PRIMORSKI DNEVNIK !• i»Cel izhajali v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794872 (4 linije) Tl* 480270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tei (0481) 83382-86723
Čedad
Stretto De Ruba» 20 Tei (0432) 731190
^tnX^™ovin' Cena 600 lir - Leto XL št. 237 (11.960)
Trst, petek, 5. oktobra 1984
Stranke določile svojih 11 predstavnikov
Visoka raven ožjega odbora za našo globalno zaščito
V njem so ugledni člani senatne komisije za ustavna vprašanja
BOJAN BREZIGAR
RIM — Ožji odbor, ki bo v okviru senatne komisije za ustavna vprašanja obravnaval problematiko slovenske manjšine v Italiji, bo sestavljalo enajst senatorjev, po dva predstavnika KPI in KD ter po en predstavnih vseh ostalih parlamentarnih skupin. Včeraj smo izvedeli za imena članov odbora, ki ga sestavljajo senatorji Gerbčeva in Tarameli!
(KPI), Beorchia in Pavan (KD), Franza (PSDI), Gualtieri (PRI), Va-litutti (PLJ), Pasquino (Neodv. levica), Brugger (SVP) in Rastrelli (MSI), koordinator odbora pa je, kot znano, socialist Garibaldi. V odboru ni, vsaj po podatkih, ki smo jih prejeli od tajništva komisije, čedadske-ga senatorja Castiglioneja.
Iz sestave izhaja, da je raven odbora zelo visoka. Razen predsednika komisije Bonifacia so v ožjem odboru namreč vsi ostali štirje člani
predsedstva komisije same, to so podpredsednika Franza in Tarameli! ter tajnika Gerbčeva in Pavan, nadalje Gualtieri, ki je predsednik republikanske skupine v senatu in Va-litutti, predsednik komisije za šolstvo, bivši minister za šolstvo in nedvomno ena najbolj prestižnih osebnosti v senatni zbornici. Žal, pa v odboru ni dveh senatorjev, ki sta kot prva podpisnika dveh osnutkov seznanjena z našo problematiko, to je že omenjenega socialista Castiglioneja in pa južnotirolskega predstavnika Fontanarija, ki je vložil zakonski osnutek Slovenske skupnosti. ^ Vsekakor pa je visoka raven ožjega odbora jamstvo, da delo, ki ga bo ta odbor opravil, ne bo samo sebi namen, ampak bo tudi dejansko odražalo politično vzdušje v komisiji sami, kar pomeni, da bo komisija verjetno v zelo kratkem času preučila in odobrila zakonsko besedilo, ki ga bo sestavil ožji odbor. Vsa teža leži torej sedaj na tem odboru in upati je, da bo v tem okviru delo steklo brez odlašanj
Bencin super po 1.300 lir
RIM — Od polnoči stane liter bencina super 1.300 lir. Tako je sklenil sinoči najprej medministrski odbor za cene, nato pa je sklep še potrdila vlada, ki je morala s posebnim zakonskim odlokom u-strezno zmanjšati davek na proizvodnjo naftnih derivatov. Po veljavnem pravilu, da se morajo cene v Italiji prilagajati povprečju v državah Evropske gospodarske skupnosti, bi se moral namreč bencin super podražiti za 30 lir, ministrski svet pa je rajši zaokrožil ceno in prevzel del bremena, ki izhaja iz prevrednotenja ameriškega dolarja, na račun državne blagajne.
Mafijski vihar hudo odmeva v Rimu
Andreotti y središču notranjih bojev v KD
RIM — »Vihar Buseetta« je v de-mokrščanski stranki povzročil pravo zmešnjavo. Včeraj sta se nenapovedano sestala Andreotti in De Mita, da bi se za zaprtimi vrati odločila, kaj storiti, zlasti potem, ko so pred komisijo za boj proti mafiji spregovorili bivši palermski župani.
Na Siciliji smo medtem priče vojni vseh proti vsem, najbolj trhla tla pa ima prav gotovo pod nogami Salvo Lima, eden najvidnejših predstavnikov palermske KD in velik Andreottijev zaupnik. Obtožujeta ga fanfanije-
vec Insalavo in Elda Pucci, dva predzadnja palermska župana. Precej šibak je tudi položaj poverjenega župana Marteluccija, ki hi ga marali prav te dni potrditi za prvega občana Palerma in ki tudi sodi med Andreotti jeve pristaše.
Kakorkoli, dejstvo je, da se je sinoči ob 20. uri sestal politični urad na sestanku, ki je bil vse prej kot miren. Notranji boj, ki se je pričel v stranki relativne večine, je že precej očiten, njegov glavni cilj pa o-staja Kvirinial. Proti Andreottiju, e-nemu demokrščanskih kandidatov za Fellinijevega naslednika, sta se izrekla Forlani in njegov večni nasprotnik F anfani (ob tem nekateri namigujejo, da stoji za »eksplozijo Buscet-ta« prav nekdanji predsednik senata). Skratka, KD si je kot ponavadi v laseh ob vprašanju, kdo naj gre na Kvirinal, še posebno sedaj, ko se zdi dokaj verjetno, da bo Sandro Pertini zaključil svoj mandat, ne da bi ponovno kandidiral.
Andreottijev položaj je trenutno znova zelo šibak in ni naključje, da je tudi parlament glasoval o njegovem odstopu. Zahtevali so ga radikalci zaradi njegovega starega prijateljstva s Sindono, rešila pa ga je vzdržan je komunistov, tako da je pobuda radikalcev prejela le 101 glas.
Trideset let londonskega sporazuma
Danes je trideset let, odkar je bila v Londonu med Italijo in Jugoslavijo podpisana Spomenica o soglasju, ki je določala umik zavezniških čet iz Trsta, razdelitev takratnih con »A« in »B« med Italijo oziroma Jugoslavijo. Sestavni del tega dogovora je bil posebni statut, ki je v osmih členih zelo podrobno določal narodnostno zaščito ■ slovenske nacionalne skupnosti v tržaški pokrajini. Spomenica o soglasju je tu di nekoliko spreminjala mejo med conama »A« in »B«, oziroma je za približno kilometer porinila mejo v korist Jugoslavije, kamor od takrat spadajo Miljski hribi in slovenska vas Plavje.
Pogajanja so trajala dolgo, bila so zapletena, saj je Italija zahtevala celotno ozemlje bivše cone »B«. Pri šlo je do zaostritev in celo do mobilizacije čet na meji.
Italijanske čete so se v Trst vrnile 26. oktobra, dogovori med italijanskimi in zavezniškimi generali so predvidevali zapleten vojaški ceremonial. Napeto ozračje v mestu, huda burja, mraz in dež je vse to preprečilo, tako da so se zavezniki vkrcali brez pravega slovesa, ob na bito polnem Trgu Unità. 29. oktobra je italijanska vojaška oblast prenehala, ko je upravo prevzel vladni generalni komisar prefekt Giovanni Paiamara.
Se vedno pa je ostalo odprto mej-no vprašanje, saj se je trdilo, da je meja začasna, kar pa je v bistvu bila bolj pretveza in popuščanje tržaškim in drugim nacionalističnim krogom. To vprašanje je bilo dokončno odstranjeno z dnevnega reda 10. novembra 1975, ko so bili v Osimu Podpisani znani »osimski sporazumi«, s katerimi je bila dokončno urejena meja med Italijo in Jugoslavijo.
Ta skrajno suha kronika dogodkov seveda še zdaleč ne obravnava zapletenosti takratnega položaja, predvsem pa ne odraža čustev, spominov pa tudi legitimnih interesov slovenske manjšine, ki je s tem sporazumom ponovno dokončno postala sestavni del italijanske republike.
V tej zvezi spomnimo samo na nekatere bistvene ugotovitve resolu-cije, ki jo je takrat, 5. oktobra 1954, objavila v Primorskem dnevniku Dsvobodilna fronta, ki je združevala demokratično in napredno usmerjene
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi nasprotovanja sindikatov in vladnih strank
Razprava o reformi pokojnin odložena na prihodnji teden
RIM — Enotnost v tem, da vse... odložijo na prihodnji teden. To je rezultat včerajšnjega srečanja predstavnikov strank vladne večine, ki jih je minister za delo sklical na posvet, potem ko je sindikalna federacije CGIL - CISL - UIL včeraj zagrozila s splošno stavko, če vlada sprejme osnutek pokojninske reforme, ki ga je predlagal De Michelis. Spornih točk je tu več, predvsem pa podaljšanje delovne dobe do 85. leta starosti in izenačenje vseh kategorij.
Po tem ultimatu sindikalne federacije, ki predstavlja
Rizzoli izbral kupca za Corriere della sera
MILAN — Angelo Rizzoli se je odločil odstopiti večino svojih delnic (51,4 odst.) finančni skupini, ki jo vodi družba Gemina in v kateri sodeluje tudi Fiat. Kaže, da se s prodajo delnic skupine Rizzoli - Corriere della sera strinja tudi njen bivši generalni direktor Bruno Tassan Din, tako da bo, po opravljenih tehničnih formalnostih, najuglednejši italijanski dnevnik končno dobil novega lastnika.
pravo novost, saj sindikat še nikoli ni grozil s stavko zaradi osnutka zakona, je torej De Michelis zbral pred stavnike večine in po včerajšnjem srečanju izrazil velik optimizem. Dejal je, da vsi soglašajo z bistvom, to je, da je potrebna reforma pokojninskega ustroja in da je nervoza zadnjih dni nedvomno odraz dejstva, da se bližamo dokončni rešitvi in skuša torej v zadnjem trenutku vsakdo pristaviti svoj lonček. De Michelis je tudi dejal, da je naredil sestanek, ki ga je imeli predsinočnjim s Pietrom Longom, nanj zelo dober vtis glede na možnost, da pride do odobritve reforme.
To so torej ministrova stališča. Če pa sedaj nekoliko globlje pogledamo, kakšno je stanje, bomo ugotovili, da zbližan ja med strankami vladne večine v resnici ni bio če izvzamemo okvirni dogovor, da bo zgornja meja letnih pokojnin znašala 34 milijonov lir. Poleg socialdemokratov, ki zagovarjajo ugodnosti, ki jih uživa jo nekatere kategorije, se za te ugodnosti zavzemajo tudi liberalci. Kar pa zadeva demokristjane je podtajnik Scotti včeraj dejal, da bo »KD dala svoj končni pri stanek, kadar bodo rešena vsa vprašanja«. Scotti je še poudaril, da je »postopek pozitiven, a vedno samo še
postopek«.	,	, ,
Sedaj se bo torej De Michelis ponovno sestal z vodstvom sindikalne federacije, nato pa bo prišlo predvidoma prihodnji teden - do novega sestanka na ravni predstavnikov strank vladne večine, (bbr)
Sklepi vlade o ladjedelstvu in gledališču
RIM — Poleg odloka o takojšnji podražitvi bencina je ministrski svet sprejel sinoči še vrsto pomembnih ukrepov. Na predlog ministra za trgovinsko mornarico Carte so odobrili dva zakonska načrta, ki pobliže zadevata tudi tržaško in goriško področje. Prvi dodeljuje luškim ustanovam 186 milijard lir za kritje dolgov, drugi pa nakaže 1.350 milijard za oživitev ladjarske in ladjedelske dejavnosti. Na predlog ministra Gave je vlada odobrila dodelitev 106 milijard državnemu radiotelevizijskemu podjetju namesto doslej ne povišanih naročnin.
Omeniti je še treba zakonski osnutek o ustanovitvi »enotnega sklada za prireditve«, iz katerega naj bi razdelili v treh letih 2.050 milijard dodatnih nakazil za glasbene, gledališke in filmske prireditve, nato pa še osnutek o nakazilu 3.000 milijard lir za hidrogeološko in gozdno ureditev Kalabrije in za njeno gospodarsko oživitev.
Moskva o odnosih z ZDA
MOSKVA — Politbiro sovjetske KP je včeraj poslušal poročilo zunanjega ministra Gromika o njegovih nedavnih pogovorih z ameriškim predsednikom Reaganom in državnim tajnikom Shultzem, v katerem je še enkrat ponovil, da iz njih niso izšli nobeni znaki o pripravljenosti ZDA za konkretne pozitivne spremembe njihove politike.
Najvišji sovjetski partijski voditelji pa so soglasno poudarili svojo popotno pripravljenost za »resen in konkreten dialog« z ZDA pod pogojem, da Washington spremeni svojo politiko, ki je po njihovem mnenju odgovorna za hudo poslabšanje mednarodnega položaja. Uradni glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva pa je odločno zanikal, da bi pogovori v Washingtonu in New Yorku doživeli polom in dodal, da so že sami po sebi pomembni in koristni.
Delegacija SKGZ obiskala včeraj zgoniško občino
NA 4. STRANI
Srečanje Craxi-Dom Mintoff
Malteški predsednik vlade Dom Mintoff, ki se je zjutraj pogovarjal z vatikanskim državnim tajnikom Casarolijem o »šolski vojni« na otoku, se je sinoči sestal z ministrskim predsednikom Craxijem, s katerim sta razpravljala zlasti o trgovinski izmenjavi	(Telefoto AP)
S Trideset
Na Siciliji so se začela zasliševanja zaprtih mafijcev
NADALJEVANJE S 1. STRANI Slovence.
»V položaju, ki ga. ustvarja sporazum, je od dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo v veliki meri pogojeno gospodarsko življenje, demokratičen razvoj in mimo sožitje med Slovenci in Italijani, kar je istočasno jamstvo za nadaljnji kulturni in gospodarski razvoj slovenskega življa. Taki odnosi pa bodo odvisni od bor be in od moči demokratičnega gi banja Trsta in Italije.
Za to bodo tržaški Slovenci v nadaljnji borbi za reševanje perečih socialnih in gospodarskih vprašanj, za uveljavljanje demokratičnih pravic in za demokratični razvoj na strani socialističnih in demokratičnih sil tržaškega prebivalstva in ljudstva Italije.«
Čas je dokazal pravilnost teh na čel, ki so prav gotovo vodilo velike večine zamejskih Slovencev tudi danes.
Velik odmev izpovedi demokrščanskih županov
PALERMO — Medtem ko so se včeraj v Palermu vsi pogovori vrteli okrog izjav zaporednih krščanskodemokratskdh županov mesta lnsalaca, Puccijeve in Martelluccija in predvsem glede obtožb dveh na račun svoje stranke in njenih povezav z mafijsko organizacijo, so preiskovalci začeli zasliševati mafijske kolovodje in njihove pristaše v zaporu Ucciardone.
Prvi cilj palepnskih sodnikov je izoblikovanje popolnejše slike o mafijski nomenklaturi in o političnem ozadju zločinske organizacije. Precej prisotno je zato bilo upanje, da bi se še kdo med štiridesetimi mafijci v Ucciardonu odločil porušiti do nedavnega neprebojni zid molka. Za palermskim bosta nato prišla na vrsto še zapora v Soliccianu pri Firencah in oni na otoku Pianosa, kjer po sobotnem »blitzu« sedi drugih 67 pripadnikov mafijske organizacije.
V Palermu pa vlada precejšnje pričakovanje tudi glede napovedanega razpleta preiskave o političnih umorih pokrajinskega tajnika KD Reine,
predsednika dežele Mattarelle in deželnega tajnika KPI La Torre ja.
Načelnik letečega oddelka glavnega sicilskega mesta je včeraj demantiral vest, kar so kasneje potrdili tudi v krogih palermskega sodstva, da bi tudi Leonardo Badalamenti (sin Gaetana) za katerega je Španija že privolila na zahtevo ZDA po izročitvi, ki so ga aretirali v Braziliji skupaj z Buscetto, izrazil pripravljenost sodelovati s pravico. Palermski sodniki, ki poudarjajo, da so bile do sedaj izpovedi Buscette le deloma izkoriščene, dodajajo tudi, da imajo precej »sodelavcev« v vrstah mafije, že pred preobratom, ki ga označuje primer Buscetta, so namreč lahko računali na izpovedi drugih 22 mafijcev.
Ko bodo zaključili zasliševanje v treh zaporih pa nameravajo palermski preiskovalci ponovno sprožiti akcijo, da bi prepričali druge pristaše mafije o nujnosti njihovega sodelovanja. Dogodki iz zadnjih dni, ki so še bolj okrepili preplah v zbeganih vrstah mafije, jim menda dajejo dobro
upati. Medtem ko se posebna komisija Višjega sodnega sveta ukvarja v okivru preiskave o sodniku Costi z vprašanjem premestitve in odgovornosti nekaterih sodnikov, med njimi državnega tožilca iz Palerma Viole, predsednika sodišča iz Trapanija Genna, javnega tožilca Cerami ja in državnega pravdnika Lumia, so stranke na Siciliji že imenovale svoje predstavnike v komisijo za boj proti mafiji, ki bo kot prvenstveno nalogo morala nadzorovati in če bo potrebno tudi sprožiti preiskavo o delovanju deželnega sveta in drugih z njim povezanih ustanov.
Potem ko se je izvedelo, da namerava palermsko sodstvo uvesti proti Vitu Cianciminu, dolgoletnemu županu in demokrščanskemu veljaku, »preventivne ukrepe« (najbrž prisilno bivališče v oddaljenem kraju) kot jih izvaja za pripadnike mafijskega vodstva, je ta naslovil predsedniku parlamentarne komisije Alinoviju brzojavko, v kateri se ponuja, da ga zasliši, ker se hoče oprati »neupravičenih« obtožb.
Tajnik OVP odsvetoval šovinistično politiko v deželi
Dvojezično šolstvo v središču povolilnih polemik na Koroškem
DUNAJ — Michael Graff, generai'ni sekretar avstrijske opozicijske Ljudske stranke, ki slovi po tem, da v svojem političnem besednjaku ravno ne izbira besed, je očital svoji deželni koroški izpostavi, da je ob volitvah v nedeljo, 30. septembra, izgubila toliko glasov, ker so njeni funkcionarji v času predvolilnega boja počivati na svojih debelih zadnjicah.
Istočasno pa jih je tudi opomnil, da bi ne bilo pametno vnaprej krojiti deželne politike na šovinistični liniji. V svojih prvih analizah volilnega poraza (ČVP je na Koroškem izgubila eno posansko mesto v deželnem parlamentu), je namreč predsednik Stefan Knafl med drugim izjavil, da so izgubili zlasti zaradi problema, ki ga je načel svobodnjaški predsednik Joerg ' Haider in koroški Heimatdienst, namreč referendum z zahtevo po ločenju manjšinskega šolstva. S tem je Knafl posredno zvalil krivdo na svoj mladi rod, saj se je mlada ČVP na Koroškem od vsega začetka skupno z ostalimi mladinskimi organizacijami postavila odločno v
bran dvojezičnega šolstva.
Rainhard Lexer, predsednik mlade ČVP je bil, v nasprotju s svojim »starim« predsednikom, povsem neposreden. V imenu svoje mladinske organizacije je namreč pozval predsedstvo deželne ČVP naj odstopi
Joerg Haider pa je včeraj na tiskovni konferenci, kamor iz kdove kakšnih razlogov ni vabil nobenega od obeh slovenskih tednikov na Koroškem (Slovenskega vestnika in Našega tednika), niti dopisništva Dela ali RTV Ljubljane, izjavil, da bo zdaj zahteval od dr. Nor-bcrta Stegerja, zveznega predsednika EPČ, da mora u-poštevati v svoji zvezni politiki »koroške zahteve« in med drugim tudi zahtevo po spremembi v manjšinskem šolstvu, ali pa bo on — Haider namreč — zahteval izredni kongres stranke.
Celovška univerza pa sklicuje za naslednji četrtek, 11. oktobra, na Dunaju v novinarskem središču Concordia tiskovno konferenco o »vprašanjih šolstva na Koroškem«.	BARBARA GORIČAR
Eksplozija v Nikoziji
Včeraj zjutraj je pred stavbo, v kateri sc med drugim nahaja tudi izraelsko veleposlaništvo v Nikoziji, razneslo avtomobil napolnjen z eksplozivom. Nedvomno gre za atentat, ki pa ni povzročil človeških žrtev, medtem ko gmotna škoda ni prizadela uradov izraelskega diplomatskega predstavništva (AP)
Ceausescu pride v Bonn toda le na krajši obisk
BONN — V procesu političnega ugibanja, ali bo romunski državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu prišel 15. oktobra na obisk v Bonn ali ne, se je zdaj uveljavila verzija, da bo romunski voditelj le prišel 15. oktobra, a da bo njegov obisk trajal samo tri in ne pet dni, kot je bilo prvotno domenjeno. Če to drži, potem ni mogoče za skrajšanje obiska dolžiti Moskve, ki naj bi bila kvečjemu odgovorna, če Ceausescu sploh ne bi prišel na obisk. Ali gre za protokolarna nesoglasja, po katerih naj bi bil Ceausescu izrekel željo, da ga na letališču pričaka bodisi predsednik ZRN Weizsaecker ali zvezni kancler Kohl, medtem ko je zahodnonemška stran pripravljena poslati samo zunanjega ministra Genscherja? (Po zahodnonemškem protokolu sprejema tuje državnike na letališču načelnik zveznega protokola. Tujim državnikom izkazujejo vojaške časti pred kanclerjevo ali predsedniško palačo.)
V Bonnu odločno zanikajo, da bi nesoglasja glede na primer raket srednjega dosega prispevala k skrajšanju obiska. Romuni so že prej povedali, da vztrajajo pri tem, da se v sklepno uradno sporočilo zapiše njihovo stališče, po katerem naj bi se NATO odpovedal nameščanju pershingov in manevrimih raket že potem, ko bi Moskva prenehala nameščati dodatne rakete, kar je za Zahod nesprejemljivo. NATO zahteva tudi odstranitev raket SS-20.
BOŽIDAR PAHOR
Podpredsednik Z IS na obisku v Iraku
Zemljarič in Husein o potrebi mednarodne akcije neuvrščenih
BAGDAD —- Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Janez Zemljarič, ki se od torka mudi v Bagdadu, je včeraj iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu izročil poslanico predsednika predsedstva SFRJ Veselina Djura-noviča«. Poslanica se nanaša na razvoj dvostranskih odnosov, dejavnosti neuvrščenega gibanja, vsebuje pa tudi jugoslovanska staiišča o poteh za reševanje problemov, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost.
Iraški predsednik, ki je včeraj sprejel Janeza Zemljariča in se z njim zadržal v daljšem pogovoru, se je strinjal z oceno iz poslanice predsednika Djuranoviča, da je potrebna dinamična akcija neuvrščenih držav za reševanje žgočih mednarodnih problemov.
Razpravljala sta tudi o iraško-iranski vojni. Sadam Husein je ponovil pripravljenost svoje vlade, da konča vojno z Iranom in sporna vprašanja reši prek mirovnih pogajanj. Poudaril je, da Irak v tej zvezi sprejema vse mednarodne pobude s tem ciljem.
Iraški predsednik je ugodno ocenil razvoj iraško-jugoslovanskega sodelovanja. Pri tem je izrazil pripravljenost za nadaljnje poglabljanje sodelovanja, ki bi prispevalo h krepitvi neodvisnosti obeh držav kot tudi po-
litike gibanja neuvrščenih.
Janez Zemljarič si je med obiskom v Iraku ogledal tudi močno eksplozijo, ki je porušila zemeljske nasipe in preusmerila tok reke Evfrat proti novemu jezu Sadam Husein pri Haditi. To je nov uspeh jugoslovanskih gradbenikov v Iraku. Delavci hidrogradnje so v zadnjih mesecih delali po ves dan in zgradii dva prepustna predora, ter tako omogočili to dejanje, po katerem se bo že maja prihodnje leto začelo polniti veliko umetno jezero na Evfratu. V njem bo kar deset milijonov kubičnih metrov vode. Podoben objekt grade Jugoslovani tudi na Tigrisu pri Mosulu. Obe akumulaciji bosta omogočili namakanje novih, do zdaj aabo izkoriščenih polj. Na Evfratu bodo lahko pridobili tudi 660 megavatov električne energije letno, (dd)
O LJUBLJANA — Zvezna skupnost za cene je odobrila podražitev cigaret in sladkorja, ki so jo trgovine uveljavile v ponedeljek. Proizvajalčeve cene sladkorja so se dvignile z 48,50 dinarja za kilogram na 69,30 dinarja, v maloprodaji pa je še za skoraj dvajset dinarjev dražji. Cigarete so se podražile za 20 do 40 odstotkov, (dd)
Predstavniki strank obrazložili svoje resolucije
Začetek razprave o Sindoni v prazni poslanski zbornici
RIM — Zadeva Sindona se razvija po predvidenih tirnicah. V sredo so ga ves dan zasliševali, čeprav seveda ni znano, o čem je bančnik govoril. Pravzaprav je bila edina novost .ta, da je govoril, saj so nekateri predvidevali, da se bo Sindona poslužil »linije molka«.
Včeraj pa se je v poslanski zbornici začela razprava o problemu tega bančnika, ki mu bodo v Italiji v najkrajšem času sodili. Mnogo parlamentarcev je v imenu svojih svetovalskih skupin poseglo v razpravo ter obrazložilo svoje resolucije. Razprava se je začela v skoraj popolnoma prazni zbornici, to dejstvo pa je radikalec Teodori označil za velik škandal.
Zanimiv poseg je imel komunist Claudio Petruccioli, ki je svojo resolucijo razdelil na tri točke. Najprej je treba kaznovati krivce, nato izglasovati zakonodajne in upravne ukrepe, ki naj razkrinkajo vso skrito oblast v Italiji, nadalje pa še poskrbeti, da vse zdrave in demokratične sile v Italiji opravijo kvalitetni skok* v politični zavesti. Zanimiv poseg je imel tudi levi indipen dentisi Gustavo Minerv ini, ki je pozval prisotne, naj se zamislijo nad političnimi odgovornostmi takratnega zakladnega ministra Colomba in Andreottija.
V skupščini SFRJ začetek razprave o razvoju 1985
BEOGRAD —- Delegati zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ so včeraj obravnavali temelje družbeno-ekonomskega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu. V središču pozornosti te začetne razprave je bila inflacija, ki je večja, kot so predvidevali, večina razpravljavcev pa je zahtevala, da ZIS pripravi na osnovi realnejših ocen pravočasno vse potrebne ukrepe in to take, ki ne bd zahtevali množice novih administrativnih posegov.
Planerji opozarjajo, da je prihodnje leto treba opraviti vse spremembe, ki so predvidene v prvi fazi programa ekonomske stabilizacije. To pa predvsem na področju cen, gospodarskih odnosov s tujino, likvidnosti gospodarstva, v financiranju razširjene reprodukcije in podobno.
Letna inflacija 60-odstotna
BEOGRAD — Jugoslovanski zavod za statistiko je sporočil, da so maloprodajne cene septembra v primerjavi z avgustom porasle za 5,4 odstotka, s čimer je njihova devetmesečna rast dosegla 33,9 odstotka. V primerjavi z lanskim septembrom so bile v letošnjem cene višje za 56,7 odstotka. Septembra so se najbolj podražili industrijski živilski izdelki, za 7,3 odstotka, kar je posledica podražitve kave, čokolade, testenin ter predelanega sadja in zelenjave. Cene drugih industrijskih izdelkov pa so se povečale za 6,5 odstotka, gradbeni material za 15,4 odstotka, usnjeni in gumarski izdelki 11,2, tekoča goriva in maziva 8,8 odstotka, (dd)
V'
Se o kandidaturi Trbiža za
V Vidmu postavili uradno kandidaturo Trbiža za ZOI
zimske olimpijske igre 1992
Občinski svet v Trbižu zahteva zimsko olimpiade
VIDEM — Deželni odbornik za tu rižem Brancoli, trbiški župan Ansel-pokrajinski predsednik Englaro, 111 predstavnik avstrijske Koroške so v deželni palači na tiskovni konfeta predstavili uradno kandidaturo Trbiža za olimpijske igre leta 1992 (o sklepu občinske seje poročamo na drugem mestu).
Deželni• odbornik Brancati je s tem v zvezi dejal, da bo o predlogu italijanski olimpijski odbor (CONI) razpravljal še v tem tednu, medtem fco se bo njegova generalna skupščina sestala in o predlogu razpravljala 3. novembra. Meseca julija začet postopek ^ za kandidaturo se je nekoliko upočasnil zaradi volitev na Koroškem, vendar je politična volja dežele Furlanije - Julijske krajine in
avstrijske Koroške (po zagotovilih sklicateljev tiskovne konference naj bi se za predlog izrekla tudi Slovenija) tako močna, da ni nobenega dvoma o tem, da bo do prihodnjega poletja, ki bo mednarodni olimpijski odbor sklepal o kandidaturi, postopek izpeljan do kraja.
Sklicatelji konference so tisk seznanili s političnimi in materialnimi prednostmi krajev ob meji za organizacijo takšne manifestacije.
Govorniki so kot močan argument navajali sožitje med državami, njihovo pripadnost različnim družbenim ureditvam in mednarodnim opredelitvam (atlantski zvezi, nevtralnosti in neuvrščenosti) in strpnost med tremi narodi, ki predstavljajo tri poglavitna evropska plemena, (g v)
TRBIŽ — Občinski svet je na svoji seji soglasno odobril predlog predsedniku italijanskega olimpijskega odbora (CONI) odv. Francu Carraru, da se Trbiž, skupno z Jesenicami v Sloveniji in Beljakom na avstrijskem Koroškem, kandidira za zimske olimpijske igre.
O tem predlogu in splošnem turističnem razvojnem načrtu je tekla beseda tudi na posvetu, ki ga je občinska uprava v sodelovanju s predsednikom družbe Lussar! in predsednikom nogometnega kluba Udinese Maz zo sklicala z gospodarskimi dejavniki v Kanalski dolini.
Pri utemeljevanju svoje odločitve občinski svetovalci navajajo dolgoletno mednarodno sodelovanje prostora ob tromeji v alpskih in nordijskih
disciplinah, kolesarstvu, atletiki, nogometu itd. Dodajajo tudi, da latin sko, germansko in slovansko pleme, ki se srečuje prav v teh krajih, s sožitjem dokazuje visoke etične kakovosti, ki pomagajo utrjevati mir v tem delu sveta. Ta pobuda, nadaljujejo občinski svetovalci, ki temelji na plodnih stikih med Furlani jo-Julijsko krajino, Slovenijo in avstrijsko Koroško, nima namena izpodbijati nobene druge kandidature, ampak želi ovrednotiti to območje in dati novega poleta olimpijski misli, ki je prav sedaj zašla v slepo ulico.
Ob tem, da občinski svet na Trbižu poziva CONI, naj to stališče posreduje mednarodnemu olimpijskemu odboru, se hkrati obvezuje, da bo spoštoval vsa določila Olimpijske listine.
Racionalizirati deželne nakupe za posamezne KZE
TRST — Deželni odbor je na predlog odbo.nika aa zdravstvo Renzul-lija sprejel odlok o pogodbenih do-membah za dobave raznih dobrin in uslug krajevnim zdravstvenim enotam. Predvsem gre tu za čimvečjo racionalizacijo pri izbiri nakupov, da bi se tako realno zmanjšal celotni izdatek.
Pri izvedbi te racionalizacije obstajajo stvarne težave .zaradi razlik v cenah enakega blaga v različnih pokrajinah. Vendar pa ta odlok predvideva nakup čim več blaga naenkrat skupno za vse krajevne zdravstvene ono te.
Pri tej izbiri je deželno odbomištvo zia zdravstvo že stopilo v stik s predstavniki posameznih KZE, da bi se skupno domenili za najnujnejše nakupe po najnižji ceni. Funkcionarji posameznih enot so se celo udeležili deželnega posveta o tem argumentu, ki se je pred kratkim zaključil.
Jutri in v nedeljo v Forni di Sopra 20. srečanje planincev treh dežel
FORNI DI SOPRA — Jutri in pojutrišnjem bo v rorni di Sopra že dvajseto jubilejno srečanje planincev treh dežel, katerega se že vrsto let udeležujejo predstavniki planinskih društev Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Slovenije. Ta srečanja so bila vedno delovnega značaja, na njih pa so planinci iz teh treh dežel konkretno utrjevali svoje prijateljske vezi, predvsem pa načrtovali skupne pobude.
Iz predlogov, ki so jih iznesli na teh srečanjih, se je npr. porodila pobuda Poti prijateljstva, ki je dose-daj žela prav mnogo uspeha. To je pot, ki predvideva vzpon na skupno 30 vrhov, po deset v vsaki deželi. Uspeh te poti je presegel vsa najbolj rožnata pričako vanja, saj je značko prehojene Poti prijateljstva v nekaj letih osvojilo že nekaj tisoč italijanskih, slovenskih in avstrijskih planincev.
Na srečanjih planincev treh dežel so se domenili za ustvaritev zavarovanih področjih, za turno smučanje brez meja, za skupne izvenevropske alpinistične odprave, v kratkem pa bo izšel trojezični slovar planinskih in alpinističnih terminov, pri katerem so sodelovali tudi člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta.
Letošnjega srečanja, ki ga prireja turistična in le-toviščarska ustanova iz Forni di Sopra, se bo predvidoma udeležilo kakih 50 predstavnikov planinskih društev, razpravljali pa bodo predvsem o popestritvi medsebojnih odnosov, glede na to, da so sedaj za to časi zreli.
Program predvideva v soboto slavnostno odprtje in vrsto strokovnih referatov, v nedeljo pa širšo razpravo in skupni izlet na bližnje hribe.
pismo uredništvu
Baget Bozzo o manjšinah
Dragi direktor,
zahvaljujem se za pozornost, ki jo je vaš dnevnik posvetil mojemu po^ segu na okrogli mizi o manjšinah. Strinjam se, kot sem vam povedal ustno, z vašim trudom in z vašo borbo, da bi slovenska manjšina d obča v okviru italijanske pravne ureditve priznanje svoje specifičnosti.
V komentarju pa je bil moj poseg napačno tolmačen. Priznati, da obstajajo v Evropi različna vprašanja, ki zadevajo manjšine še ne pomeni enačiti vse manjšine. Še več, v svo-
jem posegu sem poudaril razlike med manjšinami ter zapletenost problema. Kar zadeva izraz »gostoljubnost« slednji ni bil mišljen enostransko, temveč sem imel v mislih vzajemno sprejemanje v skupnem sožitju : več nacionalnosti tvori en sam narod. To pred postavlja tako enakopravnost kot skupnost čutenja. Vendar, če »Italija« ni nekaj skupnega med nami, pa čeprav v »vsakdanjem plebiscitu« sožitja, kako odvzeti občutek posiljenosti in odtujenosti v našem skupnem življenju?
Hvala za gostoljubnost, obenem pa vam želim, kot Italijan, mnogo uspeha v vaši dejavnosti.
6 prijateljstvom
Gianni Baget Bozzo
Zapleti ob novih madžarskih normah za prestop meje
ČAKOVEC — Organizacije občine Čakovec bodo sprožile pobudo, naj bi spremenili odlok o iznosu dinarjev v potniškem prometu, ki ga sprejema guverner Narodne banke Jugoslavije. Spremenili naj bi tisti del, ki se nanaša na maloobmejni promet in sicer naj bi Jugoslovani nosili čez mejo več kot tisoč dinarjev, kolikor smejo zdaj. Madžarska je namreč pred dnevi dvignila znesek, ki ga morajo jugoslovanski turisti zamenjati pri prestopu meje, na 1.500 dinarjev, kar pomeni, da bi moral Jugoslovan razliko od dovolienef'" zneska doplačati v konvertibilni valuti.
Koroški dnevi v Trstu, Gorici in Benečiji
Prikaz razvejanega kulturnega delovanja koroških Slovencev
čez dober teden dni, v soboto, 13. oktobra, se bodo sočasno začeli na Opčinah in v števerjanu Koroški dnevi, ki jih prirejajo Krščanska kulturna društva iz Celovca, slovenska prosveta iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Natančen program dnevov, ki obsegajo od glasbenih prireditev do razstav, od literarnih večerov do okroglih miz, smo objavili že včeraj. Tokrat bomo, čeprav zaradi razmer v skrčeni obliki, predstavili nastopajoče skupine.
Otroška zbora iz škocijana in št. Primoža
Koroške dneve bo na Tržaškem odprl koncert otroških Pevskih zborov iz Škocijana in Št. Primoža. V prvem, ki Je nastal 1976. leta in ga vodi Helka Mlinar sodeluje 30 dtrok. Nastopal je na osrednjih prireditvah Krščanske kulturne zveze Koroška poje, Srečanje mladinskih zbo-r°v, na otroških dnevih pa tudi ob drugih preložnostih. f°ni je skupaj s drugimi sorodnimi koroškimi zbori izdal kaseto Pojmo s ptički.
Otroški zbor št. Primož, ki šteje približno 35 članov m ga vodi Stanka Polcerja je večkrat nastopal na raznih Prireditvah domačega društva pa tudi izven domačega kraja.
Lutkovna skupina Lutke Mladje
Za mlade, toda ne samo zanje je na vrsti predstava lutkovne skupine Koroške dijaške matice, ki jo sestavljajo dijaki Slovenske gimnazije v Celovcu. Ob 10 letnici obstoja, ustanovljena je namreč bila jeseni 1974. leta, bo Predstavila igrico Frana Milčinskega Zvezdica zaspanka, je najzahtevnejša in najlepša od vseh njihovih doseda
njih iger. Pri njej bodo sodelovali lutkarji iz vseh letnikov, celo nekateri ustanovni člani skupine.
Mešani pevski zbor Rož iz št. Jakoba v Rožu
.10 let delovanja ima za seboj tudi pevski zbor Rož, ki šteje 35 pevcev, vodi pa ga Lajko Milisavljevič. Predstavil bo koncert šentjakobskih vižarjev in skladateljev.
Moški oktet Suha
Razmeroma mlada skupina, nastala je namreč pred tremi leti, oktet Suha se bo predstavil s svojim sporedom koroških narodnih in ljudskih pesmi. Nastopal je na o-srednjih koroških prireditvah pa tudi v Salzburgu, na štajerskem in v Jugoslaviji. Skupaj z mešanim zborom Podjuna in pevsko instrumentalno skupino Žvabek je izdal kaseto koroških ljudskih pesmi O Podjuna, kako si lepa!
Ansambel Korenika iz Šmihela
Le na področju glasbe se nam bo v okviru Koroških dnevov, ki se bodo zaključili v nedeljo, 21. oktobra v Ukvah v Kaiuilski dolini, predstavil ansambel Korenika iz Šmihela, ki ga sestavljajo štirje pevci in instrumentalni trio. Ansambel, ki je letos nastopil na festivalu domače glasbe v Števerjanu igra in poje večinoma pesmi, ki jih je zložila Milka Hartmanova, uglasbil pa Hanzi Artač.
V okviru Koroških dnevov gre omeniti še uprizoritev dela Alojza Rebule Sinja gora Horeb. Svetopisemsko eno dejanko bodo v nedeljo, 14. oktobra v Marijinem domu v Ul. Risorta predstavile dekleta Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri št. Jakobu v Rožu. Režija je Petra Stickerja.
priporočamo vam
L'ASSICURATRICE
ITALIANA
Di Fonda & Zafred
AGENCIJA
TRST - Ulica Torino 22 Tel.: 730-011
Federico Marsich s.n.c.		
Urad in skladišče:	•	GRADBENI MATERIAL
TRST	•	PLOŠČICE
Via dell’Industria 38	•	SANITARIJE
Telefon 793-309		
MIIITI ZGONIK, Devinščina 2/A IVI Ul I I Telefon 225-783
gradbeni material — ploščice — sanitarije — železnina — zložljive podstrešne stopnice — ognjišča - kamini z instalacijo toplega zraka
ODVOZ ODPADNEGA MATERIALA Z LASTNIM NAKLADALNIM VOZILOM
Cav. LUIGI PREŠEL *
G. Prešel & C.
ELEKTRIČNE NAPELJAVE
+	civilne	+	revizija
+	industrijske	+	vzdrževanje
+	preureditev	+	ugotavljanje	okvar
+ prilagoditev na veljavne predpise
SEDEŽ, DIREKCIJA in TEHNIČNI URAD:
TRST - Ul. S. Frančiška 16 - Tel. 040/768121-2
S- A» T. A« B. import-export
lastnik BAK MARINO
TRST - Drevored D’Annunzio 37/a - Tel. 795-529
Oprema za hotele, restavracije, kavarne ter internate DOBAVA IN TEHNIČNI SERVIS
Srečanje
med SKGZ in zgoniškim občinskim odborom
Mednarodna razstava kave
Skrb za aktivno zaščito teritorija terja napore celotne naše skupnosti
Na zgoniškem županstvu sta se včeraj srečali delegaciji zgoniške občinske uprave in oiOv enske Kulturno gospodarske zveze da si izmenjal a mnenja in stsijsče o najbolj perečih vprašanjih, s ka-ertmi se sooča tam kajšnja občina. Pobudo za srečanje, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, je dala novoustanovljena komisija za stike z javnimi upravami pri SKGZ, ki je v svoj delovni program uvrstila podobna srečanja tudi z o-stalimi občinskimi upravami na Tržaškem
Delegaciji, ki sta ju vodila župan Josip Guštin in predsednik SKGZ Boris Race, sta na srečanju pretresli vsa najbolj aktualna vprašanja, ki obsegajo • pristojnosti zgoniške uprave, obenem pa so važnega pomena za celotno našo narodnostno skupnost. Zgoniška občina je bila vsa ta leta zaradi svoje posebne zemljepisne lege podvržena hudemu zunanjemu ur banističnemu pritisku (npr. naftovod in avtocesta), tako da njen teritorij v južnem predelu tvori nekako »živo mejo« z ostalim delom tržaške pokrajine. Ta pritisk se ni še polegel, saj se mora danes tamkajšnja uprava soočati z zelo resnimi problemi, kot sta npr. načrta za razširitev pro-seške železniške postaje (o katerem je občina že seznanjena in ga sedaj podrobno proučuje) in za gradnjo nogometnega stadiona na proseški Rou-ni, ki je na ozemlju zgoniške občine, čeprav o njem uprava uradno ne ve
še ničesar. Prav ti dve vprašanji, skupno s problemi, ki so vezani na gradnjo avtoceste in z načrtom za gradnjo trgovskega središča pri pro-seškem avtocestnem vozlišču, so biti predmet poglobljene ocene obeh delegacij, ki sta soglašali, da zahteva skrb za obširno zaščito teritorija in za njegovo ovrednotenje v prvenstvenem interesu tam živečega prebivalstva skupne napore in če je potrebno tudi skupne akcije vseh zainteresiranih dejavnikov, od javnih uprav do drugih organizacij, ki zastopajo celovite interese naše narodnostne skupnosti. S tem v zvezi sta se delegaciji SKGZ in zgoniške občine domenili za vrsto konkretnih pobud ob aktivni soudeležbi naših strokovnih organizacij, posebno Kmecite zveze.
Posebna pozornost je bila v tem okviru namenjena perečemu in v marsičem tudi zapletenemu vprašanju kraških rezervatov oziroma naravnih parkov. Glede tega sta bili obe strani mnenja, da igra na tem področju zelo važno koordinacijsko vlogo Kraška gorska skupnost.
Tajništvo FULTA o Calza Bloch
Enotno pokrajinsko tajništvo tekstilcev (FULTA) iz Trsta sporoča vsenj delavcem bivše Calza Bloch, ki
so v posebni dopolnilni blagajni, da je CIPI potrdil obdobje maj - oktober 1984. Gre za važen, ne pa še odločujoč rezultat glede na obnovo te pro duktivne dejavnosti. Tajništvo FULTA še dodaja, da je treba sedaj doseči nadaljnjo podaljšanje posebne dopolnilne blagajne ter predvideno srečanje med deželo, industrijci in sindikalnimi organizacijami za dokončno uresničitev načrtov za drugačno proizvodnjo v obratu.
Pripravlja se zasedanje o vlogi dizelskega motorja
V Trstu so v teku priprave za organizacijo tehnično-znanstvenega zasedanja na temo »Dizelski motor - kateri faktor razvoja«, za katerega je dal pobudo tovarniški svet Tovarne velikih motorjev. Njegovi predstavniki so se o tem pogovarjali s predsednikom trgovinske zbornice Tombesijem ; u-gotovljeno je bilo, da ima dizelski motor v številnih uporabah velik pomen za tržaško industrijsko dejavnost, še posebej pa za motoristično. Predsednik Tombesi je izrazil razpoložljivost Trgovinske zbornice in izrazil željo, da bi pri tej pobudi sodelovala tudi Center za znanstveno raziskovanje in deželna uprava.
bo čez dve leti v Trstu
Mednarodna razstava kave, ki je letos romala v Milan in bo prihodnje leto v Genovi, se bo leta 1986 odvijala na tržaškem velesejmu. Na sporedu bo v začetku oktobra, torej dva ali tri tedne po obnovitvi funkcij v mednarodni organizaciji za kavo ICO (International Coffee Organisation). Na razstavi bodo vzorci surove kave in razna oprema. Tako je bilo načelno sklenjeno na sestanku med predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem, predsednikom velesejemske ustanove Toresello, predsednikom krajevnega združenja kavnih trgovcev Hessejem in predstavnikoma milanskega EXPO C.T. Borsottijem in Spreti jem. Navzoči so bili tudi številni tukajšnji operaterji.
Tržaška luka pomeni, kot znano, najpomembnejše sredozemsko središče za trgovanje s kavo, saj tu pretovorijo okrog 3 milijone vreč kave letno ali nad 60 od sto vse kave, ki pride v Italijo, poleg tega razpolaga naše mesto — kot je naglasil Tombesi — z zaledjem, ki uvaža veliko surove kave (Avstrija, Podonavje, vzhodnoevropske države). Končno je pri nas tudi blagovna borza, kjer tečejo terminske pogodbe za kavo.
Velik uspeh razstave o Leonardu
Nad dvajset tisoč obiskovalcev si je že ogledalo razstavo o Leonardovih umetninah »Laboratorio su Leonardo« v prenovljenih prostorih tržaške pomorske postaje. Kot znano, je razstavo priredilo podjetje IBM Italia v sodelovanju s Tržaško turistično in letoviščarsko ustanovo, občinsko in pokrajinsko upravo in Pristaniško ustanovo.
Razstava bo odprta do nedelje, 7. t.m., prireditelji pa medtem z zadovoljstvom ugotavljajo, da si je to prireditev doslej ogledala tudi šolska mladina iz vse dežele, iz Istre in Slovenije. Vsak torek so v dvorani Baroncini vrteli filme o Leonardovi ustvarjalnosti, ki so jih za razne radiotelevizijske postaje, javne uprave ter znanstvene in kulturne ustanove posneli ugledni domači in tuji režiserji.
Na Opčinah o vlogi našega gledališča
Hudi finančni problemi, ki ogrožajo sam obstoj in nemoteno delovanje naše gledališke ustanove, bodo drevi v središču okrogle mize v openskem Prosvetnem domu v organizaciji tamkajšnjega KD Tabor in Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. O težavah, pa tudi o perspektivah ter sploh o poslanstvu našega gledališča danes bodo spregovorili bivši dolgoletni predsednik SSG prof. Josip Tavčar, sedanji ravnatelj in umetniški vodja Miroslav Košuta in nekateri člani ansambla. Začetek ob 20. uri.
Težave so nastopile po županovem sklepu o ukinitvi suplenc
Kaos v tržaških občinskih vrtcih
Po podatkih za mesec september
ZNA TEN PORAST ŠTEVILA PREHODOV ČEZ MEJO
Tudi septembrski podatki potrjujejo težnjo stalnega naraščanja prehodov čez mejo skozi mejne prehode v tržaški pokrajini, kar je seveda v dobršni meri posledica omilitve jugoslovanskih ukrepov. Globalno vzeto so v septembru zabeležili 1.515.627 prehodov (v obe smeri), kar predstavlja celih 16,12 odstotka več kot v septembru lanskega leta.
Še največ ji porast — kar 70,13 od sto — so zabeležili pri prehodih čez mejo s strani jugoslovanskih državljanov s prepustnico: v prejšnjem mesecu jih je bilo 162.480, leto prej pa 95.502. Italijanskih državljanov, ki so šli čez mejo s prepustnico, pa je bilo septembra letos 481.451, lani pa 369.281 s porastom 30,37 od sto.
Manjše premike so zabeležili pri mednarodnih prehodih, namreč onih s potnim listom : tujcev je bilo za 12,72 odst. več, italijanskih državljanov pa kar 8,29 manj kot v lanskem septembru.
Če pa upoštevamo podatke, ki se nanašajo na skupno prvih devet mesecev letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, ugotovimo, da je bilo letos 15,677.694 prehodov, se pravi kar štiri milijone več kot lani, ko so jih našteli 11,651.763.
Jutri predvajanje filma o veliki delavski manifestaciji v Rimu
V kinodvorani Verdi v Mijah bodo jutri ob 20. uri predvajali dokumentarni film »Sabatoventiquattro-marzo«, ki ga je v soboto, 24. marca letos posnelo 110 operaterjev italijanskega filma na veliki delavski manifestaciji v Rimu. Gre za izredni dokumentarni film, sad skupnih naporov, ki je naletel na velik odziv pri režiserjih in ftimskih delavcih. Ti so s prostovoljnim delom pokazali veliko politično zrelost in zavest za gibanje, ki predstavlja največjo delavsko protestno manifestacijo po vojni, na kateri se je zbralo preko milijon delavcev iz vseh krajev države, da bi protestirati proti vladnemu odloku o premični lestvici.
• Danes se bo na tržaški občini sestala prva občinska komisija (poročevalci župan Richetti in odborniki Seri, D'A'essandro, Hermet in Forti), jutri pa bo na delu četrta občinska komisija (poročevalec Bari).
Ukinitev suplenc v tržaških občinskih otroških vrtcih je izzvala ogorčen protest Koordinacijskega odbora za otroške vrtce, ki je zahteval takojšen sestanek s tržaškim županom, da bi dosegel preklic njegovega sklepa z dne 29. septembra letos. Županov sklep v bistvu ukinja suplence v občinskih otroških vrtcih, kar je v teh prvih dneh oktobra, po uvedbi šolske refekcije, povzročilo že pravi kaos na nekaterih vrtcih.
Včeraj smo že poročali o okrnjenem pouku v slovenskem vrtcu v Dijaškem domu. Vrtec deluje le dopoldne, ker tržaška občina — na podlagi županovega sklepa — 'ni nado-
mestila obolele vzgojiteljice s su-plentko. Podobno, čeprav ne tako hudo, je tudi v nekaterih italijanskih občinskih vrtcih, kot na primer v vrtcih na Rocolu, v Ul. Vasari, v Ul. Puccini, v Ul. Antenorei in še v takoimenovanem vrtcu Rocol - »Stu-parich«.
V italijanskih vrtcih, v katerih deluje po več sekcij, so razporedili o-troke v druge sekcije.
Koordinacijski odbor je ostro protestiral nad metodo, ki jo je uporabil tržaški župan pri izdaji svojega sklepa. Očita mu, da je sprejel svojo odločitev povsem enostransko, brez posveta s sindikalnimi organiza-
cijami in sveti otroških vrtcev. Sklep je po mnenju Koordinacijskega odbora v nasprotju z državnimi zakoni o otroških vrtcih, zato je odločil, da bo o vsej zadevi obvestil sodstvo za morebiten sodni poseg.
Poleg številnih nevšečnosti, ki jih imajo v teh dneh starši otrok slovenskega vrtca v Dijaškem domu, je sklep močno prizadel tudi same suplentke. V občinski lestvici je skupno 260 suplentk, od katerih je le enajst (pred vstopom sklepa v veljavo) dobilo suplenco za letošnje šolsko leto. Druge bodo vsaj do 31 decembra letos ostale brez vsake možnosti za delo, če ne bo prišlo medtem do preklica županovega sklepa.
V hudi zagati so se medtem znašle tudi stalne vzgojiteljice. V občinskih otroških vrtcih sta zaposleni po dve vzgojiteljici za vsako sekcijo: ena v dopoldanski, druga v popoldanski izmeni. V primeru bolezni e-ne od dveh vzgojijteljic mora — tako določa županov sklep — druga vzgojiteljica skrbeti za otroke v dopoldanski izmeni, pa čeprav ji je bila tistega dne določena popoldanska izmena.
• Rajonski svet za Rojan, Greto in Barko vi je se bo sestal v ponedeljek ob 18.15 na sedežu v Ul. sv. Ermaco-ra 3.
Delavci arzenala proti gospodarski politiki vlade
Skupščina delavcev tržaškega arzenala sv. Marka je na svoji zadnji seji ponovno potrdila, da vlada tudi s finančnim zakonom sprejema samo take ukrepe, ki gredo vedno v isto smer, to je proti interesom delavstva. V tiskovnem poročilu navaja, da se s finančnim zakonom namerava povišati ticket na zdravniške recepte za 30 od sto in sicer od 1000 na 1300 lir in da se skuša naložiti delavcem v dopolnilni blagajni plačevanje socialnih dajatev. Italijanski delavci želijo delati; ne pa biti oskrbovani, je še rečeno v tiskovnem poročilu tovarniškega sveta arzenala sv. Marka, medtem ko vladna industrijska in gospodarska politika uničujeta industrijski aparat v državi m se večata brezposelnost in dopolnilna blagajna. Zaradi takega zadržanja vlade so delavci edini, ki plačujejo davke; ko bi jih brez izjeme plačevali vsi, zaključuje tiskovna nota, bi danes ne govoriti o težavah, s katerimi se ubada arzenal, ampak o razvoju celotnega industrijskega aparata.
KD Ivan Grbec v Skednju se že marljivo pripravlja na letošnjo delovno sezono
pisma uredništvu
V kostnici v Marzabottu tudi več slovenskih imen
Z nastopom jeseni so tudi naša kulturna društva začela, bolj ali manj intenzivno, s svojo dejavnostjo in že izdelala vsaj okvirni načrt prireditev in drugih pobud, ki jih nameravajo izvesti še v tem letu.
Spregovorili bomo tokrat o KD Ivan Grbec iz Skednja, katerega odbor se je že nekajkrat sestal na svojih rednih sejah, eni teh pa smo sledili tudi mi in izvedeli tako za nekaj podatkov o njihovi bodoči dejavnosti.
Naj najprej omenimo izlet, ki ga društvo pripravlja, skupng z društvom Rovte - Kolonkovec in društvom Primorsko iz Mačkolj v Mauthausen v počastitev 40. obletnice odhoda številne skupine tržaških mladincev in aktivistov, ki so jih prav v oktobru 1944 nacisti in fašisti aretirali in jih nato, po mučenju v tržaških zaporih, odpeljali v razna nacistična taborišča, največ prav v Mauthausen, odkoder se jih večina ni več vrnila. Vpisovanje za ta izlet se je zaključilo, saj bosta iz Skednja odpotovala na spominski izlet dva avtobusa udeležencev, iz Mač-
kolj pa en avtobus. Priprave za potek izleta so seveda še v teku, saj se bodo udeleženci ustavili tudi v Pliberku, kjer bosta pevska zbora iz Skednja in Mačkolj tudi nastopila na koncertu kot gosta domačega društva Kralj Matjaž.
KD Ivan Grbec namerava še v oktobru povabiti v svoj sedež dr. Adrijana Sancina, ki bi prikazal diapozitive iz svojih potovanj. 1. novembra bo društvo sodelovalo na spominski svečanosti pred spominskim obeležjem za padle s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja, ki stoji pred vhodom v tržaško pokopališče. Dogovarjajo se, da bi bila ta svečanost čim bolj množična ter da bi pri njej sodelovala vsa društva in krajevne organizacije.
Za 11. november ima društvo v načrtu Martinovanje, ki ga namerava povezati z družabno prireditvijo in, če bo le mogoče, tudi s primernim kulturnim programom.
24. novembra naj bi bil v društvu Ivan Grbec lovski večer, na katerem bi predvajali filme z lovsko vsebino, nastopil pa naj bi tudi lovski
oktet iz Postojne.
4. decembra bo v društvu prireditev, posvečena otrokom. O njeni vsebini se odborniki še niso dokončno dogovorili, vendar nameravajo povabiti k sodelovanju eno naših lutkarskih skupin.
Za drugo polovico decembra je predvidena v prostorih društva razstava del tržaškega slikarja Milka Bambiča, ki je bil tu že večkrat gost, tako kot umetnostni kritik pa tudi kot obiskovalec raznih domačih prireditev.
Lahko bo prišlo v datumih morda še do kakšnih sprememb in dopolnitev. Vendar kažejo že podatki, ki smo jih samo skopo našteli, da so si člani odbora KD »zavihali rokavec, in da nameravajo pripraviti tudi letos bogato delavno sezono, ki naj bi zadovoljila vse člane in prijatelje društva.	N. L.
• Zaradi posebnih preurejevalnih del palače na Trgu Tommaseo 4 bo Ul. Canal Piccolo zaprta od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 14. in 17. uro.
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika.
Prejšnji mesec sva si ogledala nekatere kraje1 severnih Apeninov, koder je v zimi leta 1944 potekala gotska linija. S to obrambno črto so skušali Nemci zaustaviti prodor zaveznikov v Padsko nižino.
V neposrednem zaledju fronte, zlasti v okolici Marzabotta, so bili partizani zelo aktivni. Ti so bili Nemcem trn v peti; zato je nemško poveljstvo sprožilo proti njim pravo ofenzivo. Na srečo so se partizani pravočasno umaknili na varno. Podivjane esesovske edinice so več dni sistematično prečesavale celotno hribovito področje okoli Marzabotta in zverinsko morile nedolžno prebivalstvo. Po končani akciji so bili zaselki okrog Marzabotta eno samo pogorišče. V nekaj dneh so esesovci pomorili 1830 prebivalcev hribovitih zaselkov, med temi več sto otrok.
Ustavila sva se v Marzabottu, kjer sva se v kostnici poklonila padlim žrtvam. V kostnici počivajo posmrtni ostanki 771 civilnih žrtev takrat-
nega pokola, 7 padlih partizanov, 26 padlih vojakov v prvi in 384 padlih vojakov v drugi svetovni vojni. Med ogledom kostnice sva opazila med imeni padlih vojakov v drugi svetovni vojni tudi slovenske priimke in imena, ki jih tu navajava dobesedno: soldato Bogomiro Kopel, fante Stanislao Pečar, soldato Antonio Saule, soldato Vladimiro Novac-co, soldato Francesco Gnezda, soldato Francesco Krapež, soldato Giuseppe Cemetig, fante Giuseppe De-begnak, fante Stanislao Stokeli, soldato Giovanni Čibej in soldato Filippo Samec.
Kako in kje so ti slovenski fantje padli, nisva mogla izvedeti, ker v kostnici ni bilo nikogar, ki bi dajal pojasnila.
Ker gre prihodnjo soboto večja skupina Dolinčanov v Marzabotto in bo tam uradno sprejeta, naj skuša izvedeti od tamkajšnjih občinskih mož, kakšna usoda je doletela naše rojake.
S spoštovanjem
Mara in Evgen Dobrila
Preverjanje med strankami deželne večine tudi po včerajšnjem sestanku ni končano
Film o Tibetu najnovejše delo mojstra Aljoše Žerjala
Niti tretje skupino srečanje med predstavniki deželne šestčlanske večine, oziroma med deželnimi tajniki in načelniki svetovalskih skupin Krščanske demokracije, socialistov, Slovenske skupnosti, socialdemokratov, republikancev in liberalcev ni razrešilo številnih odprtih vprašanj, ki so povezana s spremembami v deželni vladi in po vsej verjetnosti tudi v samem vodstvu deželne skupščine. Po skoraj desetih urah pogajanj (s kratkim opoldanskim premorom) so se namreč predstavniki omenjenih strank po včerajšnjem srečanju v Trstu razšli z edinim sporazumom, da se ponovno srečajo v soboto ob 9.30 v Vidmu in nadaljujejo razpravo o načetih vprašanjih.
Vse kaže, da so se predstavniki o-menjenih strank že načelno sporazumeli o programu, ki ga bo moral u-resničiti odbor v novi sestavi. V glavnem grč za potrditev dosedanjih smernic toda z obvezo, da bo treba največjo pozornost posvetiti sanaciji gospodarskega položaja, podpreti bo treba težnje po decentralizaciji z večjimi pristojnostmi pokrajinam in u-resničiti reorganizacijo deželnih u-radov.
Predstavniki šestih strank so tudi že soglasno potrdili strateško veljavnost sedanje koalicije za reševanje vseh tistih problemov, ki sodijo v pristojnost deželne ustanove. Glavna razprava na skupnih, kakor tudi na ločenih dvostranskih sestankih se
Danes poteka 30 let od podpisa Londonskega memoranduma, s katerim so rešili spor med Italijo in Jugoslavijo o ozemlju, ki je do takrat tvorilo Svobodno tržaško ozemlje — STO. Kot je znano, je Italija prevzela upravo takratne cone A, Jugoslavija pa cone B. Na papirju je šlo za nekakšno začasno rešitev, ki pa je bila že takrat dejansko dokončna, čeprav je svojo formalno potrditev prejela šele z Osimskim sporazumom leta 1976.
V okviru Londonskega sporazuma sta se italijanska in jugoslovanska vlada dogovorili tudi o pravicah, ki naj bi jih uživali pripadniki slovenske nacionalne skupnosti pod italijansko upravo in italijanske pod jugoslovansko. Te pravice, kot znano, so naštete v Posebnem statutu ter predvidevajo med drugim rabo manjšinskega jezika v odnosu z oblastmi, namestitev dvojezičnih javnih napisov in nemoten razvoj šol. Italijanska vlada se je tudi ob tej priložnosti obvezala vrniti Slovencem Kulturni dom v Rojanu in Ljudski dom pri Sv. Ivanu.
Tridesetletnica za Trst tako važnega datuma je šla mimo dokaj neopaženo, nekaj več pozornosti bodo v italijanskih krogih posvetili tridesetletnici povratka Trsta pod Italijo,
O tem, kaj je pomenil in pomeni za nas Slovence obletnica Londonskega sporazuma, je razpravljal na svoji zadnji seji pred tremi dnevi izvršni odbor Slovenske skupno sti v Trstu, ki je še posebno poudaril, da so precizna določila Posebnega statuta na žalost ostala samo na papirju.
To velja še posebej — je rečeno v tiskovnem poročilu SSk — za javne napise vseh vrst, rabo slovenščine v izvoljenih telesih in v odnosih z oblastmi in javnimi uradi vseh
trenutno še vedno suče okrog sprememb v deželnem odboru. Po ocenah nekaterih opazovalcev bi se moralo to politično - programsko preverjanje, ki so ga zahtevali socialisti, zaključiti z velikimi spremembami, ki bi dale deželni vladi popolnoma drugačen videz začenši z zamenjavo samega predsednika demokristjana Gemelli ja z deželnim tajnikom iste stranke Biasuttijem. Na tem preverjanju se govori tudi o drugih zamenjavali v odboru, v katerega bo vsekakor treba izvoliti namestnika evropskega parlamentarca Mizzaua ; glavna kandi-
vrst in stopenj. Zgovoren dokaz neizpolnjevanja omenjenih obveznosti so ravno dogodki zadnjih tednov v zvezi s cestnimi napisi na Krasu in šolskimi prostori na Katinari ter več negativnih razsodb upravnih sodišč glede zakonitosti rabe slovenščine v uradnih aktih. SSk meni, da se vse to dogaja zato, ker ni resnične politične volje pri najvišjih državnih oblasteh, da bi se sprejete obveznosti do manjšine spoštovale. To daje krajevnim ustanovam in neposrednim državnim organom in u radom razlog za izgovarjanje, da ne uresničujejo manjšinskih pravic v okviru svojih pristojnosti. Kar pa še posebej zaskrbi ja, je ugotovitev, da so italijanske oblasti tako dolgo zavlačevale uresničevanje obveznosti do manjšine, sprejetih pred tridesetimi leti in potrjenimi pred devetimi leti s podpisom Osimskega sporazuma.
Zato SSk meni, da moramo Slo-vtenci skrbno preučiti takšen nevzdržen položaj in dati dopovedati vsem posredno ali neposredno odgo vornim dejavnikom za izvajanja Lon donskega in Osimskega sporazuma, da smo kot italijanski državljani sko-ro povsem izčrpali sredstva pritiska in prepričevanja na vlado in parlament, da zagotovita ustrezno zakonsko zaščito manjšine. Zato se bosta morali v primeru nadaljnjega zavlačevanja obe sopodpisnici omenjenih sporazumov resno soočati z načelom »Pacta sunt servanda«, se zaključuje nota SSk.
• Združenje Italija - ZSSR prireja tečaje ruščine, katerih namen je poglobiti poznavanje ruske oz. sovjetske kulture. Tečaji se odvijajo v popoldanskih oz. večernih urah. Z ozirom na znanje, so predvidene štiri stopnje. Na koncu po prejme tečajnik diplomo.
data za prevzem odgovornosti v kmetijskem sektorju dežele sta svetovalca Braida in Carpenedo. Predvidena je tudi zamenjava predsednika skupščine Turella s predstavnikom PSI (Zanfagnini ali Carbone, ki p>a bi raje ostala, oziroma vstopila v odbor), vse te zamenjave pa odpirajo vrsto križnih problemov. Še vedno je tudi odprto vprašanje Liste za Trst; zaenkrat je gotovo, da ne bo dobila mesta v deželni vladi, zaradi česar je treba poiskati način — in za to se zavzema predvsem KD — kako jo pritegniti v deželno večino.
Po pxdetnem premoru se bo drevi spiet sestal tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem , redu celo vrsto žgočih upravnih vprašanj, od načrta za novo telefonsko centralo do problema refekcije v občinskih otroških vrtcih, medtem ko so v zadnjem trenutku odložili razpravo o načrtu za preureditev bivšega silosa pred železniško postajo. Župan Richetti in občinski, odborniki pa bodo pred sklepčnim delom zasedanja odgovarjali na vprašanja in interpelacije svetovalcev. S tem v zvezi gre podčrtati, da bo župan drevi skoraj gotovo odgovoril na vprašanji listar-skega prvaka Gambassinija o ureditvi bazoviške fojbe in o »oskrumbi italijanskih cestnih tabel s strani neznanih vandalov«, ki je svojčas sprožila ogorčen protest melonarjev. Kot znano je takrat melonarska delegacija ta svoj »protest», ki ga je o-značila kot »protiitalijansko gonjo«,
Pred letom dni se je Aljoša Žerjal s skupino italijanskih izletnikov podal na »Streho sveta« — v Tibet, v današnjo Ljudsko republiko Kitajsko. Ker ga poznamo kot »zna-tiželjnega« svetovnega popotnika, kot človeka, ki hodi po svetu z odprtimi očmi in prirojenim darom opazovanja, predvsem pa s svojo nepogrešljivo filmsko kamero, smo vedeli, da se tudi s tega potovanja ne bo vrnil praznih rok, oziroma, da bomo prej ali slej deležni nove filmske produkcije.
Res je bilo treba čakati nekoliko več kot je Aljoševa norma, toda ko smo bili prijazno povabljeni na svetovno premiero »Tibeta« —r na njegov vedno gostoljubni dom, smo se lahko še enkrat prepričali, da se naš a materski (v smislu, da se financira sam) mojster spozna kot malo kdo na filmsko umetnost. Po skoraj štirih mesecih montažnega dela, kar pač pomeni, ob sicer rednem po klicnem delu, dolge večere in noči ustvarjanja pri luči ali v temnici, rezana in krpanja, sestavljanja in razstavljanja, usklajevanja z besedilom in glasbo ob nenehnem iskanju optimalnih rešitev, je izpod njegovih rok prišel film, ki potrjuje vse, kar o Aljoši vemo in kar vedo tudi tisti organizatorji, ki ga tako pogosto vabijo na razne festivale in natečaje kratkometražnega dokumentarnega filma.
Za film o Tibetu je Aljoša v težkih klimatskih pogojih (vedeti je treba, da leži Tibet na nadmorski viši-
izpričala tudi tržaškemu prefektu. Zanimivo bo torej videti, kaj bo Gambassiniju drevi odgovoril Ri-chettd.
Brez odgovora pa bo menda tudi drevi ostala Spietičeva in Parovelova interpelacija o nujnosti postavitve dvojezičnih tabel na narodnostno mešanem ozemlju, ki je stara več kot eno leto. Komunisti in Parovel so že večkrat zahtevali odgovor, občinski odbor p>a se je doslej vedno izogibal obravnavi tega vprašanja, čeprav se je župan na srečanju z enotno slovensko delegacijo obvezal, da bo to vprašanje iznesel na prvi odboro-vi seji. Tudi na včerajšnji seji načelnikov skupin sta Parovel in Calabria (KPI), zahtevala vsaj odgovor na omenjeno interpelacijo če že ne piolitično stališče občinskega odbora o vprašanju dvojezičnih cestnih tabel. Očitno pa ima tudi pri tem prednost Gambassini.
ni okrog 4060 m) posnel okrog 300 metrov filmskega traku, za film pa je koristno uporabil dobrih 110 metrov. Predvajanje traja 21 minut ob komentarju, ki ga je napisala Mara Debeljuh in ga v italijanščini bere Mario Licalsi. Oba sta že dalj časa Aljoševa dragocena in kompetentna sodelavca.
Za opis prizorov, ki se nizajo na filmskem traku, bi bilo treba mnogo prostora, kot ga je na razpolago, saj ne gre samo za podobe pokrajine, mest, ljudi, običajev in navad, ki se jih je moderni svet šele komaj dotaknil (a se ta dotik že pozna), gre ob vsem tem za podoživljanje in poskus razumevanja tega sveta pod vrhovi Himalaje, gre za poskus prodiranja v mentaliteto tega ljudstva, ki je v varstvu gorskih verig ohranilo še vso svojo tisočletno tradicijo, slonečo na izrazito verski podlagi, ki je v preteklosti in ki še danes močno pogojuje njegovo življenje. Aljoša posreduje ta prevladujoči aspekt skozi obraze ljudi, žena, starcev, otrok, skozi njihovo bedno življenje v skromnih domovih, na prašnih cestah ali na vaških sejmiščih, ob čredah yakov in dzojev, skozi podobe budističnih menihov in njihovih svetišč, nad katerimi dominira kot čudovita krona mogočna Potala, v prestolnici Lhasi, nekdanja rezidenca zdaj v Švici živečega Dalai Lame — »boga na zemlji«.
Vse na tej palači, eni najbolj tnae-stoznih v Aziji, se usklaja z okoljem in tradicijo Tibeta. Njegova 15 nadstropij visoka silhueta, vidna na daljavo 10 kilometrov, zlata streha tega »budističnega Vatikana«, vse je kot da bi hotelo tekmovati v mogočnosti z zasneženimi 7 in 8 tisoč metrov visokimi vrhovi, istočasno pa z veličino Bude. Na vse je bUa Aljoševa kamera pozorna, na pokrajino, skozi katero teče Bramaputra in ji daje življenjski sok, na traktor, ki skuša izpodjedati kruh yaku v njegovi tisočletni vlogi delovne sile, na otroški smeh, ki je prav tak kot pri vseh otrocih sveta, pa čeprav so lahko njihovi življenjski pogoji še tako različni. In česar ne utegne pokazati kamera, pove komentar, ko govori na primer o prastari kulturi, slikarstvu, astronomiji, zdravstvu in far macevtiki, ki še danes, kljub medicinski fakulteti in modernim bolnišnicam, slonita na mešanici zdravilnih rastlin in budistične obrednosti.
Pa še v nečem je odlika tega novega Žerjalovega filmskega dokumentarca. V njegovih prekrasnih bar vah, v odsevih sinjega neba in beline vrhov, v okrastih odtenkih puščobne pokrajine in v zelenilu doline Bramaputre, v niansah gub na izčrpanih človeških obrazih.
Za glasbeno spremljavo si je Aljoša sposodil moderno glasbo madžar skega skladatelja Ligetija: Morda bi uporaba izvirne tibetanske glasbe še kaj dodala k razpoloženjskim občutkom ob gledanju filma, ali pa je Aljoša hotel prav z glasbo še bolj poudariti kontrast med starim, ki trdovratno vztraja, in novim, ki zadnja desetletja, odkar se vsa Kitajska izvija iz spon fevdalizma in teokracije, nezadržno prodira tudi na »streho sveta«? Kdo more povsem razumeti avtorjeve umetniške vzgibe?
»Tibet« bo prvi izpit pred širšo javnostjo polagal že letos novembra na državnem natečaju v Castrocaru in potem še kje in gotovo tudi pred našimi ljubitelji Aljoševe filmske u-metnosti. Spremljalo ga bo tudi naše iskreno voščilo za uspeh, (jk)
FLM kritično o finančnem zakonu
V torek, 2. oktobra, je bila na deželnem sedežu CGIL skupščina deželnega sindikata kovinarjev FLM ladjedelniške industrije, na kateri so po daljši razpravi potegnili vrsto zaključkov.
Novi vladni finančni zakon za 1. 1985 je dodo il ladjedelstvu 620 milijard lir, kar je 80 milijard manj, kot je bilo obljubljeno. Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL namerava zato okrepiti svoja prizadevanja v dogovarjanju z družbo IRI in vlado za dosego dopolnil in popravkov zakona v parlamentarni razpravi. Sindikati nada'je vztrajno zahtevajo stvarnejšo razvojno politiko v fchm industrijskem sektorju. Družbi IRI in Fincantieri morata zato pohiteti s sklenitvijo delovnih pogodb, ki naj skrčijo in naposled odpravijo dopolnilno blagajno. Družba Fincantieri naj se zato ne izmika več pogajanjem o preustroju ladjcdelstva, kot je to počenjala doslej.
Na velesejemskem razstavišču pri Montebellu
Jutri odprtje 1. jesenske razstave
Srečala sta se Carbone in Pascolat
Včeraj sta se sestala načelnika svetovalskih skupin KPI in PSI v deželnem svetu Renzo Pascolat in Gianfranco Carbone. Skupaj sta proučila vrsto problemov, ki zadevajo krizo v tržaški in goriški pokrajini, tovarno Za-nussi, obnovo potresnega območja in stanje izvajanja deželnega zakona o razvoju na osnovi finansiranja zakona št. 828; govorila sta nada’je o problemih decentralizacije, manjšin in deželne enotnosti.
O teh problemih, je bilo dogovorjeno, morata obe svetovalski skupini znati najti pot za uresničitev konstruktivnega soočanja, ki je danes možno, upoštevajoč težave gospodarskega položaja in ustavne probleme v naši deželi. Na srečanju sta se sogovornika lotila tudi voz’a preverjanja znotraj večine. S tem v zvezi sta Carbone in Pascolat potrdila očitno različnost njunih stališč, ki pa nista v napoto, da bi lahko stranki delovali za spremembo stanja medsebojnih odnosov.
To mora pomeniti — se zaključuje skupna izjava načelnikov svetovalskih skupin KPI in PSI — da se bodo morala okrog najvažnejših in hudih problemov, izhajajoč prav iz sedeža deželnega sveta, razviti soočanja in možna soglasja
PRED 30 LETI PODPISAN LONDONSKI MEMORANDUM
Tiskovno poročilo Izvršnega odbora SSk
Drevi seja tržaškega občinskega sveta
Kdaj bo Richetti odgovoril na interpelacijo o tablah?
Razčlenjena stavka danes v TERNI
Tovarniški svet TERNI in delavstvo obrata, ki sta se zbrala na skupščini, sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi postopnega poslabšanja položaja v obratu in pred javnostjo obsodila zavlačevalno zadržanje in nespoštovanje obvez, ki so jih sprejele vlada, IRI in Finsider. Tovarniški svet 7-ato zahteva od ministrstva za državne soudeležbe, od IRI in od Finsidra, uresničitev resnične politike o reorganizaciji proizvodnje litega železa, ki naj privede do utrditve vloge tržaškega obrata glede produkcije in komercializacije litega železa. Pred krajevnimi upravami, mestnimi političnimi silami in vso javnostjo pa obsoja pasivno zadržanje in skrajno negativno stališče krajevne direkcije tudi glede reševanja običajnih rednih problemov. Da bi premostil vse ovire, ki onemogočajo resnično sanacijo obrata, bo tovarniški svet TERNI priredil vrsto sestankov na vseh institucionalnih ravneh, s tržaškimi parlamentarci, z deželno upravo, pokrajino, občino in deželnimi tajništvi političnih sil. Ves ta napor, da bi bil problem škodenjskega obrata ponovno postavljen v prvo vrsto, bo tovarniški svet še podkrepil z najširšo mobilizacijo delavstva. V ta namen je bila danes v TERNI oklicana razčlenjena stavka, ki se bo začela ob 7., končala pa ob 19. uri.
Nared 53 stanovanj zadruge »Trieste 77«
Z uradno svečanostjo so včeraj predali namenu 53 stanovanj, ki jih je v okviru ljudskih gradenj zgradila pri Sv. Ani zadruga »Trieste 77«. Zgradba bna devet nadstropij, pod zemCjo pa so skladišča in kleti. Sega okrog 27 metrov visoko, njena površina pa meri 13,4 za 50,9 metra.
Na razstavišču pri Montebellu bodo jutri ob 11. uri odprli 1. jesensko razstavo; za publiko bo ob delavnikih odprta od 17. do 23. ure, ob nedeljah pa od 11. do 23. ure; vstopnina je 3.000, znižana pa 2.000 lir.
Gre za prvo tovrstno pobudo v državi; v paviljonu A bo namreč na ogled 1. salon industrijske proizvodnje, turizma in služb za tretjo dobo — 50 let in preko — ki ga je v sodelovanju z velesejemsko ustanovo pripravila agencija De Dolcetti. Trst, mesto ostarelih, bo imel možnost, da v tem salonu spozna politične, socialne in industrijske obveze, s katerimi reševati težave, ki jih nalaga t.i. tretja doba. V paviljonu B bo na ogled 1. salon raziskav in informatike, v pritličju paviljona E pa »Burostile«, to je razstava opreme za urade. V palači D (Palači narodov) bo odprta razstava o fotoki-nooptiki in hi - fi napravah. V okviru prireditve bodo seveda razstavljeni tudi drugi proizvodi široke u-porabe.
Študija o stanovanjskih potrebah priletnih oseb v tržaški občini
Demografski podatki govore, da je 30 odst. vseh tržaških občanov starih nad šestdeset let. Tolikšna zgoščenost priletnih oseb na razmeroma omejenem ozemlju narekuje nekatere smernice v razvoju stanovanjskih gradenj. Družba Finsepol S.p.A. se je zavzela za ugodno rešitev tega vprašanja in zato naročila družbi za napredne gospodarske raziskave Trieste Consult študijo, ki naj ugotovi, kako je s stanovanji za pri’etne v tržaški občini.
študijo bodo predstavili v sredo, 10. t.m., v kongresni dvorani tržaškega velesejma ob priliki prvega jesenskega vzorčnega velesejma, na katerem so namenili poseben paviljon tako imenovani tretji starostni dobi. Ugotovitve te raziskave bo predstavnikom javnih občil in strokovnim operaterjem obrazložil prof. Giorgio Bean, profesor na tržaškem vseučilišču ter konzu-lent družbe Trieste Consult. Beseda bo o nekaterih pogavitnih demografskih značilnostih našega mesta, predvsem pa o željah in nujah priletnih občanov. Pri tem bodo objavili rezultate ankete, v kateri so starostniki odgovarjali na vprašanje, kakšno stanovanje si želijo glede na svoje zdravstveno stanje, gmotni položaj in morebitno osamljenost. Obenem bodo predstavili tudi mnenja izvedencev v tej družboslovni veji,
Izsledki te raziskave bodo morebiti služili vsem družbenim silam in javnim upraviteljem, ki kroje usodo priletnih in tudi vseh drugih občanov, ki stopajo za njimi.
Otroci iz Prebenega za mir
Otroci iz Prebenega so na spominski svečanosti ob 40. obletnici smrti petih domačih kurirk in 41. obletnici požiga vasi, nastopili z recitalom na temo miru. Otroke je pripravila domača učiteljica Olenig Nevia.
Gostilna v Mačkoljah v novih rokah
Kakor je bil priljubljen Gilko Tul, lastnik znane gostilne v Mačkoljah, tako je priljubljeno tudi novo vodstvo gostilne, in to se je videlo v sredo zvečer, ko s» a nova najemnika Nadia in Claudio Pizzulin, povabila goste ob prevzemu lokala v tej breški vasi, saj se je zbralo veliko ljudi domačinov in gostov z okolice in mesta. Nadja in Claudio sta vodila več let lokal pri Domju blizu socialnega centra Anton Ukmar.
^SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1984-85
Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265.
Nadaljuje se vpisovanje v
BALETNO ŠOLO
v dopoldanskih urah.
Prireditve in »porodila kulturnih druitev in organizacij
SKI) Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi v nedeljo, 7. t.fn., popoldne TRADICIONALNI KARAMALNI PRAZNIK ter uprizoritev komedije »Primorske zdrahe«. Vabljeni!
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica »P. Tomažič in tovariši«.
Danes, 5. oktobra, ob 20. uri vabimo na večer posvečen temi NAŠE GLEDALIŠČE DANES (Njegova vloga in nerešena vprašanja). Srečanja se bodo udeležili prof. Josip Tavčar, ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in člani ansambla SSG. Vabljeni!
KD F. Prešeren iz Boljunca organizira plesni tečaj za otroke od 6. do 15. leta starosti. Informacije in vpisovanje v gledališču F. Prešeren - Boljuncc danes, 5., in jutri, 6. t.m., od 18. do 19. ure.
Društvo zamejskih likovnikov sporoča, da bo seja odbora v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20. vri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20.
razstave
TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. MAGDA STAREC - TAVČAR razstavlja svoje tapiserije do 7. oktobra. Umik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure.
V galeriji Cartesius bodo jutri, 6. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo slikarja Pietra Grassija. Razstava bo odprta do 18. oktobra.
gledališča
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes, 5. oktobra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije -Rumeni abonma.
Jutri, 6. oktobra, ob 18. uri: Mešani pevski zbor OKUD I. L. RIBAR; ob 20.30: Folklorna skupina OKUD I. L. RIBAR.
Okrogla dvorana
Danes, 5. oktobra, ob 22. uri: Petkov nočni program K. Marx »Sovražnik ljudstva«.
Srednja dvorana
Danes, 5. t.m., ob 9. uri: Zborovanje slovenskih slavistov ob 400 letnici izida Biblije in Bohoričeve slovnice.
Sejna 3.
Danes, 5. oktobra, od 18. do 22. ure: Kugy - TV nadaljevanka v treh delih.
Mala dvorana
Jutri, 6. t.m., ob 10. uri: Otroška matineja — Tretji princ, čehoslovaški film.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 5. oktobra, ob 20. uri: E. O' Neill — »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma petek - A in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
SLOVENSKO STALNO
GLEDALIŠČE - TRST
Slovensko stalno gledališče Vas vabi, da v sezoni 1984-85 ostanete oziroma postanete njegov abonent. Repertoar: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, režija J. Babič; I. Hergold - PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA), režija B. Kobal; E. Petrolini - CHICCHIGNOLA, režija M. Uršič; T. Williams - MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, režija D. Mlakar; D. Jančar - DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI, gostovanje Drame SNG Maribor; I. Pregelj -M. Kmecl - PLEBANUS JOANNES, gostovanje PDG Nova Gorica.
koncerti
VERDI
Operna sezona 1984-85. V četrtek, 18. oktobra, otvoritveni večer z opero »Sampson in Dalila« C. Saint-Sagnsa.
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev.
Glasbena matica Trst - Oddelek za staro glasbo - Deželni sedež RAI v Trstu v nedeljo, 7. t.m., ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih - LORENZO GHIELMI, orgle. Vabljeni!
čestitke
Danes praznujeta obletnico poroke IVA in VLADIMIR ŠČUKA, še na mnoga zdrava leta jima kličejo hči Marta z možem in vnukinja Vladica.
SLOVENSKO
^STALNO
"GLEDALIŠČE V TRSTU
vabi na
mladinski ples
da vam v petih minutah (5x60 sekund) obrazloži letošnji repertoar,
da vam razjasni ta oblačni začetek jeseni,
da prisluhne vašim po vaše upravičenim pripombam,
da vas v odmorih razveseli z nekaj imenitnimi kabaretnimi točkami,
da vas, dulcis in fundo, prepriča za nakup abonmaja.
Kdaj, kje in kako? JUTRI. 6. oktobra, ob 20. nega doma v Trstu. ZASTONJ
uri v BARU Kultur-
včeraj-danes
Danes, PETEK, 5. oktobra DUNJA
Sonce vzide ob 6.09 in zatone ob 17.38 — Dolžina dneva 11.29 — Luna vzide ob 16.21 in zatone ob 1.05.
Jutri, SOBOTA, 6. oktobra
VERA
Vreme včeraj: temperatura zraka 16,8 stopinje, zračni tlak 1011,3 mb narašča, veter jug 4 km na uro, vlaga 63-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 19,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Annese, Stefania Esposito, Martin Erich Bachrach.
UMRLI SO: 69-letni Riccardo Colmo, 54-letni Ferruccio Regolili, 68-letna Brunilde Amigoni, 63-letni Albino Sergas, 72-letni Alfredo Trisobni, 74-letni Renato Ramani, 80-letna Iolanda Samueli vd. Lipossi, 81-letna Luigia Zerdun, 78-letm Bernardo Danieli, 86-lctna Anna Godina vd. Del Caro, 77-letni Nicola Gallo, 72-letni Attilio Cattunar, 44-letni Sergio Battilana, 80-letna Celestina De Gravisi vd. Recchiari, 83-letna Carla Dodich vd. Bosca, 81-letna Maria Semebker vd. Alessandri, 73-letni Nino Tiralongo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure In praznična od 8. do 20. ure.
kino
Ariston 17.00, 19.30, 22.00 »Oblomov«. Oleg Tabakov, Jelena Solovei.
Eden 15.30 — 22.15 »Seducenti e porcellone«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »Claretto«. Claudia Cardinale.
Excelsior 17.00 — 21.00 »Cera una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Brek-dance«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Lolita la governante erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il distruttore«.
Mignon 16.00 — 22.15 »Maria’s Lover's«. Nastasia Kinsky, John Savage, Robert Mitchum, Keith Carradine. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 — 22.00 »Duev vite in gioco«.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Un'estate pazzesca«.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Chiamami A-quila«.
Radio 153 — 21.30 »Vanessa, porno show«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Ufficiale e gentiluomo«.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za srečanje s sorodnim goriškim društvom jutri, 6. oktobra, ob 10.30 iz Ul. F. Severo, ob začetku Ul. Romagna nasproti sodnijske palače.
Sekcija VZPI-ANPI s Proseka in Kon-tovela obvešča vaščane, da je odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa sklenil postaviti spomenik padlim borcem v Kanalu ob Soči. Ker omenjeni odbor nima zadostnih sredstev za kritje stroškov, je prosil zamejske sekcije bivših partizanov, ki so pripadali brigadam omenjene divizije za pomoč. V ta namen vabimo vse bivše borce, sorodnike padlih in druge vaščane, da prispevajo pri plemeniti nabiralni akciji. Prispevke sprejemejo: za Prosek -Guerino Husu; za Kontovel - Livio Albi in Vida Gerlanc.
Barkovljanska župnija vljudno vabi noše in skavte na praznik rožnevenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 7. t.m., s slovesno mašo ob 8. uri in procesijo okrog 9. ure.
Fotografije, ki so bile posnete na otvoritvi seminarja in sprejema slovenskih šolnikov v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigami.
mali oglasi
PRODAM lijak iz kotlovine za 20.000 lir. Tel. 040/741-670.
PROTI IZPADANJU las, proti prhljaju ter za nego izredno mastnih las priporočamo zeliščne šampone in ampule »DERBE«. Profumeria Kozmetika 90 - Opčine.
PRODAM na novo prebarvano alfa romeo alfetto/1600 v odličnem stanju, letnik 1977. Tel. 040/227-179 ob uri kosila.
PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik, primeren tudi za centralno ogrevanje. Telefonirati od 9. do 12. ure na št. 040/212-648.
V CENTRU DOLINE prodam stanovanje, 60 kv. m, v 2-nadstropni hiši s kletjo in 200 kv. m vrta. Tel. 040/64411.
PRODAM renault 5, letnik 1973, za 700 tisoč lir. Tel. 040/228-390.
PRODAM okrog 700 metrov zazidljivega zemljišča v predmestju Gorice. Telefonirati po 19. uri na 0481-86464.
PRODAM vespo po ugodni ceni. Tel. na št. 228-580.
GROZDJE ZA VINO oddaja Riolino, Zgonik. Tel. 229-331.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36.
UČITELJICA suplentka na osnovni šoli, z znanjem italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine, z opravljenim tipkarskim tečajem, vešča u-radniškega dela, išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. na št. 818-067 od 15. do 18. ure.
ZLATO, zlate kovance kupt ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst.
izleti
KD I. Grbec - Skedenj sporoča vsem izletnikom za Mauthausen naj čimprej poravnajo vpisnino. Društveni prostori so odprti vsak četrtek od 19. do 20.30.
darovi in prispevki
Ob tretji obletnici smrti nepozabnega Josipa Tula se ga z ljubeznijo spominja žena in daruje 10.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje in 10.000 lir za sekcijo VZPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg.
štiri družine iz Ricmanj darujejo
250.000	lir za popravilo cerkvene luči.
V	počastitev spomina Cvetka Štefančiča daruje Lidija Kapun 20.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 1. obletnici smrti Ninija Košute daruje žena Viktorija z otrokoma 20.000 lir za KD Vesna, 10.000 Ur za moški pevski zbor Vesna in 10.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Viktorja Košute darujeta Viktorija in AdeUna 10.000 lir za godbo Vesna - Križ.
Ob 80-letnici Slovenskega planinskega društva v Trstu darujeta Angelo in Karla Gec 50.000 lir za SPDT.
V	spomin na Slavka Pertota daruje Olga Pangerc - Pertot 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Venčka Krečiča daruje Tonči ščuka 20.000 Ur za TPK Sirena.
Mirko in Marica Čok darujeta 10.000 lir za kapelico v Lonjerju.
V	spomin na drago mamo Jušto Trampuž daruje sin Janko 50.000 Ur za spomenik padhm v NOB v Prečniku.
V	počastitev spomma Anice ščuke darujeta Iva in Vladimir ščuka 20.000 Ur za MPZ Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob Tilke Žerjal daruje AdeUna Guštin z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Justino Trampuž daruje Josip Doljak (Repen 11) 10.000 Ur za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na drago mamo Marijo darujeta Rožeta in Janko Guštin 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Justine Kante vd. Trampuž darujejo Janko Guštin
10.000	Ur ter Jožica in Josip Guštin
30.000	Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Pinota Tora inza darujejo Anica, Marta, Zora in Marina Pregare 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Širca daruje družina Križmančič 100.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Nabrežine in 100.000 Ur za ŠD Sokol.
V	spomin na Franca Ukmarja daruje žena Marija 100.000 Ur za Dijaško matico.
Ob 17. obletnici smrti moža in očeta Franeta Lukše darujeta žena Tončka in hči Miljeva 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 20.000 Ur za spomenik padlim v NOB na Proseku.
V	spomin na moža in tatka Jurija Rebulo darujeta Maja in Kristjan 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 17. obletnici smrti očeta Franeta Lukše daruje hči Maja 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Antonijo Husu vd. Verša darujejo družine Ban, Moro in Zužič 30.000 Ur, Angel Škrk 10.000 Ur ter Marija in Zvonko Kalc 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Marija Miliča in na Antonijo Husu vd. Verša darujeta Marjetica in Ljubo Grilanc 20.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Antonije Husu vd. Verša darujeta družini čuk in Tence 25.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Antonijo Husu vd. Verša darujeta Angela Rupel 10.000 Ur ter Ida Bukavrc 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
GROZDJE ZA VINO
r
SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1	^
( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
menjalnica
4. 10. 1984
Ameriški dolar						1.870.—
Kanadski dolar .						1.410.—
švicarski frank .						747.—
Danska krona . .						169.—
Norveška krona .						212.—
Švedska krona . .						216.—
Holandski fiorini .						547.—
Francoski frank .						200,-
Belgijski frank .						27.50
Funt šterling . .						2.310.—
Irski šterling . .						1.900,—
Nemška marka						618.—
Avstrijski šiling .						87.50
Portugalski eskudo						ìL-
Japonski jen . .						e-
Španska pezeta .						io.-
Avstralski dolar .						1.410.—
Grška drahma . .						15,—
Debeli dinar . .						9,-
Drobni dinar . .						8.50
MISE
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
1 '!. 1 ini,;/ i i 11 .* i io '*TT* C1-44Q
Film o planincu Juliusu Kugyju
Lukas Ludercr tolmači v nadaljevanki naslovno vlogo
Kugyja
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Televizijska nadaljevanka v treh delih
Režija:	Marjan Ciglič
scenarij:	Željko Kozinc
	Hellmut Andics
kamera:	Rado Likon
kostumi:	Marija Kobi
scena:	Janez Kovič
glasba:	Jani Golob
maska:	Zoran Lemajič
montaža :	Andrija Zafranovič
redakcija:	Nina Souvan
	Werner Swossil
IGRAJO: Manfred Lukas Luderer kot Kugy, Boris Cavazza, Ivo Ban, Matjaž Višnar, Boris Juh, Marjan Sri-enz, Tone Kuntner, Kristjan Muck, Janez Vrhovec, Mira Sardoč, Maks Furjan, Vladimir Jurc, Božidarka Frajt, Monika Riha, Gerhard Svoboda itn.
Kugy je prva igrana koprodukcija med TV Ljubljana in ORF ter plod umetniškega sodelovanja med obema televizijskima hišama. Julius Kugy. rojen 19. julija 1858, umrl 5. februarja 1944, planinec in pisatelj je zapisan v zgodovino evropskega planinstva. Po rodu je Slovenec, šolal in kidturno izpolnjeval se je v nemški sredini, živel in deloval pa med tržaškimi Italijani. Ti trije različni nacionalni vplivi sprožajo njegovo notranjo dilemo in ga silijo v iskanje lastne identitete. Nadaljevanka zajema obdobje približno osemdesetih let, praktično vso vladavino Franca Jožefa, razpad avstro ogrske monarhije, tista novitet) Jugoslavije, drugo svetovno vojno, z epilogom pa poseže celo
v povojno Jugoslavijo. Prek glavnega junaka in njegovih sogovornikov o-svetljuje ves družbenozgodovinski prostor, v katerem so delovali in s tem poda kar lep izsek slovenske, avstrijske in tržaške zgodovine. Poudarek je na stičišču treh svetov, treh narod nosti in treh kultur, ki se soočajo in prepletajo. Kugy je človek iznad vsakršne nacionalne nestrpnosti, prepri čan Avstrijec, ki v monarhiji vidi možnost za skupno življenje mnogih narodov. Čeprav se vse življenje u-mika pred političnim angažmajem, so njegove reakcije v kritičnih trenutkih aktivne in s tem pridobijo njegova dejanja politični predznak. Scabiosa trenta, roža, ki jo Kugy nenehno išče, je v bistvu prispodoba njegove zmote, prispodoba sveta, o katerem nenehno sanja in ga nikoli ne najde, sveta in idej, v katere verjame, tipanja, ki ga ni nikoli opustil. »Sanjam o tem, da bo nekoč svet, kjer ne bo nihče več spraševal, če je oni tam v steni, na navezi, Nemec, Italijan, Slo venec ali pa kdorkoli drug. ..«
Prvi del, SCABIOSA TRENTA, govori o njegovi mladosti, o planinstvu in iskanju- lastne identitete.
Drugi del, ROYAL DARJEELING, prikazuje trgovski in meščanski svet Juliusa Kugyja, začetek iredente in razvoj fašizma.
Tretji del, KAPITEL IX, skozi vojne grozote na soški fronti prikazuje ves nesmisel vojne, nacionalizma in njegovih političnih tez ter mu postavlja nasproti humanizem in njegove vrednostne kategorije.
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.25	Vremenska napoved
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik 1 - Tri minute...
14.00	Pronto... Raffaella?
14.00	II mondo di Quark
15.00	Primissima Aktualnosti Dnevnika 1
15.30	Šola in vzgoja:
Življenje živali - dokumentarec
16.00	L'impareggiabile dottor Snugg-les - risanka
16.25	Per favore, non mangiate le margherite - TV film
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.30	Avventure, disavventure e amori di Nero, cane di Leva risanka
17.45	Brendon Chase - 10. oddaja
18.30	Taxi TV film
19.00	Dinky Dog - risanka
19.15	Action now: questa pazza pazza America - 5. del
19.40	Almanah in Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film Dossier Alien - 1. del
22.00	Dnevnik
22.05	Alien - 2. del filma
23.50	Dnevnik 1 Zadnje vesti
24.00	Šola in vzgoja:
Handikap - 3. in zadnji del
Drugi kanal
12.00	Segreto diplomatico - 5. epizoda
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25	Capitol - TV nadalj.
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
Ljubljana
Danes ob 20. uri bo RTV Ljubljana predvajala oddajo o manjšinah iz ciklusa koprodukcije med petimi televizijskimi hišami. Prva je na sporedu oddaja o Madžarih v Sloveniji »ONKRAJ MURE«, ki sta jo oblikovala Piero Panizon in Fabio Malusa.
8.50	- 10 35 TV v šoli
17.10	Poročila
17.15	Jazz na ekranu: Noodband
17.55	Obzornik ljubljanskega območja
18.40	Obramba in zaščita :
Nesreča v rudniku
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik I
20.00	Manjšine bogastvo Evrope: Onkraj Mure - dokumentarna oddaja o Madžarih v Sloveniji
20.35	Ne prezrite
20.55	Proti vetru - Kadar kralji v boj gredo - TV nadalj.
21.45	TV dnevnik II
22.00	Ženska na oknu - film
Zagreb
15.10	TV v šoli. Nemščina, Branje
16.10	Poročila
16.45	Program kar tako glasbena otroška oddaja
17.15	Priče strahot v Mauthausnu dokumentarna oddaja
17.45	Radost Evrope
19.30	TV dnevnik
20.00	TV film
CANALE 5
8.30	Phillis - TV film
9.00	Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Donne - film
12.00	I Jefferson - TV film 12 25 Help - glasbena oddaja
13.00	II pranzo è servito - kviz
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.25	II mondo degli animali - dok.
17.00	Galactica - TV film
18.00	Tarzan - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Baretta - TV film 20 25 Giro Mike
23.25	A prova di errore - film
RETEQUATTRO
8.30	Mary Tyler Moore - TV film
9.00	Interludio - film
11.00	Samba d’amore - TV novela
11.45	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Fiore selvaggio - TV novela
14.50	II giardino di gesso - film
17.50	Febbre d’amore - TV film
18.45	Samba d’amore - TV novela
20.25	Odio le bionde - film
22.20	Superandy - Il fratello brutto di Superman - film 00.05 I giganti toccano il cielo - film
01.40	Hawaii, Squadra Cinque Zero TV film ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	L’arciere di fuoco - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
TELEVIZIJA
14.35	- 16.00 Tandem: aktualnosti, igre in zanimivosti
16.00	II mistero della Settima Strada TV film
16.25	Šola in vzgoja:
Tečaj nemščine
16.55	Due e simpatia:
La freccia nera - TV nadalj.
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.40	La pietra di Marco Polo TV film
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	I professionals - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Aboccaperta
21.45	Primo piano problemi in osebnosti
22.40	Dnevnik 2 - Vesti
22.50	L’asso della Manica - TV film
23.40	Tuttocavalli
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Šola in vzgoja:
16.30	Šola in vzgoja: Informatika
17.00	Piccola storia della musica
17.15	Dadaumpa - Antologija televizij skega varieteja
18.10	Gli allegri pasticcioni - film
18.25	Speciale Orecchiocchio: glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.35	Anteprime romane all’Argentina
20.05	Šola in vzgoja: Znanost in otrok
20.50	Posvečeno Pucciniju Manon Lescaut opera v 4 dejanjih
22.40	Dnevnik 3
23.15	Graham Sutherland
21.00	Dober večer: Lepo ime - Vino glasbena oddaja
22.05	Paleta, kulturni magazin
23.35	Šahovski komentar
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
17.00	TV poročila
17.05	TV šola
18.00	Medicai center - TV film
19.30	TV D Stičišče
19.50	Z nami... pred kamero
20.20	Portugalske počitnice - film
21.55	TV D - Vse danes
22.05	Glasbena oddaja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Preverjanje med strankami za prebroditev krize na deželni ravni TRST — Težave v otroškem vrtcu v Dijaškem domu
FANO — Okrogla miza o slovenskem filmu na filmskem festivalu »Odporništvo - mir«
TRST — Anketa o zaposlovanju univerzitetnih diplomirancev TRST — Pobude za drugo mladost TRST — Razprava v TK galeriji o »ars copiandi«
GORICA — Razstava gob REPEN — Košarka: Jadran - Novo mesto
TRBIŽ — Tiskovna konferenca o olimpijskih igrah
POSTAJE
13 00 Bim Bum Barn
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn
17.40	Wonder Woman - TV film
18.40	Kung Fu - TV film
19.50	I Puffi - risanka
20.25	L’esorcista - film
22.45	Speciale Miss Italia .
23.20	Miss Beautiful - film
01.15	Ironside - TV film
TELEPADOVA
14.00	Marcia nuziale - TV film
14.30	Marna Linda - TV film
16.00	Grizzly Adams - TV film
19.30	Marna Linda - TV film
20.20	Anche i ricchi piangono
21.20	La ragazza dal pigiama giallo film
23.00	Sport
TRIVENETA
13.15	The Great Detective - TV film
14.30	24 dicembre 1975: Fiamme su New York - film
16.30	The Outsidcrs - TV film
18.30	Fuga disperata - TV film
19.30	Tutto motori
20.30	Le confessioni del filibustiere Felix Kruli film
22.00	Angoscia - TV film
22.30	The organization - Colpo di morte - film
TELEFRIULI
15.30	Amore amaro - film
17.00	Birdman Galaxy Trio - risanka
18.00	Longbridge Story TV film
19.30	Veronica il volto dell’amore
20.30	Actas de Marusia - Storia di un massacro - film
22.15	II commissario accusa - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00,. 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročilu: 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba ; — vmes:	Koledar;
7.40	Pravljica; 8.10 Na goriškem va-
luj (ponovitev); 8.40 Slovenska lahka glasba 9.00	13.00 Dopoldanski pro-
gram: — Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Beležka; 11.40 Glasbeni polputi; 12.00 Sestanek ob 12.00: Prisrčne pozdrave iz...; 12.30 Glasbeni polputi; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah : Nediški puobi;
13.40	Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: — Povejmo v živo; 15.00 V svetu filma; 16.00 Iz zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Nabožna glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro — Jutranji koledar; 6.10 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper: 13.00 -
15.00	Mladinska oddaja; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19+30 Radijski dnevnik; 6.15. 8.30. 9.30. 10.30. 13.30,
14.30.	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianov! dopisniki ; 10.00 Popevka tedna 10.10 Vprašajmo stilista; 10.35 Vrtiljak; 10.45 Na lovu v Jugoslaviji;
11.30	Na prvi strani ; 11.45 Na tvoji desni; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bomo govorili o...; Popoldanski spored: popevka tedna; 14.45 La Vetu Romagna; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 18.00 Besede in glasba;
18.45	Festival komorne glasbe XX. stoletja ; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00.
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda ; 6.05 Glasbena kombinacija;
6.15	Autoradio flash; 6.45 Včeraj v parlamentu 9.00 Glasbeno govorni spored; 10.30 Popevke; 11.10 La partita infernale - 8. nadalj.; 11.30 Piccola Italia dnevni variete; 13.20 Tednik za potnike; 13.30 Master - glasbena oddaja ; 13.56 Turistične informacije; 14.30 Šola in vzgoja: umetnine; 15.03 Radio 1 aa vsakogar: Homo-sapiens ; 16.00 II Paginone; 17.30 Radio 1 Ellington; 18.00 Evropski variete; 18.30 Večerna glasba : W. A. Mozart; 19.15 Svet motorjev; 19.25 Verska rubrika; 19.30 Na naših trgih 19.35 Audiobox Lucus; 20.00 II poeta e il commissario - radijska priredba; 20.18 Glasbeni odmor; 20.29 Philip Marlovius Investigator; 21.08 Ljudska simfonična sezona; 22.44 Autoradio flash; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12 30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.C0 Dnevi; 8.00 Kip-
pur - verska oddaja; 8.10 Otroštvo, kako, zakaj...; 8.15 Napoved programa; 8.45 Per piccina che tu sia - 5. nadalj.; 9.10 Discogame; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi 12.45 Saj je samo igra; 15.00 La patente, novela ; 15.42 Omnibus; 17.32 Ossido di carbonia, radijska drama; 18J32 Glasbena oddaja; 19.50 Kulturna oddaja; 19.57 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2	-3131 - nočni program; 22.20
Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.00 Druga jutranja kronika ;
7.20	Sprehod po tržnici; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 8.35 Glasbene pravljice; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Iz glasbeno tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Dalies do 13.00; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba ; 13.20 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje;
14.05	P. I. Čajkovski: Romeo in Julia; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 -glasba ; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Zakaj imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Iz glasbene skrinje: 23 05 literarni nokturno; 00.05 - 4.30 Nočni program.
Pomembne nove knjige o zdravilnih rastlinah
V zadnjem času so zdravilne rastline začele dobaviti vse večjo veljavo in po vsem svetu se veliko piše in govori o koristnosti, če že ne zdravilnosti zdravilnih rastlin. Tudi pri nas. Žal so mnogi tozadevni članki in sestavki napisani tudi nestrokovno, napačno, včasih celo škod j ivo, saj prisojajo zdravilen rastlinam lastnosti, ki jih te v resnici nimajo. Ali pa vsaj ne takih, kakor jim jih pripisujejo.
Da bi zapolnili tozadevno vrzel v poljudnostrokovni in tudi strokovni literaturi, da bi stvari postavili na pravo mesto, so se nekateri strokovnjaki odločili, da začno izdajati knjige o zdravilnih rastlinah, ki bi jih napisali domači strokovnjaki. S tem bi dopolnili in popravili nekatere knjige, ki so že izšle, približali bi zdravilne rastline ljudem in jih pravilno seznanili z najnovejšimi spoznanji. In to ne samo zdravnike in farmacevte, temveč širši krog ljudi, saj v ada tudi pri nas kot v svetu za naravno zdravljenje manjših bolezenskih težav z zdravilnimi rastlinami dokajšnje zanimanje.
Državna založba Slovenije se je skupaj s tovarno farmacevtskih izdelkov v Ljubljani Lek odločila, da začne izdajati take knjige, monografije o posamez nih rastlinah, vsa spoznanja in dognanja zadnjih petindvajsetih (et. Knjige naj bi bile namenjene zdravnikom, farmacevtom, šolam in šolnikom, pridelovalcem zdravilnih rastlin in vsem tistim, ki jih zdravilne rastline zanimajo. Poseben uredniški odbor je pripravil seznam štiriinštridesetih zdravilnih rasi in, ki bi jih domači strokovnjaki obdelali v samostojnih monografijah. Te knjige naj bi izhajale pod sukpnim naslovom Folia Scopoliana, posvečene pa naj bi bile prvemu piscu znamenitega dela Flora Camiolica in zdravniku svetovnega si’ovesa iz Idrije Antoniju Scopoliju, ki je tam živel in deloval konec 18. stoletja.
Prva knjiga te zbirke je prišla na trg te dni in Državna založba je na izid knjige posebej opozorila slovensko javnost. Prva knjiga (po obsegu bi bia to bolj brošura na 36. straneh) prinaša monografijo, ki so jo napisali Franc Sušnik, skupaj s svojimi sodelavci (vseh skupaj je devet, vsi so profesorji, doktorji, inženirji itd.). V publikaciji predstavljajo avtorji najprej rastlino baldrijan, kateri je prva monografija posvečena in razlagajo njeno ime. Sledi prikaz botanične strani, nato kmetijske plati rasfine. Naslednje poglavje je posvečeno farmakologiji, sledi prikaz kliničnih raziskav. V zadnjih poglavjih je prikazana uporaba in pridelovanje rastlin, na koncu knjige pa sta dve poglavji o zgodovini in uporabljeni literaturi. Že ta prerez vsebine knjige vsakemu bralcu pove Zakaj v stvari gre, predvsem pa dejstvo, da je rastlina, ki jo sicer več a.’i manj vsi poznamo kot pomirjevalo, vsestransko strokovno obdelana in prikazana.
Nedvomno je zamisel nove zbirke o zdravilnih rastlinah nekaj posebnega, saj take zbirke in take izdaje nimamo. Zlasti ne od domačih avtorjev oz. strokovnjakov. Knjige bodo zapolnile vrzel, odpravile bodo nejasnosti, strokovno bodo neoporečne in bodo zato imel e velik pomen za vse, ki jih zdravilne rastline takorkoli zanimajo. Ker založba obeta, da bodo letno izšle najmanj tri knjige če ne še več, smemo pričakovati, da bomo dobili obširno zbirko monografij o naših zdravilnih rastlinah, ki naj bi bile v doglednem času tudi na knjižnem trgu dostopne vsem.
Sl. Ru.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASERNE
Popis pripravlja Trgovinska zbornica
Kako so bila uporabljena sredstva goriškega sklada za razvoj obrtništva
Tudi pevci iz Doberdoba na proslavi na Velikem Korinju
Julri odkrijejo spomenik padlim borcem brigade »Trieste«
Kako so, oziroma kako nameravajo občine uporabiti znatna finančna sredstva, ki so jih prejele iz goriškega sklada za urbanizacijo in odkup zemljišč v obrtniških conah. To bodo ugotovili na podlagi popisa, ki ga je goriška Trgovinska zbornica izvedla sredi poletja. Vsem občinam, ki so jim iz goriškega sklada dodelili namenska sredstva, so poslali dokaj obsežno vprašalno polo. Na podlagi sprejetih odgovorov si bo mogoče ustvariti dovolj jasno sliko, v kolikšni meri in kako so bila znatna finančna sredstva uporabljena.
Ne gre namreč pozabiti, da so za razvoj obrtništva v vseh teh letih (od leta 1977) iz goriškega sklada namenili kar precej milijard lir. So bile milijarde gospodarno vložene? Prav na to vprašanje bodo skušali poiskati odgovor na podlagi omenjenega popisa.
Podatki pa bodo nedvomno koristni tudi za sestavo nekakšnega pr-
Pod pokroviteljstvom deželnega odbora in goriške Krajevne zdravstvene enote bo danes in jutri v Gorici strokovni seminar zdravnikov -dermatologov. Simpozij je vsedržavnega značaja in se običajno odvija vsaki dve leti. Tudi zadnji je bil v Gorici.
Uvodna slovesnost bo danes, ob
17.30,	v dvorani deželnih stanov na Gradu, jutri zjutraj pa se bo v predavalnici šole za bolničarje pričel delovni del.
vega obračuna o desetletnem delovanju goriškega sklada. Ne gre namreč pozabiti, da bo konec prihodnjega leta prenehal veljati zakon o goriški prosti coni, zakon, ki je uvedel tudi goriški sklad.
Splošna ocena je, da so bila sredstva za obrtništvo zelo koristno vložena, čeprav je bilo, zlasti v manjših občinah, precej zamud pri uresničevanju načrtov. Sicer pa bodo v kratkem na razpolago točni podatki.
Popis pa bo najbrž služil tudi drugačnim ciljem : razširjeni odbor trgovinske zbornice, ki upravlja goriški sklad, bo imel nekakšen vpogled in obenem nadzorstvo, če so bila neka-zana sredstva dejansko uporabljena za gradnjo infrastruktur v obrtniških conah in za odkup zemljišč.
Z bližanjem roka zapadlosti zakona o goriški prosti coni se, kot kaže, spreminjajo in zaostrujejo kriteriji za dajem je prispevkov. Stvar je
Udeleženci bodo poslušali pet poročil priznanih dermatologov, med temi poročili prof. Andrea Montagnanija in El via Aleš sija.
Največ pozornosti bodo namenili obravnavi različnih vprašanj s področja širjenja in zdravljenja spolnih bolezni, oziroma bolezni, ki se širijo s spolnim občevanjem. Prav te bolezni dobivajo v sodobni družbi, kot posledica spremenjenih življenjskih navad, vse večji obseg, potem ko je še pred kakim desetletjem kazalo, da so v glavnem premagane.
razumljiva: po eni strani so realno razpoložljiva sredstva zelo omejena, po drugi strani pa bi upravitelji ob koncu mandata najbrž radi dali dokaz večje resnosti in odgovornosti pri upravljanju javnega denarja.
Sicer pa, kot kaže, goriški sklad ne bo prenehal delovati po 31. 12. 1985, četudi bi zakona o goriški prosti coni ne obnovili. Poslovanja namreč ni mogoče enostavno presekati, ker je treba upoštevati različne aktivne m pasivne postavke, vračanja posojil in razne druge obveznosti. Ostaja seveda odprlo vp v sanje, kdo in kako bo sklaù upravljal.
Nova številka revije II Territorio
Te dni je izšla nova številka revije Il Territorio, ki jo izdaja javno večnamensko kulturno središče v Ron-kah. Revija izhaja trikrat letno in vsakokrat prinaša vrsto zanimivih člankov z različnih področij. Tudi nova, 12. številka, ostaja zvesta tej usmeritvi. Devet avtorjev je prispevalo vrsto člankov o umetnosti, zgodovini, šolstvu in vzgoji. Revija prinaša tudi tokrat nekaj stalnih iu-brik o knjižnih izdajah ter kratek povzetek v slovenščini.
Čez kakšen teden bodo na območju Rupe pričeli z deli za ureditev kanalizacije in greznic. Prejšnji teden je sovodenjski župan Vid Primožič v Rimu podpisal pogodbo o najemu posojila pri zavodu za kreditiranje jav nih del, prav pred kratkim pa je bila tudi že sklenjena pogodba z izvajalcem del.
V okviru izvršilnega načrta za prvo skupino del — občinska uprava je pred dvema letoma poskrbela za izdelavo okvirnega načrta za ureditev kanalizacije v vseh naseljih — bodo kanalizacijo zgradili v Rupi in na Peči. Proračunski strošek za ta prvi poseg znaša 470 milijonov lir in ga bo občina krila deloma z deželnim prispevkom, deloma pa s posojilom, ki pa bo breme države.
Odplake in deževnica bodo odtekale v prečiščevalno napravo, ki jo bodo zgradili ob Vipavi, pri kraju, ki mu domačini pravijo Crepola. V to prečiščevalno napravo se bodo stekale samo odplake iz Rupe. Za o-mrežje na Peči je predvidena posebna naprava, ki jo bodo postavili v Pečah.
Dela bodo predvidoma trajala nekaj mesecev in v tem času bo najbrž treba računati z dokajšnjimi težavami in ovirami v prometu. Brez tega sicer ne gre in občinska uprava računa na ustrezno l azumevanje občanov. Sicer pa bodo dela potekala postopoma, to pomeni, da ne bodo razkopavali vseh ulic istočasno. Z deli bodo najprej pričeli v Rupi in
Pevci zbora Jezero iz Doberdoba odpotujejo jutri v Grosuplje, kjer bodo sodelovali na pomembni slovesnosti ob odkritju spomenika 33 padlim borcem 4. bataljona 14. udarne garibaldinske brigade »Triestina«. Slovesnost bo jutri ob 11. uri na Velikem Korinju, vasici, ki leži med Grosupljem in Ivančno gorico. V tem kraju je imel pred štiridesetimi leti, med 17. in 21. oktobrom 1944, svoje položaje omenjeni 4. bataljon »Roma«, ki so ga sestavljali večinoma partizani italijanske narodnosti. Bataljon je bil s tržaško brigado vključen v 8. SNOUB »Frana Levstika«.
Med nepričakovanim napadom Nemcev in belogardistov in kasnejšim protinapadom je v boju padlo 33 borcev. Spomenik bodo postavili na kraju, kjer so žrtvovali svoja življenja in predstavlja simbol skupnega boja italijanskih in jugoslovanskih partizanov proti fašizmu. Pobudo za postavitev spomenika sta dala Zveza združenj borcev NOV Grosuplje in Pokrajinski odbor VZPI-ANPI za Goriško v sodelovanju s skupnostmi borcev.
Slavnostna govornika na jutrišnji slovesnosti bosta podpredsednik skupščine SRS Jože šušmelj in vsedržavni predsednik VZPI-ANPI senator Arrigo Boldrini. Častni odbor, ki mu predseduje vredsednik skuvščine SRS Vinko Hafner, sestavljajo najvišji predstavniki Slovenije in Furlanije -Julijske krajine, parlamentarci ter
šele ko bodo tam zaključena, se bodo lotili na Peči. V naslednji stopnji je predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja v Gabrjah, za kar ima občinska uprava tudi že zagotovljenih del sredstev in se bo v prihodnjih mesecih pričela tudi priprava izvršilnega načrta.
Poleg greznic sta tik pred izvršilno stopnjo tudi načrta za razširitev pokopališča na Vrhu in za ureditev, oziroma ojačitev javne razsvetljave na Malnišču.
Na prihodnji seji občinskega sveta bodo predvidoma razpravljali tudi o načrtu ureditve prostora ob telovadnici in postavitve spominskega obeležja, ki je zdaj na prireditvenem prostoru blizu Kulturnega doma.
V pripravi je tudi izvršilni načrt razširitve in ureditve ceste na Vrhu, od Cotičev, mimo športnega in kulturnega središča, do Devetakov. Tudi ta načrt bo predvidoma na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta.
razna obvestila
SPDG - Rekreacija vabi na razgovor o organiziranju te dejavnosti v tekoči sezoni. Razgovor bo jutri ob
20.30	v mali dvorani Kulturnega doma.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolò, Ul. 1. maggio 94, tel. 73328.
župani občin odkoder so bili padli borci (večina jih je bila z Goriškega, nekateri pa so bili doma tudi iz bolj oddaljenih krajev v okolici Padove in Bologne), skupaj s slovenskimi župani krajev, v katerih je delovala brigada »Fontanot«. To brigado so namreč sestavljali prav preživeli borci 4. bataljona tržaške brigade, ki so skupaj z drugimi borci decembra 1944 v Suhorju v Beli. krajini ustanovili brigado »Bratov Fontanot«. Tega pomembnega dogodke se bodo spomnili z odkritjem obeležja na kraju ustanovitve brigade, v nedeljo, 7. t.m.
Na jutrišnji prireditvi bodo dober-dobski pevci sodelovali v kulturnem programu, ki obsega še nastop godbe ljubljanske milice in zborov iz občine Grosuplje, naslednji dan pa bodo peli tudi na slovesnosti v Suhorju. Pozdravni telegram je prirediteljem in udeležencem poslal predsednik republike Sandro Pertini, pozdravni telegram je poslal tudi predsednik Predsedstva SFRJ.
Danes odprejo Motor expò
Na goriškem razstavišču Espomego bodo danes popoldne ob 16. uri, v prisotnosti deželnega odbornika za javna dela Adriana Bombena, svečano odprli letošnjo četrto goriško avtomobilsko razstavo »Motor expò Rating 84«. Razstava bo odprta vsak dan do vključno nedelje, 14. oktobra, z umikom od 18. do 22. ure ob delavnikih in od 10. do 22. ure ob sobotah in nedeljah.
Na razstavi bodo prikazali tako serijske kot tekmovalne avtomobile, motorje, tekmovalne čolne, letala in druge zanimivosti iz sveta motorjev. Priredili bodo tudi vrsto zanimivih tekmovanj in obrobnih prireditev. Namestitili so maxivideo, na katerem bodo predvajali posnetke pomembnejših športnih manifestacij.
Blagoslov živali in delovanje ENPA
Goriška sekcija društvi za zaščito živali ENPA prireja kot prejšnja leta blagoslov domačih živali. Tradicionalno srečanje bo v nedeljo, 7. t.m., ob 12. uri, pied kapucinsko cerkvijo v Gorici. V piimeru slabe ga vremena blagoslov ne bo na odprtem, pač v bližnjem oratoriju. Združenje ob tem obvešča, da bo za ta dan občinsko avtobusno podjetje izjemoma dovolilo brezplačen prevoz živali na mestnih avtobusih.
Društvo za zaščito živali opozarja lastnika, da morajo biti psi cepljeni (pred vsaj enim mesecem in ne več kot pred enim letom) in da morajo biti primemo privezani.
V teh dneh je tudi izšla druga letošnja številka glasnika ENPA »La voce degli animali«. Poleg raznih člankov in zanimivih informacij v zvezi z odnosom človeka do živali je v tej številki tudi obračun štiriletnega delovanja odbora, ki mu izteka mandat. Novi odbor bodo izvolili pred koncem meseca na občnem zboru, ki bo 29. oktobra.
Obsojen zaradi grožnje, da ubije ženo in mladoletnega sina
Hude grožnje proti ženi in mladoletnemu sinu so pripeljale 42-letnega Ermanna Fameo iz Ul. Faiti 15 pred goriškega pretorja in so ga stale oo-sodbo na mesec zapora in povračilo sodnih stroškov. Ker obtoženec v preteklosti ni bil nikdar obsojen mu je pretor Klammer priznal pogojno kazen, brez vpisa v kazenski list.
Dogodek, o katerem je bil včeraj govor na preturi, se je pripetil v noči med 28. in 29. julijem lani. Famea je z ženo Renato Rosolen in 17-letmm sinom Flaviom bil v družbi nekaterih prijateljev na večerji v nekem lokalu v Števerjanu. Mimi potek večera se je nenadoma razvnel, ko je Famea izrekel nekaj težkih opomb in žaljivk na račun žene in njenega obnašanja. Rosolenova se je zato odločila, da gre domov, z njo pa je šel tudi sin. Ob povratku domov je Famea še stopnjeval žaljivke in grožnje ter med drugim zagrozil, da bo ženo in sina še drugi dan ubil s strelom iz samokresa.
Rosolenova je to grožnjo vzela zelo resno, saj — kot je kasneje izjavila — je mož že pred leti naperil samokres proti njej. Šla je na kvesturo in vso zadevo prijavila policiji. Odtod prijava in včeraj obsodba, saj se prepirljiva zakonca med tem časom nista pobotala.
IZŠEL JE
GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK
Od danes dalje ga lahko kupite v Katoliški knjigarni v Gorici.
Danes in jutri strokovni	V kratkem pričetek del za ureditev
posvet zdravnikov dermatologov kanalizacije v Rupi in na Peči
Deževje polni reke in
Vremenoslovci, zlasti amaterski, letos zares nimajo sreče. Muhasto vreme pa je v zadnjem času že večkrat zanikale napovedi tudi poklicnih vremenoslovcev. Razlog je menda v tem — to sicer pravijo tisti, ki še kaj dajo na vraže in podobne stvari — da je letos prestopno leto, izjemno leto, ne samo glede dolžine, ampak tudi glede prepletanja letnih časov. Tako ali drugače, 1984. leto bo ostalo zapisano kot leto zelo neugodnih vremenskih pogojev, po vsej verjetnosti pa tudi kot leto rekordnih padavin.
Ne gre namreč pozabiti, da manjkajo do konca še približno tri meseci, ki so na podlagi dolgoletnih opazovanj med bolj mokrimi v letu in se utegne torej količina do zdaj namerjenih padavin v tem času še precej dvigniti.
Sicer pa povzroča deževje v tem času še največj skrbi kmetovalcem in vinogradftikom. Dež zavira zorenje poljščin, zlasti koruze, v vinogradih pa je zaradi neugodnih vremenskih razmer že nastala precejšnja škoda ker grozdje gnije. Ob tem je treba
potoke na Goriškem
povedati, da je prav zaradi dežja trgatev zastala, ponekod, zlasti v jugoslovanskih Brdih, pa se šele pričenja.
Zaradi dolgotrajnega dežja na ožjem Goriškem zaenkrat še ni bilo poplav oziroma druge večje škode, čeprav sta Vipava in Soča in tudi drugi manjši vodni tokovi precej narasli. Najbrž je k temu pripomoglo nekajkratno začasno izboljšanje vremena, ko je višina vode znatno upadla in kasnejše padavine, čeprav zelo močne, niso povzročile poplav.
Delno zrušen je mosta v Kamiji je najbrž bdi razlog za pogostejše nadzorstvo o stabilnosti mosta čez Vipavo pri Rupi. Kljub zelo visoki vodi, ki je včeraj zjutraj dosegla rob bre ga, most mencia “ar cu:_ Ti.iubuje. Most je kakor znano, potreben izrednega popravila. Kljub narasli vodi tokrat pri Rupi še ni poplav. Nasip, ki so ga pred kratkim zgradili tik ob meji zadržuje in usmerja vodo proti strugi, tako da brez zastojev odteka.
Na sliki: narasle vode Vipave in Soče včeraj zjutraj.
• Pokrajinsko združenje obrtnikov
obvešča, da je v veljavi zimski umik brivskih in frizerskih salonov. Brivci de'ajo vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa nepretrgano od 8. do 17. ure. Ženski saloni so odprti od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »La časa«. Prepovedan m’adini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Pomo college girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia«.
Tržil
PRINCIPE 18.00-22.00 »Rocky III.« S. Stallone.
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Silkwood«. M. Streep.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—2.00 »Strup in med«. SVOBODA »Zap'et na Karibih«. 22.00 »Resnične zgodbe - 13. del«. DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italija 89, tel. 84443.
POGREBI
Ob 9.30 Vittorio Sussi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče.
Družba in kultura zahodne Furlanije
16. stoletje je nedvomno zelo burno obdobje evropske zgodovine. Odkritje Amerike in novih trgovskih poti z Daljnim vzhodom so v marsičem spremenile razmere ejotedajnih gospodarskih in političnih težišč, tako da sredozemske dežele izgubljajo vlogo v prid atlantskim in severnim državnim tvorbam, na obzorju pa se pojavljajo prve nacionalne države. Nove ideje, ki ^e širijo z bliskovito naglico, načenjajo dogme ' dotlej vsemogočne rimske Cerkve in zahodna Evropa doživlja vrtinec družbenih, političnih in kulturnih premikov, ki ne le spreminjajo videz in strukturo mestnih središč, temveč osvajajo tudi periferna območja, ki so v preteklosti zaradi oddaljenosti z ve’iko zamudo dohitevala razvoj centrov.
Uspešen poskus vključevanja lokalne zgodovine v silnice evropskega dogajanja je razstava »Družba in kultura zahodne Furlanije v 16. stoletju«, ki je do novembra na ogled v Pordenonu. Razstava se vključuje v proslave 500-letmce rojstva znamenitega furlanskega sikarja Giovannija Antonija da Sacchisa, ki je ustvarjal pod psevdonimom »II Pordenone«. Prireditelji razstave so skušali z interdisciplinarnim pristopom zaobjeti razvoj zahodne Furlanije v tem razdobju in osvetliti čas, v katerem je ustvarjal u-metnik, v prepričanju, da je umetnost zvest odraz in pokazatelj družbe, v katedi nastaja.
Avtorji razstave so se odločili za večplastno proučitev takratne furlanske stvarnosti in za zgodovinski pristop, ki se istočasno odpira tematikam antropologije, geografije in dragih socialnih ved. Skrbno pripravljeni zapisi in opombe spremljajo obiskovalce Po okusno opremljenih razstavnih prostorih. Tehtno izbrane sfike, zemljepisne karte, raznovrstno ikonografsko gradivo, knjige in celo pohištvo odkrivajo obiskovalcu razmere, v katerih je živel takratni furlanski človek. Za hodna Furlanija je bila v 16. stoletju zemljepisna in politična enota, ki se je raztezala med rekama Livenzo in Tilmentom pod vsestranskim vpli-vom bližnjih Benetk, to je najpomemb-nejše takratne državne tvorbe na italijanskem polotoku. Neugodne trgovin-ske razmere z Bližnjim vzhodom so prisilile Benetke, da je ponovno obu-svoje zanimanje za najbližje zaledje in tako vojaško zasedla strateško zelo pomembno področje zahodne Fur-lajine. Po bitki pri Cambrai leta 1508 je poražena Avstrija tudi formalno » odstopila Benetkam ta izrazito kmečki predel, ki ni v srednjem veku doživel komunalnega gibanja in je bil zato brez večjih mestnih središč. Zahodni Furlaniji je Beneška republika vsi-lila svojo upravo in le delno ohrani a lokalne družbene strukture. Vsilila je tudi svoj davčni sistem in novo razdelitev srenjske posesti med lokalno in med novo priseljeno p'emstvo. Najrevnejša plast prebivalstva, ki je do-
polnjevala svoje skromne dohodke z izkoriščanjem srenjskih pašnikov, je s tem utrpela hud udarec. Položaj furlanskega kmeta se je vidno poslabšal in v tej luči gre oceniti tudi kmečki upor iz leta 1511, ki pa ni bistveno izbo jšal gmotnih razmer kmečkih množic. Nasprotno je med kmečkim slojem in ostalimi družbenimi razredi povzročil še večji razkol. Stavba furlanske družbe je bila skozi celo 16. stoletje strogo piramidalna: kmetov je bilo 82 odst., revežev 3 odst. in o-brtnikov je bilo 11. odst., družbeni vrh pa sta zastopali duhovščina (3 odst.) in plemstvo (1 odst.).
Medtem ko je beneška oblast omejila stoletne pravice furlanskega kmečkega prebivalstva, je v celoti prepuščala plemstvu upravo in sodstvo. Plemiški sloj doživlja družbeno in kulturno prenovitev, prav tako obrtniki, ki se okoriščajo trgovinskega razcveta.
Podobno kot je nova oblast z razdelitvijo srenjske posesti spremenila videz furlanske pokrajine, tako je bila tudi furlanska umetnost pod vplivom benečanske. Nove ideje in novi umetniški tokovi najdejo v Furlaniji ugodna tfa in zanje se navdušuje zlasti srednji sloj (trgovci in obrtniki). Z bliskovito naglico se sredi 16. stoletja širijo zlasti v Pordenonu, Porciji in Spilimbergu protestantske ideje, ki sprožijo zelo ostro inkvizicijo s strani rimske Cerkve. Inkvizicija preganja vsakogar, ki je osumljen herezije, kot dokazuje zapisnik o zasliševanju »krivoverskega« mlinarja Me-nocchia, ki odkriva miselnost malega uoveka, njegovo originalno vizijo sveta in ljudsko kozmogonijo, ki izpoveduje utopistične želje po socialni pravičnosti.
Pordenonski razstavi, ki bo, kot že omenjeno, odprta do novembra, pripisujemo lahko tudi odliko, da tehtno in poglobljeno posreduje furlansko stvarnost v 16. stoletju tudi nespecializi-ranemu občinstvu, kar se redkokdaj dogaja s podobnimi razstavami.
MARTA VERGINELLA
Iz besede v prostor
Pavle Zidar: Okupacija Javornika
Nedvomno najplodovitejši sodobni slovenski pisatelj Pavle Zidar — pred časom je praznoval izid 50. knjige! — se je v najnot>ejši' knjigi odločil na nov način posvetiti del pisatelj■ ske pozornosti svojemu otroštvu. Tako je nastala knjiga »Okupacija Ja vornika«, ki je po vsej verjetnosti prinesla pisatelju več zadoščenja, kot 'je morda pričakoval. Zadoščenje bi moglo biti nenazadnje v dejstvu, da je knjiga izredno iskana in da jo je takoi t koč nemogoče dobiti na knjižnih. policah različnih knjižnic. Pre senečenje odziva pa je nemara v dejstvu, da se je pisatelj v tovrstnem avtobiografskem delu nekako potegnil nazaj, se odtegnil izpostavljanju sklenjene zgodbe, ki naj z neposred no napetostjo drži bralca na preži od prve do zadnje strani. Nastala je namreč knjiga, ki kombinirano po nuja bralcu pravzaprav dvojno za snovo: na eni strani so resnični dogodki vezani na otroška leta, na drugi strani pa pisatelj sedaj, ki te dogodke in samega sebe v izraziti časovni razdalji opazuje, - zasleduje, komentira. Če pričnemo pri zaključku, bi lahko rekli, da je t.im. tišina avtorjevega meditiranja in vpetosti v spomine in spominjanja na videz-, vsaj načelno, manj zanimiva, v zgradbi tako zasnovane knjige pa dobi ravno vase zamaknjeni psihološki prostor neverjetno odmevnost in je nemara zanimivejši od dogodkov, ki so se pripetili pred štiridesetimi leti.
Potem ko Pavle Zidar uvede knjigo s poglavjem o kruti resnici, da njegovega Slovenskega Javornika pri Jesenicah uradno ni več, ker smo uspeli preimenovati in ponikniti celo vrsto imen na Slovenskem, se z njim vred spustimo v leta tik pred drugo vojno, ko imamo pred seboj dečka osmih, devetih let. V že na kazani pripovedi, ki kakor skozi meh ka in zamišljena očala na novo razpostavijo dogodke izpred štirih desetletij, se vrstijo pred nami deško odrasli spomini in spominjanja: brezštevilni zanimivi liki, ki so (bi li) avtorju tako pri srcu, zaživijo
Lojze Spacal v Tolminu
r „■ k°ncert°m Ljubljanskega okteta in otvoritve likovne razstave slikarja kulturnih Pprir«litevV KnjiŽIlici CiriLa Kosmača v Tolminu začeli letošnjo sezono
Ljubljanski oktet je eden najuglednejših slovenskih vokalnih ansamblov. Za svoje umetniške dosežke je prejo’, mnoga priznanja, med drugim je tudi štirikratni zmagovalec tekmovanja na RTV Ljubljana. Danes ima oktet za seboj že preko 500 koncertov m nastopov po domovini in tujini, v tem letu ga čaka še enomesečna turneja po Ameriki in Kanadi. Umetniški vodja okteta je dirigent Igor Švara.	J
V Tolminu se je oktet predstavil s programom, ki je dostopen tudi glasbeno preprostemu poslušalcu, s slovensko ljudsko pesmijo, prirejeno za zborovsko petje.
Prisluhnili smo osmim sposobnim pevcem, ki jih od ikuje lahkotno in impulzivno podajanje, povezujejo pa izredna zbranost in notranja napetost.
A. U.
pred pisateljem in pred bralcem v svetlikajočih in vseskoz dobrohotnih barvah, pa če so nameni in značaji teh istih likov še tako neprijazni ali pa za pisateljevo otroštvo celo usodni. Skozi meglico spominjanja se o-strina dogodkov pretvarja v vendar srečno in osrečujočo galerijo zgodnjih let in v tem smislu obletavamo davne osebe brez strahu in tesnobe: tu sta stric in teta s Koroške Bele, kamor se je hodil mali Zvonko enkrat na leto najest sadja; tu je babica, ki ima vse otroke za svoje in jim veli dvigniti srajco, da bo spet pogledala znamenje na hrbtu; tam icrevlja Liižan z leseno nogo pa starček črv, ki je pisatelja pošiljal v trgovino po klobase; pa učiteljice in učitelji od Uhanove Poldke, ki je pomagala pisatelju izdelati razred, pa do Marije Banko, ki se je neizbrisno vtisnila v spomin s prizadetim in človeškim obnašanjem v mesecih tik pred okupacijo; ter do učiteljev v času nemške šole, predvsem Mitzi in Fritza, ki je potem šel past na rusko frbnto; živo zaživi pred nami Amerikanec s svojim žvečenjem tobaka, pa cela vrsta drugih sovaščanov in predvsem bližnji sorod niki, med katerimi najmočneje mama s pravzaprav zelo ostrimi zarisi, med katerimi očeta skoraj ni videti, ter mala sestra Elica in pa stara mama s svojo enkratno poetično filozofijo življenja, ki globoko leže pisatelju v dušo.	»
Dogodki, ki jih otrok seveda ne more zaobjeti v vsej usodnosti, se najprej odvijajo v nekakšnem drugem planu, takorekoč mimogrede, nakar pa se mašinerija časa kot mračen oblak zgrne tudi na mladega pisatelja, ki dočaka osvoboditev kot na smrt obsojeni' mladoletnih v zloglasnih Begunjah. Najprej prihaja vojna kot neznan pojem, p>otem se pojavi sredi sveč in rož na vaških oknih kralj Peter II., »lep kot Gary Cooper«, sledijo nabori, izseljevanja v Srbijo, še prej prihod Italijanov in prihod Nemcev, prva streljanja, Hitlerju-gend. Doma v pričakovanju nemške okupacije govorijo nemško, da bodo pripravljeni na najhujše, po prvih ostrejših represalijah okupatorja nemščina doma utihne; šola prnstane nemška in otroci so v enem letu, kot pravi avtor, predvsem po zaslugi od ličnega učitelja Fritza Winklerja, dodobra ponemčeni in spomniti se je mogoče dejstva, da je v tistih časih že vsako stvar najprej pomislil v nemščini m šele tik za tem v slovenščini. Potem pride lakota in prosijo za arano na raznih oddaljenih kmetijah, končno pa se pisatelj zaplete v akcijo atentata, ki raznese šolo in zaradi katerega je nekoliko kasneje priprt v Begunjah. — Grozni in impresivni prizori tudi v zaporu: zaradi pol hlebca črnega kruha po krivici obtožijo pisatelja, da je
kradel, pod kocem ga pretepejo — seveda vrstniki v celici, ki ustanovijo naglo sodišče — ko pa se izkaže, da je kradel P., mora prej po krivici obsojeni Zvonko poračunati s pravim krivcem, dogodek, ki je še sedaj boleč, posebej zaradi dejstva, da je s pravim krivcem resnično obračunal Srhljiv je poskus Gesta-pa dati mladim zapornikom priložnost — in to tik pred koncem vojne — da zbežijo, kar bi pomenilo, da bi jih legalno pobili na begu; le zdravemu instinktu enega izmed njih se mora skupina zahvaliti, da niso podlegli skušnjavi in jo ucvrli v bližnji gozd, kjer so jih čakali z brzostrelkami.
Kot rečeno bi ves omenjeni kalejdoskop dogodkov in oseb kaj hitro zdrsnil ali v mračno pripoved brez svetlobe ali pa v samopomilovalno in s tem v sentimentalno razčustvova-nost, ko ne bi pisatelj v tem občutljivem tkivu dogodkov in spomina ubral svojo znano pot sočne in humorne pripovedi nabite z izrazito totalnostjo in trdoživostjo naravnega človeka, ki se ne pusti vplivati od destruktivnih in brezizhodnih vzgibov življenja. V pripovedi zato kar mrgoli naravnost smešnih in vedrih opažanj in komentarjev, šolskih in vsakršnih lumparij, pri čemer niso kot smešni odlomki izzvzete tudi pisateljeve mladostne hibe, kot neverjetni problemi z veliko črko B, prava vražja nagajivost posebno v zgodbi o stranišču ter moška odrezavost v različnih prizorih doma, predvsem z materjo. V vizuri takšnega temperamentnega zapisa zaživi mladost in s tem dogodki v njej kot vendar osrečujoči čas, ali z drugimi besedami: knjiga med vrsticami pripoveduje, da je mladost pač mladost in najsi je bila še tako grozna in v primeri z današnjo revna ter na videz nič kaj srečna, bila je mladost; in ker ima pač človek samo eno. mladost, je je hočeš nočeš vesel, se je spominja z radostjo, pa četudi je šlo za krute in nič kaj prizanesljive dogodke, ki so jo obeleževali. V takšnem razumevanju ali v takšni danosti razumevanja zato v knjigi o mladosti in otroštvu ni nikjer ničesar preveč in ne premalo: pogled drsi hitro od enega prizora do drugega, za vse je prostora, za šalo, za razposajenost in za poetično misel. In čeprav slednje v svoji dobesednosti ne prevladujejo, velja na koncu vendar citirati eno med njimi, ki se pisatelju utrne ob prvem streljanju, ko se Slovenski Javornik resnično zgrozi in stisne v sebi: »Vsak človek je luč, eden večja, drugi manjša. Kraji dobivajo štiri vrste svetlobe: sončno, lunino, zvezdru) in človeško. Glavni sta dve, sončna in človeška. Če zmanjka prve, umreš, če zmanjka druga — umiraš.«
JANEZ POVŠE
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
— ___________ 261._____________
V kratkem času skupnega boja ga je v svoji hrepenenja polni in ljubezni žejni duši iznanjala kot idealnega moškega, ki zasluži prvo, čisto dekliško ljubezen.
Komisar Aljoša jih je učil, za kaj se bore: ne le za svobodo slovenskega naroda, temveč tudi za prerod sveta in zmago svetovne revolucije. Ko se sedeli zvečer ob tabornem ognju in se pogovarjali med seboj o življenju, jim je večkrat dejal, da je boj njihov osnovni cilj, za katerega morajo žrtvovati svoje osebne interese. Bil je zelo obziren do žensk. Imel jih je za enakopravne in enakovredne moškim. Bil je moralist in velik nasprotnik kakršnega koli ljubimkanja v bojnih enotah; partija je zahtevala vzdržnost, odrekanje osebnim željam in žrtve. In teh zahtev so se v glavnem vsi držali, razen poveljujočih na vrhu.
Težiave obstoja na robu, ko so se bojevali v nečloveških okoliščinah, niso dovoljevale, da bi jim delale težave strasti in čustva. Aljoša je nasprotoval vsakršnemu razlikovanju in je bil trdno prepričan zagovornik enakosti. Kristina je resno jemala nauke partije in se po njih ravnala brez pridržka, kot je njena mati opravljala verske dolžnosti.
Mislila je: »Ubijati moramo, če nočemo biti ubiti. Ljubimkati ne smemo, nihče pa ne more obsojati človeka, ki nosi ljubezen v srcu, čeprav jo nosi kot bolečino, kot vero, kot upanje.«
Aljoša je bil dober poznavalec ljudi, pa je ujel zar v njenih očeh, govorico telesa, umikanje duše, ki ga je nemo, brez besed vabila v skušnjavo s tihim občudovanjem.
Nekoč zvečer, ko so odhajali od tabornega ognja
spat, jo je stisnil za roko in ji rekel: »Kristina, če bova preživela to vojno, se bova dobila; nosil te bom v srcu in čakal nate. Rad te imam od tistega dne, ko sem te prvič zagledal.«*
»Tudi jaz te imam rada, òakala bom nate, Aljoša.«
Potem se je z Aljošem zgodilo nekaj groznega, kar jo je povsem zmedlo. Zaradi svojih moralnih načel je prišel v spor s poveljujočimi. Komandantu in komisarju je očital nemonajo. Očital jim je, da počenjajo, česar borci ne smejo, da se v šotoru sredi taborišča zabavajo z dekleti borkami.
Aljoša je »potegnil kratki konec vrvi«, kot ga navadno potegnejo nižji, ki pridejo v spore z višjimi.
Čez nekaj dni so preiskali njegov nahrbtnik in v njem našli poročilo, ki naj bi klevetalo conski štab in namerno vnašalo zmedo med poveljstva.
Kristina nikoli ni mogla doumeti, kako se je to zgodilo.
Poveljujoči so na nekem sedlu postrojih bataljon. Predenj so pripeljali Aljošo. Bil je bled, s temnim ognjem v užaljenih očeh, ponosen in zamaknjen v nebo, ki je bledelo nad gorami. Roke je imel zvezane.
Prebrali so kratko obtožbo proti njemu in obsodbo na smrtno kazen z ustrelitvijo.
Nastala je mučna tišina. Nihče od borcev se ni ganil, vsi so bili zaprepadeni, kot bi bili tudi oni pred puškami. Med njimi jih je bila četrtina, ki jih je Aljoša sprejel v partijo ter jim z besedo in osebnim zgledom podajal smisel boja.
Na poziv poveljujočega, naj se javi šest prostovoljcev, ki bodo izvršili obsodbo, se ni javil nihče.
Oči borcev so se sovražno zastrmele v oba funkcionarja, ki sta bila poznana, da skoraj ne napravita obiska pri nižji enoti, ne da bi dala vsem za zgled koga ustreliti in pokazala svojo moč.
»Komandant, to je upor. če te borci ne ubogajo, obsodbo izvrši sam,« je dejial višji poveljnik, znan po tem, da je imel posebno komisarje v želodcu.
Komandahtu enote, ki naj bi izvršil povelje, so se napele žile na vratu, kri mu je udarila v obraz, oči so mu nevarno zagorele, glas, s katerim je zavrnil povelje, se mu je tresel: »Tovariš komandant,
nihče ne bo streljal na našega komisarja, moja enota že ne in tudi vi ne. Ni kriv!« Stopil je k obsojenemu, mu odvezal roke in rekel: »Aljoša, svoboden si. Takoj mu vrnite orožje!«
Višji komandant in komisar sta staknila glave. Obema je izginila kri iz obrazov. Zavedala sta se, eia je to upor, ki se lahko nevarno zaplete. Komandant se je obrnil k postroj enemu bataljonu in rekel: »Dobro, tudi midva sprejemava vašo kolektivno odklonitev in odločitev. Razveljavljam obsodbo. Obsojeni je pomiloščep.«
Kmalu potem sta s svojimi spremljevalci brez besed odjezdila s sedla z užaljenostjo in jezo v očeh.
Da bi ubežala svoji ljubezni, se je Kristina javila v enoto, ki je odhajala daleč, še dlje od tam, kjer sta padla brata, v gorate predele Tolminske. Tam so ustanavljali brigado, ki je dobila ime po voditelju kmečkega punta v 15. stoletju Ivanu Gradniku.
Hodili so samo ponoči. Podnevi so bili prikriti v gozdovih, ki so naglo zeleneli, borili so se s patruljami, ki so jim sledile, in z zasedami, ki so hotele preprečiti koncentracijo partizanov v bližini močnih vojaških garnizonov.
Kristina ni ramisi j ala, zakaj se ljudje nenehno zbirajo in potem spet razhajajo, čeprav je tako početje nevarno in v prid sovražnika. Tako kot Trenta in Gregor pa mitraljezec Ivan, ki so v glavnem mislili, da je vse, kar si domisli vodstvo, edino zveličavno in pravilno, za to da obstajajo razlogi, ki niso jasni malemu človeku — je tudi ona slepo in dobro-voljno izvrševala vse, kar so ji naročili.
Bredli so ledeno mrzle reke in potoke, se vzpenjali, spuščali po neznanih poteh, po visokih hribih, od koder so bile luči postojank tako daleč, da so mislili, da Italijanov ne bo nikoli za njimi.
Na pohodu ali na straži je večkrat sanjarila o Aljoši. Videla se je z njim pred oltarjem, drugače si poroke še ni znala predstavljati. Želela si je, da bi jima mati in oče diala blagoslov, da bi bili zraven bratje...
Tik pred odhodom je izvedela, da sta brata Lojze in Pavle izginila v zadnjem spopadu z italijansko vojsko in da o Jožetu ni glasu.
Košarka: v prvem kolu pokala prvakov
Spodrsljaj zagrebške Gibone
Ob rob šahovskega dvoboja Karpov-Kasparov
Različni razlogi za nepričakovan zlom
CSKA Sofija — Gibona 97:91 (43:51)
GIBONA ZAGREB: M. Nakic 5, A. Petrovič 7, Bečič, Čutura 26 (4:4), D. Petrovič 27 (4:5), Knego 10 (2:2), Vukičevic 2, Ušle 10 (3:5), I. Nakič 4, Arapovič.
SOFIJA — Zagrebška Cibaria je nepričakovano izgubila proti bolgarskemu prvaku CSKA, pa čeprav je skozi vse srečanje vodila. Proti koncu tekme pa so Zagrebčani igrali z »rezervno« postavo, kar so izkoristili domačini, med katerimi sta se zlasti o-d'ikovala Genov (28 točk) in Ami-jarkov (23), ter tako tudi osvojili prestižno zmago. Gibona pa ima seveda v povratnem srečanju možnost, da 6 točk nadoknadi, (nb)
BK Sisu — Bancoroma 87:146 (46:80)
BANCOROMA RIM:	Sbarra 11,
lardella 16, Townsend 26, Flowers 31, Gi’ardi 13, Polesello 15, Scarnati 6, Solirini 12, Valente 16, Tombolato.
Evropski nogometni pokali
Danes žreb
ZuRICH — Danes bodo v Ziirichu izžrebali pare drugega kola v treh evropskih klubskih nogometnih pokalih. Od italijanskih in jugoslovanskih ekip so se v drugo kolo uvrstili : Juventus (pokal prvakov), Roma (pokal pokalnih prvakov), Inter, Fiorentina, Ri jeka, Željezničar in Partizan (pokal UEFA).
Nogometni pokal
pokalnih prvakov
LAHTI — V zaostali tekmi tega pokala sta finsko moštvo Kuusysi in Inter iz Bratislave (ČSSR) igrala neodločeno 0:0. V drugo kolo napreduje Inter, ki je v prvi tekmi zmagal z 2:1.
Finale: »Azzurra« -
»Victory 83«
PORTO CERVO - V finalu svetovnega prvenstva za jadrnice 12 metrov se bosta pomerila »Azzurra« in »Victory 83«. Finalni dvoboj pa bo od jutri do 1. oktobra.
»Victory 83« je v odločilnem dvoboju premagal jadrnico »Challange 12« in bo, kot predvidevajo strokovnjaki, za »Azzurro« izredno trd oreh.
KOPENHAGEN — Prvo srečanje v. tem pokalu je bilo za Bancoromo le dober trening. Že podatek, da so rimski košarkarji v samem prvem polčasu dosegli 80 točk, jasno kaže o moči moštva iz Kopenhagna, v katerem sta nekaj več pokazala le Da-nielsen (24 točk) in Heegard (29).
Honved — Granarolo 93:94 (44:49)
GRANAROLO BOLOGNA: Bruna-monti 18, Van Breda Kolf 13, VUl alta 18, RoUe 24, Bonamico 17, Fantin 2, Valenti, Lonza, Daniele 2, Bi-nelli.
BUDIMPEŠTA — Po dokaj izenačeni tekmi je bolonjski Granarolo premagal budimpeštansko moštvo Honveda, v katerem sta bUa še posebno uspešna Kamaras in Horvat, ki sta dosegla po 31 točk.
Bolonjčani so seveda favoriti tudi v povratnem srečanju.
OSTALI IZIDI: Steaua Bukarešta (Rom.) - Makabi Tel Aviv (Izr.)
Jadran — Novoles 86:93 (41:52)
JADRAN: Ban 19 (3:4), Čuk 10, I. Starc 13 (1:2), Žerjal 4, Sosič 2, Gulič 2, Daneu 18 (8:11), Vremec 8, Rauber 10 (4:6).
NOVOLES NOVO MESTO: Seničar 6, Pejhan 21 (3:3), Rihar, Cerkovnik 7 (1:1), Bratož, Lalič 12 (2:4), Bajc 20 (6:8), Balažič, Kek, Župevec 8, Plantan 19.
Sinoči je Jadran odigral koristno trening tekmo z ekipo Novolesa iz Novega mesta, ki je lani nastopala v 2. zvezni jugoslovanski ligi, letos pa bo s tarlala v slovenski ligi (ker je bUa 2. zvezna liga ukinjena).
Gostje so zasluženo zmagali, saj so bili bolj konstantni od Jadrana, zapravili manj žog v napadu in bili bolj pazljivi v obrambi. Jadran je igral na trenutke precej dobro, na trenutke pa precej raztreseno. Zelo-dobro se je obnesla visoka peterka Ban - Rauber - Čuk - Daneu - Ivo Starc, ki je v začetku drugega polčasa dosegla delni izid 19:7 v lastno korist. V Jadranovih vrstah pa se.
103:114; Klostemeuburg (Av.) Real Madrid (Šp.) 63:103; Istanbul (Tur.)
Pardubice (ČSSR) 80:62; Helsinki (Fin.) - Den Bosch 87:81.
Kolesarstvo: dirka po Emilii
Moroni prvi
BOLOGNA — Italijan Ezio Moroni je v sprintu osvojil 75. mednarodno kolesarsko dirko po Emilii.
Vrstni red
L Moroni (It.), ki je prevozil 237,5 km v 5.50’ s poprečno hitrostjo 40,800 km na uro; 2. Wilson (Avstral.) ; 3. Ceruti (It.); 4. Da Silva (Pori,.); 5. Corti, 6. Amadori, 7. Bambini po 18”
Rally Sanremo
SANREMO — Tudi po četrti etapi avtomobUskega rallyja Sanremo za SP je v vodstvu dvojica Vatanen -Harryman na peugeotu. Sledita para Rohrl - Geistdorfer (audi 4) in Bia-sion - Siviere (lancia).
je občutno poznala odsotnost režiserja Klavdija Starca. (Marko Oblak)
Uspel pohod
Drugega pohodnega maratona »Pavla« v območju Idrije se je udeležilo 92 pohodnikov iz Slovenije in Hr-vatske. Tekmovali so na 15 in 42 km dolgih progah, med njimi pa je bil starosta 71-letni Anton Velikonja iz Idrije. (S. Kovač) -
totip
1.	—	prvi	1	X
drugi	X	1
2.	— prvi	1X2
drugi	X	2	1
3.	—	prvi	2	X
drugi	1	2
4.	— prvi	2X1
drugi	1	2	X
5.	—	prvi	X	1
drugi	1	X
6.	—	prvi	2	1
drugi	X	1
ACO PASTE RNJAK
Ali bo lahko Garrì Kasparov s teorijskimi novostmi, ki jih je gotovo pripravil za primer, če bo moral še bolj zaostriti i-gro v dvoboju z Anatolijem Karpovom, vendarle še pripravil preobrat v moskovskem dvoboju ali pa je morda psihološko tako zlomljen, da sibakujski velemojster ne bo opomogel niti v naslednjem ciklusu tekmovanja za svetovno šahovsko prvenstvo, kot bi radi sklepali nekateri kritiki njegove igre v Moskvi? To je predmet razglabljanj in globokih polemik v moskovskih šahovskih krogih v času, ko so trije sovjetski velemojstri iz prve garniture Vasilij Smislov, Aleksander Be-Ijavski in Mihail Talj, že odigrali prve partije na šahovskem superturnirju v Tilburgu, kjer naj bi se tudi razbistrile ocene, kdo bodo najresnejši tekmeci Anatoliju Karpovu in Garrì-ju Kasparovu v naslednjem ciklusu tekmovanja za svetoimo šahovsko pr venstvo, saj nastopajo tudi vsi najboljši igralci ostalega sveta. Med njimi so Jan Timman (Nizozemska), Lajos Portisch (Madžarska), Ulf An-dersson (Švedska), Ljubodrag L j ubo-jevič (Jugoslavija), Viktor Korčnoj (Švica) in Robert Hiibner (ZRN).
Vsaka razlaga, zakaj je doživel Gani Kasparov v šesti in sedmi partiji dvoboja zlom, po katerem je Ana-tolij Karpov povedel s 3:0 ob štirih remijih, je lahko bolj ugibanje kot resnejša šahovska analiza. Čeprav je mnogo argumentov za sklepanje, da je veliki osebni antagonizem Anato-lija Karpova (ki ga privilegirajo v številnih pogledih tako FIDE kot organizator dvoboja) in Garrija Kasparova poglavitni razlog za globoko psi hološko krizo, v kateri se je znašel velemojster iz Baku ja, ki je imel pred dvobojem višji šahovski rejting kot svetovni prvak, po treh sezonah, v katerih sta imela Karpov in Kasparov skorajda enake turnirske uspehe.
Res je sicer, da se številni opazovalci trudijo, da bi povezovali rezultat z igralsko premočjo Karpova,.kar 1
pa je teza, ki bo težko vzdržala zgodovinsko presojo, saj je že po nekajdnevnih analizah v Moskvi vse močnejše prepričanje, da bi Kasparov v šesti partiji izenačil, če bi bil povlekel potezo 28.SE7. Medtem pa skorajda ni velemojstra, ki bi si upal trditi, da ni bila pozicija Kasparova v sedmi partiji po dvajsetih odigranih potezah premočna. Če bi iskal človek zgodovinske paralele, potem dogodki v dvoboju Karpov - Kasparov v prvih sedmih partijah v mnogočem spominjajo na tisti minidvoboj Talj -Fischer na turnirju kandidatov v letu 1959, ko je ameriški velemojster štirikrat dosegel premočne pozicije, kot je pozneje tako pogosto zagotavljal Bobby sam, in vendar izgubil svoj dvoboj s Taljem kar z 0:4.
David Bronstein je izjavil pred osmo moskovsko partijo, da lahko pričakujemo naglo zaostrovanje boja, če bo mladi Kasparov povsem odkril svoj talent in uporabil skrbno pripravljene variante otvoritev, ki jih je gotovo pripravil za poznejši stadij dvoboja.
V NEDELJO NA OPČINAH
»Olimpijski pohod« za šolarje in dijake
Potem ko je včeraj skoraj ves dan »grozilo« boljše vreme, se nedeljskemu pohodu na Opčinah obetajo boljši časi. Proga je že zaznamovana in obeta udeležencem precej zabave. Kot smo že objavili bo pohod vseboval poleg praktičnih nalog tudi vprašanja o zimskih OI v Sarajevu in poletnih v Los Angelesu. Oba dogodka sta med mladino, ki je igram sledila z veliko mero zanimanja, še zelo aktualna.
Vprašanja, ki bodo zadevala OI ’ seveda ne bodo pretirano težka. Izbrana so bila iz najvažnejših vesti, takih, ki so prišle na ušesa tudi tistim, ki se za šport ne ogrevajo preveč intenzivno. Za pohod ni potrebna tehnična oprema. Dovolj bo pisalo.
Organizatorji priporočajo, predvsem v primeru slabšega vremena, primemo obutev. Po tekmovanju bo za vse na razpolago paštašuta.
Košarka: prijateljska tekma z Novolesom
Koristen trening za Jadran
Zarja: dve tekmi in le dve točki
Nogometaši bazoviške Zarje so v pred prvenstvenih nastopih igrali odlično. Medtem pa se je začela 2. AL in naši nogometaši so v dveh kolih zbrali le dve točki. Od njih smo več pričakovali. Sicer pa se je prvenstvo le začelo in prepričani smo, da bodo zarjani prav kmalu pokazali svoje pravo lice. Na sliki: s tekme Zarja - Campi Elisi
Izdala jo je Odbojkarska zveza Jugoslavije
Gadžova dobila izpisnico
Predsedstvo Odbojkarske zveze Jugoslavije je na svoji zadnji seji odobrilo prošnjo Meblove igralke Alice Gadžo za odhod v tujino. Sklep je bil sicer več kot pričakovan in le formalnega značaja, saj je Gadžova, kot zaslužna igralka državne reprezentance in 1. jugoslovanske lige uživala podporo in tudi dobila izpisnico, tako od svojega kluba, državnega prvaka Mladost Monterja iz Zagreba, kot tudi od republiške, sedaj pa še vsedržavne zveze. S tem formalnim aktom se je torej zaključil postopek za njeno registracijo in odboru Mebla ne preostane drugega, kot da vloži prošnjo za njeno včlanjenje v italijan sko zvezo.
Medtem ko iz Rima še ni prišel koledar prvenstvenih tekem, niti sestava skupin (prvo kolo bo 3. novembra), igralke Mebla vestno trenirajo skoraj vsak dan. Tudi drugi sicer ne počivajo. Pordenon, ki se z Meblom poteguje tudi za platonski naslov najboljše ekipe dežele FJK, je od-
igral vrsto turnirjev. Poskrbel je za senzacijo, ko je v prijateljski tekmi s 3:2' premagal A-2-ligaša S pinco, re-dimenzionirula pa sta jo dvojna poraza z Rijeko in Novo Gorico na turnirju v Novi Gorici. Vsekakor bo furlanska šesterka, ki je, enako kot Meblo združena, v prvenstvu nevaren nasprotnik.
Odbojka: prvenstvo deklic
Zmaga Friulexporta
Friulexport — Virtus	3:0
(15:0, 15:2, 15:4)
FRIULEXPORT:	Foraus, Pertot,
Ušaj, Umek, Ukmar, Venier, Garbini, Žerjal, D’Ambrogio.
Trajanje setov: 6 minut, 8 minut, 15 minut.
Prva tekma prvenstva deklic je bila za Friulexport gola formalnost, kot je že razvidno iz izida posameznih setov.
Rokomet: mladinske igre
Kosovel uspešen
Kosovel — Tridentinska 28:26
STRELCI: Čebulec 6, čač 4, To-gnetti 9, Černe 2, Kocman 4, Komar 2, Sain 1.
RIM — Mladi openski rokometaši so sklenili tekmovanje na mladinskih igrali z drugo zmago. Tokrat so se naši izkazali zaradi svoje dinamične in hitre igre in zmaga je bila povsem zaslužena. V svoji skupini je Kosovel tako zasedel 3. mesto. Prve so Marke s šestimi točkami, Veneto jih ima 5, Kosovel 4, Tridentinska 3 in Emilija Romagna 2. S tre-tjeuvrščenimi iz ostalih skupin se je tako Kosovel uvrstil med 9. in 12. mesto v državi, kar je za našo šolo seveda velik uspeh. (INKA)
Jadralni »Jesenski pokal«
TRST — V nedeljo, 14. 10., bo v Barkovljanskem zalivu že 16. regata za »Jesenski pokal«, na kateri bodo nastopili olimpijski zmagovalci, svetovni in državni prvaki iz Jugoslavije, ZRN, Avstrije in Italije. Ta regata je pravi »morski praznik«, saj se je običajno udeležuje več kot 500 jadrnic.
obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 5. t.m., ob 20. uri na sedežu SPDT seja smučarske komisije.
SK Devin
sporoča, da se bo telovadba za odrasle, ki je v torek, 2. t.m., odpadla, redno nadaljevala vsak ponedeljek in petek od 20. do 21. ure v telovadnici osnovne šole V. Šček v Nabrežini. Za informacije telefonirati na št. (040) 200-236.
TRK Sirena
obvešča, da se člani, ki so zainteresirani za zimovanje svojih jadrnic na društvenem prostoru, javijo do 15. t. m. na sedežu društva, ker je število prostorov omejeno.
Kotalkarski odsek ŠD Polet
prireja začetniški tečaj za otroke od 4. do 8. leta starosti. Začetek tečaja bo 15. t.m. Prijave in informacije na kotalkališču v Repentabrski ulici na Opčinah vsak dan od 18. do 19. ure.
SPDT
obvešča, da se danes, 5. t.m., prične predsmučarska telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. Telovadba bo vsak petek na stadionu »1. maj« s pričetkom ob 20.30. Vabljeni!
Odbojkarski odsek SD 6reg
obvešča, da bodo treningi minivolleya za deklice letnika 1972 in 1973, ob po-nedeljskih in četrtkih od 16.30 do 18.00,
za deklice letnika 1974 in 1975 pa ista dneva od 18.00 do 19.30 v dolinski telovadnici.
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da so treningi miniodbojke za deklice in dečke (letnik 1972 in mlajši) vsak ponedeljek od 15. do 17. ure v telovadnici liceja »Prešeren« in vsak četrtek od 14. do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih.
Športna šola Sv. Ivan
obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom : ob torkih in petkih: 1. in 2. razred od 15. do 16. ure; 3., 4. in 5. razred od 16. do 17. ure.
danes igra za vas
Bogdan Ravbar
totocalcio
Ascoli - Lazio	1
Cremonese - Avellino	1
Fiorentina - Atalanta	1
Inter - Verona	2	X
Juventus - Milan	1	X
Napoli - Como	1
Roma - S am prioria	X	1
Udinese - Torino	X	1
Bologna - Bari	X
Genoa - Triestina	X
Lecce - Cesena	1
Rimini - Ancona	2X1
Massose - Lucchese	X	1	2
Bogdan Ravbar (letnik 1948) je naš dolgoletni nogometni dopisnik. Predvsem pa temeljito in skrbno spremlja dogodke na mladinskem nogometnem področju. Pri Krasu je že vrsto let v odboru in v nogometni komisiji. Prejšnji teden je Marko Marinčič pravilno napovedal devet rezultatov.
Drevi ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu
Prvi šahovski brzotumir
Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) prvi sezonski šahovski brzoturnir, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI. Brzotumir se bo priča’, ob 19. uri, u-deležijo pa se ga lahko vsi zamejski šahisti vseh starosti in šahovskega znanja.
To je že tretja sezona šahovskih brzotumirjev ZSŠDI. Prvi turnir je bil marca 1983 od takrat pa so jih odigrali že 13. Redno so jih odigrali vsak prvi petek v mesecu s poletnim premorom nekaj mesecev. S temi turnirji so tudi določili zamejskega šahovskega prvaka. Lani je to bil Egon Pertot, letos pa Božidar Filipovič.
Turnirji se bodo redno odvijali vsak prvi petek v mesecu v Gregorčičevi dvorani v Trstu do po'etja. Kaj pa udeležba? Do sedaj se je vedno vpisalo od 14 do 22 igralcev.
Šah v Portorožu
IDRIJA — Šahovski delavci iz Pirana se skrbno pripravljajo za organizacijo 21. moštvenega hitropotezne-
ga šahovskega turnirja obmejnih mest in krajev slovenskega Primorja, Furlanije - Julijske krajine, avstrijske Koroške in Porabja (Madžarska), ki bo v nedeljo ob 9. uri v Hotelu Riviera v Portorožu. Med številnimi aktivnostmi ob praznovanju svoje 35. obletnice bodo šahisti Pirana v ponedeljek ob 18. uri organizirali v Ho-
telu Riviera tudi simultanko s slovenskim velemojsvrom in scxektorjem jugoslovanske šahovske reprezentance Brunom Parmo. (Silvo Kovač)
Nov športni objekt
Včeraj so na prostoru, kjer ima sedež znanstveni licej Oberdan, slovesno otvorili nov športni šolski center. Dogradili so ga na temeljih starega, ki sta ga čas in vreme nepopravljivo poškodovala. Nov športni center tržaškega italijanskega liceja obsega igrišča ra košarko, odbojko in rokomet, štiristezno atletsko progo, dolgo 60 metrov in zaletišča za skok v daljino in met krogle. Gre za edinstven objekt v skromni panorami tržaških šolskih športnih središč. Za njegovo dograditev je pokrajinska u prava namenila 180 milijonov lir sredstev, ki so jih uporabili za postavitev obzidij, temeljev, sintetičnih tal na igriščih, pa tudi za pogozditev in ureditev travnatih površin, z namenom, da bi bilo tudi okolje bolj prijetno.
iz planinskega sveta
mladinski nogomet - tedenski komentar
Jutri v Dolini prvi derbi
Provokacijam in prekrškom nogometašev Fortituda je v nedeljo kriška Vesna odgovori a z lepo zmago, kar dokazuje, da je zrela in spretna ekipa, ki bo v zelo zanimivem prvenstvu naraščajnikov odigrala vidno vlogo. Naslednji nasprotnik Vesne bo CGS, ki je doslej zbral le točko. Vsekakor bodo Križani startali na zmago, čeprav igrajo v gosteh. Brežanom pa še ni uspelo odpraviti že znanih vrzeli. Tudi v nedeljo bodo imei »plavi« trdo življenje proti solidnemu San Luigi ju. Zarja bo v nedeljo nastopila brez izključenega Zeugne, kar je zanjo precejšnja škoda. Bazovci bodo igrali proti Domiu. ki ima le dve točki.
• S1. Mlajših se je Breg nekoliko izboljšal. »Plavi« imajo v nedeljo možnost, da proti Campanellam, ki ima na lestvici le dve točki, dosežejo pozitiven rezultat. Kras je v nedeljo pokazal, česa je zmožen. V naslednjem kolu čaka krasovce Triestina in za napoved smo vprašali vratarja Krasa Kočevarja: »Triestina je nedvomno najbo’jša ekipa v prvenstvu. V težavah smo, ker nam manjkajo štirje igralci, ki so zaposleni na mladinskih igrah v Rimu. Zato mislim, da bo za nas zelo težko.«
Pri začetnikih sta v nedeljo Breg in Primorje težko izgubila. Brežane in Prosečane čaka še mnogo dela, možnost za rehabilitacijo pa se jim ponuja že v prihodnjem kolu, ko bodo i-grali z Zaulami oziroma s Čampi E’isi.
V soboto v Dolini pa bo na sporedu Prvi letošnji slovenski derbi v vseh kategorijah. Spoprijeli se bosta ekipi cicibanov Brega in Primorja. Za napoved smo vprašali Mirana Švaro, ki je trener Bregovih cicibanov in mlajših cicibanov: »Prepričan sem, da bo v soboto zelo zanimivo in živahno. Der-
bi je pač derbi in o rezultatu ni govora. V nedeljo smo doživeli poraz, vendar to gotovo ne bo slabo vplivalo na fante, saj je bil poraz s Costalungo časten, ta ekipa pa je med cicibani gotovo najboljša.« V taboru Brega so torej optimistično razpoloženi.
Tudi med mlajšimi cicibani je Breg nerodno izgubil. Miran Švara nam je o tej ekipi takole dejal: »Fantje po trebujejo mnogo, mnogo treningov, saj so vsi prvič v stiku z nogometnim igriščem. Z njimi pa sem vsekakor zelo zadovoljen.«
Miloš Tul
Oster protest po smrti
kolesarja Trampuža
V zvezi s tragično smrtjo slovenskega kolesarja Roberta Trampuža, ki ga .je na državnem prvenstvu v Beogradu, zaradi premajhne varnosti na cesti, zbil tovornjak, je predsedstvo Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije poslalo ZTKO Jugoslavije in Kolesarski zvezi Jugoslavije zelo o-stro protestno pismo, v katerem eliso j a malomaren odnos prirediteljev do športnikov in zahteva ustrezne ukrepe proti odgovornim funkcionarjem KK »čukarički«, MKK »Beograd«, KZ Srbije, delegatu KZJ in vrhovnemu sodniku, ki po mnenju ZTKO Slovenije nosijo polno odgovornost za tragedijo.
Natečaji ob 80-letnici SPDT
Jutri zapade rok za oddajo literarnih, likovnih in fotografskih izdelkov natečaja z naslovom »Med skalo in morjem«, ki ga prireja SPDT ob 80-letnici svojega delovanja. Natečaj je namenjen ljubiteljem narave, osnovnošolski mladini in pa, dijakom nižjih srednjih šol. Kandidati lahko svoje izdelke oddajo še danes in jutri na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) ali na sedežu SPDT (ista stavba, višje nadstropje). Razglas zmagovalcev in nagrajevanje bosta na slavnostni proslavi 80-letnice SPDT v Kulturnem domu v Trstu v petek, 26. oktobra.
Do sedaj je skupno prišlo že veliko število prispevkov, največ fotografskih in likovnih, manj pa literarnih.
Družabnost »Aosta 84«
SPDT prireja v četrtek, 11. oktobra, večer posvečen ekskurziji SPDT v Aosti, ki je bila konec julija letos. Družabnost bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadst.) s pričetkom ob 20. uri. Večera se seveda lahko udeležijo vsi člani in simpatizerji SPDT in ne samo udeleženci ekskurzije. Vsi tisti, ki imajo diapozitive iz Aoste naj pridejo v torek, 9. t.m., na sejo SPDT (nadstropje nad Gregorčičevo dvorano) od 20. do 21. ure. Tu bodo te slike izbrali in koordinirali.
Pohod na Slavnik
Obalno planinsko društvo iz Kopra prireja to nedeljo, 7. oktobra, šesti tradicionalni spominski planinski pohod na Slavnik, člani društva so ozna čili poti iz Podgorja, Prešnice in Skadanščine, iz Kopra pa bo vozil posebni vlak do Podgorja. Vsi udeleženci pohoda bodo dobili posebno izkaznico in trim značko. Kulturni program bo ob 11. uri pred Tumovo kočo na vrhu Slavnika.
Ekstremno plezanje Igorja Škamperleja
Na tem mestu bomo opisali nekaj ekstremnih plezarij zamejskega alpinista Igorja Škamperleja, ki ima za sabo že tri izvenevropske odprave (Kalifornija, Južna Amerika in Himalaja).
Start odbojkarskega prvenstva mladincev in mladink na Goriškem
V boju štiri slovenske šesterke
Jutri bo tudi na Goriškem startala uradna odbojkarska sezona. Doslej smo bili priča le prijateljskim tekmam ali turnirjem, sedaj pa sc na sporedu boji za točke.
Prvi prvenstvi v sezoni 1984/85 na Goriškem sta pokrajinski prvenstvi mladink in mladincev.
MLADINKE
Pri mladinkah bo letos nastopilo le šest ekip, od teh sta dve slovenski, kar ponovno priča, da se slovenska odbojka na Goriškem širi tudi na mladinskem področju. Letošnje ekipe so naslednje : Dom Agorest Gorica, Olympia Gorica, Intrepida Mariano, Libertas Gorica, Tomana Gradišče in Canon Tržič.
Prvenstvo se bo pričelo v soboto, končalo pa se bo 26. novembra.
Težko je v tem trenutku napovedati kandidate za prvo mesto v tej konkurenci, toda prepričani smo, da i-mata obe naši šesterki lepe izglede, da se borita za najvisja n.tsta.
Šesterka Dom Agorest bo domače tekme igrala v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob sredah s pričetkom ob 18.45; Olympia pa v telovadnici šole ITT v Gorici ob ponedeljkih s pričetkom ob 20.30.
Prvo kolo je naslednje : Intrepida -Libertas; Canon - Olympia (jutri ob
20.30	v Tržiču, Palestra Verde) ; Dom Agorest - Tomana (v sredo, 10.10., ob
18.45	v Gorici).
MLADINCI
Med fanti letos nastopa le pet šesteric, kar je sorazmerno nizko število glede na celotno dejavnost na Goriškem. Vsekakor pa je spodbudno
dejstvo, da tudi letos nastopata dve slovenski šesterki (Val iz šandreža in Olympia Gorica). Že lani sta se obe naši šesterki potegovali za najvišja mesta lestvice in prepričani Smo, da nas bosta tudi letos prijetno presenetili.
Ostale tri ekipe so Tomana iz Gradišča, Libertas San Luigi iz Gorice in Volly Bali Libertas iz Krmina.
Pokrajinski del prvenstva se bo u-radno pričel v pxinedeljek, 8. oktobra, zaključil pia se bo 7. decembra. Val bo svoje domače tekme igral v občinski telovadnici v Štandrežu ob petkih ob 19. uri; Olympia pa bo nastopila v telovadnici Kulturnega doma v Gorici ob sredah ob 20.30.
Prvo kolo je naslednje : Torriana -Libertas San Luigi; VBL Krmin -Olympia (v sredo, 10.10, ob 17.30 v Krminu). Počiva: Val.
ilrVPW iBjjS-
Igor Škamperle
Že v začetku julija se je skupno s postojnskima plezalcema Radom Fa bianom in Igorjem Mezgecem lotil tiste, ki je po splošnem mnenju »najbolj divja stena v Julijcih«. Gre za Loško steno nad Koritnico, ki je sicer znana večini alpinistov, so pa v njej plezali redki. Za Votli vrh, točneje za njegovo trikotno severno steno, ki se dviga v levem delu tega ostenja, so doslej vedeli le redki. Visoka je kar od 600 do 800 metrov. Nova smer se imenuje »Znamenje ob potk, prvo-pristopniki pa so jo posvetili Nejcu Zaplotniku. Smer je dolga 24 raztežajev, plezali so jo 23 ur (z bivakom), ocenili pa so jo s VI., A2. Prav gotovo je to ena izmed najzahtevnejših smeri v naših gorah sploh.
Med težjimi smermi, ki jih je Škamperle preplezal avgusta meseca so tudi sledeče: prva ponovitev Princeske v Široki peči (V + /IV) skupno s Fabjanom in Mezgecem; prva prosta ponovitev Severnega stebra v Malem Oltarju (V + ) skupno z Biščakom; prva ponovitev Obraza v Planji skupno s Fabjanom. Škamperle sodi, da je ta verjetno najtežja smer v tej steni (VI—/V +, Al, 500 m, 6h). Omenili bi še prvo ponovitev Črnega kota (V, Al/IV, 4h) med Rakovo špico in Rogljiča ter Barbki-no smer (V, Al, 6h) v Škrlatici. Oboje je opravil skupno s Fabjanom in Mezgecem.
Predsmučarska telovadba SPDT
S prihodom jeseni se smučarji tako organizacijsko kot tudi fizično pripravljajo na smučarsko sezono. SP DT tokrat prireja že osmič zaporedoma predsmučarsko telovadbo, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. Ta telovadba, ki bo vsak petek na stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu, se prične ob 20.30 ter traja dve uri.
DUŠAN JELINČIČ
Dvakrat šesti
V S. Vitu al Tagliamento (PN) je bilo deželno prvenstvo dečkov, na katerem so nastopili tudi trije predstavniki Bora Infardate.
Od treh sta vsak po eno šesto mesto osvojila Dean Oberdan v metu krogle z razdaljo 9,10 m ter Iztok Pečar v daljini z rezultatom 4,22 m, medtem ko se je Igor Stopar uvrstil na 18. mesto v teku na 2.000 m v času 7’57”1. Glede na dejstvo, da so naši šele prvo leto v tej kategoriji, so njihovi rezultati vsekakor spodbudni. (F. Ruzzier)
Pogovor z novim trenerjem Kontovelove ekipe v promocijskem prvenstvu
I. Meden: »V ekipo bom vključeval tudi mladince«
Valter Ban (levo) in Peter Štoka, aduta Kontovelove peterke
Kot smo že poročali je Kontovelova članska ekipa, ki bo nastopala v p trn mocijskem prvenstvu, letos najela novega trenerja. To je sicer še mla-a izkušeni Igor Meden iz Senožeč. Po enem tednu treningov z novo ekipo smo ga zaprosili za intervju.
»Bi se najprej predstavili našim bralcem..«
»S košarko se ukvarjam že več let. Najprej ‘sem igral za Kraški Zidar iz Sežane v slovenski ligi, nato pa sem pričel s treniranjem in sedem let vodil žensko člansko ekipo iz Senožeč, ki nastopa v slovenski ligi.
Letos pia sem ta klub zapustil, da bi se piosvetil izključno treniranju Kontovelovih članov.«
»Ste z delom na treningih zadovoljni?«
»Da, sem. Prvi občutki so nadvse zadovoljivi: fantje se potrudijo, trdo delajo in, če bo tako tudi vnaprej, tudi uspehi ne bodo izostali.«
»Poznate nasprotnike, s katerimi sc boste pomerili v prvenstvu?«
»Samo toliko, kolikor so mi o njih pripovedovali fantje, ki jih treniram.«
»Torej si tudi jasnih ciljev ne morete še postavljati...«
»No, lani se je Kontovel rešil pred izpadom; za letos pa sem prepričan, da se bomo uvrstili nekoliko višje, nekje v prvi pxilovici lestvice.«
»Tudi Bora Radenske ne poznate?«
»To ekipo poznam samo pio imenu, rekli pa so mi, da je precej močna.«
»Prav pri tej ekipi je prišlo lani do sodelovanja med Poletom in Borom, verjetno pa se bo sodelovanje obnovilo tudi letos. Menite, da je kooperacija med slovenskimi društvi pozitivna, ali je bolje, da imamo več šibkejših ekip, ki pa zastopajo neko vas ali mestni predel?«
»Menim, da je prav, da ima vsak kraj svojo ekip» in da tudi obstaja nekoliko rivalstva med temi klubi, saj to naši košarki lahko samo koristi.«
»Letos so uvedli več novih pravil: met za tri točke, znižati bonus, spremenjeni pravili ”tridesetih sekund” in podaje nazaj v lastno polovico itd. Menite, da bo, glede na značilnosti igralcev, vaša ekipa to lahko s pridom izkoristila?«
»Da, razpolagam s hitrimi košarkarji, ki se bodo dobro prilagodili
tem novim pravilom. Na treningih pia bomo delali tako, da bomo ta pravila čimbolje in čimbolj racionalno izkoristili. Temu bomo seveda tudi prilagodili način obrambe in na-piada.«
»Boste v ekipo vključevali mlade igralce?«
»Seveda. Od lanske ekipie je namreč izpadlo nekaj igralcev, zato bom v ekip» vključil tudi kakega mladinca.«
MARKO OBLAK
Tako Kontovel v sezoni 1984-85
„ Marjan Pertot Livio Emili Corrado Čuk Peter Štoka Henrik Lisjak Andrej Pupis Damir Starc Valter Ban Franko Koren Renato Kneipp TRENER: Igor Meden
1965	180 cm	bek
1964	189 cm	bek
1965	188 cm	krilo
1964	195 cm	center
1956	194 cm	krilo
1964	185 cm	krilo
1967	186 cm	bek
1962	180 cm	bek
1961	180 cm	bek-krilo
1959	180 cm	bek
Norotntne Mesečna 10000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ Številka 20 00 din, naročnino za zasebnike mesečno 180 00. letno 1.800 00 din. za organizacij in pod|et|a mesečno 250 00. letno 2.500.00 din.
Poèmi tekoči račun za Itallfo
Založništvo triaékego tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljevo 8/II nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 hr besedo Ob praznikih povišek 20 - IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro coio pri oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. Hm 460270 EST I, i/ vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
5. oktobra 1981
TRST Ul. Montecchi « PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Ti* 460270
GORICA Drevored 24 meggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeie 20
Tel. 10432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Seme«
Izdeje L J ZTT	feafld 6enlu«|eneke
in tiske^ ^Trst	tj IH zve» lmcpkM<
nITZ utoMkov FIEG
Ob obisku ministra Scalfara v Washingtonu
Sporazum med Italijo in ZDA za tesnejše sodelovanje v skupnem boju proti mafiji
WASHINGTON — Ustanovitev vroče telefonske povezave ali »hot line«, kakor jo imenujejo v ZDA, je prvi otipljiv ukrep, ki sta ga Rim in Washington sprejela v iskanju boljšega sodelovanja in tesnejšega povezovanja v boju proti mafiji in razširjen nju mamil.
Sporazum, ki ga je minister za notranje zadeve Scalfaro pravkar podpisal v ameriškem glavnem mestu, vsebuje tudi druge pomembne ukrepe in predvideva široko zasnovano preiskavo o načinih in poteh, po katerih umazani denar gre ponovno v obtok. Sporazum pa je nastal po »zgodovinski« akciji proti mafiji iz zadnjih dni v Italiji in po odkrit ju v ZDA tako imenovane »pizza connection«. Leta predstavlja po o-cenah ameriških preiskovalcev naj-
večji uspeh v boju proti razpečevalcem heroina v ZDA. Siva eminenca zločinske organizacije je bil Gaetano Badala menti, ki je trenutno v zaporu v Španiji, za katerega pa bodo ameriški preiskovalci zahtevali izročitev. Badalamentija bodo zasliševali tudi v Italiji, ki bo ZDA dala v zameno skesanega mafijca Bu-scetto.
Tudi Italija bo, kot so že storile ZDA, imenovala pri veleposlaništvu v Washingtonu posebnega preiskovalca, ki bo izključno sledil vprašanjem mamil in mednarodnih povezav zločinskih organizacij na tem področju. Italijanski preiskovalci pa so se med svojim obiskom v ZDA seznanili tudi z najsodobnejšimi metodami boja proti zločinstvu.
Oster protest nemških demokratov
Willy Brandt in zborovanja SS
BONN — Predsednik nemške socialdemokratske stranke Willy Brandt je v reviji »Pogled na desno« ostro kritiziral srečanje veteranov četrte divizije esesovske policije, ki bo v bavarskem mestecu Marktheidenfeld 13. in 14. oktobra.
Brandt, ki je trenutno na potovanju po Južni Ameriki je še dodal, da je že res, da je nemški minister za notranje zadeve dovolil to srečanje, ki se odvija že šestindvajsetič zaporedoma, vendar pa da to dovoljenje ne bo preprečilo nemškim demokratom, da ostro protestirajo proti takim nostalgičnim zborovanjem.
Četrta divizija esesovske policije ima na vesti mnogo zločinov, predvsem v Grčiji. Dne 13. decembra je v grški vasi Kalavrita ubila 1200 ljudi, le nekaj mesecev kasneje pa, prav tako v grški vasi Distronomu, ustrelila 218 pripadnikov grške narodnoosvobodilne borbe.
Vprašanje verskih šol buri duhove malteškega klera
Iz potopljene ladje Mont Louis povlekli vso radioaktivno snov
LA VALLETTA — Vprašanje verskih šol buri duhove. Socialistična vlada, ki je že pred časom uvedla brezplačno šolanje v državnih šolah, sedaj zahteva tudi od cerkvenih oblasti, da v svojih šolah nudijo brezplačno šolanje državljanom. Malteška cerkev, ki se je z marsičem sprijaznila, odkar je Mintoff stopil na oblast, pa ne more pristati na to zahtevo, saj bi morala globoko seči v žep. Uradni izgovor je, da je cerkev revna, pa čeprav je znano, da je lastnica tretjine zemljišč in nepremičnin na otoku. Vprašanje verskih šol je v ospredju pogovorov, ki jih ima Dom Mintoff te dni v Rimu z vatikanskimi predstavniki.
Ena od protestnih manifestacij malteških klerikalcev
(Telefoto AP)
BRUSELJ — Več kot mesec dni je trajala bojazen, da bo Severno morje prizadela ekološka katastrofa. Prejšnjo noč so namreč potapljači in reševalci nizozemske ladje Šmit Tak izvlekli iz podpalubja francoske tovorne ladje Mont Louis zadnji kontejner zelo strupenega in celo lahno radioaktivnega uranovega heksa-fluorida. Tako se je brez hujših posledic zaključila zadeva, ki je dvignila mnogo prahu po vsej Evropi.
Kot znano, sta v noči med 25. in 26. avgustom v Severnem morju pred nizozemskim pristaniščem Ostende trčili tovorna ladja Mont Louis s svojim občutljivim blagom ter nemški potniški trajekt. Le dan kasneje pa je mednarodna ekološka organizacija Greenpeace objavila vest, da ima potopljena francoska ladja Mont Louis nevarno radioaktivno snov, ki je
bila namenjena v Sovjetsko zvezo. Takoj so se začele polemike o varnosti takih »radioaktivnih potovanj« francoskih ladij.
Začela pa se je tudi reševalna akcija, ki jo je vodila nizozemska ladja Šmit Tak. Akcija je trajala dalj časa, ker se je ladja potopila na sicer 15-metrski plitvini, vendar pa se je nerodno nagnila. Poleg tega pa na kraju potopitve večkrat besnijo dolgotrajna neurja. Prvega od skupno tridesetih polnih kontejnerjev so dvignili na površje komaj 15. septembra, zadnjega pa, kot rečeno, prejšnjo noč.
Polemike pa se medtem še vedno nadaljujejo. Predvsem so glasni ekologisti, ki zahtevajo strožji mednarodni normativ, ki naj bolj natančno nadzoruje in pregleduje take tovore, kot ga je imela francoska ladja Mont Louis, ko je potovala iz Le Havra v Rigo.
Klic divjine
Težavni pogoji ameriških novinarjev, ki delajo v SZ
WASHINGTON — Reaganom administracija bo izvajala povračilne ukrepe, če bodo sovjetske oblasti še uporabljale oblike pritiska na ameriške časnikarje, ki opravljajo svoj poklic v Sovjetski zvezi, ali pa skušajo preprečiti njihovo imenovanje v Moskvo. Grožnja prihaja od veleposlanika Združenih držav Amerike v Moskvi Arthurja Hartmana in jo je izrekel, očitno po pooblastilu zunanjega ministra Shultza, na srečanju z ameriškimi in tujimi novinarji v Washingtonu pred povratkom v Moskvo po krajšem povratku v domovino.
Hartman je namreč izjavil, da je v Sovjetski zvezi opazil težnjo, da tamkajšnje oblasti skušajo vplivati na vse, ki prihajajo tja opravljat svoj poklic javnega obveščanja, prav tako tudi na že akreditirane novinarje, da poročajo po njihovih željah. Zato je že večkrat protestiral pri pristojnih upravah v Moskvi, je dejal veleposlanik ZDA, toda njegovo posredovanje ni baje prav dosti zaleglo. Zato je po njegovem mnenju potreben nastop ameriške vlade, ki naj bi kremeljskim pritiskom odovorila s povračilnimi ukrepi (bržkone z oteževanjem dela sovjetskih novinarjev v ZDA).
Američani plačujejo blagostanje z visokim odstotkom psihičnih motenj
WASHINGTON — Tudi »družba, ki živi v izobilju« (kot bi dejal slavni ameriški ekonomist in politolog Galbraith) ima svoje tegobe, ki kažejo drugo stran medalje pri skupnosti, kjer je vrhunska vrednota denar in uspeh. Stalno potegovanje za uveljavitev, ki temelji na »imeti« mnogo bolj kot na »biti« (da se sklicujemo na filozofa in sociologa Fromma) povzroča ne le odtujnost v človekovem delovnem počutju, pač pa tudi resne in glede na razširjenost nadvse zaskrbljujoče psihične motnje.
Plod ameriškega načina življenja so namreč naslednji ne ravno zavidljivi podatki: vsak peti Američan ima psihične motnje, od pretirane zaskrbljenosti do hude razdvojenosti duha. Podatki pa ne prihajajo od sovražne propagande, ampak od strokovne raziskave Ameriškega državnega inštituta za umsko zdravje, ki so jo izvedli na vzrocu 10.000 ljudi obeh spolov v 3 velemestih ZDA.
Od 7 do 15 odstotkov Američanov trpi za hujšimi ali lažjimi oblikami nenaravnega strahu, od 6 do 7 odstotkov prebivalstva ZDA je zasvojeno od alkohola ali mamil, 5 do 6 odstotkov težijo depresije in afektivne motnje, 1 odstotek Amerikancev pa ima hudo shizofrenijo, torej dvojno osebnost,
Katastrofalne poplave v Nepalu
KATMANDU — Kakih 160 ljudi je umrlo v poplavah in usadih, ki so prizadeli Nepal v zadnjih tednih, kjer že dalj časa neprestano dežuje. Tamkajšnji Rdeči križ poroča, da je mnogo ljudi brez strehe, da je neurje poškodovalo in dobesedno uničilo tri četrtine obdelane zemlje ter razdejalo številne namakalne kanale. Kljub ogromnim količinam dežja primanjkuje pitne vode.