo pripravilo ranjcega lavantinskega škofa Slomšeka in Mohorjevo družbo, da sta za slovensko ljudstvo izdala življenje svetnikov, po kterem so naši ljudje prav radostno segali. Za nemškega jezika zmožne vernike začela je zdaj v družbeni tiskarni v Gradcu izhajati v tretjem natisu Doninova legenda, ki se v marsikteri reči odlikuje od drugih enakih del in je zarad tega ena najboljših. Donin je namreč pri sostavi svoje knjige rabil Bollandisle ter ni sprejel raznih pravljic iu nezanesljivih pripovedek, ampak samo take reči, ki so zgodovinsko potrjene in resnične. Vsaki legendi je na koncu pridejan kratek praktičen poduk. Zato je njegova legenda jako korstua zlasti za zgodovinarje, do^matikarje in pridigarje, ki ki naj si naroče Doumovo ..življenje svetnikov," če si hočejo ali morajo kfero omisliti. Druga prednost te knjige je ta, da Donin razun bolj znanih svetnikov, kterih življenje opiše, omenja iz martirologija še vse druge svetnike, ki se razun tega vsaki dan še praznujejo. Tudi je pri vsakem svetniku načelu pristavljena letna številka, kedaj da je trpel ali umrl in ime tedaj vladajočega papeža iu cesarja, kar je tudi v marsikterem oziru dobro in koristno. Knjigo kiuča okoli 1000 krasnih podob narisanih po okusu izvrstnega slikarja Fiihricha, papir je ličen, tisk lep. Da bi si jo tem laglje omislili tudi manj premožnji, bode knjiga izhajala v snopičih, kterih bode vseh skupaj izšlo okoli 50 jio 80 strani. Vsake 3 ali 4 tedne izide eu snopič, ki velja samo 20 kraj-cerjev, tako da bo v 3 letih vse delo dovršeno. Kdor vzame prvi snopič, se za»eže jemati tudi vse naslednje. Z zadnim snopičem dobe naročniki zastonj kot priklado ali dar.lo prekrasno podobo „Marijo varstva", ki v knjigarnah velja 3 gld. Založništvo je omislilo zs vseh 6 zvezkov tudi krasne platnice, ki «e bodo dobivale jako poceni. Naročila sprejema v Ljubljani knjigarna O. Klerr-ove vdove na Starem trgu h. št. 2. Loterijske številke 30. marca. Na Dunaju: 73, 55, 75, 51, 17. V Gradcu: l(i, 12, 4«, 1!), 79. Telenrallrne denarne ornr 1. april*. Papirna renta ti0.65 — Srehern« renta 64.85 — Zlntarenta 72 30. — ISfiOletuo državno posojilo H0 7& Bankine nkc'j« 788 —• Kreditne akcije 221.76 - London 122.20 — ftr«bru 106 20. — Ces. kr. cekini 5.78.— 20 frankov 9.73'/,. Krompirja želi kupiti *Iož<> Le*ec na št. peterskem predmestji. (1) Mali šopek douioljiiliiiili cvetlic. Zložil in založil Radoslav Silvester, trgovski pomočnik v Vipavi v 12 str. 64 po 25 sold. 80 dobivajo pri bukvarju G e r b c r j u. (4) J- I Vsim našim prijateljem javljamo vest, da je danes o polu d\eh popoldne Vsemogočni k sebi poklical našega ljubljenega sinka, oziroma brata Antona Gašperja v starosti treh mesecev. V Ljubljani 1. aprila 1878. JoHip Ilegali, oče. Antonija Ilegali, rojena V in d i Sar, ms ti, Marija Ilegali I . Josiphia Ilegali t se8ln- Izdajatelj in odgovorni vrednik: Filip Iluderlap. lilaznikovi ue.uiči v J.juoljuiii.