.V- \ • V' 'YAy. ■ v' ' ' .V '■	•	v/v.vv.avv/v'	>./XXvX'V
//Vy»v.v>YAVAw(v v\ wa« <sv.'.v. •k\svo.t>vvX;
/A.TA 5KA GOP1SFO IM B^IKfJO
1 Plačana v gotovini Postale I gruppo
TRST, nedelja 13. marca 1960
volili, nobena stranka ne more pripisati za sebe, pa čeprav so zagrenjeni nad drugo stranko. Vsekakor nasprotne niso volili.
Slaba volilna udeležba, razmeroma visok odstotek neveljavnih glasov in izguba na glasovih pri vseh strankah kažejo, da so postali volivci od skoraj vsako leto ponavljajočih se volitev utrujeni in da zadržanje strank gotovega dela volivcev osebno ne zadovolji. In še eno je treba po nedeljskih volitvah ugotoviti, čeprav je FPO od leta 1956 za deželni zbor izgubila 3.000 glasov, nobena od ostalih strank ni teh glasov pridobila. Slej ko prej so zagrizeni nacionalisti in kalilci mirnega sožitja med obema deželnima narodoma ostali v vrstah FPO. Zato je zaman vsak nadaljnji poskus, da bi ostale stranke pridobile svoje volilce iz nacionalističnih krogov. Primeri v številnih občinah kažejo ravno nasprotno. Prav ti krogi so druge stranke zapustili in se pri teh volitvah uvrstili med volivce FPO.
Vsekakor pa so nedeljske volitve znova pokazale, da levji del koroškega prebivalstva odklanja nacionalistične skomine takega ali takega odtenka in da želi sodelovanja v deželnem zboru ter strpnosti in mirnega sožitja v deželi. Izid nedeljskih volitev ponovno nalaga vodilnim silam v deželi obveznost, da prelomijo s svojo preteklostjo, ko so v izpolnjevanju obveznosti do koroških Slovencev vedno popuščale in celo sledile gonji nemških nacionalistov, namesto da bi jih po svoji moralni in politični vesti pošteno in dosledno izpolnjevale.
To obvezo dajejo demokratičnim in naprednim silam predvsem volivci slovenskega in dvojezičnega ozemlja, kjer živita oba deželna naroda drug ob drugem. Tu so desničarski in nacionalistični elementi doživeli še poseben poraz, tu-
di v vrstah nemško govorečih sodeželanov. Koroški Slovenci pa, ki smo v zadnjih letih po podpisu državne pogodbe doživeli nova težka razočaranja tudi od strani naprednih sil, smo pri teh volitvah spet storili svojo dolžnost. Odločno smo se uprli naskoku nacionalistične druščine FPO in v OVP. Odločno smo podprli sile napredka in demokracije, sile vladne večine, ker se prizadevajo, da bi se slovensko in dvojezično ozemlje Koroške izkopalo iz zaostalosti in ker delajo v korist izboljšanja položaja našega delovnega človeka in bolj demokratičnega razvoja v deželi. To našo odločitev smo jasno izpovedali v sklepu na zborovanju Zveze slovenskih organizacij pred volitvami, kjer j« bilo rečeno, da zgolj iz narodnostnih vidikov za te volitve ne moremo priporočati nobene volilne skupine.	,
Slej ko prej je naš narodnostni položaj nezadovoljiv. Določila člena 7 se ne izvajajo niti toliko, kolikor to zahtevata za nas nesprejemljiva izvedbena zakona. Na šolskem področju se po šolah vrstijo nedostatki, ki so blizu genocidu. Deželni šolski svet kot nadzorni organ doslej ob teh nedostatkih molči in jih ni odpravil. Na kulturnem področju smo pri deželnih subvencijah in podporah še vedno zapostavljeni in deželani druge vrste.
To pa so poleg drugih področja, ki spadajo v pristojnost deželne vlade in deželnega zbora. Zadovoljiva ureditev vseh teh področij je naša zahteva, od katere ne bomo odstopili. Nasprotno smo mnenja, da so prav z našo podporo o-krepitve naprednih sil pri nedeljskih volitvah in s porazom nacionalističnih krogov odpadli pomisleki, k' so ovirali dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Koroška in njena vlada do svoje narodnostne manjšine.
V petek so v ZDA končno uspešno izstrelili raketo s planetom «Pionir V.», ki bo krožil okoli Sonca. Zgoraj: raketa «Thor Able» se dviga s podstavka.
Spodaj: planet, fotografiran pred izstrelitvijo. Lopate vsrkavajo sončne žarke, ki dajejo energijo baterijam. Desno: tir planeta med tirom Venere in Zemlje
11| 111|111||■ ||I ||llIIIIII• 1111II• 111III■ IIII• 11II1111■ IIII■ 111111111111111111 ■ 1111111111111 >111! 111
KRIZA VLADE
planet ali prišel v njegove bližino. «Pion:r» leti v smeri proti tira Venere Ta tir pa je namišljen krog, po katerem Venera kroži okoli Sonca in ki je dolg nad 200 milijonov kilometrov. Tudi ko bo «Pionir» dosegel tir Venere, bo letel mnogo milijonov kilometrov daleč od nje. Za polet na Venero ali na Mars Di bila potrebna ogromna natančnost, še večja, kakršno je imel Lunik II, ki je zadel Luno, ali pa Lunik III, ki je fotografiral nevidno stran Lune. Izstrelitev sončnega planeta ne terja takšne natančnosti, pač pa gre predvsem za potisno silo rakete, da ta lahko ubeži težnosti Zemlje in pride v območje Sonca in postane s trne umeten planet.
Pred tem poizkusom sta bila izvršena že dva poizkusa. V vesolju krožita sedaj dva umetna planeta o-koli Sonca. Prvi je Lunik I, ki so ga izstrelili v SZ 2. januarja lani, drugi pa Pio-
nir IV, ki so ga izstrelili v ZDA 3. marca lani. Razlika je v teži. Pionir V, ki so ga izstrelili v potek, tehta •40 kilogramov in pol, Lunik I pa je tehtal 361 kilogramov, t. j. devetkrat toliko. Pionir IV pa je tehtal samo šest kilogramov
Razlika je v tem, da sta Lunik X in Pionir iv nastopila tir med Zemljo in Marsom, Pionir V pa bo šel po tiru med Zemljo in Venero. Kakor ie znano, je Venera «notranji» planet, t. j. kroži okoli Sonca v ožjem krogu kakor Zemlja. Mars pa je «zunanji» planet, t. j. kroži okoli Sonca v širšem krogu. Pionir V bo opisal elipso okoli Sonca ter bo sekal tir Zemlje in Venere. Seveda to ne pomeni, da bo letel blizu Zemlje ali blizu Venere,
Važnost novega poizkusa je, da bo planet lahko oddajal po iadiu podatke iz vesolja med Zemljo in Ve-
Ir ALI A
Raje z leve, kajti z desne sem Se vselej vse izbruhala!«
(Nadaljevanje na S. strani)
očmi,
PFrara$H!k
13. marca
Aktualni
portreti
KANCLER ADENAUER Je na »potovanju okoli sveta*. Prvi cilj potovanja je Wash)ngton, kjer ga pričakujejo »z veliko nestrpnostjo*. Na vseučilišču v Princetonu bodo staremu državniku podelili doktorat sad hono-rem* Namen potovanja pa je »priprava vrhunskega sestanka*, ki Adenauerju ni preveč pogodu.
ANITA EKBERG Je ena glavnih igralk Fellinijevega tilma »Dolce vita*, ki še vedno razburja duhove. Po neki javni debati o tem lilmu v Rieti, Je prišlo do fizičnega obračunavanja med komunistom Filibertom Millijem in misovskim voditeljem Pilottijem, ki filma ne more (prebaviti*.
RICHARD NIXON, podpredsednik ZDA, je na primarnih volitvah v New Hampshiru dobil ogromno večino (65.000 glasov), večjo kot Jo je v tem okrožju dobil Ei-senhower pred štirimi le. ti (36.000 glasov). Rockefeller pa je dobil komaj 2.890 glasov.
SORAYA, bivša perzijska cesarica, se bo, kot kaže, vendarle omožila s princem Rai-mondom Orsinijem. Po pisanju tiska naj bi bil Raimondo Orsini pisal njenemu bivšemu možu, če nima nič proti temu, da se on poroči z njo.
AMEDEO HA KLETI A, industrialec italijanskega porekla na Kubi, je doživel precejšnje »presenečenje«. Fidel Castro Je zaplenil vse njegovo premoženje v vrednosti kakih 25 milijard lir. Vzrok: tolikšno bogastvo si je nakopičil na nezakonit način.
Sedem dni v svetu
Oboroževanje namesto razorožitve
V pričakovanju prvega sestanka najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda, ki bo maja v Parizu, se nadaljuje na Zahodu živahna dejavnost za pripravo skupnega nastopa na tem sestanku. Prav tako so v polnem teku priprave za skupen nastop na zasedanju odbora dese-torice za razorožitev, ki se bo začelo 15. t. m. v Ženevi. Kakor je znano, je v tem odboru pet predstavnikov zahodnega bloka in pet predstavnikov vzhodnega bloka. Predstavniki zahodnega bloka so se dolgo razgovarjah, da bi na zasedanju nastopili s skupnim načrtom o razorožitvi in so se po dolgih pogajanjih, ki so se nadaljevala tudi na zasedanju NA TO v Parizu, vsaj dozdevno sporazumeli. Zatrjujejo, da so odsegli kompromis med stališčem ZDA in Velike Britanije ter francoskim stališčem. Baje bo zahodni načrt vseboval naslednje predloge, ki naj bi se izvedli v treh fazah:
Prvi korak bi pripeljal do ustanovitve mednarodne organizacije za razorožitev (1 DO), ki bi imela nalogo centralizirati ves material in vse informacije, ki se tičejo oborožitvenega stanja in števila vojaštva v vseh državah podpisnicah. Vse države podpisnice bi morale izročiti del svoje oborožitve tej organizaciji, ki bi orožje zbirala in nadzorovala. Razen tega bi morale države podpisnice sporočiti organizaciji vse podatke o izstreljevanju vesoljskih satelitov.
Ce bi se sporazumeli o prvi fazi, bi druga faza vsebovala naslednje ukrepe: prenehali bi izdelovati jedrski material v vojaške namene in ves nakopičeni vojaški jedrski material bi u-smerili v miroljubne namene.
Uničenje in pretvorba jedrskih zalog bi postali dokončni šele po ustanovitvi dejanskega in zanesljivega sistema nadzorstva. Razen tega bi moral i prepovedati izstreljevanje v tir okoli Zemlje vseh vesoljskih vozil, ki bi se lahko uporabljala tudi v vojaške namene. Zatem bi sklicali konferenco, katere naj bi se udeležile vse države, ki imajo veliko vojsko, da razpravljajo o skrčenju te vojske. Znižanje števila vojaštva v ZDA in Sovjetski zvezi v prvih fazah bi imelo predvsem psihološko funkcijo.
V tretji, končni fazi bi prepovedali izdelovanje slehernega jedrskega orožja. Vojaške izstrelke bi uničili, konvencionalna oborožitev'-bi se zmanjšala na količino, ki bi zadostovala državam, da lahko zajamčijo svojo notranjo varnost in za izpolnjevanje obveznosti, ki bi jih prevzele na podlagi listine IDO.
Gre za kompromisni načrt med francoskim stališčem in stališčem ostalih zahodnih dr. Žav. (Francozi so zahtevali, naj se da prednost jedrski razorožitvi, ostale države pa so predlagale, naj se jedrska razorožitev izvrši v kpnčni fazi.)
Ob vseh teh pripravah in načrtih za razorožitev pa so pravi paradoks pospešene priprave za še večje oboroževanje in neprestane napovedi o vedno novem in novem orožju. Zlasti je aktivna za-hodnonemška vlada, ki je s svojimi pogajanji za vojaška oporišča v Španiji hudo vznemirila ves miroljubni svet. V Londonu in Washing-tonu so uradni krogi zatrjevali, da tem oporiščem nasprotujejo, toda nasprotujejo rim le toliko, kolikor se zanje pogaja bonnska vlada sama brez njihovega blagoslova. Saj so tako v Londonu kakor v Washingtonu uradno izjavili, da tem oporiščem ne bi nasprotovali, če jih NA TO odobri. Se več: Velika Britanija je dala tudi Zahodni Nemčiji na razpolago britanska vojaška oporišča na Hebridih za preizkušanje raketnega orožja. Na spiošno hitijo vsi, zlasti v Londonu,
VVashingtonu in Parizu, uradno zatrjevati, da Zahodna Nemčija upravičeno zahteva vojaške olajšave izven svojega ozemlja, ker je tam tuja vojaška koncentracija že tolikšna, da se vojaki ne morejo vežbati. Pri svoji oboroževalni mrzlici skriva Zahodna Nemčija svoj militarizem za ponavljanjem da je potrebno ustvariti naddr-žavno oblast NATO in podrediti tej oblasti oso skrb za skupno oboroževanje in za nadzorstvo nad njim. Vse to pa je le taktika Bonna, ki jo na žalost na Zahodu podpirajo. Zato je obisk za-hodnonemškega ministra za obrambo Straussa v Atenah, kamor je prišel te dni. izzvat veliko zaskrbljenost gle de pravih namenov tega obiska. Ker pa grška vlada do sedaj ni dovolila niti ameriških vojaških oporišč na svojem ozemlju, je upati, da ne bo dovolila niti nemških.
Tudi ravnanje Francije povzroča vedno večjo zaskrbljenost. Govori se, da namerava Francija preizkušati svo jo drugo atomsko bombo v Sahari prav med obiskom Hruščevo v Parizu. Proti prvi eksploziji in proti vsem morebitnim nadaljnjim eksplozijam v Sahari je odločno protestirala afriško-azijska skupina v OZN in zahtevala sklicanje izrednega zasedanja skupščine OZN. Tudi iz Tokia prihaja spet opozorilo, da se je po eksploziji francoske. bombe te dni tam močno povečala radioaktivnost.
De Ganile
De Go dle je torej do l-raja razkrinkal svoje prave namene v Alžiriji. V zvezi z njegovimi izjavami častnikom med obiskom v Alžiriji so uo
Segni sestavlja novo vlado. Na sliki vidimo bivšega predsednika vlade, ko sporoča novinarjem, da je dobil mandat.
«K. g.», Clissold in še marsikaj
Seveda se tKatoliški glas» jezi, ker smo dokazali, kako lažniva je bila njegova trditev, da pok. kardinal Stepinac ni nikoli priznal teko imenovane Hitlerjeve in Mussolinijeve tNezavisne države Hrvat-ske*. V zadnji številki je zaradi tega poklical na pomoč angleškega publicista Clissolda, ki da je «priznan poznavalec jugoslovanskih razmer» in nas poziva, naj njegovo pisanje »demanti ramo*, uče moremo*.
Seveda moremo! Na veliko žalost »Kat. glasa* obstajajo namreč debele knjige dokumentov in časopisov iz tistih žalostnih časov, za katere smo »Kat. glasu* že zadnjič povedali, da jih ne bomo ponovno oživljali, če nas ne bo prav on silil v to.
Clissold piše, da je Stepinac »spravljal Paveličev režim čestokrat v resno zadrego*.
No, Iz dokumentov sledi, da je delal ravno narobe: ne samo, da ni spravljal režima v zadrego, ampak je zanj in za njegovega nosilca, zločinskega tpoglav-nika* Paveliča in njegov »sabor*, celo sestavil posebno molitev, ki jo je izgovoril 18. maja l. 1943
pred cerkvijo sv. Marka v Zagrebu. To je bilo takrat, ko je že ves svet vedel — in Stepinac tudi — da so ustaši — med katerimi je bilo mnogo katoliških duhovnikov in menihov poklali 350.00 Srbov. Kljub temu je Stepinac pripisoval Paveliču namene »ob-nove in gradnje* NDH itd.
Niti dva tedna po tej molitvi je kardinal Tisse-rant takole govoril predstavniku NDH Rušinoviču, kot ta sam. poroča, v Zagrebu:
«... Pater Simič je sam vodil skupino ljudi z orožjem v roki, ki so rušili pravoslavne cerkve. Zagotovo vem, da so se frančiškani v Bosni in Hercegovini prav tako bedno obnašali. Takih stvari ne more početi vzgojen, kulturen in civiliziran človek, kaj šele duhovnik...* »Nem-ci so priznali hrvatsko pravoslavno cerkev, ko so skupaj z nami (ustaši) poklali vse duhovnike in ko je zginilo 350.000 Srbov,* poroča dalje Rušinovič o izjavi kardinala Tisseranta.
Tako je poročal Paveličev predstavnik in se zgražal, medtem ko je Stepin-ca na vso moč hvalil, ker da je papežu opisal polo-
žaj v NDH «zadovoljivo* i rah kot katera koli W in »hvalil delo* zločinske država... želi 2°?° ^ Paveličeve vlade. Clissold boljšo in bolj iaslWJj; in »Katoliški glas* pa tr-\ spektivo katoliški cem
dita, da jo je ogrožal! Takole je Stepinac govoril papežu o Paveliču — kot piše Rušinovič: «0 poglav-nikovih naporih in skrbi, da se čimprej vzpostavi red (po pokolu 350.000 Srbov, op. ur.) in o njegovem verskem razpoloženju, govori z najlepšimi besedami... Motili so ga nekateri izbruhi posameznikov (le posamezniki so namreč lahko poklali 350.000 Srbov! op. ur.), toda prepričal se je, da so bili to zares izbruhi posameznikov, a da vodstvo s tem ni imelo nobene zveze, temveč samo muko, da zlo s katerekoli strani naj je prišlo, prepreči. Ne more in ne sme dovoliti, da kdor koli napada NDH in meče slabo luč na hrvatski narod, pa je zato prišel v Rim, da pobija laži, ki so bile servirane Sv. Stolici.* Tako je Stepinac ogrožal režim NDH!
čez eno leto (18. maja 1943) pa je pisal papežu — vedno samo v italijanščini —: »Mlada hrvatska država je nastala v bolj strašnih in težjih razme-
generalovem povratku objavili uradno izjavo, ki naj bi pojasnila, kaj generalove besede pravzaprav pomenijo. Toda izjava ni prinesla nič novega, pač pa je le potrdila, da de Gaulle noče več pogajanj z Alžirci za ustavitev sovražnosti, pač pa hoče najprej uničiti osvobodilno vojsko ter se zatem »pogajati» s slamnatimi možmi, ki bi jih on postavil v Alžiriji na podlagi »svobodnih volitev».
Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je izjavil, da aomenijo de Gaullove besede c orak nazaj in so popolna negacija njegove izjave od 16. septembra o samoodločbi. Zato ne pušča ta izjava nobene druge izbire nego nadaljevati borbo za neodvisnost. Poudaril je, da bi utegnila vojna v Alžiriji trajati še več let. Podpredsednik alžirske vlade Krim Belkasen pa je izjavil, da po izjavah de Gaulla ni mogoče več misliti na pogajanja s Francijo. Odgovornost za nadaljevanje vojne pa zadene de Gaulla. General de Gaulle je s svojimi zadnjimi izjavami odkril svojo politiko in prave namene. »Kar se nas tiče, je nadaljeval Belkasem. smo odločeni bojevati se toliko časa, dokler ne bomo dosegli neodvisnosti, za katero smo žrtvovali milijon ljudi.*
De Gaullova politika v Alžiriji pa je izzvala nezadovoljstvo tudi v strankah, ki ga podpirajo. Socialistična stranka je objavila izjavo, v kateri obrazlozuje svoje stališče, Stranka predlaga dve vrsti pogajanj z Alžirci. Najprej bi se bilo treba pogajati o ustavitvi vojne, Ti razgovori bi se vodili »s tistimi, ki se vojskujejo», t. j. s FLN. V ostalem pa se strinjajo z de Gaullom, in sicer da pri naslednjih pogajanjih ne smejo biti edini sogovorniki Francije predstavniki alžirske osvobodilne fronte. Stranka pa sprejema predloge FLN o razgovorih za jamstva. Toda socialisti dozirajo svoje predloge na posamezne sestavne dele, ki se med seboj nevtralizirajo. V bistvu imajo tudi socialisti pred očmi rešitev, ki jo predvideva de Gaulle: »Alžirska Alžirija povezana s Francijo«. Vsekakor pa je treba reči, da se socialisti kot zvesti pristaši de Gaullove politike vendarle nekoliko oddaljujejo od te politike. Tudi v stranki MR P se opažajo te težnje in celo med nekaterimi poslanci de Gaullove zveze za novo republiko. Do sedaj je 240 poslancev zahtevalo izredno zasedanje narodne skupščine, ki naj bi razpravljala o Alžiriji.
Medtem delajo priprave za kantonalne volitve v Alži riji, ki naj »kvalificirajo« določeno število Altircev ki naj bi sodelovali pri razgovorih sokoli okrogle mize» o usodi Alžirije To pomeni, da de Gaulle še dalje izvaja
(Nadaljevanje na 8. strani)
 ........................................      mm..
V
Čeprav je nesrečnež že 20 let v grobu...
<Človek brez spomina» iz Colegna je zares grafičar Mario Braaeri?
To dokazuje njegov brat Felice s petimi pismi, ki jih je bil pokojnik pisal materi in iz katerih zvemo, da niti ni bil «brez spomina»
Verjetno je Giulia Ca-nella, ki ji je danes že 70 let, dolgih 19 let obiskovala tuj grob. Čeprav piše na nagrobnem kamnu na pokopališču v Rio de Ja-neiru, da je tam pokopan njen mož prof. Giulio Ca-nella, je v tem grobu nekdo drug. V tem grobu trohnijo posmrtni ostanki Maria Bru-nerija, ki je umrl leta 1941 in katerega žalostna zgodba prihaja spet na dan.
6. februarja 1927 je tu-rinski dnevnik «La Stampa« objavil daljši članek o nekem človeku, »ki je izgubil spomin« in ki je že od 10. marca prejšnjega leta v umobolnici v Collegnu. Zaprli so ga bili v umobolnico zato, ker ga niso bili našli pri zdravi pameti. Policija ga je bila namreč zajela na vratih pokopališča, ko je pod površnikom skrival u-kradeno nagrobno lučko iz bakra, da bi jo prodal za kos kruha. Ko je nato časopis »Corriere della Sera« prinesel tudi sliko nesrečnega človeka, je prihitela iz Verone v Turin gospa Giulia Canella, ker je v objavljeni sliki spoznala svojega moža prof. Giulia Canello, pehotnega kapetana, ki naj bi bil «izginil» na makedonski fronti v novembru 1916. leta. Ko je gospa Giulia Canella prišla v umobolnico v Collegnu, je v moškem, starem nekaj čez 40 let, spoznala svojega moža in tudi ostali člani njene družine so v visokem in bradatem moškem «brez spomina« videli svojega sorodnika, kapetana pehote, ki ga niso videli od leta 1916.
S tem bi bil« zadeva lahko končana, če bi se v zadevo ne vmešali tudi drugi ljudje, in sicer sorodniki ter znanci grafičnega delav-
Felict Brune, i, hral pokojnega Mana, kj naj bi bil j‘u njigovem pokopan v ltraz>Bij p0(j imenom piof. Giulia Caneelle.
Ca Maria Brunerija, ki je bil pred časom izginil, ne da bi pustil za seboj kakršnokoli sled. V tem času pa je bil neznani človek «brez spomina« izročen družini Canella, ki ga je smatrala kot zakonitega moža gospe Giulie.
Vendar zadeva ni šla tako gladko. Za nesrečnega človeka, ki je v umobolnici predstavljal le številko 44170, ker mu imena nihče ni znal, se je začela dolgoletna sodna obravnava, s katero se je najprej ukvarjalo turinsko sodišče leta 1928, nato apelacijsko sodišče v Florenci leta 1929, in, končno, leta 1931 celo kasa-cija.
Kot smo že rekli, je bil nesrečni človek «prisojen» družini Canella, ki se je bila nato preselila v Brazilijo, kjer je imela velika posestva.
Vse od tedaj in skozi dolga dolga leta je ta primer predstavljal enega redkih primerov, ki dolgo vzbuja zanimanje javnosti. Sodni spor med družino Bruneri in družino Canella je tako razgibal javnost, da se je ustanovil celo odbor, ki je zagovarjal tezo, da pripada nesrečni človek družini Ca nella ter da gre dejansko Za bivšega profesorja Giulia Canello. Leta 1956 je prišlo celo do tako ostre polemike, da so profesorja patra Agostina Gemellija, pokojnega rektorja katoliške univerze v Milanu, dolžili, da je «izdal» svojega bivšega prijatelja in sodelavca, ker v nesrečnem človeku «brez spomina« ni hotel spoznati svojega bivšega prijatelja prof. Canello.
Kot vidimo, se je polemika v zvezi s tem nesrečnim človekom nadaljevala tudi potem, ko je bil »človek brez spomina«, pa naj bi šlo za prof. Canello ali tiskarja Brunerija, že več let v grobu. In sedaj, pred dnevi, so prišli na dan novi »elementi«, ki ponovno dvigajo na površje zadevo, ki bi bila lahko že zdavnaj pozabljena, saj mrtvemu človeku ni več potrebna osebna izkaznica, pa naj bi šlo za Canello ali Brunerija. Pred dnevi je namreč brat izginulega Maria Brunerija, Felice Bruneri, Ki živi s svojim sinom v Genovi, prišel na dan s petimi pismi, ki da jih je njegov brat pisal iz umobolnice v Colegnu svoji materi m ki dokazujejo, da je bil »človek brez spomina« dejansko njegov brat Mario in ne prof. Giulio Canella, ki ga je sodišče prisodilo družini Canella in ki dane« počiva v grobu družine Canella v Rio de Janeiru.
Da bi bila zadeva še bolj čudna, rekli bi raje žalostna, je Felice Bruneri sedaj prišel na dan s trditvijo, da njegov brat Mario sploh ni izgubil spomina, kar da dokazujejo pisma, ki jih je bil njegov brat pisal pred 34 leti materi Kako? Zakaj? Mario Bruneri, ki so ga bili prijeli na vratih pokopališča z ukradeno na grobno svetilko, je bil policiji že znan in ker se je bal posledic ponovne kršitve zakona, je fingiral um-
sko bolnega človeka, delal se je pač, da je zgubil spomin, da ne ve, kdo je. Psihiatri, ki so se z njim ukvarjali, so ugotovili pač duševne motnje. In ko ga je po daljšem bivanju v umobolnici v Colegnu prevzela družina Canella, je moral nadaljevati Življenje kot da je brez spomina, kot da je zares prof. Giulio Canella. To se da po vsej lo-gibi razbrati tudi iz enega izmed petih pisem, ki jih je Felice Bruneri sedaj dovolil objaviti V enem teh pisem materi je Mario Bruneri pisal približno takole: »Vem, da si zame v skrbeh, toda ne skrbi zame. Zajeli so me pri kraji in zato sem se pretvarjal, da sem izgubil spomin. Ce pokažem, da sem zdrav, me vržejo v zapor in ko me izpustijo, sem spet brez denarja in z omadeževanim kazenskim listom. Ce pa mi to groteskno pretvarjanje uspe, bom prišel iz norišnice in živel z bogato vdovo. Prepričan sem, da boš s tem soglašala, sicer pa že veš, da sem v svoji igri šel predaleč in da na zaj ni več poti. Ce bi sedaj prišel z resnico na dan, bi me obtožili še pretvarjanja. Sicer pa boš od mene do-
bivala stalno vesti, kajti zdi se, da bo šlo vse prav, da bom postal prof. Canella, učen in cenjen človek, da bom užival ljubezen gospe Canella in njeno bogastvo.«
Lahko bi navedli še nekaj drugih odstavkov iz pisem, toda nujno se postavlja vprašanje, kako to, da je Felice Bruneri, brat nesrečnega Maria, prišel s pismi šele sedaj na dan,
Felice Bruneri razlaga to takole: Mati, ki je dobila ta' pisma od svojega sina, je držala vse to v tajnosti do svoje smrti, 1929. leta. Nato je pisma skrivala sestra Marija, nuna pri uršulin-kah, vendar je o pismih bil obveščen tudi on, ki je po smrti sestre pisma hranil.
Zakaj ni prišel s pismi prej na dan? Pred 30 leti ga je nekega dne obiskal na njegovem domu v neki hišici med Cafasse in Lan-zo neki šofer v livreji in ga prosil, naj pride ven, ker ga čaka neki gospod. Gospod, ki ga je čakal v avtomobilu, ga je odpeljal v Turin in mu v nekem baru ponujal večjo vsoto denarja, če mu Mariova pisma odstopi. Felice Bruneri ponudbe ni sprejel, pač pa je neznancu rekel, naj njego-
vemu bratu Mariu pove, da se mu ni treba bati, ker pisem, ki jih je pisal iz umobolnice materi, ne bo nikomur dal. S tem pa je bil tudi sam Felice Bruneri zapadel pod kazenski paragraf. In čakal je 30 let, da njegovo kaznivo dejanje zastari. Ker njegov »zločin« sedaj ni več kazensko pre-gonljiv, se je odločil, da pride z zadevo na dan, da svojemu bratu, ki je toliko let živel in umrl pod imenom prof. Giulia Canelle, vrne pravo ime — Maria Brunerija.
Čeprav je vsa stvar hudo zapletena in hkrati tudi žalostna, se zdi, da tudi s tem dejanjem Feliceja Brunerija ne bo končana Ze v začetku omenjeni odbor, ki je zagovarjal tezo, da je #človek brez imena« prof. Giulio Canella, namerava začeti akcijo za obnovitev procesa Bruneri-Canella. Fe-licejeva pisma naj bi bila njihov najboljši dokaz, kajti strokovna analiza pisave Mariovih pisem naj bi dokazala, da so to pisma prof. Giulia Canelle. Kot vidimo zgodba še ni končana, pa čeprav je objekt te žalostne zgodbe že malone 20 let v grobu.
/ffif/ff< in teleut2l{t§
Nedelja, 13. marca lOttO
Radio Trst A
8.00 Koledar; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; nato Za vsakogar nekaj; 12.15 Glasba za godbo na pihala; 12.40 Razmotrivanja o Jazzu;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Sanre-mo 1960 15.20 Orkester Veres Lajos; 15.40 Tercet Metuljček;
16.00 Igor Strawinsky: Petruška; 16.35 Pesem in ples; 17.00 Vsi so videli, igra v treh dejanjih; 18.45 Pianist Francois Vermeille; 19.15 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.25 Zbor Emil A-damič; 22.00 Nedelja v športu 22.10 Debussy: Godalni kvartet; 22.35 Kernovi in Rodger-sovi motivi; 23 00 Saksofonist Sil Austin; 23.30 Glasba za lahko noč.
9.30 Športni dogodki; 14.30 »El Campanon«; 20.00 Domača poročila in kronika športnih dogodkov.
8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja; 8.30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro; 9 00 »Novo proti staremu...«;
9.15 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe;
11.15 O dejavnosti italijanskih krožkov; 12.00 Razgovor s kmetovalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski politični pregled: 13.30 »Sosedni kraji in ljudje«; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Vok. kvintet »Kranjčani«; 15.30 Igrajo orkestri...; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja: 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8,30 čktdaja za ktneie; 12.00 Tedenski program; 12.10 Pesmi dneva, pojo Allori, Latllla, Sar-tl; 14.15 »Musiča Sprint«: oddaja za mladino; 14 30 Operna glasba: Cherublni, VVeber, Ver-
di; 15.00 Plebisciti za Kalijo;
15.30 Glasbena fantazija; 16.15 Nogometna tekma Spanija-lta-UJa; 18.15 Simfonični koncert p. v. Massima Pradelle; 19.30 Športni dnevnik; 21.00 «Mi dovolite ta ples?«; 21.55 XI. spev »Raja«; 22.15 Dogodiki tedna v svetu; 22.45 Sopranistka V. De Los Angelos.
//. program
8.30 Preludij z vašimi Izvoljenci; 905 Oddaja za gospodinj«; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Za praznični dan; 13.00 »Astro-raehel Z 2»; 13.40 Verde pripravil oddajo #Placevolissimo»; 14.05 Mueller in njegov orkester; 16.00 »Tranzistor« — revija C. Manzonija; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak;
20.30 Štiri pesmi Iščejo glasbo; 21.45 Nedelja v športu;
22.15 Dogodki v svetu; 22.45 Fantazija motivov, pojo: Boz-zettl, Furlani, Duo Fasano.
///. program
16.15 Vivaldijev! koncerti; 17.10 Farsa M. Du Garda: »Le testament du per Leleu«; 17.55 Kvarteti za godala; 18.30 »Filozofija«, pripravil C. Vasoll; 19.00 J. Dovvland in W, Byrd;
19.15 V biblioteki; 19.45 Jedrska energija v Italiji; 20.00 Vsakovečernl koncert; 'Dukas;
21.30 Komična opera »Bagdadski brivec«; 23.10 Lord Che-stenfield.
Slovenila
6.00 Jutranji pozdrav; 6.30 Kmečka godba; 7.35 Popevke; 8.00 Mladinska radijska Igra; 8.50 Zapojmo po domače...; 9.10 Z glasbo v novi teden; 1000 Se pomnite, tovariši.,.; 10.30 Orkestralna matineja; 11.08 Zabavni zbori; 11.30 Stefančič; Bosenske metaformoze; 13,30 Za našo vas; 13.45 Mali koncert; 15.30 Po Slovaški in Romuniji; 16.00 Ilf-Petrov: »Ljubitelji nogometa«; 16.20 Zvoki za razvedrilo; 16.30 Šport In
glasba; 17.30 Radijska igra — Corvvin: Čudežna gosenica; 18.03 Veliki orkestri; 18.30 Dva zbora M. Vilharja; 18.40 Slavko Avsenik; 20.05 Izberite melodijo tednal; 21.00 Ob knjigi pesmi Huga VVolfa; 22.15 Zaplešite z n amil 23.10 Camlle Saint-Saens: Omfalln kolovrat; 23.20 Popevke za lahko noč.
Ital. televizija
10.15 TV za kmete; 12.00 O-tvoritev mednarodne razstave v Veroni; 15.30 Koles, dirka Parlz-NIzza; 17.00 »Tihotapci Kenije« — film; 18.15 TV-dnev-nik; 18.30 Nog, tekma Spanija-Italija; 20.10 Tedenske aktualnosti; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 Glasbeni variete; 22.15 »Podmornica«; 22.40 Nedelja v športu.
PONEDELJEK, 14. marca
13.30 TV-ŠOla; 17.00—18.00 O TV-za mladino: Prigode v knjižnici in telefiim »Lassle«; 18.30 TV-dnevnik; 18,45 Spreohd po Italiji; 19.05 Lahka glasba; 19.35 Delavec ob prostem času 20 05 TV-šport; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 Ljudsko gledališče: «0-dette« V. Sardouja,
Jug. televizija
Ljubljana 10.30 »O. rok* TV film o psu Lassiu; 11.00 Kmetijska oddaja; Vedno dovolj zelene krme. Popoldne morebitni prenosi športnih dogodkov; Beograd 20.00 TV-dnevnik; 20.20 Kulturna panorama; 20.30 Dokumentarni film; 20,50 »Nocoj nastopamo« — zabavno glasbe na oddaja: 21.50 Sedem dni...
PONEDELJEK, 14. marca
Ljubljana 16.00 Za družino In dom; 18.30 Obisk v ljubljanskem antropološkem Inštitutu; Beograd 20.00 TV-dnevnik; 20.20 Tedenski športni pregled; 20.30 Srečanje s prvakinjo Jugoslovanskega gledališča Marijo Crnobori; Zagreb 21.10 »Marijana moje mladosti« — celovečerni umetniški francoski film.
tem delu sveta. izgubo ali z usodni» njem... bi bilo tiM , čenih ne le 240.000 » obrnjenih s srbsko slavne vere, temvet vse katoliško Pre°,% z vsemi njegovimi ov mi in samostani- v \ katolicizma je odvM obstoja te države-ročam Vaši očetovse bi in Vašim molitvi jj, šo Nezavisno , $ vatsko in mislim, o® i hkrati na najboljši , priporočam sveto ® j., svoji domovini in w kanu.*	.ui	it
Tako je mislil, priporočal Stepinac, Toda katoliški am, ki slovenske narodno so med vojno siveli ^ biji, so bili popolnon*, gega mnenja kot ourj Na tistih 240.000 « njenih Srbov so 9*“ ^ sto drugače! m biti prav nobenega fl/ da so mnogo bolje v*t jugoslovanske razrmt angleški publicist k in »Kat. glas* skvfw f Ti katoliški starej’’^ poslali 1. marca *•
pismo beograjskem
škofu Ujčiču (ki pred kratkim katerem ga sporoči papežu „ se doslej «ni nase Mt niti en katoliški » ^ bi bil pripravljen M; ti v obrambo P1\.$ nih kristjanov do » ^ sti in postaviti . ti-žaj na kocko pa ce c/ potrebno tudi evoj nost.*	..t n
V tem pismu se P ne priporoča naj blagoslovi	jn«
«naj javno obsodi .j. gosa krvavo PreJ^\ ljudstva in srbske t j slavne Cerkve*,
«prepove v iz pravoslavne v K cerkev*, končno _ noi^JM «svetuje hrvatskim ^ da v 'javni obramm/M slavnih kristjanovi^
vih duhovnikov se ne ustavi niti P'
z apostolsko hrab
vimi žrtvami.* . rj(ir Vatikan pa se Je p:< rajši po Stepinčevm njah.
Zato ga danes ja skupaj s *Kat-ki mu ponovno v ^ i da na vsako nje9° rt njegovih Clissoldo*, tev lahko od9oV?nartfii imeni, datumi, f<jl Im ' mi itd .itd. o klavcih pod lfst etept mom, ki ga je. pozdravljal in °, M Ijal. če v urednik* j > glasa* želijo, obJa,lj ^ material lahko vs ■
v nadaljevanjih■ nadalje izzival e t Jjf trditvami, bomo P
to tudi storiti.
P.S. Glede trditf J j tv Ljubljani i» " i0 K pokazali, da se zw ti bolj v oblasti koi f
vi najemniki v moramo povedal', (» Ijem Katoliškega 9 -
je Ljubljančanom . K
grajčanom, zlaS .i, icš grebčanom Pre. znano, kaj vseje^
Stepinac, da bi kajšnji tisk m0* hnoA
stV\
žalostne stvari obP^p}
prisiljeni
Mi smo to
ponavljamo
silijo laži v glasu*. Svetujemo ^ F , rej, naj preneha,. bo prisilil, da ho n li objavljati še 9' , p , in ogabnejše	"
bodo katoliški Cer čast ne v slavo. .
Slovenski pred vsakega desni je bil vi likega Toneta
k0lik-ilVrV
druRi basist še d° — zato pa nekoli-p.,
gel - Artur Sujc.y ^ tednu je zaprl taK° ,V
sedaj ga ni vet.JJ[ vtt
Slovenski oktet J« ,e P'1 g» bil svojega člana, K vsJ čas trdni steber t* vntcf° S1 pinc n ki je z " <> 1Pdo toliko sveta vse '■,_1Iicii Kitajske. Arturju » je la ljubezen do Pc rj|(py rojena. Pel Je »Jj®. j» V svoje življenje. ? J zraven, kjer je 6»° fi r f cev, sodeloval Je . iipLi* zborih in poma** V V organizacijski 'gli*"5,/ smo Ra spoznali K" t>ji venskega okteta ! bo ostal v spouiiu
— 3 —
13. marca 1960
V
Zena Johna Rossitera
PRED BLIŽNJO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU V TRSTU
JSn’ da ie Palm Beach 7 Privlačno mesto v
^ihjržrh’
^ Whit„eyVu#nJeKdoPra je
P^tbkJPkalm BeaChU’
jem	ga	°pisu-
.WhitneYu» 3e restav-Drirt pralnica. Vsak, ki
Brei* v ^a*m Deach, obišče lokal * 1 *Udl Whitneyev Ni \
tel. ' teatavracije ali ho-čiji ^,ranciii' Italiji, Nemko n ■ SP3aiii- rii se lah-v j;?rjal 2 Whitneyevim yu “8 dU hrane- Pri Whitne-točit. J6dllnika. Tu lahko na-
B4“*jBh^ ^lit8- °d najr3Z' i« to t , ranih je<m. naj Vee i. ali pti^jl jezički, bit,’ *te naročili, tudi do-• «.o prvič obiščete Whit-n, t’0P?.gOsto le malo pazite ko , ’	. ieste' ker takoj,
Jsoma: 2acne Prostor polniti, čem- Veriamete svojim o-
tpoznaf;11. VSaki mizi boste alj .	®a' ki je slaven
Po
oblečen°Sl1? gre ta sija3no
akhup;na ijudi v >-st°r j. , dveh je ta pro-
0)> treh -31 dobro napolnjen, ko osta ]e Prenatrpan in ta-6° bolj06 VSe do jntra. Mno-v°dena v* zanimiva in bolje ^rlu 0t igralnica v Monte To 'i. _
bok vtis apravil° name glo-!em 1,1. !n 7 zadovoljstvom ^at. d °ns^d usodno prilož-
‘0sP»dom SWh rSe S6Znanil z Našli Whltneyem. 6*ovnemSm° ga v ®tarem po-rnajhen Prostoru> ki je tako rilse ,1 "a 16 komaj sprejel preiaični ° pisalno mizo s "lai ali ? p°krovom in z e-da je bii^6/*13 stoloma- Mor-'°da tega *Udl bIaSa3na. Piti, p;. se ne morem spom-rna je bila zavaro-
V5'la z
Vratih eznim' Paličicami, ^‘taa nam pa je &tal unifor-
° <renec’ ki na8 *
ya spust", gosP°da Whit-
V njem n°ter-
^ "točnih86."1.811021131 člove-
i, bre2lzrazr,eliU,ti’ hladneRa *. Ptit>ližn	obraza	Bil
^oval o" t0' ^r sem pri-„ kot tren Upravlja igralnici gte "^vsko podjetje _
>'-> j° na ef,V P°nos- U’ način deloven in po-
e0i ? "a4i" p *	" ln po"
S se*oni . ', Pravi)o, da v
tj! dolarjevia,S UŽ1 dva mriijo-
tako J" sumim v to
>> zutniin*	o, kot
zve2cl t V Plače fiIra-
* 0 08ebnostdlz°Vek i6 bU gajai ° ■ Za"imal me
j. v°80V6rjaf1 Z'elel sem tjr,bil° težko" \* "lim. toda to
Vp^abilsPe0mebgna°
Wa{ PonarUebjlenVhem se20ni 2a’ i> oSt ek°v in ne-a *Huhi	Povedal
V*04 dolaP"bUfn° dval-
v*č. J* 8e mu t0 ‘ e’ sem
*e 0 je	e zdi pre-
"ie.I"U °či ,I°nl 0 tem. so
,ln " ’•po-
i"’1”*1
VjU videti SP°L0ČiU- da J»hn °bn Ro. " dama
>i i'M*. ; ?" ~
n l" tek! 80 Se ji kojjj * jih je , 6 Po obrazu,
pbvialn 8e ves T88'8 z roW-4» m Mi- Uahk Poskušala
- i hVt< tat 81 mislite-^ Prizore in
"bha^’ ‘eda t 0rettl - iz-j ' Ganii- d me le za-
^ C p"‘
^S 2 J“h-
'a1- , Pet a. se spo-•eto
‘6 ne* ' ova se ^*Ha| leto je *U Sest let-
^ ae>h86,11 8a t v ia‘ Sem'
»d- 81 mu : . ako dobro,
°da ” mi* rek«! dobro-< "14 Več , -Zdravo”, "*dni bfo m mel sem o Nije” rasti nde"ie Bil 3e ^ j« *.0 01 u bil	ln
11 Hov n Ugi-jj naKl°njem. N » d Dvif, m ega kluba
U v*dei I i Tukai
o leto, to-
da nisem vedel, kako igra in koliko izgubi ali dobi. Kadar je moral kaj plačati, je to storil vedno točno.
Gospa Rossiter je povedala, da je največji problem njenega življenja moževa kar-taška strast. Prosila ga je, naj se varuje borznih špekulacij in kart. Obljubljal ji je, da bo s tem končal, toda vedno znova je zašel in se znova ulovil v zanko. Trideset tisoč dolarjev, ki jih je zaigral v sredo, je uničilo njega in njegovo ženo. To je pomenilo — oh! pozabil sem, kaj mi je že vse rekla:	prodati hišo, ki je
bila že zadolžena, izpisati dve deklici iz šole, ona pa bo morala v službo. Bila je dolga povest, ne spominjam se podrobnosti, toda priznam, te žene mi je bilo zelo žal. Vzeti dve deklici iz šole, je bilo to. kar me je najbolj razžalostilo. Rekel sem ji, da mi ni všeč, če ljudje prihajajo sem in vse izgubljajo. To podjetju ne bi bilo v čast, če bi se govorilo, da ljudje prihajajo sem in vse izgubijo. Hotel sem ji vrniti denar, ki ga je njen mož izgubil pri meni, toda pod enim pogojem: da njen mož ne pride nikoli več v mojo igralnico. Nimam rad take vrste «izgubiteljev». Ce nima denarja, mu ni treba igrati. Med solzami mi je to obljubila, jaz pa sem ji dal denar. Prisilila me je, da sem se počutil kot bedak, ko mi je poljubljala roke in prosila boga, naj me 'blagoslovi, in podobne norosti, ki zanje misli hvaležna ženska, da jih mora opraviti, če ji napravite uslugo.
Do naslednjega popoldneva sem že pozabil na ta primer. Tedaj je vstopil moj direktor in mi povedal, da je John Rossiter pravkar prišel v igralnico in da igra pri eni od miz. Nikoli se ne zanimam za to, kaj se dogaja izven moje pisarne, toda ta stvar me je razjezila in sem šel sam tja. Stopil sem k njemu in mu rekel: «Lahko trenutek govorim z vami?« In ko sva se oddaljila od ostalih, sem ga vprašal, kaj-pomeni njegov prihod v moj lokal.
«Hočem vedeti, kaj to pomeni!« sem vztrajal. «Vaša žena me je včeraj zjutraj obiskala in mi povedala vaše težave in kako ste tukaj v sredo izgubili trideset tisoč dolarjev. Denar, ki ste ga izgubili, sem ji vrnil samo pod pogojem, da nikoli več ne stopite skozi moja vrata. Kaj si le mislite, zakaj ste prišli sem!«
Rossiter me je nekaj trenutkov opazoval. Potem mi je rekel; »Toda gospod Whit-ney, verjetno ste se zmotili. Jaz sploh nisem poročen!«
'-.V-
-V.-‘.v ■■-M
C t f
•• •'.	/v-
L'
^	-*X	jptt,
A*/* jvd
/t
'M' "
alA
Upam, da ti lahko vse zaupam, kot še nisem nikomur, in da mi boš v veliko oporo. (2.6.’42, prvi zapis)
«... naj ti povem, kako misli zadostiti vsak izmed nas prvi želji, ko stopimo na prosto. Margot in van Daan si .želita predvsem pošteno toplo kopel, kjer bi lahko ostala več kot pol ure. Gospa van Daanova se spravi takoj na torte. Dus-sel ne misli na drugo, kot na svojo ženo Loto, mama na skodelico prave kave, oče hoče najprej obiskati gospoda Vossena, Peter pojde najprej na potep križem po mestu, nato pa zavije v kino, a jaz, jaz bi od same sreče sploh ne vedela, kje začeti in kaj početi.
Hrepenim predvsem po na-šem domu in svobodi, da bi se lahko prosto gibala, potem bi si želela pomoči pri delu, to se pravi, rada bi zopet začela hoditi v šolo.« (23. 7. 1943, zapis v Aninem dnevniku).
Zgoraj napisane Anine besede že same pričajo, kako željno je hrepenela Ana Frank po svobodi, ki je ni dočakala nikoli več, čeprav pravi njen oče, da je Ana bila tudi med taboriščniki srečna in zadovoljna, kot da je svobodna, samo da je uživala, pa čeprav v taborišču, vsaj pogled v prosti svet .
Dnevnik iz skrivališča, ki je bil do sedaj preveden že v 20 jezikov in katerega sta Frances Goodrich in Albert Hackett priredila dramatizacijo, je doživel krstno predstavo v Ameriki. Z njim je eden najboljših ansamblov l. 1956 nastopal na pariškem gledališkem festivalu. Skoraj istočasno je bil prirejen tudi za film.
Prva evropska uprizoritev
«Dnevnika Ane Frank« je bila v zahodnoberlinskem gledališču Schlosspark Theater v septembru leta 1956. Omeniti pa velja nekaj edinstvenega: istočasno so namreč igrali »Dnevpik Ane Frank« v sedmih vzhodno — in zahodno-nemških gledališčih.
Iz «Dnevnika» vstaja pred nami žalostna zgodba dveh židovskih družin, ki sta se, preganjani od nacistov, zatekli na podstrešje neke trgovske hiše, kjer sta si uredili svoje skrivališče. Da bi se ne izdali, so begunci hodili dve leti po prstih v zelo tesnih prostorih in se pogovarjali še-petaje. Pri zaprtih in zastrtih oknih brez zraka in sonca, vsi bedni in živčni, med u-pom in obupom so trepetali in s strahom čakali, da jih nacisti vsak čas odkrijejo.
Najmlajša med njimi je bila Ana, hčerka holandskega trgovca s kolonialnim blagom Otta Franka, katere dnevnik so našli med ostalo šaro na podstrešju in iz katerega je edini preživeli begunec Otto Frank lahko razbral, kako težko je bilo živeti njegovi hčerki Ani tiste dve leti v skrivališču.
Ana je bila čudežno, neverjetno človeško bitje predvsem zato, ker so se ji v osebnosti tako nerazumljivo in vendar hkrati veličastno spajale povsem nasprotne lastnosti.
Po eni strani je bila navaden, običajen, zdrav in normalen otrok, pač po pravilih normalnega človeškega razvoja v puberteti, po drugi strani je bila izredno nadarjena, literarno, čustveno in filozofsko. Bila je otrok neverjetne-
ga daru opazovanja, pojasnjevanja in poveličevanja dogodkov z miselno silo in izvirnostjo, ki sega do globin zakonitosti življenja.
1 Osebnost, ki je bila zmožna napisati tak stavek, kakršen je zadnji v dnevniku — tik preden so skrivališče našli nacisti — se lahko prišteva velikim mislecem in poetom stoletja. (Zadnje besede v dnevniku: ... Kadar so tako v skrbeh zame, postanem naj prej nesramna, potem žalostna in naposled obrnem svoje srce narobe, slabo stran navzven, dobro navznoter in razmišljam, kako bi mogla postati taka, kakor bi si želela biti in bi tudi lahko bila, ko... bi ne bilo drugih ljudi na svetu. 1. 8. 1944.)
Literarna in filozofska da-rovitost Ane še ni zadosten vzrok, da ocenimo tega nesrečnega otroka kot nenavadno čudežno bitje, saj pozna človeštvo dosti takih primerov, vendar je bila Ana čudovita prav zato, ker je s to izredno literarno in filozofsko darovitostjo v sebi združila povsem normalno človeško podobo. Bila je tudi nadležna, krivična, neprijetna svoji o-kolici, kot so to skoraj vedno pubertetniki.
V bralcu ali gledalcu, ki danes doživlja usodo teh o-smih ljudi le skozi lečo oseo-nega doživljanja tega edinstvenega človeškega bitja, se njihova usoda veliča in povzdiguje, četudi so doživljali isto kot milijoni drugih; postaja pa mu ta njihova usoda tudi glasno pričevanje o grozotah nacizma.
lllillliiitiiiiliiliiiiiiiifiiHiliiiiiiiiHiiiiiiiiifniiiiliiiiiiiiiiiiiiiitniiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiEiiitiifiiirMiliiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiitiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OBOGATITEV SLOVENSKE DRAMATIKE
Dvoje del talentiranega dramatika Igorja Torkarja
(Pozabljeni ljudje - Pisana žoga)
Pred kratkim sta izšli drami Igorja Torkarja »Pozabljeni ljudje« v Knjižnici Mestnega gledališča v Ljubljani in «Sarena lopta« (Pisana žoga) v skupni izda.ii Kulturno-prosvetnega sveta Jugoslavije in Novinarske založbe «Stožer» ob proslavi 40-letnice KPJ in SKOJ v Beogradu.
Igor Torkar je eden od najbolj plodovitih slovenskih dramskih avtorjev po osvoboditvi. Njegovo ime je pravzaprav Boris Fakin, ie inženir kemije in profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Rojen je bil leta 1913 v Kostanjevici na Krasu_ O njem in njegovem delu sem
že ponovno pisal. Spoznala sva se bila nekaj pred vojno, ko je kot mlad in nasmejan fant pristopil k «U metniškemu klubu«, ki je prirejal recitacijske večer® po raznih mestih Slovenije in v katerem so sodelovali poleg Torkarja in podpisanega še Ludvik Mrzel, Jože Kranjc, Ladislav Kiauta in pokojni slikar in pisatelj satiričnih črtic Niko Pirnat.
Na splošno je pri nas razširjeno mnenje, da smo Slovenci posebno ubogi na področju izvirne dramatike. Ko je pred nekaj leti razpisalo vodstvo SNG v Ljubljani natečaj za dramske igre, je prejelo nad 40 del. Med nagrajenimi je bil tudi Igor
Torkar, ki se je, v opravičeni bojazni pred osebnimi predsodki, skril za psevdonim. Toda nagrajene drame «Delirij» niso igrali v Ljubljani, pač pa v nekaterih drugih republikah v državi. Njegovo «Pisano žogo« je igralo sicer ljubljansko Mestno gledališče, toda izšla je v knjigi v srbohrvat-skem prevodu v Beogradu Pač pa je Mestno gledališče izdalo njegove «Pozabljene ljudi«. Zato iskreno upam. tako za avtorja, ki je nesporno talentiran dramatik, kakor tudi za slovensko javnost, da je s tem Igor Torkar končno rešil do neke mere tipičen slovenski kulturni problem.
llllllllllllllllllllllMlllltlllltlllllllllllllllllllllUlllllllllllllllinillllllllllllllillllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIllllllllllllllUtlltIHIllllIMlIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllliniMIfllllllllllltIMinnilIlltiiiifiiiiiiiiiiiUi)
a.	Smaregiia,Istrska	svatba
• Prihodnjo sobo- • Pod vodstvom, Jakova Cipc.ija se bo to delo izvaja-to v Mariboru /o prvič na slovenskem odiu in v Jugoslaviji sploh
		
e
m	-vLfc-
L t
Antonio Smareglia na istrski obali v Fazani 1. 1914
Pod dirigentskim vodstvom Jakova Cipcija, bo v soboto v mariborski Operi premiera in prva jugoslovanska postavitev opere skladatelja Antonia Smare-glie (1854-1929), rojenega hr-vatski materi v Pulju.
Težka in kruto poučna je bila pot tega izredno na-
darjenega skladatelja. Kompozicijo je študiral ne milanskem konservatoriju. Po prvih opernih delih je prišlo do naglega estetsko-stil-nega preobrata; začel je poglabljati svoje znanje, vse bolj ga pritegnejo dela velikih italijanskih klasikov od Palestrine do Vivaldija,
predvsem pa Bach, Beethoven in Wagner. Smareglia je opustil dotedanji način o-perne koncepcije in se odrekel napisanim delom. O-svajajoč načela Wagnerjeve reforme v obdobju, ko Wa-gner še ni bil znan v Italiji, je Smareglia napisal vrsto opernih del, ki očitujejo jasnost umetniških emocij, neposrednost in iskrenost izraza, celovitost' arhitektonskih linij, zanimive instru-mentacije, smelost harmonij in bogastvo kontrapunktske-ga tkiva. Naj naštejemo nekatera od teh stvaritev (v oklepajih prve zvezke); «Si-getski vazal« (Dunaj, 1889), «Cornil Schutt« (Dresden, 1893), »Istrska svatba« (napisana v vasici Dinjan blizu Pulja, prva izvedba v Trstu leta 1895, kasneje v Pragi, na Dunaju in drugod), «La Falenn« (Benetke, 1897), «Oceana» (Milanska Scala pod vodstvom Ar-tura Toscaninija, leta 1903), «L’Abisso» (Milan, 1914).
Za izredno plodno dejavnostjo Smareglie se je skrivala globoka tragedija človeka in umetnika. Smareglia, čvrst značaj, je v času svojega dela «Sigetski vazal« prišel v nasprotja z založnikom Ricordijem, ki je s spretnimi trgovskimi manipulacijami dosegel monopol nad izvedbami domačih in tujih glasbenih del. Ricordijev vpliv je kaj kmalu pokazal «uspešne» rezultate: Smaregli so se zaprla vrata vseh italijanskih opernih gledališč. Bolj kakor v
Italiji so znali ceniti njegove opere zunaj nje.
Ricordijev monopol pa ni poznal meja: počasi je začel med publiko lansirati nekakšen misteriozen «usodni rek«, da namreč izvedbe Smareglio-vih del prinašajo nesrečo. Mojster se je tedaj znašel obkrožen z neprebojnim zidom lahkovernosti in malomeščanskega praznoverja. Toda nesreča še ni bila popolna. Ko je začel komponirati opero »Oceana«, ga je napadla huda očesna bolezen in je naposled povsem oslepel. Toda kljub temu, da je preživel trideset let v noči, je še nadalje ustvarjal. Redke izvedbe njegovih del, ciničen nesmisel Ricor-dijevega izmišljenjega in več kakor barbarskega fa-tuma o nesrečah, ki jih prinašajo izvedbe njegovih del, je brez zaposlitve v času prve svetovne vojne, star, nemočen in slep, životaril od milosti drugih. Smare-gliova usoda je kajpada žalosten primer, kako lahko u-mpfnik velikega kova v družbi, kjer je možno brezobzirno izkoriščanje umetniške ustvarjalnosti, postane moralna in materialna žrtev.
Predvsem je zasluga tržaškega znanca in mariborskega dirigenta Jakova Cipcija, da je opera «Istrska svatba« prispela tudi v Jugoslavijo in v Maribor, kjer bo 19. t. m. prva izvedba, o kateri bomo še posebej poročali.
M. LINDIČ
Igor Torkar bi se verjetno ne strinjal z mano, če zapišem, da je kot dramatik tudi eksperimentalen. Kajti vsi problemi, ki se jih v svojih dramskih delih loteva, se ga žgoče dotikajo m jih rešuje z vročim temperamentom, Toda glede oblike, v katero oklepa svoje dramatične vizije, je v posameznih delih tako raznolik, da dobi gledalec ali bralec vtis, ko da se skuša še zmerom dotipati do tiste dramske tehnike, ki bi njegovemu pisateljskemu značaju najbolje odgovarjala in ga najadekvateje izražala.
Prav «Pisana žoga« in ((Pozabljeni ljudje« to Tor-karjevo «iztipavanje» lastne forme dobro ponazorujeta. V «Pisani žogi« je nekako narobe obrnjen danes tako priljubljen dramski princ p retrospektivnega podajanja dogajanja. «Narobe oor-njen« zato, ker nas avtor v tej pretresljivi vojni drami v Prologu postavi med tri maturante tik pred vojno, med dva fanta in dekie, ki so polni šale in mladostne ljubezni, medtem ko svet že ječi pod prvimi bojnimi fanfarami nacifašističnih podvigov. Eden od fantov je pesnik in kot skozi njegovo vizijo gledamo posamezne pretrgane slike iz — takrat — bodoče borbe, doma, v nacističnem taborišču in na fronti In Epilog je spet na kopališču, kjer se eden od mladeničev uči za maturo, dekle in njen sošolec se pa igrata s pisano žogo, ki je simbol pisanega in krutega življenja, o katerem ugibajo i« skušajo z mislijo prodreti v tedaj še zastrto bodočnost.
Ta dramaturški prijem omogoča avtorju, da zbudi v gledalcu (ali čitatelju) zelo svojevrstno občutje, ki riha med realnostjo in vizijo. Krutost pripetljajev v borbi, zaporih in taborišču je pridvign.iena skoraj že v simboličnost, čeprav čutiš, da je avtentično doživeta. Strahote vojne s tem niso omiljene, pač pa prebeljene Tudi trije karakterji so dobro označeni, čeprav nekoliko stilizirani in morda celo tipizirani. Nekako čutiš, da se ti liki niso povsem odlepili od avtorja in da še niso prav zaživeli lastnega avtonomnega življenja.
«Poz«bljent ljudje« so dramaturško tehnično man* »novi«, zato pa zaživijo tu upodobljeni liki veliko bolj svojsko in od avtorja neod visno življenje. Dejanje se dogaja med obema vojnama, prizorišče je enotno — zakotna krčma »Podmornica«, ki jo vodi mlada in lepa natakarica Arja. V lokalu se zbira cela galerija «pozabljenih ljudi«, čuda-
kov, originalov, iztirjenih eksistenc, ki pa živijo in preživljajo vsak svoje sanje in svojo tragedijo. »Sti-mung« v lokalu je mojstrsko prikazana: podpira jo vse, od rekvizitov, ki nekako sodelujejo v igri in dihajo neko svojsko življenje, pa do ljudi, od katerih ima vsak svojo fiziognomijo in od katerih se marsikdo zdi, kot da bi ga nekje že srečali.
Jedro igre je drama lepe Arje in lepega, a izprijenega večnega študenta Andra. Uoda v tej žalostni zgodbi lepega in radoživega dekleta a..tivno sodelujejo vsi ti ((pozabljeni ljudje«, ki jih je bilo življenje pahnilo iz n ihovega naravnega tira in jih potisnilo v ropotarnici stare ((Podmornice«. Avtor ne raziskuje, ali so to psi-hopatični karakterji ali žrt-te družbenih prilik. Slika jih, upodablja, v vseh njihovih praznih upih in na videz majhnih tragedijah. Ljudje so, povečini dobri, do drugega sočutni ljudje. Spadajo skupaj, pa če so še tako med seboj različni — razen Andra, ki povzroči tragedijo mladega .dekleta in ki se je nepoklican vrinil v ta krog »pozabljenih ljudi«. Ce bi se hote po svoje izraziti, bi dejal, da se je v ((Pozabljenih ljudeh« Torkarju posrečilo upodobiti in s tem ohraniti košček tipologije ljudi in dobe med obema vojnama.
Prepričan sem, da je Igor Torkar dramatik, ki nas bo še z marsikaterim delom presenetil in obogatil.
VLADIMIR BARTOL
Kdo
te ljubi tako
Naslov je verz, ki ga je avtorica vzela iz pesmi madžarskega pesnika. Gre namreč za pesem na čast življenju. In kdo more bolj ljubiti življenje kakor tisti, ki je delil s smrtjo gnilo slamnjačo v krematorijskem svetu.
Edith Bruck živi zdaj v Rimu; ko so jo med vojno odpeljali v taborišče, je bila dvanajstletno judovsko dekletce.
Kaj »preprosta« usoda torej. Navajeni smo nam-
potezo, posebno ker se ob nas zadržanost sloga pripelje v ozračje avtentičnosti. In tu treba priznati avtorici pogum, ki ga takšna dokončna iskrenost terja. Ob njenih stavkih se domislimo besed, ki jih je Jean Cayrol napisal v svojem Lazarju (Lazar parmi nous): «Potrebujemo takšnih pisateljev, ki se ne bodo sramovali stopiti čez mrliče in gnoj.«
Zato nam je morda žal, da se Bruckova v ti knji-
t EDmom
15MIGLIAIO
storia di ima' I Anna Frank
h
| sopravvissuta
reč tako rekoč že nanjo, kakor na zavest o strašnem zlu, ki pa izginja v zelo oddaljeni megli preteklosti. Zakaj potem, ko nas •je pretresla zgodba Ane Frank, se nam je ta spremenila skoraj v simbol, ki nas je zdaj čudovito privzdignil nad hudobijo tega stoletja; in to toliko bolj, ker nas je Ana s privlačnostjo svojega značaja nekako tudi potolažila in umirila.
Zato je prav, da od časa do časa pretrgamo ta mir v sebi. Saj so mučenja, taborišča na alžirskih tleh resnica današnjih dni; resnica, ki zahteva od nas odpora in upora.
Tenka knjiga Edith Bračkove nima literarnih ambicij. Biti hoče dokument. Zato je pisana zelo zgoščeno, skopo, suho. Tako da nas v začetku ta skopost moti in pomislimo nehote, da piše avtorica v italijanščini po petih letih bivanja v Italiji. A potem ovitek z avtoričino sliko. In naravno je, da prvi hip pomislimo na knjigotrško
gi ni omejila na popis samo naj večjega zla. čeprav je spet res, da je s svojo odisejado po odrešenju (Madžarska, Češka, Izrael), prikazala nemir in nomadski duh nemajhnega števila današnjih mladih ljudi.
In še nekaj.
Založnik je dodal knjigi sliki govori o »preživeli Ani Frank«.
Da. A spet je res, da nam barvani in nebarvani papir nudi vsak dan nove bebaste obraze celuloidnih boginj, ki jih je samo premer čez prsi naredil popularne. Zato naj pridejo založniki s takšnimi knjigami in s takšnimi obrazi na ovitkih!
Da bomo počasi našli protiutež poplavi neumnosti.
In da ne bodo zbledela v spominu naša dekleta. Zora Perello, na primer, ki je končala tam, v Belsenu, kjer Ana Frank, tam, odkoder se je Bračkova vrnila.
Edith Bruck, Chi ti ama cosi. Lerici editore, 1959.
La casa delle bambole
Avtor te knjige nam ni razkril svojega imena. Napisal je samo številko, ki mu jo je prisila na prsi smrt. A gre za resnično zgodbo Danijele Preleshnik in n'enega brata Harryja. Poljska deklica Danijela je bila stara štirinajst let, ko ss je zanjo začela pot v pogin.
A ne navaden, normalen pogin; lakota, sesuseno telo, okostnjak, peč. Ne. »La casa delle bambole« so bolj spodobne, lepše, roza prepleskane barake, ker so v njih ležišča za odbrana dekleta.
Feld-Hure pomeni nekako vojaška vlačuga.
In če pomislimo, da je imelo judovsko dekle Danijela Preleshnik nekako petnajst ali šestnajst let, ko so jo pripeljali na takšno ležišče v takšno barako;
če pomislimo, da so bila ta ležišča (petdeset v vsaki baraki) ujeta v ločene kletke, kamor so prihajali vsak dan od štirinajste ure naprej nemški vojščaki izlivat preobilje svoje moškosti;
če pomislimo, da si je vsak gost najprej zapisal številko dekleta, za primer, da ne bi bil zadovoljen z načinom njenega odziva, potem bomo vedeli za pomen pričevanja, ki ga ta knjiga vsebuje.
In če je »dokument« E-dith Bračkove pljunec v obraz človeku dvajsetega stoletja, se »La casa delle
bambole« dotika najglobljega dna našega človeškega poraza.
Ali ni sterilizacija Danijele pred »ljubeznijo« tudi sterilizacija sodobnega človeka in njegovega sveta?
Danijelina zgodba je napisana po dnevniku; ni dolgo tega, kar se je izvedelo, da je brat opisal u-sodo svoje sestre. Ta je nekega dne, potem ko se ji je izpolnila poslednja želja, da je kot vojaška vlačuga prišla v kraj, kjer je lahko še enkrat videla brata, — našla prostovoljno smrt ob taboriščni žici, kjer jo je pokosila stražarjeva strojnica.
Knjiga je prevedena v vse svetovne jezike in prav bi bilo, če bi tudi pri nas doživela prevod, ta in Bruckova.
Ob dejstvu, da se že dajejo vojaška oporišča vlar di, ki noče izpolniti niti e-lementarne dolžnosti, da bi poučila svojo šolsko mladino z resnično zgodovino nacističnega rajha, moramo povečati svojo budnost. Zato naj imajo prednost na naši mizi knjige, ki nas opozarjajo na prepade sodobnega zla.
Kajti prav zato, ker se zavedamo, da ljubimo življenje, čutimo, da smo soodgovorni pri gradnji novega človeškega bivališča.
Katzetnik 135633: La * casa delle bambole, Arnoldo Mon-dadori, 1959 (Osma izdaja).
BORIS PAHOR
RA1 pripravlja letos III. ki nameravajo nastopiti, nastopili pa bodo v dneh
deželni natečaj za zbore »Antonio Illersbergs. Zbori, se morajo prijaviti do 15. t. m. na RAI v Trstu, 28. in 29. maja v krasni dvorani gradu v Vidinu (na sliki)
PnTriofš^TdnpvnTlr
13. marca 1^
Prispevek za mladinski natečaj
Resnica
Gospa N. je zrla v moje oči. Njen obraz je bil miren. Pričakoval sem sicer to, a vseeno me je presenetilo. Po mojih besedah — neznanca! — je ostala tako resna. —
O gospe N. sem bil že mnogo slišal. Zvedel sem, da baje poseduje krut, a odrešilen dar izrezovanja duševnih zagat. Prisvojila si ga je — tudi baje — v svojem življenju, polnem ledenih izkušenj in velikih krivičnih izgub. Temna sila. je izbila iz nje vsa po-življujoča prepričanja in vse svetle ideale in v njej se je vzgnezdila končno le trda stvarnost golih dejstev. Vsakdo mora na svetu prestreči mnogo rušilnih udarcev, a ti so pri njej zapustili jasne sledove, kot stopinje v še mehkem cementu. Postala je izjema v džungli vsakdanjosti.
Ponudila se mi je tokrat priložnost, uporabil sem jo in stopil h gospe N., da ji razložim svoje in vidim, kaj bo: zadnje čase so me mučili problemi, segajoči že pregloboko v mojo lahkoživo notranjost. Stopil sem k njej, da bi mi njena hladna modrost pomagala preko trenutnih depresij..
Gledala me je, resno, zdelo se je, da išče v mojem obrazu to, kar sem ji morda zamolčal...
Morda pa me je le presojala, tehtala, iskala... Pred seboj je imela mlado obličje človeka, katerega prvi ideal se je zrušil, na začetku poti, ki jo je sama že pregnetla.
tživljenje je velika u-kanka,* spregovori naposled, pod nos pa mi porine časopis.
Berem. Mastno natisnjen naslov Ponorela mati ubije moža in četvero otrok, spodaj pa: «Ko je nesrečnica streljala, je vztrajno ponavljala: — Ta svet ni za nas! Ta svet ni za nas! Ta svet ni za nas!*. Tako časopis.
«Grožota smrti...* pripomni gospa N. Njen obraz kot iz železa.
Skomignem z rameni. *Seveda... A...* hočem reči nekaj.
*Ko stojiš pred smrtjo, oblede vsi drugi življenjski problemi. — Vse gledaš in vidiš v groznem siju te pošasti...*
Moji rameni se dvigneta. *Ampak jaz ne nameravam še tako hitro umreti.* tPoslušaj... Ko stojiš pred smrtjo, je vse drugo nepomembno in takrat se zaveš, da se vse da prenesti, da je le to najtežje, kar je — smrt. Sicer te življenje tudi lahko tira v konec, ki je prostovoljen, a le zato, ker je še ne poznaš docela — smrti. Redki poskusijo vnovič, potem, ko so se enkrat rešili iz njenega objema. Življenje, pa čeprav trdo, ima vendar še toliko neizmernih lepot, ki te osvajajo, mar ne? Nebo, gozd, glasba, lepota človeka in vse ostalo... vse ostalo, kar bi hotel gledati še in šel*
<tPo vašem bi moral biti vesel, da sploh živim...* *Tako nekako.* In gospa N. se trudno nasmehne. — Doda: *Ko spoznaš v globino in višino, kaj je smrt in kaj je življenje, in se zaveš, da po smrti ne moreš nikoli več nazaj... v življenje... — potem po-bereš drobtino zavesti, da še živiš...*
Hotel bi biti uporen:
«Zakaj drobtino?! Potem se vržem v polno življenje vendar, da...*
«Zakaj? —*
«No... recimo... da pozabim na smrt.*
<zDa pozabiš na smrt... Tako, da! Da pozabiš na smrt! In zato so skoraj vsa življenja nora, pijana, zmešana in — nesrečna! Zato, ker hoče vsakdo pozabiti, da — bo umrl! Išče, lovi, se obdaja in požira — omamo! življenje mu je neprestana omama, da pozabi... Vsakdo se lovi po svoje. Sta dve vrsti omame: ena človeku ugaja, e-na pa je trda in zahteva odpoved. Prva je blesteča, druga ti pomaga, da se spravljen in laže posloviš od vsega, kar je svet. Vse, od ljubezni do sovraštva, od vere do politike, od veselja in sreče pa do muk, obupa in vojne — vse je le nora omama, ki si jo je človek ustvaril ,da se zamoti! Nora omama, nora, ker te največkrat po bližnjici privede tja, kamor nisi hotel.---------------Razumeš,
da je le v zavesti smrti — pamet? In prav take modrosti se ljudje boje.*
«Vs< smo nori... ko ne mislimo na smrt.*
«Le počasi...* bi jaz rad
nekaj... «Norost-----------»
«Norost je relativna. Vsi smo tako ali tako nori, le da tisti, ki so v večini, veljajo za pametne. Nori smo vsi, ker se ne zavedamo, kaj delamo, nori smo, razen takrat seveda, ko smo prisiljeni, da se zavedamo smrti.*
Duševno sem že tako pre-mikaščen, da ne občutim več jasno trnja svojih problemov, čutim pa zato nemir bitja, ki mu je nekje nastavljena past, kateri se ne bo moglo izogniti. Na pol sem v zadregi, na pol zbegan in presenečen nad toliko naivnostjo in hkrati... modrostjo mišljenja. Ves svet se peha za denarjem, za denarjem, za denarjem... gospa N. pa vidno
omalovažuje edino-------------
no, kar je že edino...
o-Ampak denar, uspeh!* odprem usta. *Aduti, ki grozoto smrti zmrvijo! Denar preraste vsako smrt! Nakojričeni milijoni bogatašev... visoke časti slavnih politikov... saj ni tako težko umreti, če zadovoljen umiraš! Smrt z vsemi častmi, ko ti fotografirajo še zadnji zdihljaj, mora biti
pravi užitek! No-----------?!*
«Tak bogataš in tak slav-než bi pustila vse, da bi lahko še nekaj časa živela ----------vse	bi pustila,
kar je bilo do smrti le — močna omama.*
*Hm...* nekoliko presenečen sem, v zadregi. Norec!
«življenje glej ves čas takšno, kakršno je, če nočeš biti nad njim razočaran... če zmoreš.*
«0... hvala, raje ne. Ne
mudi se mi *
*če bi moral čez dve uri umreti in bi to vedel, kako bi ti bilo pri srcu? Ali bi bili problemi, ki te tarejo, še vedno tako boleči, veliki, važni?*
*če bi moral čez dve
uri---------Raje ne mislim
na to!*
Gospa N. je zapazila trzljaj na mojem licu. Materinsko reče:
«Najbolje je, če se zaveš, da s smrtjo nič kaj tako velikega ne izgubiš...* tTežko je to... Še vedno sem zdrav... živ!*
*Stopi ob priliki v kakšno bolnišnico. Si že kdaj bil...? — Opazil boš, da je tam popolnoma drug svet kot na prostem. Malokdo se ne zave, kako je z njim. In čim hujša je bolezen, tem trezneje bolnik presoja, potrpi in odklanja vse tiste velike in male probleme, ki mučijo zunaj človeštvo in ki so se zdeli tudi njemu veliki in težki. Zunaj omama, tukaj neusmiljena dejstva... Ko stopiš iz bolnišnice, se hočeš takoj otresti neprijetnega občutka, ki te spominja na tvojo usodo, željno začneš iskati, kar bi te zmotilo, omamilo, dokler ne preplava vse zavest: živim, živim!*
Molk. že me boli glava. Naposled zinem:
«Vaša filozofija je težka... najtežja, kar sem jih kdajkoli spoznal.*
«če se iztiriš iz omame, ti je ta filozofija potrebna. V tolažbo ti je in ti da moči, da nesrečo preli-ješ v tako imenovano srečo...* rMenite, da je ta filozofija kot kopel v vreli kaši in jtotem maziljenje z zdravilnimi dišavami?*
Ona se nasmehne: «Humor se ti vrača.* Potem: <Zdaj je dovolj... pojdi....* r.Hvala...* Grenak nasmeh na mojih ustnicah...
Odkurim jo na cesto. Gospa N. se mi zdi kot ujetnik o globoki ječi, ki gleda skozi visoko, zamreženo okno in čaka, da sede nanj ptička in mu začivka v tolažbo...
Za vraga!! Da bi bilo res vse le omama...?!
O, dežuje. Ljudje nosijo dežnike in luže se hitro nabirajo. Ni važno! Ni važno! Ni važno!
Jar tivim. živim! živim!... In — umiranje je še daleč!...
Kako lepo!
Zažvižgam si, moji koraki po asfaltnem pločniku so dolgi, čofotam po umazanih lužah.
RIKO ADAMIČ
Pred zaključkom zgodbe o romantični princesi
Velike priprave v Londonu
za poroko Margaret-Armstrong
Vsi so se oddahnili, ker ne bo ostala tetka: dvor, windsorski vojvoda, ministrski predsednik, angleška javnost... in tudi novinaiji, ki so se že naveličali ugibati o njenih ženitvenih kandidatih
Odkrito povedano si tega skoraj nihče več ni pričakoval. Po nesrečni ljubezni s polkovnikom Town-sendom, ki je trajala več let in po vrsti odklonjenih snubačev, je vse kazalo, da je usoda Margarete že odločena:	Angleži so se
že potolažili z mislijo, da bo ostala «tetka».
Tudi na dvoru ni baje nihče vedel, da se pripravlja Margaret na zaroko. Samo ministrski predsednik Mac Millan je imel to čast, da je izvedel za novico že dan prej. Toda tudi on je molčal kot grob in tako niso vedeli za zaroko niti najboljši prijatelji Armstronga.
V tistem času ,ko je kraljeva hiša objavila vest o zaroki, sta novozaročen-ca praznovala zaroko skupno s kraljico materjo. Pravijo, da je bila to sicer intimna, toda zelo prisrčna zaroka.
Sedaj so zadovoljni vsi — tako člani kraljeve družine, kot angleško ljudstvo in sploh vsi, ki so dolga leta sledili z zanimanjem raznim vestem o ljubezenskih zgodbah nemirne princese Margaret. Zadovoljen je celo windsordski vojvoda, ki je poslal svoji nečakinji telegram, v katerem ji vošči vso srečo v
Hcr.iev 1950. Anthonv Arnisiiong Jones se je od veselja, da je njegov osmerec zn.agal v tradicionalni tekmi med univerzama Cambridge in Oxford, z akrobatskim skokom pognal v Temzo. Pravijo, da se je na univerzi proglasil samo z gromkim glasom, zaradi česar je postal tudi krmar zmagovitega osmerca.
novem življenju. Zadovoljen je končno sam ministrski predsednik Mac Millan in baje celo zastopnik opozicije Gaitskell, ki vidi v izbiri gospoda Armstronga dobro znamenje za demokratizacijo razmer na angleškem dvoru.
Margaretin zaročenec je oseba, o kateri se danes v Angliji največ govori. Vse njegove slike, še tako nepomembne, razne revije in časopisi mastno plačujejo. Nekaterim se zdi Armstrong lep in simpatičen ter so mnenja, da je Mar-
garet dobro izbrala. Drugi so zopet mnenja, da je kot osebnost precej nepomemben ter da se je hotela Margaret s svojo odločitvijo maščevati najprej Town-sendu, ki se je medtem poročil s svojo tajnico, nato pa še svoji sestri in sva-
tiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiHiuiuiii,mm,,uhiuuumui,,!,,i,ii,,n,„i,umu,,uiuhii
Nervozen	pevovodja
ki je bil v resnici igralska skupina
Na Krasu so bila vedno priljubljena pevska društva, v katerih plodnem življenju se je marsikaj šaljivega pripetilo
Kraševci so od zdavnaj vneti za društveno življenje. Njega dni skoraj ni bilo na Krasu vasi, kjer bi ne bilo godbenega, dramat-skega, telovadnega ali kakega drugega društva. Nekatera so lepo uspevala, druga pa so bila s časom razpuščena, ker niso imela pogojev za obstanek. Med slednja so spadala tudi prostovoljna gasilska društva. Ta vrsta društev se na Krasu nikoli ni mogla zadovoljivo razmahniti. in to zato, ker je na Krasu zelo malo požarov. Temu pa je predvsem krivo dejstvo, da je na Krasu iz kamna ne le kamenje, ampak tudi apno, pesek in les, iz katerih so zgrajene kraške bajte. Podobno smolo so imeli Kraševci tudi s pogrebnimi društvi, namreč s takimi, ki svojim članom oskrbe pogreb, in, če je pokojni ugledna oseba, tudi primeren nagrobni govor. No, tudi ta vrsta društev ni imela zaželenega uspeha: to pa zato, ker Kraševci poredkoma umirajo, in še to po navadi vsak samo enkrat. Med društva, ki nimajo na Krasu pogojev za obstanek, spadajo tudi ri-bolovska društva. Kot je znano, na Krasu ni ne rek ne potokov ne jezer, če izvzamemo Doberdobsko, ki pa je bolj podobno žabji luži kot jezeru. No, in ker na Krasu ni ne jezer ne potokov ne rek, tudi rib ni. Tu sicer živi več Ščuk, toda že po začetni črki njihovega imena se da sklepati, da ta vrsta rib ne živi v vodi.
Ker Kraševci odkar so Kraševci na moč radi pojo, imajo po vaseh tudi
pevska društva. Nekatera od teh slove kot zelo dobra in zato včasih tudi gostujejo v kakem bližnjem ali daljnem kraju. Tak sloves je svoj čas uživalo tudi pevsko društvo iz Sežane. Le-to je lepega dne bilo povabljeno na gostovanje v Ajdovščino. V vabilu je bilo rečeno, da bo tamkaj prihodnjo nedeljo velika kulturnoprosvetna prireditev, na kateri bo sodelovalo več pevskih in drugih društev. Sežanci so vabilo sprejeli in se z vsemi silami vrgli na priprave za nastop.
Dan pred gostovanjem je nepričakovano umrla zbo-rovodjeva tašča. Ta nesreča je imela za posledico tudi to, da je zborovodja odpovedal svoje sodelovanje na prireditvi v vipavski metropoli. Ker pa ni mogel pustiti svojega zbora na cedilu, je naprosil svojega znanca zborovodjo iz Komna, naj bi vodil zadnjo vajo njegovega zbora in z njim nastopil na ajdovski prireditvi.
Ob mraku istega dne je malone treščil v sobo, kjer je bila zbrana skupina sežanskih fantov in deklet, neznanec srednjih let, suhljat, nervoznih kretenj in z naočniki na šilastem nosu.
^Pozdravljeni!* je sunil iz sebe in se bežno ozrl po prisotnih. Ko je ugotovil, da ne pozna nikogar, je v naglici zdrdral:
tNikar me tako čudno ne glejte! Jaz sem Tone Ferluga, zborovodja iz Komna. Zaradi nesreče, ki je doletela vašega zborovodjo, bom jutri, kakor že veste, jaz dirigiral njegov zbor, to se pravi vas. Da
i? .
V:
mm
Strokovnjaki pravijo, da bo letalo bodočnosti videti tako, ki bo bolj podobno raketi kot letalom, ki si jih sedaj predstavljamo. Letelo bo z brzino 600(1 kilometrov na uro v višini preko 20 km. Seveda pa bo treba najmanj še deset let, da se podobni načrti uresničijo.
pa ugotovim, s kakšnim I vo kitico. Toda tudi to-
materialom bom imel o-pravka, vas moram pred nastopom preizkusiti. Ker se mi pa hudo mudi k vaji s še nekim drugim zborom, bomo kar na hitro ponovili pesmi, s katerimi bomo jutri nastopili. Najprej zapojmo «Soča voda je šumela...*
^Dovolite...* je hotel nekaj reči neki mladenič.
«Zdaj ni čas za razgovore!* ga je prekinil zborovodja z glasom, ki ni dopuščal nikakega ugovora. Nato je povzel: «No, začnimo! Dve, tri!*
Ko so odpeli nekaj vrstic, je zborovodja silovito zamahnil c desnico in vzrojil:
r-Stojte! — Ja, kaj so vam je zmešalo ali kaj? Kako pa pojete vendar! Saj to je mijavkanje, meketanje in kruljenje, ne pa petje! Le kako mi je mogel vaš zborovodja reči, da ste naravnost imeniten zbor, ko pa nimate ne posluha ne glasov! Strašno! — No, ker smo že v vodi, plavajmo! Dajmo znova! Tri, štiri!*
Spet ni šlo. Ponavljali sr. in ■ponavvljali; a zaman. Zborovodja jih je ozmerjal, jim popravljal napake, a nikakor ni šlo tako, kot bi moralo iti. Ko so že. vneštetič odpeli prvo kitico, se je spet zgrabil za glavo in vzkipel:
^Grozno! In vi nočete iti gostovat s takimi glasovi?! Saj vas bodo ljudje ne le izžvižgali, ampak tudi spodili z odra. In jaz naj nastopim 's takim pevskim zborom? Nikoli! Kar sami nastopite, če hočete, jaz prav gotovo ne pojdem z vami! če boste jutri peli tako, vas bodo Aldovci zmetali v Hubelj. Mene pa, če bi vas privedel tja, bi za gotovo na meh odrli.* Pomolčal je, si popravil naočnike, nato pa rekel: «No, ponovimo še enkrat!*
Pevci so dajali od sebe vse, kar so premogli, vendar vse to še zdaleč ni zadovoljevalo zahtevnega zborovodjo. Naenkrat je odsekano zamahnil z rokami in zavpil:
iDovolj!* Stopil je nekajkrat po prostoru, nato pa je obstal in ves iz sebe dejal: «Nemogoče! že pol ure se ubadam z vami, pa še niti ene same pesmi nismo zapeli do kraja! Slišite, vi tenorji, rad bi vedel, čemu neki rinete višje kot je potreba, a? In vi, soprani, ali vam nisem že desetkrat povedal, da znižajte svoje glasove za toliko in toliko osmink? Strašno! — Se enkrat o dzačetka! Tri, štiri!*
Pevci, vsi oznojeni od mučnega naprezanja, so spet začeli peti kdo ve kolikokrat že ponovljeno pr-
krat ni šlo tako kot je terjal zelo natančni zborovodja.
■tNehajteee!* je skoraj zatulil, si z dlanmi zamašil ušesa in tako nekajkrat stopil, po sobi kakor razjarjen lev po kletki. Nato se je ustavil in z ohripelim glasom zavreščal:
«-Ne tako, baritoni, ne tar ko, vrag vas poberi! Takole: La, lala, la, la, la, laaa... Tako! Vi pa gonite svojo, ki ni podobna nobeni reči Uh, človek bi se razpočil! In to naj bo zadnja vaja pred nastopom? Le pojdite sami v Vipavo, jaz že ne pojdem z vami, jaz že ne! Za vse življenje bi se osmešil, če bi nastopil na čelu takega zbora. Nezaslišano! Ne morem pa ne morem razumeti, kako bi si vaš zborovodja upal nastopiti z vami pred javnostjo, in to se pred Vipavci, ki nas, Kraševce, že tako imajo v želodcu! Grozno! — No, poskusimo znova! Dve, tri!*
Sredi petja je z rokami divje usekal po zraku in zarjul: cDovolj!* Nato je ponovno jel hruliti vse zmedene in otopele pevce, *Ja, ali sploh veste, kaj se pravi zvišati glas, vi baritoni? In če veste, ali se bojite, da bi vam popokale glasilke, če bi jih napeli še za kako šestnajstinko? A? In vi, basi, nikar ne mislite, da bi vam razneslo prsni koš, če bi zajeli malce več sape. Neverjetno! — Dajte, poskusite še enkrat, preden znorim.*
Pevci, že vsi izčrpani od jalovega prizadevanja, so vnovič načeli nesrečno pesem. Toda, preden so pripeli na konec prve kitice, jih je zborovodja že ves obupan z mlahavim zamahom prekinil. Nato si je onemoglo obrisal potno čelo in z razklanim glasom izdavil:
«Ne, kaj takega pa še ne! In če pomislim, kako vas je vaš zborovodja poveličeval! Da bom lahko ponosen na to, da bom nastopil na čelu tako imenitnega zbora, bi mu na prireditvi ne bo para, in kaj vem kaj še mi je tve-zil! Zdaj pa ugotavljam, da me je očitno imel za norca, zakaj vi vsi skupaj nistč nič drugega kot čisto navadna razglašena lajna. —- Nak, takega pevskega zbora nisem še slišal!*
*Saj ml sploh nismo jsev-ski zbor...* uKaj?*
«Mi smo igralska skupina...*
<A?*
tPevski zbor je zbran v sosednji hiši...*
ALOJZ RAVBAR
ku, ki sta ji nasprotovala, da bi se bila že pred leti poročila s človekom, ki ga je verjetno imela najraje.
Bodi tako ali drugače — Margaret je zaročena in vsaj po slikah sodeč je tudi srečna in zadovoljna. Armstrong je pa tudi lahko zadovoljen, saj bo iz fotografa, ki je sicer užival v svojem poklicu u-gled ter je imel precej prijateljev tudi med sinovi plemiških družin, postal kraljev zet.
V ulici in okraju, kjer je Armstrong do sedaj stanoval, ga vsi več ali manj dobro poznajo. Tako vedo povedati, da je imel Tony rad mlada in lepa dekleta ter da je bila že več let njegova neuradna zaročenka neko lepo dekle, ki nastopa še danes v nekem londonskem lokalu. Vsi so mislili, da se bo Armstrong s tem dekletom, ki mu je služila tudi za model, poročil. Kiki Byme — tako se dekle imenuje, je šele nedavno izvedela, s kom se je Armstrong zaroči!. Baje je tudi zelo jokala, vendar je še v joku izjavila, da želi Armstrongu vso srečo.
Prav te dni je Armstrong slavil svoj trideseti rojstni dan. Za to priložnost mu je zaročenka Margaret poklonila krasen avto znamke «Jaguar». Dobro obveščeni pa vedo povedati, da mu je razen avta poklonila še dragocen prstan.
Kako hranimo
v •	«1
živila
Hrana je lahko zelo kvar-Ijiva in zato izgublja svojo hranljivo vrednost, če jo dalj časa hranimo. Poglejmo, koliko časa moremo posamezne artikle hraniti pri navadni temperaturi (20 stop. C), pri znižani temperaturi na pr. v kleti (10—12 stop. C), ali v hladilniku (2—6 stop. C).
Mleko hranimo pri normalni temperaturi do 1 dan, pri znižani 2, v hladilniku do 5 in njegova hranilna vrednost se ne bo veliko zmanjšala. Maslo moremo pri normalni temperaturi hraniti od 4—6 dni, pri znižani od 10 do 12 dni, v hladilniku pa tudi do 20 dni. Sir moremo hraniti v prvem primeru od 6 do 10 dni, v drugem od 10 do 20, v tretjem od 10—30 dni in ostal bo s hranljive plati enakovreden. Jajca pa pri normalni temperaturi od 15—SO, pri znižani od 25—50, v hladilniku od 30—60 dni. Svinjsko in goveje meso 1 dan, 2 dni, v hladilniku pa od 2—8 dni.
Ribe moremo tudi v hladilniku ohraniti povsem sveže le dva dni.
Mehko in lahko pokvarljivo sadje ostane sveže v hladilniku tudi do 60 dni, vendar ni nikoli priporočljivo, tako dolgo hranjenje svežega sadja saj nekateri celo odsvetujejo hraniti sadje v hladilniku, ker veliko izgubi na svoji vrednosti.
X	i
- 5
Princesa Margaret s svojim zaročencem
slikana
parku grada Windsor. Princesa in fotograf An^9 Jones se bosta poročila 6. maja.
m MK m
GRAFOLOG
PRIČAKOVANJE 59:
Ste zelo tankovestni
izvrševanju svojih obveznosti. Pazite le, da bodo °?^\t ljene pravočasno. Svoje delovanje na okolico
prav tako kontrolirano, ker vam je neprijetna ^ kritika, pa naj se nanaša na delovni čas ali na ko ste prosti. Okolje vas pozitivno ocenjuje.
LEPO JE BITI MLAD: — Kritično ocenjujte sposobnosti in vrline ter jih skušajte najti
tudi P'<
drugih ljudeh. Zavedajte se, da imamo vsi nap
ake, "
• n Ih0
katere se moramo opozarjati, da jih odpravimo. jt nosti se posvetite v večji meri, saj so vidna nag k njej. Morda boste celo spremenili poklic.
GORENJKA: — Uspeh, katerega bi dosegli za a(jo'r ko ceno, ne bi imel trajnega uspeha in drevc^ ^ bi se kmalu posušilo. Ste odločni
_______________ r___________________________   ne	postanite	^
ni, in z malo potrpljenja bo tudi vam posijalo
 - X- J  j _	lohkO	“
sreče; imate dovolj življenjske sile, da jo lahko kate. Sedanje stanje je prehodnega značaja.
vendar
bi
LJUBLJANA	13:	— Ste zelo	podjetni, ven0**^,.
imeli večje uspehe, če bi se popolnoma otresin ^ lizma ter pustili koncentraciji proste roke. Pr t, nastaja križišče, zaradi katerega včasih ne najde . „js. ve poti. Ne podajte se bohemskemu načinu živ gtvari čeprav imate smisel za umetnost razvit. V vsaki ukrppajte razumno.
Ji ^
LJUBLJANA	14:	— Ukrepajte	srčneje! Zara ^sj)i
je	dobrosrčnosti	in	prijateljstva	tudi do ne®Srep
oseb ne boste prišli daleč. Zamenjajte naravno P gt<r* stost od časa do časa z diplomatskimi potezam ■ središče dogajanja in ne čakajte, da vaS
pite v drugi «odkrili»
OP
VELJAVEN OD 14. DO 20. MARCA
Oven (od 21. 3.
do 20.	4.)	Ne-
ugodne razmere za ljubezenske zadeve. Užaljeni boste i-n slabe volje. Poklicno delo vam ne bo šlo od rok. Ne spuščajte se v nove posle, pač pa se morate potruditi, da rešite nujne zadeve.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Slučajno srečanje bo vzbudilo v vas zanimanje in radovednost. Prijetni dogodki. Vesele novice glede poklicnega dela. Lahko računate na neko obljubo. Koristna sprememba.
Dvojčka (od 21. 5. do 22. S.) Neko vaše upanje se bo uresničilo. Zvezde so vam naklonjene v sentimentalnih zadevah. Lepa priložnost za razvedrilo in za poslovno delo. Možnost zaslužka. Diskusije.
Rak (od 23. C do
22. 7.) Bodite bolj vljudni in potrpežljivi, sicer bo lahko prišlo do spora z drago o-sebo. Pri poklicnem delu bodite bolj vestni, sicer bodo padale kritike. Rešili boste neko zasebno zadevo.
Lev (od 23. 7. do
22. *.) Nekdo bo izrabil priložnost in vas bo obrekoval. Odgovorite mu kar mu gre. Poklicno delo se bo dobro razvijalo in boste uresničili neki svoj načrt. Nevšečnosti, če boste preveč ošabni.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Presenečenja. Sumničenja o dragi o-sebi bodo izginila, ker niso utemeljena. V poslovnih zadevah kritični dnevi. Lahko boste marsikaj izgubili, če ne boste v stiku z osebami, ki vam lahko pomagajo.
Tehtnica (od 2.1. 9. do 23.	10)
Spremenljivo razpoloženje; ne-I predvideni dogodki pa vas bodo zelo razveselili. Ugodne razmere za nove pobude v poklicnem delu in uresničitev načrtov. Možnost izboljšanja gmotnih razmer.
Škorpijon (od 24. 10 do 22. 11.) Vse se ne bo razvijalo tako kot ste si mislili. Odložiti bostp morali nekatere sestanke zaradi nepredvidenih dogodkov. V poslovnem delu pa boste imeli večjo srečo, če boste pogumni. Pismo.
-a 23'
(od jj.)
vo n ost
in obisk.
Strelec 11. do
Odločilni k0čU>' za rešitev (A ve zadeve- y skave besed' ^ do vzbudil
upanje. Ugodna nizat za uspeh v V 0gud’ poslih. Bodite bol)
ni in samozavestni.
Kozorog ( f ij
12 do *:'j|Iiv’
Ljubezenski ^
in sladke kljcH Redno P spf' delo b-rez ed,ti memb. ^ morate nekatere zadeve. Privoščite	*
razvedrila in PJ,s^e v veselo družbo, da
Vodnar ^ JS 1. do 1» 2b>
pi načrti-^
ste potrti.
veseli.
izginile v',.vc. zenske te*»vd«l"
poklicnem |0vifa' nekaj ovir v prvi Iij	e
tedna, nato bo b0« e 6" morebiten neuspeh vj-kriva usoda, pa* "	,0
malomarnost. .	?■
kirn sp<*nip r£
b°, l,trdLepi
v'la- Lfi]u
. V poklicnem de' n» bodo zvezde zelo ^set klon jene i n boste krasne uspehe.
ti
.bp-crn/
... SEDAJ PA MORAMO UOOrrOVITI, da je BIL NEKDO, KI SE NI BAL PREKLETSTVA /N JE y OKOSTJE ODSTRANIL J /Z BARAKE. ,——
CV-- ^/TOMI NIČ A [	(NE UGAJA O
VŽIGALICA	I	KOŠČEK
 II  (OGNJENEGA LESA
kaj r/_
MISLIŠ ?.
MISLIM, KAKO JE LAHKO OKOSTJE .
pri Slo iz. barake!
MOJ! BLEDOLIČNI
bratje naj pogle
DAJO... NAJDENO V ŠPRANJI NA PODU BARAKEl---------
( STAVIM, DA SL NE f BO IN DA SE Bo U L STAVIL PRED ZA -BV PREKA IVI
V isiem času —
VRAGA ' ČE SE VER NON LOTI ISKANJA PO RUDNIKU., k*
rabljen .
NEDAVNIM
PRE
KDAJ NAJ BI '-----5\	/j
Bila uporabljena fj I D*
i----
PRED Enim, mor. DA PRED DvifVlA DNEVOMA, NE VE I
SEVEDA! OS VnoDu v l R.UDNIK SEM NAMETAL ZEi ^LJCll*Z*XO TUDI V ROVU . TRAMOVJA , KI SVA GA POTEM ZRUŠILA .
VOBZO
A ER ISA L
SLEDI
(nadaljevanje sledi)
>oooovXjocxx'50c:
:CX3'OOOOCXiCXXJ:	jC.
°°Ooo;
Vprašanje, ki bi ga bilo treba sprožiti v parlamentu
ftuzne takse na prenos kmečke posesti h treba v interesu	km
KRIŽANKA
Vinograd v zimski sivim. Čeprav manjka le še dober teden dni do začetka koledarske pomladi, je na polju in v vinogradih skoraj tak položaj, kot je bil pred dvema mesecema. Zaradi slabega vremena je vse delo zastalo in kmetovalci so že zelo zaskrbljeni Zemlja je razmočena, tako da ni moč orati niti opravljati drugih nujnih del. Zato je želja vseh, da bi se vreme čimprej ustalilo, kajti v nasprotnem primeru bo kmetom letos huda predla.
To velja predvsem za zapuščinsko, registrsko in hipotekarno takso, ki hudo bremenijo malo kmečko posest
Km
najslr^L lcot Predstavnik sloia . Jšega socialnega brem’en! Prenašal najtežja Spodaj?! Predvojnih vojm j/ Pretresov in v lju in P,° Vegovem po-isa besn ! njeS°vega doki le n	krvava vihra,
ajegov dorn lEf in požgala
iala nov! obzorju je vsta-b°d0 doba- Zgrajeni kratična	50vi’ demo'
>toietno v!^2	rešila
davčenja, ki naj bi bilo v skladu z naprednim in demokratičnem razvojem časa.
Toda kmet je vendarle ostal na starem. Novim potrebam demokratičnega gospodarskega in socialnega razvoja kmetovalcev je še vedno ovira težko in ne-premostno breme krivično odmerjenih davkov, ki o-virajo razvoj kmečke posesti. V takem ali podobnem položaju ni samo kmet na-
ša života Pra*anie kmečke- 1 še ožje okolice, ampak ve-tijstvu Ienja’ dala kme- j čina kmetov ostalih pokrar Proučiia n°vega razmaha, j jin Italije.
«m, n°Ve nabine °h- I Najhujša bremena, ki te-111 ""n n ...
“°do na VII. razstavi cvetja ??taJovali domači cvetličarji?
Od 2^
v Prost?^3 do maJa Posta, nb tr^aške pomorca, 6 ze VII. razstava Bajver!^ Se bodo udele-11 Cvetliča, • ltaliJanski in tu-^slej
prijavile !, ?oleg zasebnikov n!*atere nh-° udeležbo tudi Vi!‘ne Turing' med nhmi ni n’ pel:i' Rim ^ n 0 sodeln 3 sključeno, da r,an°va, BnI e tudi občine ?! tujih r!gna in Palermo. .^Pitno zstavhavcev naj
Kraši.	_	.	_	.	’
iu držav'“ ““elezba nek: iV^drUženBe njimi Brazi-‘8 *e n A arabske republike D ekaterih.
Sovar>iUnid!etos sIišati 0 s°-
Pot Vki So l°mačih cvetličarja 1,581 ia!VaZStavljali v
s J* 8a ra?V ?nu‘ Sodelo-r» eceišnii,nS avi je zvezano
Sn? laa? vm,DrStroški:
ta„- pt>kraii„ p eceJsnji meri
evelu-ali S8lo sl DrUPrava' P°-
jj* 1Carju T Pri proseškem
i« ^stavi 1 jSentu, fe bn i«r vorll 5°de °val, a „am •ti**,**111. n’-.; 3 Se 818 ne ve.
<5, 8>kaWma na 'SV0Je *ti. r ne more solit Pa,11o, d
l»o?Va sPe^r,*10 p°krajinska
“ali0 tako lskočiia na D°-
tliča* b° naših0?10808113 tudi ),i v na vir priznanih cve-razstavi cvet-
'>8iuZaPoslen OJni.k-bil '«su *u. v .v Trzassem
^ o&...Prostem
•usu	v o._ .	uzasKer
?a>0 ki je ohH	proster
^l»r i bio. Bn® vaal svojl'
EUblien "bil1*?* v6"6
fefetir®' S s
i* 24“ tudl doma-
&S0 sodž^ izrekamo
^"'"i 'J b« aSf. ttS JltoPOLju
Z,VeSt/? ■	_____________
‘to lstha°nC!° v naši vasi Stdo80' j 0vanjsko ljud-
SS i, ra2Veselila vse skB mo ti??"6 bivše ob-
Nvoill^žinl !-pri nas de-
te !'ti s • se ‘norajo ^va''8i>n biv!?-.tako Piabim
>Ve ‘Oliko ŠCem Ta za-
Na s2a drad!?Ja’ kler s0 % ni Sr J0 la>tnega
Sv?>io Z	-■	Te dru-
ea|tUie nje V ,?V ?ec let na
% J°' da ! h hiša|i Pri-
Sf1- *»! m r zg°-
kl«Hil švet v ’nda imel Nik da da nldU’ k0 Je
*. i.,0 ljud^?:v Satanovi za
K ^ v J bii
aŽ‘ "tartnki
‘»tSiki
^am s‘avb0 C,uduieio našo XiXi in .Je P« ovoji
,S 83 naš!??* mod oal-
S 1|V °: škn! 0Zemliu. A Ntijk].eienega ' a’ da nima S t*« m Vna' Ta PO-"Hlti 8 ‘o tem?? Ztll° uP«d-‘tojni Vrt dv b ker ima S*? i8 estet?!6n , na810"= ai‘t51istv <Večne današnja n* v N' v Premestitve t*1'ika'<i za u 81 stanova-vNs1* iz!!	ia* P<>-
tNu?8s‘va i	u pPrt
V?1 °zirom6) Pa to u-Vrzel e Povzroča to ' B°lški slu««,
ki ima za to dovolj ljubezni in smisla, se ureditvi vrta ne more posvetiti kot bi se rad, ker je preveč zaposlen.
PROSEK
Pred časom smo izrazili željo, da je že skrajni čas, da bi se Prosečani z dostojnim spomenikom na primernem mestu oddolžili padlim in pogrešanim v narodnoosvobodilni borbi. Ce so to že davno storile manjše in stranske vasi na tem ozemlju, kako dal bi je ne mi — večje slovensko naselje na robu tržaške občine, naselje na zelo prometni točki?! Tako samo ustvarjamo napačno mnenje, kot da ne bi bil Prosek sodeloval v tej borbi in ni dal borcev, oziroma ni imei žrtev. Je pa resnica prav nasprotna, saj je naša narodnozavedna vas v borbi proti fašizmu žrtvovala zelo mnogo. Zakaj bi vsaj koščka te naše črne zgodovine ne vklesali v spomenik! Skrajno nečastno bi bilo, če bi šli mimo te naše narodne in druge dolžnosti. Upamo, da se to ne bo zgodilo.
Oni tujec, o katerem ste nedavno pisali, da je v Nabrežini nekje pogrešal slovenske napise, bi to lahko zapazil tudi pri nas. Napis vendar pove, kako spoštujemo svojo narodnost, svoje odjemalce ali goste (ki so pri nas predvsem domačini — Sloven. ci) in še marsikaj. A še več pove tabla brez slovenskega napisa. Izgovor, da dvojezični napis preveč stane, ni dovolj tenten razlog! Ob tej priliki se nam tudi zdi potrebno omeniti, da se zavedni vaščani jezijo na kino, ki mu je slovenski jezik tudi postal odveč!
NABREŽINA
Nabrežina se — kot vemo — deli na staro in novo naselje. Stara vas ima vse značilnosti starega kraškega naselja; med seboj stisnjene obzidane domove s «prtonom» (kolono) in «gankom», ki ni nekoč hiši le koristno služil, ampak je dom tudi okrasil. Izpahnjene kuhinje in sknij-nate (skrlate) strehe so že častitljiva redkost. To tesno sosedstvo domov pove, da so bile hise (družine) po svo-jem načinu življenja medsebojno enake in so sestavljale enotno vaško občestvo. Ti domovi so bili prikrojeni takratnemu gospodarstvu — kmetovanju in ves prostor ob hiši je bil temu primerno izkoriščen. Sedaj bi se dalo obstoječe stare prostore pre. urediti — modernizirati. Ce pa bi bile boljše socialne razmere, bi se nove družine umaknile in si zgradile nov dom z večjim življenjskim prostorom. Takšna je težnja novega modernega pokolenja, ki se je staremu vaškemu občestvu odtujilo. Ker pa se od starega ne moremo ločiti z enim skokom in se to vrši postopno in se tako modernizira tudi naša stara vas Kanalizacija, ki je bila res nujno potrebna, počasi napreduje in bo marsikoga rešila iz zadrege.
Novo moderno urejeno kopališče, zgrajeno na zemljišču ljudskega vrta, že služi svojemu namenu in bo odgovarjalo naši potrebi,
'žijo kmečko posest, so prav zapuščinska, registrska in hipotekarna taksa na prenos kmečke posesti.
Razlaga tozadevnega zakona pravi, da je funkcija in narava zapuščinske takse tista, ki naj bi obdavčila in zadela vrednostne pridobitve pri posestnem prenosu.
Razumljivo je, da je donosna vrednost pri zapuščinskih prenosih različna in da je več kategorij naslednikov, ki dedujejo — vse od velebogatašev pa dc. skromnih kmetov. Stvar je prav v tem, da mora plačati zapuščinsko takso skoraj v enaki višini naslednik, ki na podlagi zapuščinskega postopka pridobi bogastva, kot mali kmetič, ki ob smrti svojega prednika ostane na svojem oziroma v istem gospodarskem položaju.
Kmečka družina predstavlja namreč enotno strnjeno skupino, ki vrši svojo delavnost v sklopu ožjega gospodarskega kroga in kmetije same.
Prenos gospodarstva in posesti pri malem ali srednjem kmetu je tu bolj formalnega kot stvarnega značaja. Pri vsakem zapuščinskem prenosu male kmečke posesti pomeni tudi skromni denarni znesek za kmeta že težko breme za nar daljnji gospodarski razvoj.
Kot najbolj očitna posledica takega stanja je prav zemljeknjižno stanje kmečkih posestev bližnje tržaške okolice. Več kot 40 odstotkov kmečke površine tržaškega Krasa nima urejenega zemljeknjižnega stanja.
Prav v tem so najbolj prizadete pretežno kmečke vasi, kot na pr. Križ, Bazovica, Trebče, Opčine, Prosek in Kontovel, da ne govorimo o vseh drugih pretežno kmečkih naseljih.
Ob uveljavitvi italijanskega civilnega zakonika na tem področju in predvsem ob nastopu novega zapuščinskega postopka, ki je bil uveden z dekretom štev. 499, 28. marca 1929 — na podlagi katerega je prenehala avstrijska zakonodaja (Burgliher Gesetzbuch), je bila tudi znatno preosnova-na registrska m zapuščinska taksa na prenos male kmečke posesti. V naši državi obstaja mnogo hvalevrednih zakonov v prid kmečke posesti in pri tem naj omenimo zakon, ki skoraj v celoti oprošča kmečkega gospodarja registrske in hipotekarne takse na kupno-prodajne in zame-njalne pogodbe za formiranje in zaokrožitev kmečke posesti. Toda nadvse so potrebni državni ukrepi, ki
naj oprostijo zapuščinske takse dediče malih kmečkih posestev.
Zato bi bila dolžnost političnih strank, da sprožijo v rimskem parlamentu vprašanje novega zakona, ki naj bi oprostil malega kmeta, polkmeta in delavca na mali kmečki posesti sploh vsakršne zapuščinske, registrske in hipotekarne takse, da bi se s tem olajšala kmečka bremena in bi tako pripomo-gl. k rešitvi zapletenega zemljeknjižnega stanja večine kmečkih posestev.
IVAN BUKOVEC
Ricmartje pred praznikom
(Foto Magajna)
iiiiiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiinifiimiifiiiiutiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiinni
Ce primanjkuje živalim rudnin...
Poleg beljakovin, škroba, maščob in vitaminov potrebuje živalski organizem tudi rudnine in vrsto sledovnih prvin
Poleg beljakovin, škroba, maščob in vitaminov, potrebuje živalski organizem tudi rudnine, predvsem apno — pravimo mu tudi kalcij — fosfor, magnezij, kuhinjsko sol, kalij in žveplo, razen tega pa še vrsto tako imenovanih sledovnih prvin ali mikroelementov; to so železo, baker, kobalt, mangan, cink, jod in drugi.
Mlademu organizmu so rudnine neobhodno potrebne za nemoteno rast, starejšim živalim pa, da ostanejo zdrave, da se normalno razmnožujejo in da proizvajajo v polni meri tisto, za kar jih vzrejamo.
Rudnine so nadvse važen sestavni del sleherne živalske celice in vseh telesnih sokov, vštevši kri; vgrajene v celice organizma, živahno sodelujejo v presnovi. Pa naj bo hrana še tako bogata z beljakovinami, s škrobom in z maščobami, bo žival vendarle zbolela, če ne bo prejemala ustreznih rudnin; v hujših primerih lahko celo pogine. Pomanjkanje rudnine se pokaže sprva v poslabšanju splošnega stanja živali; kmalu obolijo različni organi in organski sistemi, zlasti pa kosti; pri mladih živalih nastane rahitis, pri starejših kosto-lomnica, ki ju več ali manj vsi poznamo, še preden živali očitno zbole. že nastane gospodarska škoda zaradi zmanjšane proizvodnosti 'prizadetih živali.
Znano je, da živali prejemajo rudnine s hrano, deloma tudi z vodo. Količina rudnin v krmilih je različna. Zavisl pač od količine rudnin v zemlji, koder rastline rastejo, od klimatskih razmer, pa tudi od vrste in starosti rastlin. Ce je padavin malo, so rastline revne z rudninami, predvsem pa s fosforom in kalcijem.
Vprašamo se, katera krmila vsebujejo fosfor in kalcij? Dovolj fosfora je v zrnu žitaric in v semenu nasploh; skoraj trikrat več je
fosfora v otrobih. Bogati s fosforom sta mesna in ribja moka. Razmeroma malo pa je fosfora v travi, v senu in slami. Kalcija je veliko v detelji, manj v se. nu in slami ter v okopavi-nah, povsem malo pa v zrnu žitaric in v semenu nasploh.
Ce primanjkujeta v hra-in kalcij in fosfor, živali zaostajajo v rasti nastopajo motnje v prebavi, tem pa sledijo rahitični pojavi s krči in spremembami na kosteh; pri odraslih živalih, še posebej če so visoko breje ali po porodu, ko proizvajajo veliko mleka, nastane kostolomnica. Isto se u-tegne primeriti, če ni pravega razmerja med kalcijem in fosforom v krmilih, pa tudi, če primanjkuje vitamina D, ki usklaja njuno presnovo. Značilno za rahitis je, da se kalcij in fosfor ne odlagata v kosteh, ker ju hrani primanjkuje, za kostolomnico pa, da se obe rudnini iz istega razloga črpata že iz zgrajenega okostja predvsem za potrebe plodu in za normalno sestavo obilice mleka po porodu.
Ce v krmilih ni dovolj magnezija, se pri živalih pojavijo živčna znamenja, ki se kažejo v nemiru in celo v krčih, vendar je to obolenje pri nas do sedaj le izjemno.
Tudi kalij je važen za normalno presnovo v živalskem telesu. Ce ga v hrani primanjkuje nastanejo motnje v rasti, pojavi se nenaraven tek za hrano in živali postanejo živčne. Ti pojavi so redki, kajti običajna krmila vsebujejo dovolj, včasih celo preveč kalija.
Prvini natrij in klor dobe domače živali večinoma s kuhinjsko soljo. Sol potrebujejo predvsem prežvekovalci in kopitarji, pa tudi svinje in perutnina. Ce soli primanjkuje, se bistveno zmanjša apetit, krmila se slabše izkoriščajo, mlade živali zastajajo v rasti, plod-
nost pada, pa tudi proiz vodnost živali nasploh. Rast line vsebujejo le malo na trija, zato je treba živalirr kuhinjsko sol stalno doda jati.
Čeprav potrebujejo doma če živali neznatne količi ne sledovnih prvin ali mi kroelementov, so le-ti orga nizmu neobhodno potrebni Ce jih primanjkuje, uteg nejo nastati hude posledi ce. železo je brezpogojne potrebno za izgradnjo krv nega barvila ali hemoglobi na, mišičnega barvila al mioglobina, pa tudi za iz gradnjo drugih nadvse važ nih sestavin organizma. Pr izgradnji hemoglobina j< važen tudi baker. Ce pri manjkujeta železo in baker se zmanjša število rdečil krvničk in hemoglobil. T( opazimo največkrat pr hlevski izreji sesnih puj skov; le-ti so bledi in sla botni, utegnejo pa tudi po giniti; pogostne so pri njii komplikacije, običajno kož ni izpuščaji, driske in pljuč nice. Vedeti moramo, da Ji v mleku povsem malo že leza in bakra, odtod tud slabokrvnost. Slabokrvnost pri pujskih preprečimo, č( pustimo pujske z materje že nekaj dni po porodu j tekališče; če pa je to za radi slabega vremena ne mogoče, jih dajemo v ko tec čiste sveže ilovice zi drugi dan po porodu.
Tudi pomanjkanje kobalta privede do slabokrvnosti, poleg tega pa do splošne oslabelosti in izčrpanosti živali; predvsem so občutljivi prežvekovalci. Pri ustreznem gnojenju z naravnimi in umetnimi gnojili, do pomanjkanja kobalta z gotovostjo ne pride.
Kakor človeku, tako je tudi domačim živalim nujno potreben jod. Ce ga ni do. volj v hrani in vodi, so novorojene živali slabotne in za življenje nesposobne; večkrat je opaziti, da so gol-šave in slabo obrasle z dlako; včasih so celo gole. V krajih, kjer primanjkuje joda, se poklada jodirana sol.
Pri pomanjkanju mangana se živali pomanjkljivo razvijajo in večkrat so jalove; pride tudi do motenj v rasti kosti. Piščanci obolevajo za t. im. perosisom, ki se kaže v nenaravni drži prstov na nogah, ki nastane zaradi krčenja ustreznih kit.
Ce je v hrani premalo cinka, hkrati pa preveč apna, zbolijo prašiči za kožno boleznijo, ki ji pravimo pa-rakeratoza.
Iz pričujočega sestavka je razvidno, da pomanjkanje rudnin pri domačih živalih vodi k številnim nevšečnostim, ki prizadenejo ne le zdravje živali, marveč tudi njih proizvodnost. Pomanjkanje rudnin in posledice, ki nastajajo v zvezi s tem, bomo lahko preprečili s pravilnim gnojenjem travnikov in pašnikov z naravnimi in umetnimi gnojili. S tem bomo bistveno izboljšali rudninsko sestavo krmil, ki jih pridelamo ali pokladamo živini. Brejim in visoko produktivnim živalim moramo rudninsko mešanico še po. sebej dodajati; v ta namen pa se posvetujemo s strokovnjakom.
BESEDE POMENUO:
VODORAVNO: 1. stopati, korakati, 6. domača oblika za žensko ime Elizabeta, 10. muslimansko moško ime, 14. O-disejeva domovina, 15. neka igra, 16. oder v razredu, 18. bajeslovna hrana, 19. mršava, suha, tenka, 20. zavoj, 21. predlog, 22. veznik, 23. začetek tekmovanja, 24. čevelj, 25. zasmehljiv naziv za župnika, 26. dražitelj, 27. veleum, 28. dvojice, 29. žensko ime, 30. ocena, 31. egiptovski vladar slabega spomina, 32. razsojam, 33. oblika pomožnega glagola, 34. gošča, 36. del stavbe, 37. barijeva spojina, 38. neresnica, 39. simpatizer Rusov, 42. glasbeni izraz, 44. o-rientalsko tržišče, 45. nogometni zadetek, 46. moško ime, 48. kvartaški izraz, 49. nabiralec loja, 50. solatna zelenjava, 51. kratica za jugoslovansko tovarno avtomobilov, 52. kurir, 53. vas v Vipavski dolini, 54. del pohištva. 55. ptica, 56. kratica za akademski naslov, 57. kvaliteten, 58. zločinec, 59. število, 60. egipčanski sončni bog, 61. zalezovalec divjačine, 62. točka na nebesnem	svodu,	63. značilne
oblike, 64. pomladanska vijoličasto	cvetoča	rastlina, 65.
časovni	prislov,	66. zdravilo
za malarijo, 67. mož, ki je njegov	poklic	gnetenje in
drgnjenje človeškega telesa, 68. infanterist, 69. deli vozila.
NAVPIČNO:	1.	gorovje v
Aziji, 2. ostanki v topilnicah, 3. zvezda, ki sije zgodaj zjutraj, 4. naselje med Opatijo in Lovranom, 5. znak za tantal, 6. telesnovzgojna igra in tekmovanje, 7. mednarodna pogodba, 8. število, 9. italijanski spolnik, 10. vrsta športa, 11. pristanišče v Arabiji, 12. ki mu ni do jedi, 13. medmet 15. slovenski partizanski heroj (Slavko), 16. popačen lik, 17. kuham, spajam, 19. francoska pisateljica ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja (Ma-dame de ...), 20. dam komu na voljo, 21. zakopan, 23. čuvaj, policaj, 24. ameriški sodnik, 25. muslimansko moško ime, 27. sestavina surovega petroleja, 28. rojstvo, 32. zlo dejanje proti človeškemu življenju, ki pa ni kaznivo, 34. vrsta ženske jopice, 35. grozi-lec, 38. pasje bevskanje, 40. ctrtnik, 41. anali, 43. čist, brezbarven živalski klej, 44. pokrajina v Jugoslaviji, 47. obredna ali službena obleka, 48. poštna prejemnica, 49. reka v Franciji, 50 jagodičevje, 52. od vode ali vetra nane-šen pesek (množ.), 54. mesto v Angliji, 55. muzikant, 57. ere, 58. okvare, poškodbe, 61. kocina, 62.-svojilni zaimek, 63. tanka tkanina, 64. njega, 65. francoski predlog, 66. kadar
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1,'Hruiče'j.
T. prepotovati. 17. rojen, IS to. 20. udav, 21. metem, 22. Agen, 23. nogomet, 26. zore, 27. pet, 28. deieven, 29. ton 31. met, 32. ar. 33. petelin, 34. navoz, 36. N N, 37. dolin, 38 pa, 39. Iran, 41. enakolas, 44. Maks, 46. dlesk, 48. Ivo, 49. otipavati, 52. ime, 53. k’iše, 55 Ivan, 56. Rodovina, 59. dete 61. Er, 63. Reval, 64. ak, 66. norec, 68. porejen, 70. ki, 71. tam, 73. noj, 74. ponošen, 75. raz, 76. enak, 78. vatehn 79. laso, 80. žirov, 82. nike, 83. on. 84. nnjen, 85. insceni-rani, 86. Alabama.
NAVPIČNO: 1. hrapave, 2. Roger, 3. ujet, 4. šen, 5. čn, 6. vtoievati, 8. rumen, 9. Eden, 10. pat, 11. ov, 12. OM, 13. vez, 14. atom, 15. teren, 16. imetnik, 19. ogel, 24. Ov id, 25 rovi, 28. Delo, 29. ta, 30. nord, 33. pokošen, 34. nakar, 35. zalivan, 37. David, 38. pav, 40. nemil, 42. Nil, 43. sivec, 44. Man, 45. starešina, 47. sen, 50. par, 51. idejen, 53. klateži, o4. Eton, 57. oven, 58. Arizona, 60. eros, 62. tone, 65. Kanin, 67. ej, 68. poten, 69. rolo, 70. Kasem, 72. Mars, 74. Paka, 75. raja, 77. koc, 78. vir, 79. iub, 81. ve, 82. Ni, 84. na.
13. marca
Temperatura včeraj
Najvišja temperatura 6.4 sto* pinje ob 16. uri, najnižja 5 stopinj ob 4.15. Vlage 92 odstotkov.
Goriško-beneški dnevnik
Danes, NEDELJA, 13. marca
Kristina	„
Sonce vzide ob 6.22 in za^on.e na 18.08 Dolžina dneva 11.46. bj”. vzide ob 18.28 in zatone oti ■» jutri PONEDELJEK, 14. <”>rc Matilda
Nekaj besed o goriških denarnih zavodih
Goriška prednjači v državi glede večanja hranilnih vlog
Leta 1952 je bilo 5,2 milijarde, leta 1957 pa 12,7 milijarde lir naloženega denarja - Najmanj rlog je bilo leta 1953
Na podlagi podatkov iz leta 1951, podatkov, ki se do danes niso bistveno spremenili, smo imeli v goriški pokrajini 30 kreditnih, zavarovalnih in finančnih zavodov, pri katerih je bilo v celoti zaposlenih 343 oseb. Vsi ti zavodi ki povsem zadoščajo za potrebe naše pokrajine, predstavljajo 0,34 odstotkov vseh takšnih ustanov in družb v državi.
Bančne posle izvršujeta dva zavoda s sedežem v Gorici, in sicer Hranilnica (ki ima sedem podružnic, od katerih sta dve v Gorici in ki upravlja tudi oddelek za zemljiške kreditev), ter Kmečka banka ter 13 podružnic zavodov, ki imajo svoje sedeže izven naše pokrajine.
Poleg «Banca dTtalia« so v Gorici še predstavništva naslednjih bank:	sBanca Com-
merciale Italiana, Banca Na-zionale del Lavoro, Banca Cattolica del Veneto, Banca Popolare Giuliana iz Trsta in Banca del Friuli iz Vidma. V Tržiču in Gradežu delujeta še dve podružnici Hranilnice iz Trsta.
Hranilnica v Gorici, ki je najstarejši goriški kreditni zavod opravlja skupno s podružnicama v Tržiču finančne operacije v zvezi z obveznimi in prostovoljnimi oddajami pšenice, sviloprejkinih kokonov in oljnatih semen.
Po podatkih monografije, ki jo je trgovinska zbornica v Gorici pripravila za Zvezo italijanskih trgovinskih zbornic, smo imeli, v šestletju 1952-1957 naslednje stanje na področju hranilnih vlog;
1952, leta je bilo pri kreditnih zavodih kakor tudi pri poštnih blagajnah vlog za 5,2
milijarde; vsa naslednja leta do 1957 so se vloge večale, tako da smo imeli v tem letu naloženega 12,7 milijarde. Ce bi leto 1952 označili s 100, tedaj bi leta 1955 imeli indeks 175, leta 1957 pa 242.
Prihranke ljudje v veliki večini vlagajo v kreditne u-stanove; zelo maihen odstotek gre v postno blagajno.
Zelo. zanimivi so podatki, ki kažejo porast hranilnih vlog od leta v leto. Prvih pet let se je količina vloženega denarja večala približno za 1,5 milijarde na leto, samo leta 1957 so se vloge zvišale za 2,1 milijardo lir. Edina izjema v tem obdobju je bilo leto 1953, ko je bilo ob naši meji precej napeto ozračje zaradi spora okoli Trsta. Tisto leto se je dogodilo, da je bilo veliko manj vlog, samo za 804 milijonov lir, veliko ljudi pa je svoj denar, ki ga je imela naloženega pri goriških denarnih zavodih, odneslo v notrajnost države. Ze naslednje leto se je stanje povsem normaliziralo.
Izredno zanimivo je dejstvo, da imamo v naši pokrajini najvišji odstotek prihrankov v državi v obdobju 1952-1957, in sicer zvišanje za 142 odstotkov, medtem ko znaša državno povprečje komaj 98 odstotkov.
Tako močno dviganje hranilnih vlog je pozitiven pojav, če mu po drugi strani ustreza povpraševanje po investicijskih posojilih. Tega poja-vane opažamo v zadostni meri niti pri nas na Goriškem niti drugje v državi. O tem je govoril tudi podtajnik v ministrstvu za proračun v Gorici med otvoritvijo novega sedeža goriške Hranilnice.
In vendar je v Gorici še mnogo brezposelnih in prav toliko neizčrpanih možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest, da bi se kapitali, ki so naloženi v bankah mogli s pridom uporabljati za dosego popolne zaposlitve ter ustvarjanja blagostanja.
Izlet SPD v Planico
Zaradi velikega števila pri-javljencev za izlet v Planico, kjer bodo 27. marca mednarodni smučarski skoki, je Planinsko društvo v Gorici poskrbelo še za en avtobus. Vsi, ki bi se radi udeležili izleta, naj se prijavijo v kavami Bratuš od vključno 18. marca. Cena vožnje za člane 800, nečlane 900 lir.
Razveseljiva vest iz Rupe in Peči
Z buldožerjem razširili nekatere ozke občinske poti
Občani so hvaležni občini, da je napravila to delo
Vprašanje cest dela precej preglavic posebno tistim občanom, ki imajo na razpolago skromna denarna sredstva. Z druge strani pa tudi tisti, ki so prisiljeni	uporabljati
mnogokrat že kat nemogoča cestišča, nujno izražajo svoje nezadovoljstvo.
No, za tiste, ki se vozijo iz Rupe na Peč in obratno, se je pojavilo pretekli torek prijetno presenečenje. Buldožer in nekaj delavcev je pričelo širiti cesto med pečanskim in rupenskim pokopališčem. Naslednji dan pa so pričeli obdelovati robove cestišča na «Stradalti» (cesta iz Sovodenj v Miren).
Na vsak način, cesta med omenjenima pokopališčema je bila res potrebna nujnega in
tako ozka, da se na določenih mestih nista mogla srečati dva prazna kmečka voza. Verjetno zaradi Marušičeve domačije, ki je na katastrski meji obeh vasi, je to pot še ne bodo mogli popolnoma izravnati, saj njihov vodni zbiralnik tik ob prejšnji trasi po-ti in tudi odcepitev ceste za njihovo domačijo, predstavljata določene ovire, ali točneje, bi zahtevala več stroškov za oporne zidove. Tudi ovinek pri pokopališču je za sedanje pojme zelo oster in prej ali slej bodo morali okrniti Frla-tovo brajdo. Sicer pa je delo šele pri začetku in upamo, da nas bo zadovoljilo, ko bo končano.
Mimogrede še nekaj. Mnogi bi bili zelo zadovoljni in hva-
temeljitega popravila. Bila jejležni, če bi zaokrožili cestni
HtllllllllllllllllllllllllllllllllllllillltllHIHIIflllMItl
iiimiiMHimiiiiuiiiimiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiuitiiiiuuiiimmii
Na »tari meji med tržaško in mbrenniko občino
Tank je trčil in poškodoval steber: uiiabrežinsko bab’co»
Upati je, da »e raipoke ne bode razširile in da bo mogoče steber popraviti
Dva visoika kamnita stebra pc z melono in železno helebardo iz na vrhu, ki sta nekoč predstavljala mejo med tržaško in nabrežinsko občino, oziroma med tržaško in goriško pokrajino, sta v središču pozornosti tržaške pokrajinske uprave, devinsko-nabrežinske občine in nadzorstva za varstvo umetnin.
Zgodilo s4 je namreč, da se je neki tank italijanske vojske, ki ima v teh dneh manevre v zgornji tržaški okolici, zaletel v podstavek enega od stebrov ter ga hudo razmajal. Tank je privozil s stranske poti nekaj metrov pred stebrom in hotel zaviti na desno, to je proti Križu. Toda vozaču se manever ni povsem posrečil kajti pri obračanju je zadel v podstavek levega stebra, ki je visok dobrega pol metra m iz njega izbil dva velika kamna. To je povzročilo, da se je ves steber zamajal in med posameznimi kosi kamna, iz katerih je steber sestavljen, so zazijale precejšnje razpoke.
Oba stebra, ki so jima v starih časih pravili onabrežin-ske bab’ce», sta bila postavljena pred več kot sto leti in predstavljata pomembno zgodovinsko vrednost. Zato so si nastalo škodo takoj ogledali strokovnjaki, ki morajo ugotoviti če se bo steber lahko
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico 1-H. r-Tel. 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. it. 17-338
OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir., — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vil oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 (Mn, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči -aču« Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trst
opravil, ali pa ga bo treba It
varnostnih razlogov podreti ter ga potem apet sestaviti.
V ta namen so razpoke na nekaterih mestih zalili s posebnim cementom, v katerega so daljši koščki stekla. Sedaj bodo na osnovi tega poskusa u-gotovili, če se razpoke širijo ali ne: če se bodo razpoke razširile, bo steklo počilo, v nasprotnem primeru pa ne. Včeraj popoldne so bila vsa stekla še cela, kar kaže, da se doslej razpoke niso povečale.
Upati Je, dt se razpoke ne bodo razširile, kajti v tem primeru bi morali podstavek stebra samo utrditi in morda s cementom zaliti razpoke. Ce pa bi se zgodilo, da bi morali steber podreti, tedaj bi bilo morda prav, ko bi ga nekoliko prestaviti ter na ta način na tem mestu cesto nekoliko razširili. Vsekakor pa bi zrušitev in ponovna postavitev stebra veljala kakih 800 tisoč lir, kar bi šlo bržkone v breme vojaške uprave.
IZ TRŽAŠKEGA
Razprava pred porotnim sodiščem
Po zaslišanju številnih prič umor Trevisana vedno bolj skrivnosten
Na včerajšnji razpravi so samo ugotovili, da je Trevisan ponudil ribičem v gostilni vrček piva in da krogle in tulci ne odgovarjajo ranam
Po izpovedi Merlijs ali Mer-licha, ki je bil v družbi pok. Trevisana do nekako 7.30 zvečer na dan 14. septembra 1946, ko naj bi mu izročil lovsko puško znamke »Hammerles 16», s katero naj bi Trevisan nameraval na lov naslednjo nedeljo 15. septembra, se sledovi Trevisanovih premikov, potem ko sta se z Merlichem ločila, povsem zgubijo. Ze o-menjeni Merlich je sicer pred sodiščem dejal, da je slišal govorice ljudi, na podlagi katerih naj bi se Trevisan pozneje zadržal v neki drugi miljski gostilni do nekako 22 ali 22.30 zvečer, kjer naj bi častil s pivom nekatere ribiče; lastnik omenjene gostilne BRAICO BRUNO pa nam je danes povedal, da je bila do
HHiliiimiiuiMiiiiiiiMHmiifliiiiHMlHiimiiiMmiiiiiiiiiiMtimHiiMmmmHUiiniiiinHmimm
Izpred porotnega todisča
Tragična
neuravnovešenega moža
N« držaj metle je navezal nož, t katerim je ubil ljubljeno
Na porotnem prizivnem sodišču se je včeraj končala razprava o prizivu, ki sta ga vložila javni tožilec in 71-let-ni Antonio Visignanl, katerega je porotno sodišče lani obsodilo na 7 let zapora in 3 leta internacije v zdravilišče zaradi premišljenega nameravanega umora 46-letne Frančiške Battisti. Porotno prizivno sodišče je včeraj izreklo razsodbo. Zaradi premišljenega nameravanega umora bo Visignani moral odsedeti 8 let v zaporu in 3 leta v zdravilišču, plačati pa bo moral tudi večje sodne stroške.
O žalostnem dogodku, ki je spravil priletnega moža na zatožno klop in v zapor, je bilo precej govora predlansko poletje. Visignani se le zaljubi! v Frančiško, ki je imela malo mlekarno v Ul. Madon-nina. Prinašal ji je akromna darila, pogostoma je prihajal v mlekarno in pomagal ženski. Brez nje ni mogel več živeti, ona pa je njegovo ljubezen odbijala. Rad bi jo poljubil na čelo, vsaj na roko, ona pa
saj
ni marala. Tega Visignani ni mogel več prenašati; 23. junija 1958 zvečer je kupil 30 cm
signa
; 23.
juni-
dolg nož in ga privezal na držaj metle. Naslednjega dne je bil ob 6. uri že v mlekarni. Želel je samo en poljub, a Frančiška je imela gluha u-šesa. Visignanija je to užalilo in razjezilo. Z nasajenim nožem je začel udrihati po ženski. Ničesar ni več videl in slišal, niti ko ga je prestrašena ženska prosila; aNehaj! Po-
botala se bova. Poljubila te bom.» Ko je dal duška svoji jezi, je Visignani zbežal iz mlekarne. Malo pozneje so našli Battistijevo vso okrvavljeno in jo odpeljali v bolnišni co, kjer se je zdravila tri mesece.
Visignani Je potem taval nekaj časa po mestu, kupil je zvezek in napisal svoje spomine na nemogočo in nesrečno ljubezen. Proti večeru so ga agenti policije zagledali na obrežju in ga aretirali. Pri sebi je imel nekaj metrov vrvi. Ce ga ne bi pravočasno našli, bi se ponoči obesil.
Visignamjeva življenjska pot je dokaj žalostna, polna tragičnih dogodkov v družini. Med razpravo na porotnem prizivnem sodišču je sedel mirno, nekoliko sklonjen, bil pa je duševno odsoten.
Zabeležili so potres v Makedoniji
Tudi tržaški geofizikalni observatorij je zabeležil ob 12,55 37,5 sekunde trajajoči potresni surek v oddaljenosti 740 km od Trsta v jugovzhodni smeri v Makedoniji. Kasneje se je izvedelo, da so sunek občutili v vsej Makedoniji in da je prišlo do že hujšeg i sunka ob 15.10. Potres je povzročil škodo in žrtve v okraju Skoplje.
10 minut pred 20. uro v lokalu njegova žena, ki mu je kasneje povedala, da je bil Trevisan dejansko pri njih m da je tudi dal drugim gostom za pivo, ker je po pomoti zgrabil za vrček piva, ki je bil namenjen nekemu drugemu gostu. Ko je pa kakih 10 minut pred 20. uro prevzel delo Braico sam, Trevisana že ni bilo več med gosti.
MARŠI BRUNO, gostilničar pri Sv. Andreju v Miljah je potrdil Merlichevo izjavo, da sta v gostilni, kjer sta se s Trevisanom ustavila, da bi on odšel po lovsko puško popila kozarček žganja, dodal pa je, da se ne spominja, če je bil z njim tudi Merlich. NOR-BEDO PIETRO, lastnik bifeja «Alla marina« v Miljah, je izključil, da bi se bil Trevisan pojavil usodnega dne v njegovem lokalu. Trevisana je sicer dobro poznal, ker je pogosto naročal pri njem nekaj narezka, ki ga je jemal s seboj v vilo. V tej zvezi so zaslišali tudi GIUSEPPA CRE-VATINA, ki ima v najemu gostilno Derinovih pri Sv. Roku; povedati pa ni vedel nič o Trevisanu, ker ga sploh ni poznal in ker je gostilno prevzel šele leta 1957. Javni tožilec je zahteval, da zaslišijo Perinove.
Poštami ARGENTI ANTONIO, ki je tudi 14. septembra delal okrog Trevisanove vile in v njegovi kleti, kjer so naslednjega dne odkrili trupla Trevisana, njegove ljubimke Lidie Ravasini in služkinje Edvige Odoncini, je povedal le, da tudi omenjenega dne ni bilo električnega toka, da trupel umorjenih ni videl, in da je le počistil klet sledov krvi, pri čemer je opazil na podu sledove strelov, ki so Po njegovem morali priti od zgoraj.
MILLA MARIA, por Derln,
ki je skupno s svojimi sestrami in bratom obiskala mater, živečo v bližini Trevisanove vile, ni slišala ne lajanja psov ne strelov; ve povedati le, da se je njena sestra pritoževala nad ropotom, ki sta ga povzročala Maurova pri gradnji nekega hleva za koze, pri čemer jima je pomagal tudi stric Franc. Ta ropot je trajal nekako do 9. ure zvečer.
GRACOGNA FERDINANDO, ki je imel v podnajemu Gia-cominija z družino, je bil za.
njegova, kakor vse ostale, ki jih je kupil, ko je bil še mlad in odnesel s seboj z drugimi svojimi stvarmi, ko se je leta 1949 ločil od svoje žene. Sožitje z Giacominijevimi ni bilo najboljše, zlasti ker so mu njegovi otroci delali škodo v vinogradu. Nekoč mu je celo Giacomini dal klofuto, a mu tega ni posebno zameril. Dodal je, da ga je nekoč Giacomini v šali pobaral, kdaj ga nameravajo ubiti, a na vprašanje predsednika sodišča ni vedel pojasniti, zakaj naj bi ga Giacomini tako vprašal.
Inšpektor De GIORGI. ki ga je javni tožilec dal poklicati, da bi ga soočil z Merlichem v zvezi s staro lovsko puško, ki naj bi se nahajala v vili, in ki je pozneje niso našli, je dejal, da je v seznamu manjkajočih stvari le zato, ker so mu Trevisanovi starši ali Tre-visanov brat Gastone dejali, da je v vili bila tudi taka puška, sam pa o tem ne more povedati nič konkretnej-
Glede pričevanja GIUSTINE STRAIN ne razumemo, čemu so jo sploh zaslišali.
Nato so prečitali zapisnike policijskih organov o kraju, kjer se je izvršil trojni u-mor, o položaju trupel in stanju v vili ter okoli nje; za tem zapisnike ° obdukciji trupel, o poškodbah ter o ranah, ki so jih povzročile krogle kalibra 7-8 mm. Pri tulcih in kroglah, ki so jih našli v kleti, pa je balistični izvid u-gotovil, da gre za krogle kalibra 9. Skratka: fcrecej zagonetna okoliščina.
Razprava se nadaljuje v ponedeljek ob 9.30.
 «»--------
Odredba tržaške prefekture
Zaprti pekarni ki sta rabili konjsko mast
Tržaška prefektura je odredila, da se za 15 dni zapreta pekarna v Ulici Donadoni št. 38, ki je last Luigija Urdiha, in pekarna v Ul. SS. Martiri št 6, ki je last Vittoria Bun-za. Oba so namreč prijavili sodnim oblastem na podlagi člena 12 kraljevega odloka z dne 23 6. 1932, ker sta večkrat kupila in uporabila konjsko mast pri peki kruha, ter na podlagi člena 515 kazenskega zakonika, ker sta pro-
i „ i dajala maslen kruh, zabeljen
»Itšan v zvezi z neko kra-1 ^ drugačnimi maščobami, kot vato, ki jo je policija zase-; j j predpisuje zakon, s čimer gia v njegovem stanovanju, | sta prevarala kupce glede de-za katero pa vztraja, da je janske kakovosti proizvoda.
priključek od rupenskega pokopališča na pokrajinsko cesto. Posebno ko se zavija proti Gorici, je sedaj tako nerodno. Enako seveda tudi v o-bratni smeri.
Veterinar na razpolago živinorejcem
Pokrajinski kmetijski konzorcij iz Gorice sporoča, da je funkcionar organizaciie «Fe-derconsorzi* veterinar Antonio Rabbadini postal veterinarski •vetovalec pri pokrajinskem konzorciju v Gorici.
Dr. Sabbadini bo na razoola-go kmetovalcem po nasled-nlem urniku: vsak drugi pesek v mesecu na podružnici v Krminu in vsako tretjo sredo na podružnicah v Gorici <tandrežu in v Ločniku
Kdor bi želel nasvete o ure-hrani živine, o napotkih glede reje te ali one vrste živali *«r morebitne preglede na domu, naj se zglasi na zgoraj navedenih podružnicah, kjer •o bodo podrobneje pogovorili
Velika sreča delavca SAFOG
V radijski oddaji «Gran Ga. la», ki je na sporedu vsak petek, morajo tekmovalci, kateri prisostvujejo oddaji, uganiti neki neznani glas, ki ga radijski tehniki predvajajo na poseben način. Ce ima tekmovalec srečo in da spozna, katere znane osebe je glas, prejme številne darove, ki jih da na razpolago neka znana tovarna mila in pralnih praškov.
Delavec tovarne Safog Ladislav Golob iz Ul. Caprin št. 6 je odgovoril, da je neznani glas, glas Emme Gramatice. Sreča mu je bil* naklonjena in prejel je 6 srebrnih krožnikov, 12 srebrnih kosov pribora ter razne pralne praške.
Ob prisotnosti predstavnikov proizvodnih sil
Na trgovinski zbornici važen sestanek o gospodarskih vprašanjih naše pokrag
Govorili so o razmerah v Tržiču, blagovni izmenjavi ter o komunikacijah z Jugoslavijo
v petek popoldne je bil na ••dežu trgovinske zbornice v »Jorici sestanek, kateremu so poleg predsednika Giovanniia Bigota in generalnega tajnika d*- Edmonda Candussija pri-»nstvovali predsedniki in direktorji Zveze industriicev trgovcev, obrtnikov in kme-zov naše pokrajine ter taini vi sindikalnih organizacij dp-nvcev. Podrobno so proučili gospodarski položaj naše pokrajine ter pri tem upoštevali poročila, ki so jih svoj čas sestavile gospodarske in sindikal dp organizaciie.
Podrobno so razpravljali o položaju v CRDA. v elektro-mehaničnih delavnicah v Tržiču, o obnovitvi industrijske cone v Tržiču ter o krožnem skladu. Govorili so o obnovitvi železniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo pri Gorici, gradnji avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana, o julijskem letališču v Ročkah in tržiškem pristanišču. Predmet razprave je bil jugoslovansko - italijanski soo-razum o obmejni zamenjavi ter morebitna ustanovitev splošnih skladišč
Poleg tega so razpravljali o zadevah, ki se tičejo obrtnikov — zlasti otvoritve stalne raz stave pohištva v Krminu — kmetijstvu, strokovni izobrazbi in turizmu.
Zaključno misel tega sestanka, na katerem so sodelovali najvišji predstavniki proizvodnega sektorja, bi lahko izrazili s sledečimi besedami:	nada-
ljevati je treba po dosedanji poti, da se dosežejo določeni
iiiiiiiiiitiiiiiiaimimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiinm
Ribijev avtobus danes na Lokve
Ker je na Lokvah zapadlo v zadnjih dneh precej snega, bo podjetje Ribi vzpostavilo danes avtobusno zvezo. Odhod iz Gorice ob 9. uri, z Lokev ob 17. uri. Vozni listek stane 500 lir.
cilji, katerih uresničitev predstavlja podlago za gospodarski razvoj naše pokrajine. Vse to se mora povezati z načrtom za razvoj dežele, ki ga bodo sestavile trgovinske zbornice.
 «»-------
Občna zbora v Sovodnjah in Štandrežu
V Sovodnjah je bil preteklo nedeljo redni letni občni zbor Društva za zavarovanje goveje živine. Predsednik Andrej Tomšič je v svojem poročilu med drugim omenil, da je pri društvu zavarovanih 212 glav živine za skupno vsoto 15 milijonov lir. Društvo ima 70 članov, vendar iz pregleda stroškov in dohodkov je razvidno, da ima trdno gospodarsko podlago. V blagajni imajo 11.921 lir, na hranilni knjižici pa 144.950 lir. Skupno torej 156.000 lir premoženja.
* * *
Danes ob 11. uri bo v Stan-drežu in sicer v gostilni Tur-ri letni občni zbor Društva za zavarovanje živine. Člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
Elektrifikacija Števerjana tik pred zaključkom
Elektrifikacija Sčednega in spodnjega konca Bukovlja se naglo bliža koncu. Predvidoma v nekaj dneh bo to pomembno javno delo opravljeno. Delavci SELVEG se niso ustrašili dežja, ki jih je oviral pri delu, in so delo v zadovoljivem roku opravili. 2e pred časom so napeljali elektriko na Jazbine.
Ni treba posebej poudarjati, da se izvedbe tega načrta posebno veselijo prizadeti prebivalci, ki so si morali toliko dolgih let svetiti s petrolejko
...	c.s	*	>	-	i
ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI vabi
DANES 13. marca na
PISAN SPORED PESMI IN PLESOV
ki bo v Prosvetni dvorani z začetkom ob 16.30 Z 41 nastopajočimi se bo predstavila folklorna skupina
TINE ROŽANC
iz Ljubljane, ki Je za gostovanje v Gorici pripravila pester spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov.
Vstopnina: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 200, dijaška stojišča 100 lir.
Prodaja vstopnic v kavarni Bratuž.
Povratno srečanj’e v II. kategoriji
Veliko zanimanje za tekmo s prvoplasiranim S. Cancianom
Tekma bo popoldne na igrišču belo-modrih v Sovodnjah
S. Canciano je spet zmagal in tako ostal še vedno sam na prvem mestu. Romana, ki je na drugem mestu, pa se je morala zadovoljiti samo z eno točko, ker se je tekma v Ločniku končala z rezultatom 2:2. Farra pa se je dobro odrezala in je premagala Pan-zan ter tako ostala sama na tretjem mestu. Podgora je tudi zmagala proti S. Lorenzo; S. Marco - Sagrado in Haus-brandt - Capriva pa so dosegli vsak po eno točko.
Danes igra Romana proti S. Marco in bi morala zmagati. Farra pa igra v Moraro in bo tudi gotovo odnesla o-be točki; danes se srečata tudi zadnja m predzadnja na lestvici, to je Villesse in Sagrado; tu bo odločilna bitka za rešitev. Od ostalih srečanj S. Lorenzo - Hausbrandt, Ca-prlvese . Podgora in Ločnik -Panzan, bi morali zmagati Hausbrandt, Podgora in Ločnik.
SOVODNJE — S. CANCIANO
Danes igrajo belo-modri doma proti prvi na lestvici. Za to srečanje vlada veliko zanimanja. Romana upa, da bodo Sovodenjciz magali, ker bi tako ona dosegla S. Canciano in bi si delili prvo mesto. Res je sicer, da so na domačem igrišču Sovodnje izgubile samo eno tekmo, toda po hudem porazu prejšnje nedelje je upanje nekoliko u-padlo. Nekateri lokalni časopisi so sicer pisali, da so v tekmi Sovodnje - Villesse be-lolmodri igrali z rezervami in pustili počivat titularce za
to odločilno tekmo. To sicer ne drži, ker sta manjkala samo dva igralca. Glede izida, pa si ne upamo nič predvidevati. Z neodločenim rezultatom bi gotovo bili vsi zadovoljni.
Za danes so sklicani naslednji igralci: Šuligoj, Devetak, Visintin, Ferfolja, Podgornik, Petejan, Visintin 1., Plesničar, Visintin II., Anselmi, Petejan II., Visintin III. in Oblak.
Rojstva, smrti in poroke
V goriški občini se je od 6. do 12. marca rodilo 18 otrok, umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 6 poroke pa 4.
Rojstva: Laura Brait, Gra-ziella Sgualdini, Daniela Fod-veršič, Sergio Dottori, Giovan-ni Vecchiet (rojen mrtev), Li-viana Gorian, Mariagrazia Go-rian (rojena mrtva), Antonel-la Leoni, Maurizio Maligoj, Tatjana Gorkič, Nella Solari, Marko Komjanc, Roberto Bor-din, Maasimo Zearo, Mauro Leghissa, Aurora Li Gioi, Ful-via Paravan, Mauro Paoletti.
Smrti; 92-letna Anna Genti-lini, vd. Velicogna; 82-letni u-pokojeni sodnik Carlo dr. Mi-lič; 85-letna Maria Bisiachi; 89-letna Silvia Federicis; 55-letna Maria Bones, vd, Spol-vera.
Okolici: trgovec Alfredo La-manda in Rita Chiarlon, šofer Ranieri Marega in tekstilna delavka Italia Kulot, dr. agronomije Lauro Clari in u-radnica Fanni Cipolla, agent javne varnosti Otello Borto-
lossi in Ada Modonutto, učitelj Livio Leghissa in fizio-terapistka Lieselotte Fischer, tehnični risar Giuseppe Gri in pletilja Maria Sdravlig.
Poroke; zidar Benito Fu-miato in tkalka Mirella Leban, delavec Friderik Rustja in Vita Strgar, uradnik Glau-ko Višin in učiteljica Lidija Petejan, mizar Mario Vecchiet in tkalka Angiolina Grassetti.
c-pili PJtt
Res je, da bo elektn svetila šele spomladi, ^ bo dan precej zdaljšal, ^ tega pa bo luč toliko P® • f njena prihodnjo zimo, bodo kratkočasili večere slušanjem radia in CI časopisov in knjig, kar 1 ^ brleči svetlobi petrolej
teKe°r so šolsko pos1^ ! Jazbinah dokončali, ®°	|
ponedeljek pričeli v W j, poukom. Uradna otvori ^ ie bo skupno z vsem' ^ , mi šolskimi objekti, ki gradnji v občini.	^	p,
Obveščamo starSe °tr . so dopolnili 3 mesece, ® dejo na županstvo, kje. otroke brezplačno otroški paralizi.
 «»-------
Natečaj
za občinske tajnih ,
V Uradnem listu št. dj 15 februarja 1960 je ^ei\t javnega natečaja za ^ tajnikov v občinah * refel' da. Prošnje sprejema P tura do 31. marca 19®®-
-—«»-------- •	r
Razdelitev štipendj! dijakom asjronoi#.
Danes dODolne ob *'gol-bodo v palači Attems n ^ott nu razdelili šolske P ^ gj. in štipendije dijakom, . gi zmagali pri konkurzu t [ je razpisala pokrajin ,«I
kurz
prava v Gorici, Kon bil namenjen dijakom nomije za šolsko 'e j 60. Svečanosti se	F	|
žili poleg goriških
obla®'’
di predstavniki sol, dirajo nagrajenci
jt»
Kino v
CORSO. 14.30: «Drzno običajnih neznance Gassman, C. Cardma ^ VERDI. 15.00: «Bila Je V mala ladja«, G.	tl4!1
VITTORIA. 15.00:	«H1S. G
deklet«, M. Schne
;der,
ii>'
Knut, v barvah. r,»aj>*7 CENTRALE. 15.00:	i
Wyominga», B. Čare/
Hyer; v barvah.
«smue
MODERNO. 15.00: « Egipčan«.	,	jem
V kinu «Corso» bodo 0 pr ka 17. do 24. marca F ,Jf
jali De Laurentisov ^ jjjf
vanka in -druge« s
gano.
Kino
Tržič.1'
PRINCIPE. 17.30: <lSe JL s čustvom«, V. Bryn . Kendall.	K
AZZURRO. 17.30: «N3	^
ljica brez srca,>’„»nS' » Schneider, Curt Juf -j0j ^ EKCELSIOR. 16.00:	tf»
hunov», Kobert Hu rina Vlady.	fgtJ'
NAZIONALE. 17.30:
Toto, Aldo Fabrizri' .
DEŽURNA LEKAl^j
Danes je čez dan odprta lekarna Sorab Verdi št. 17, tel. 28-79-
ZAHVA1*a p
Ob bridki izgubi naš gega
K0R<$1
IVANA
se vsem, ki so z nan” ga sjLt vali, darovali cvetje n mili na zadnji P1^1' zahvaljujemo.	JJ
Zena, hčere, sestre in ostali
Boljunec, 10. marca
ZAHVALA.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so *e ležili pogreba našega dragega nepozabnega
MAKSA COKA
Posebna zahvala č. g. župniku Piščancu
Tin«<
I	U.	g.	x	lova,,—	rrui	-A
družini, darovalcem cvetja, domačemu pevsken br,j-ru, pogrebcem in vsem, ki so sočustvovali f0 ki izgubi.	nroisi'l0
Žalujoča žena in ostalo sor
Lonjer, 13.111.1960.
ZAH VA L A
Včeraj 12. t. m. smo spremili k zadnjemu P' našo drago mater in staro mater
MARIJO SOSIČ
roj. MILIC
na
Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremiH _ n*?; mače pokopališče. Posebna zahvala preč. g- 3 u te darovalcem cvetja, domačemu pevskemu vsem, ki so na kakršen koli način počasti
P m'" zaiujoči sinovi: MARIO, IVAN, FERD^pT^
FUII hLr«. MlRilunA 1IICTINA. i”
EMIL, hčere: MIRANDA, JUSTINA, snahe, zetje, vnuki in pravn
Opčine . Trst . Petrinje, 13, marca 1960.
Uki
OB JA V A
KM&ZnVEZE in ZVEZE
malih posestnikov
te	zapade	rok
»VANONT, vdavfnlh prijav bomn ■ Kot vsako leto, in ZMD let0s v uradih KZ ve Ohi, !z2polnievali te prija-in'jih vflČ-amo vse Prizadete 28lase w m?’ da se »iimprej Geppa 9/ptaslh uradih v Ulici
Vsak flot 'Dfmo izpolnjevali 15 . 18 " od 8.30 - 13 in od • razen sobote popoldne.
OBVESTILO učiteljišča
VsposoblfonZa. pripustitev k iri, nčiti?--S erau izPitu na redni kanH-aU i Trstu morajo Možin do 91 ln privatisti 00 21. marca tega leta.
 «»-------
NOV TOBAK
MaVsoorljtvo državnega mono-k«P S',*1 bPdo v krat-vrtle ^ naslednje nove
.‘Misij “ reZane8a tobaka ?ls Ur 7avžix<irnSI<a Proizvodnja.
holandiv^ -40 žramov, «Ta-f Marnov ’.	5 lir zavojček
*ii 560 lir ‘AmPhora», holand-2avojfek « gramov; ^ ‘^voifej*- holandski, ujce* 45 gramov.
  ---------
Patenta ?i>tn| zbor
^rutent. VarDOSt "* Cea'ab *»h bo im.,za varnost "a ce-IC Ur' v	Ponedeljek	ob
V’ foscoln i? dvorani v Ulici 010 13 redni r,h*ni .hrr
IZLETI
loterija
82	24	55	78	29
l*	44	27	51	6
61	62	70	3	67
32	61	4	25	72
84	87	58	20	83
69	12	23	70	13
56	30	52	65	74
82	50	81	61	56
62	7	47	23	61
53	56	64	88	89
ENALOTTO
Dvanajstin *i? ? 2 2 x 1 x S? 3-893 000 n „ln dobi vsaka wA>bl vsaka r' Ena'stic i' 139 i« 14M ^ i05 000 »r. De-WQo jir 490 m dobi vsaka po
Bari
*££-Jari
S*
855«
 OOLASI )
•5' te^BV?' Trst- ul- Bat'
fdapodinjBi, e .? Sf1, Prodaja hladiiint ritne Predmeje la JSjJf * fiat, atlan-
2 1 » ži oh 'Junamke- Plačljivo ' k°vln,ko fl;. pHALNE stro-
^AGBnn kuhinjsko opremo.
In m£!LSP0MENIKE v Icam-t »»»	Izdelke	za	stav-
Sl^mijena rtZ.i^lodtrnlml 5tra-T,f’	S.	ZIDA-
T,! JllJi®014' “• * (Nabrežina),
j-l **re«a'VaEN?A °d 14 do 17 lika r npleskar3a (slikar-v*. aittmayer 14.
fbl ZAp°SUTEV
SL"n*U? nlžje tr*°v.ke S^anskle, .vrednje iole s Sfost od i.u6?im Jezikom.
izlet SPD-T y Planico
Ob priliki mednarodnih smučarskih poletov v Planici v nedeljo dne 27. marca t.l. priredi SPD-T izlet z avtobusom. Udeleženci morajo imeti propustriice. Vpisovanje se nadaljuje vsak dan med tednom v dnevnih urah v Rimski ul. 15.1.
I PAKOVI IM PBIMPKVHI1
Ob prvi obletnici smrti pre drage mame Fani Kosmina roj. Kerševan daruje Zorka Kosovel in družina 1000 lir za Dijaško Matico.
Vespe, lambrete,
nove in rabljene motorje, avtomobile italijanske in nemške proizvodnje, telev. in radio aparate, hladilnike in kolesa najboljše kvalitete po najugodnejših cenah. Vse informacije lahko dobite, ako se obračate na naslov: O. ŠEFIC Trst, Ul. Giulia 5 Tel. 41275
KNEZ VALTER
Nabrežina tel. 20123
Nudi «SINGER» od 59.000 lir dalje, «REX» hladilnike 53.000, »PHILIPS* TV, go spodinjske predmete, motor, na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz.
CATTim UMBiRTO
TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089
UVOZ 2IVINE IN KONJ
** let- p°-»JfoUka	■^morskega
u?Wlih h,	opisom
pfj^j^^žinskib razmer jft» »prlir?? z»daje*a šol-Jl. in-^čevata naikas?eu m
AJTE ZA
° matico i
AVTO MOTOR
IMPORT — EXPORT
Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESF.L motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197. 30198
avtoprevoz
Rihard Cunja
Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes 13. t. m. ob IS. uri cinemascope Metro barvni film:
Kraljevi lokostrelec
Igrajo: ROBERT TAY-LOR in KAY KENDALL
Mio	naTvxm
77?Ih
r*<,V*^M<lanes *• m z začetkom ob 15. uri Metro cinemascope barvni film:
na dn
4i<>DrGLENN F0RD- ERNEST BORGNINE, IANE BREWSTF,R in DEAN JONES
14. t.
SS^r-
m. ob 18. uri ponovitev istega filma.
Danes dve mednarodni nogometni tekmi
V Barceloni Španija-Italija
V Palermu Španija B - Italija B
Optimizem v španskih vrstah, pesimizem v italijanskih
Odkar je Italija prvič poslala na mednarodno torišče svoje nogometaše v pla-vih majicah in kljub 16 tekman s Španijo, bo danes prvič zaigrala v Barceloni. Njeno današnje gostovanje na španskih tleh bo peto po vrsti. Italija je trikrat uspešno zaključila dvoboj med plavimi in rdečimi, kar pomeni, da je dvakrat igrala neodločeno in enkrat je celo zmagala. V Valenci je 1925. leta izgubila z 1:0, tri leta kasneje je v Gijonu igrala neodločeno in ta rezultat je ponovila 1931. leta v Bilbau, medtem ko je 1949. leta zmagala s 3:i v Madridu.
Nas pa predvsem zanima sedanje stanje. Naj pripomnimo, da je 70 odstotkov španskih športnikov mnenja, da bo zmagala domača enajsto-rica, 20 odstotkov meni, da bo prišlo do neodločenega rezultata, medtem ko je le pičlah 10 odstotkov prepričanih, da bo Italija uspela prisiliti Španijo, na kolena. Kot prognoza ni slaba za... Spance.
Kaj pa mislijo Italijani? Predvsem je tehničnega komisarja zasKrbela nevarnost Di Stefana iz Genta. Oba je opazoval na televizijskem a-paratu, ko so oddajali tekmo med Real Madridom in Olim-pycom iz Nice. In Gento je presenetil Vianija prav zaradi hitrih prodorov. Prav zato je verjetno žrtvoval ((napadalnega* halfa Leoncinija in bo poslal na igrišče Fontano, kateremu bolj prija obrambna taktika. Italijani se bodo morali vsaj v začetku braniti in bodo lahko prešli v napad le, če jim bo taktika nasprotnikov... dovolila.
V španskih vrstah in še posebno v Barceloni, ki je dala največ igralcev za sedanjo reprezentanco «rdečih», vlada optimizem. Sicer nihče ne more trditi, da niso igralci B'dič eelone močni in če so—tem dodelili je nevarnega De Stefana in Genta, tedaj lahko
Lojacono in Di Stetano sta bila v zadnjem srečanju med Španijo in Italijo med najboljšimi na igrišču. Oba sta namreč dosegla po 1 gol, s čimer sta največ pripomogla, da se je tekma končala neodločeno. Bosta uspešna tudi danes, ko si bosta zopet nasprotnika?
Italijansko nogometno prvenstvo B lige
Triestina - Simmenthal v Monzi za točke in za športni prestiž
Tržaško enajstorico bo okrepil Szoke
Triestina je včeraj odpotovala z vlakom v Milan, od koder bo danes zjutraj s pulmanom odšla do Monze, kjer jo čaka prvenstvena tekma z domačim moštvom Simmen-thala. V Monzi čaka Triestino kaj težko delo. Res je, da Simmenthal ni več tako strašilo kot je bil v prvem delu prvenstva, a vseeno zahteva na lastnem igrišču spoštovanje. Prav zaradi tega je trener Trevisan zamišljen, ker ga skrbi «bitka za A ligo«, kot v krogih tržaškega nogometnega društva, imenujejo tek Triestine proti vrhu lestvice. V prihodnjih tednih bo morala Triestina napeti vse sile, da si nabere točk, ker brez teh in brez zmag na domačem in tudi na tujih igriščih, ni mogoče misliti, da bi uspešno končala prvenstvo v B ligi in se plasirala za A.
Trener nima pomislekov za postavo, ki jo bo poslal na
igrišče v Monzi. Več ali manj bo potrdil enajstorico, ki je pretekli teden zmagala, pa čeprav ni tehnično zadovoljila, proti Sambenedettese. Samo Degrassi bo moral prepustiti svoje mesto Szokeju, ki je po dolgem počivanju vendarle o-kreval. Govorilo se je, da bo moral Trevisan vnesti spremembe v napadalno vrsto in nekateri so zahtevali celo Del Negrovo glavo. Toda trener ni bil tega mnenja in je potrdil Del Negra, ki je na seznamu kandidatov za olimpijsko moštvo. Lahko si pred-
stavljamo kakšno škodo bi povzročili Del Negru, če bi ga izločili iz moštva sedaj, ko ga zvezni tehniki nadzorujejo.
Del Negro je s svoje strani obljubil, da se bo potrudil in da bo dal vse iz sebe v korist tržaške enajsterice.
Ce ne bo kakšnih, sedaj nepredvidenih sprememb v zadnjem trenutku, bi morala Triestina proti Simmenthalu igrati v sledeči postavi:
Bandini; Frigeri, Brach■ Szoke, Varglien, Radiče; Fortuna-to, Puia, Secchi, Taccola m Del Negro. Za rezervi sta določena Degrassi in Mantovani.
TAKO NA IGRIŠČU
V BARCELONI:
ŠPANIJA
Ramallets Olivella	Garay	Gracia
Segarra	Gensana
Martinez	Suarez
Herrera Di Stefano	Gento
•
Stacchini Brighenti Nicolč J Lojacono	Boniperti	|
Colombo	Fontana	1
SartiB.	Cervato	Losi |
Buffon
ITALIJA j
Sodnik: Dush (Nemčija)
tudi upravičimo optimizem Spancev. Sedaj nastaja vprašanja, ko bodo prisodili nalogo strogega nadzorstva nad Di Stefanom. Vse kaže, da bo moral to nehvaležno nalogo prevzeti Boniperti in .če bo znal ustaviti in onemogočiti odličnega, pa čeprav starega napadalca rdečih, je vsaj del uspeha že zagotovljen.
Italijani so torej šli v Barceloni brez iluzij. Vedo, da je prognoza na strani Spancem in danes bo naloga italijanskih reprezentantov preprečiti, da ne bi njihov morebitni neuspeh presegel meje dostojanstva.
* * *
V Palermu pa veje drugačen veter. Tu so Italijani optimisti, Spance pa nekoliko stresa mraz, ne morda zaradi podnebja, temveč zaradi današnje odgovornosti na nogometnem igrišču. Današnja tekma med wkadeti» je..četrta po vrsti. Prvič sta se reprezentanci srečali v Cagliariju, kjer so gostje kljub pičlemu rezultatu 1:Q prevladovali na igrišču. Druga tekma je bila v Saragozi, kjer so bili domačini znatno boljši, kar jasno govori rezultat 3:1 v njihovo
V PALERMU:
ITALIJA B
Anzolin Malatrasi	Castelletti
Salvadore Fogll	Marchesi
Angelillo	Corso
Mora	Altafini	Bettini
O
Beitia	Rivera	Coli
Pereda	Adelardo
Ruiz	Ruiz-Sosa
Reija Santamaria Sastre Araouistain
ŠPANIJA B
iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii
Italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah
Helmut Gartner
prvak	v
JEL. M IIZ«	MaiamMDiiMniusnKMm.	nmMi
Danes zaključek prvenstva s tekmovanjem moških m žensk v smuku
APRICA, 12. — V nadaljeva. nju italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih disciplinah si je Helmut Gartner, mlajši .brat znanega prvaka Carla, o-svojil državni naslov v slalomu. Gartner je bil najhitrejši v obeh vožnjah, s čimer je pokazal, da je najboljši od vseh 80 udeležencev tekmovanja v tej panogi, kjer pride največ do izraza tehnika.
Helmut Gartner, ki je doma iz Vipitena in ima komaj 21 let, si je že priboril 1956. in 1957. leta štiri juniorske držav, ne naslove. Današnji pa je prvi seniorski naslov.
Tekmovanje je bilo na dveh progah z 230 m višinske razlike in z 49 oziroma 53 vratci.
Jutri se bo prvenstvo nada
Uradni vrstni red današnjega tekmovanja v slalomu je sledeč:
I. Gartner Helmut (Fiamme d’Oro) 1’28”1 (44”2 - 43”9), 2. Fill Martino (Fiamme Giaile . Predazzo) 1’30”2 (44"3 - 45”9),
3. Senoner Enrico (Sci Club Gardena) 1’31”2 (44”7 - 46 ”5),
4. David Davide (Sci club Gressoney) r31"8 (45”8 - 46”),
5. Arrigoni Franco (Sci club Sestriere) 1’32" (45”2 - 46”8) (prvi junior), 6. Mahlknecht Ivo (Fiamme Oro) 1’32”4, 7. Talmon Giuliano (FiammeOro) 1’32”8, 8. Gluck Riccardo (Fiamme Oro) 1’33”6, 9. De Florian Francesco (Fiamme Giaile) 1’ 35”4, 10. z istim časom Donei Carlo (Fiamme Giaile) in Pe-
Pamblanco te zmagal na dirki Milan-Turin
TURIN, 12. — Arnaldo Pam-| nagrado letečega cilja in skuša
bianco je končno dosegel, kar pobegniti tovarišem po str-
korist Zadnja tekjna pa je (lllli:MI11111,1111,1,111 lll,IIIIMM 111111111,1 l,tl,ll,riItII,,'ll,,ll,IIII",l|i,mii>iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiii(iiiiiiii,i,i,iiMriiiui,M,iiiinniiiiiMijiii,MiriiiniMMii
bila v Madndu, kjer se je Italijanom, predvsem po zaslugi Anzolina in obrambe splph, posrečilo zaključiti srečanje brez gola.
Ta obračun pa ne opravič-nje optimizma. A 'vendar nekaj tega je v italijanskih vrstah, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker igrajo pred domačim občinstvom. In vprašanje i„rišča je včasih odločilnega pomena.
Italijani so ojačali ekipo, kljub protestom španske zveze, z dvema «oriundoma», to je z Angelillom in Altafini-•jetn. Prvi naj bi imel nalogo režiserja, naloga Altafinija pa bi bila prodreti skozi obrambo in po. možnosti končati... v mreži. Seveda z žogo.
Kaj pa Spanci? Ti nočejo ničesar izdati in se izgovarjajo, da se bo videlo vse na igrišču. Dovolj bo torej samo počakati. Čeprav so nekoliko nervozni, kar jim ni mogoče zameriti slabe slabe vožnje z letalom, ki je letelo skozi neurje, se pa vendar lahko predstavljamo, da bodo skušali na igrišču obdržati renome nepremaganih. Vsaj s strani Italijanov.
Kaj pa druge enajs*orice prvenstva B lige, ki bodo danes nadaljevale borbo za prva mesta in nekatere za obstoj? Predvsem je treba začeti s Torinom, k' je za sedaj e trdno na prvem mestu lestvice Igralci imajo visoko moralo, a jih verjetno današnja tekma z Venezio skrbi. £e ne bomo čudili, če bo morali prepustiti vsaj točko domači-nom, pa čeprav je znano, da bodo skušali turinski igralci doseči popoln uspeh. Cata-nia, ki je preteklo nedelio zabeležila spodrsljaj, bo imela danes zopet priliko za zmago. Sicer prihaja v goste enajsto, rica Catanzara, ki zna biti nevarna ne samo doma, temveč tudi pred tujim občinstvom. Za Sambenedettese, pa čeprav igra na domačem igrišču, verjetno ni druge možnosti kot prepustiti obe točki Leccu. Slednja enajsterica se je vsidrala na drugo mesto .estvice in razumljivo je, da stremi še više. To pa je odvisno ne samo od nje, temveč tudi od Torina.
Marzotto tudi nima lahkega dela. Pravzaprav je skoraj nemogoče misliti, da bi prišla enajstorica iz Valdagna 6 kako točko domov. Ig^a namreč v Tarantu, s čimer je povedano vse. Več možnosti za zmago ima Modena, kateri Messina ne bi smela nuditi zadostnega odpora Zad-
ljevalo s smukom za moške in I droncelli Antonio (Sci club kasneje tudi za ženske.	I	Cai Monza) 1’36 '3.
si je dolgo želel: zmagal je na današnji 46. kolesarski dirki Milan - Turin. Drugo tnesto je zasedel presenetljivi Guido Carlesi, medtem ko so se morali Nencini in drugi favoriti za zmago zadovoljiti z več ali manj častnimi mesti.
Vse je kazalo, da bodo kolesarji prevozili cesto med Milanom in Turinom v tipičnem zimskem ozračju. Slabo vreme preteklih dni ni namreč napovedovalo nič dobrega. Danes pa se je pojavilo sonce, medtem ko je bilo podnebje popolnoma spomladansko. Na zbor, ki je bil na stadionu S. Siro, je prišlo 151 kolesarjev, ki predstavljajo 10 držav. Po končanem podpisu startnega seznama so se kolesarji odpravili na start, kjer je ob 11. uri občinski odbornik za šport dr. Crespi dal znak za začetek dirke. Ker se je tik pred startom prijavil še en kolesar, se je število dvignilo na 152
Že takoj v začetku sta Gra-czyk in Tinazzi poskusila pobegniti, a sta se morala vklo-niti drugim, ki so ju dohiteli. Kasneje so tudi drugi hoteli pustiti na cedilu glavnino, vendar njihovi poskusi niso rodili uspeha. Sele Gaggeru, Mon-tiju, Pellegriniju in drugim, med katerimi je bil zopet Tinazzi, se je posrečilo priti do pol minute prednosti, a kaj kmalu so zasledovalci tudi te dohiteli.
Praktično ni bilo nič novega vse do Novare, kjer je Guido Messina poskusil srečo. Tudi njemu se je beg ponesrečil, kot se bo ponesrečil kasneje drugim kolesarjem, ki se jim zdi hitrost 40 km na uro prepočasna.
Po Borgovercelliju skuša skupina kolesarjev, katero vodi Pambianco oditi, vendar brez posebnega uspeha. Kolesarji vozijo z zamudo in čeprav poskusov bega ne manjka, je dirka precej monotona. Zdelo se je, kot bi se kolesarji udeležili kolesarskega turističnega weekenda.
V začetku vzpona na Mon-calvo se Ferlenghi, Costalun-ga, Nencini in Ronchini združijo in močneje pritisnejo na pedal. Costalunga si zagotovi
mo padajoči cesti. Kot drugi prej, tako mora tudi on kloniti zasledovalcem. Po spustu se glavnina razdeli v tri skupine. V prvi skupini so najboljši, med katerimi je tudi Poblet, a druga skupina jih dohiti in tako skupno nadaljujejo.
Onstran Astija še en poskus, ki kaže biti uspešen: v dir se spustijo Ciampi, Boni, Oreste Magni in Braga. Njih prednost naraste na 1'10”. Z njimi se je spustil tudi Ronchini, ki pa je padel in se je moral s krvavečo rano vrniti v skupino. Tudi drugi začno popuščati: med$ern ko_^N?nri-ni privede v ospredje večjo skupino.
Naslednjo skupino, ki hoče zopet zapustiti glavnino, se-
stavljajo Velucchi, Cestari, I b'a 'ekma dneva pa bo med Mnrj* Pi77nffllft Pamtian-n i, , I Comom in Verono. Prognoza
Mora, Pizzoglio, Pambianco in Garello, pozneje pa uide vsem Pambianco. Malo pred ciljem preidejo zasledovalci v napad; pridružili so se jim še nekateri iz glavnine. Pambianco, ki je sicer že močno izčrpan, vzdrži in privozi na dirkališče 12” pred Carlesijem, Nen-cinijem in drugimi. Poblet se prerine v ospredje druge skupine.
VRSTNI RED:
1. Pambianco Arnaldo, ki je prevozil 194 km v času 4.46’ s povprečno hitrostjo 40,905 km na uro, 2. Carlesi Guido z zaostankom 12”, 3. Nencini, 4. Co-letto Agostino, S. Battistini, 6. Massifnan, 7. Moser, vsi s ča-
tovim časom Zamboni, Bene-detti, Domenicali, Fadovan, Monti, Grassi in celotna skupina.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiintiniHiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Dejouhannet prvi vIV.etapi Pariz-Nica
SAINT ETIENNE, 12. — De-jouhannet je zmagal na četrti etapi dirke Pariz-Nica, medtem ko je Belgijec Impa-nis prevzel prvo mesto v splošni klasifikaciji.
Pobeg desetorice, ki jo je vodil Antonin Rolland, že takoj ob startu v Montceau-'es-Mine ter njena vztrajnost vse do cilja, kjer je Dejouhannet zmagal pred Angladom, je popolnoma predrugačila splošno klasifikacijo dirke .
Vrstni red IV. etape Monte-ceau les Mineš — St. Etienne (173 km):
1. Dejouhannet 4.19'26” s povprečno hitrostjo 40,935 kra na uro, 2. Anglade, 3. Impanis (Bel.), 4. Ducardo, 5. Coletts, 6. Mahe, 7. Manzoni (It.), 8. A. Roland, 9. Cazala, 10. F. Anastasi,
SPLOSNA LESTVICA 1. Impanis (Bel ), 2, Cazala z zacrtankom 178”, 3. Mahe l’."5”, 4. Ducard 2’34", 5. Co-lette 2’52”, 6. Anglade 3T9”.
 «»
LAHKA ATLETIKA
John Thomas 2,19 v višino
CHICAGO, 12.	—	Temno-
polti študent John Thomas je
ponovno izboljšal rekord «in-door» v skoku v višino z znamko 2,190 metra. Ta uspeh je dosegel na lahkoatletski prireditvi v pokritem mednarodnem anfiteatru v Chicagu. Pred dvema mesecema je Thomas preskočil 2,18 m, medtem ko je na enajstih prireditvah, katerih se jr udeležil, dosegel znamko 2,13.
Včeraj zvečer je mladi zamorec, ki je sam nadaljeval tekmovanje v skuku v višino zgrešil prvi skok čez 2,14. Z drugim poskusom je preskočil prečko in zatem so jo dvignili na 2,19. Prvi poskus se mu ni posrečil. V drugem je imel več sreče: Thomas je preskočil prečko in čeprav se je je dotaknil z roko, ni padla. Deset tisoč gledalcev je skočilo na noge in burno pozdravljalo njegov uspeh in že nekaj minu kasneje, po natančnem pregledu višine, so uradno javili novo znamko, ki je doslej najboljša na svetu.
Na isti prireditvi je Jones Hayes izenačil svetovni rekord «indoor» v teku na 60 jard ečz zapreke s časom 7”.
govori v prid domačinov, pa čeprav ne smemo podcenjevati Verone, ki je zmožna vsakega presenečenja.
 «»-------
Partizan - Hajduk 2:1
V prvi tekmi pomladanskega nogometnega prvenstva v Jugoslaviji sta se danes v Beogradu srečala beograjski Partizan in splitski Hajduk. Zmagal je Partizan z 2:1. Tekma je bila odigrana v močnem vetru, ki je oviral redno igro.
Nogomet v Jugoslaviji
Danes začetek spomladanskega prvenstva
Danes se bo po jugoslovanskih zveznih in republiških no. gometnih igriščih začel spomla. danski del prvenstva.
I. ZVEZNA LIGA Crv. zvezda	II	8 1	2	21:10	17
Vojvodina	11	6 4	1	19:6	16
Dinamo	11	7	1	3	28:8	15
Partizan	11	6 2	3	26:15	14
Hajduk	II	5	3	3	27:11	13
Radnični	11	4 3	4	14:13	11
Beograd	11	3	4	4	12:15	10
Sarajevo	11	3 3	5	13:20	9
Velež	11	2	5	4	14:19	9
Sloboda	11	3 3	5	8:21	9
Rijeka	11	2	1	8	14:35	5
Budučnost	11	1 2	8	18:27	4
II. ZVEZNA LIGA — ZAHOD
Borac
Split
Trešnjevka
Zeljeznlčar
Šibenik
Varleks
Zagreb
Proleter
Igman
Odred
Lokomotiva
Elektrostroj
11 8	1	2	25:13	17
11 8	0	3	30:13	16
11 7	0	4	24:17	14
11 6	0	5	18:16	12
11 6	0	5	20:18	12
11 5	1	5	16:19	11
11 5	1	5	27:31	11
1! 4	1	6	19:20	9
11 4	0	7	16:22	8
11 4	0	7	12:20	8
11 3	1	7	17:25	7
11 3	1	7	22:20	7
Danes v Trstu
PLAVANJE »Zimski pokal* za ženske in moške. Pokriti bazen ob 19. urL
KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu. Začetek ob 14.30. Osrednja dirka za ((Nagrado kipov* v dolžini 2100 metrov, 410.000 lir nagrade. Ve, Ija tudi za stolpec Totip.
Vi
DOMAČIH ZGODB
prva zgodba 0v PRVI OTROK
*apUs	ob-
**	je	vpraSai-
X i 1(la. s k»?jegova že' ahsk0 _ ter° sta se
% 5'krb- kakmlad' V Hje-fC^od T0 se bo l»
k aa b0e,je vpletala ^ j* a°bil JSe v redu % siutjj	° tenj-
y ^ eovo? bo d®bil ^°ji j • nikomur, \ ^kor Rv 1ne- Tako
i* bi , so ga znan' S *bel Maševali. N Je 0(J aJe sina ali
8to v«BVarJa1, da eno, kaj se
bo rodilo in da bo imel eno ali drutjo enako rad. V resnici pa si je na mofi želel, da bi dobil sina; hkrati pa ss je v njem vse bolj utrjevalo prepričanje, ki je izhajalo iz neke slutnje, da ga bo res dobil. Ker ga slutnje niso nikoli prevarile, je bil prepričan, da ga tudi tokrat ne bodo. Poleg tega se mu je večkrat tudi sanjalo, da je njegova žena povila krepkega fanta. In tudi na sanje je dal veliko. Pa še na nekaj se je opiralo to njegovo prepričanje:	na
dejstvo, da je imel nje-
tero korenjakov, kakršen je bil on, Celestin. Da, tudi to je krepilo njegovo prepričanje, da bo njegov prvi otrok sin.
V tem prepričanju je naslednji dan spet odšel v porodnišnico vprašat, ali je že oče. V čakalnici je tudi tokrat bilo več moških različnih starosti, ki so prišli tja z istim namenom kot on. Čakali so, da se bo v zastekleni kajuti pojavila bolniška sestra, ki bo odgovarjala na njihova vprašanja ter temu ali onemu skozi šipo pokazala novorojenca Ker je pa še ni bilo, so ti prvični in že večkratni očetje nestrpno stopicali po čakalnici, ali pa se nemirno presedali s stola na stol in molčali. Tudi on je bil nemalo raz. burjen, a je to skrbno prikrival. Posebno smešen se mu je zdel neki mladi človek, očitno prvec. v roki je držal šop rdečih nageljnov in silno vznemirjen
kalnici. Od časa do časa je zavil oči proti stropu in mučeniško vzdihnil, ko da bi ga, reveža, mučili hudi porodni popadki.
Končno se je za okencem prikazala sestra. Postavili so se v vrsto in prvi je vprašal sestro, ali je njegova žena že rodila. Ko mu je rekla, da še ne, je ozlovoljeno odšel. Drugemu je Dovedala, da je dobil hčer in mu jo prinesla pokazat. Človek je nekaj časa motril novi družinski prirastek, potem pa je odšel s kislim obrazom. Kdo ve kaj mu ni bilo po volji? Nemara to, da ni dobil sina, je pomislil Celestin.
Ko je prišel na vrsto tisti, ki je rstal pred njim in je vprašal, ali je njegova žena le rodila, se mu Je sestra sočutno nasmehnila in molče dvignila tri prste. Revež se je pri priči zrušil na tla. Prišla sta
nje tudi ne. Sina je dobil!
«Le pog.e.ite, kakšnega junaka ste dobili!* se je nasmehnila sestra, ko se je vrnila z novorojencem.
Celestinu se je kar zameglilo pred očmi od nepopisne sreče. In skozi to zameglenost je mrzlično motril svo.ega prvorojen-ca. Lase. čelo, nos, oči — vse je bilo njegovo! Kakšna presenetljiva podobnost! Ne, tudi če bi hote! utajiti, da ni njegov sin, bi tega ne mogel i Ah, naj-
raje bi ga ugrabil sestri . dobi, se pravi tako, da se in zbežal z njim, da bi ga , ne bo kakorkoli osmešil.
pokazal svojim prijateljem, svojim znancem, vsemu svetu. Pa se je brzdal, ker se ni hotel osmešiti s kakim neumestnim dejanjem, kakršna tako radi počenjajo drugi prvični očetje.
Ko si je dobro ogledal svojega sina se je zahvalil sestri in odšel z opotekavim, od sreče pijanim korakom. Na ulici bi najraje pričel na vse grlo vpiti, da ima sina, krepkega in lepega sina, ki je njegov ponos in njegova sreča. Toda tudi zdaj se je obvladal, da se ne bi osmešil s svojin: vedenjem, kakor se to često dogaja pri novopečenih očetih, ki ka. kor iz uma objemajo in poljubljajo vsakogar, ki jim pride pod roke, in se cmerijo od prekipevajoče radosti, ko naznanjajo, da so dobili sina. Sicer bo tudi on sporočil svojim znancem da je dobil sina, a to bo storil kot se spo-
Najprej je zavil k prijatelju Justu. Le-ta mu Je čestital in ga začel spraševati to in ono, nazadnje pa ga je vprašal:
«Kako se pa bo imenoval ta tvoj heroj?* «Celestinček.»
»Tako je prav: kjer Je Celestin, naj bo še Cele-stinček!* je menil prijatelj Just.
Tisti večer je zbral Celestin okrog sebe svoje najboljše prijatelje. Sedeli so v gostilni in proslavljali rojstvo njegovega sina. Nazdravljanja sinu, ženi in njemu ni hotelo biti konec vse do zore.
Ko se je vračal domov, ga. je ustavil znanec Pepi in začel:
»Zvedel sem, da je tvoja žena rodila. Kaj pa, hčer?* »Kje pa!»
»Torej sina! Čestitam, čestitam! Se mi je kar zdelo, da takšna grča, ka-
^ AVB A R	gov oče same sinove, pe- |je neprestano letal po ča. dva bolničarja in ga od-
nesla, da bi ga spravila k zavesti.
«Ali je moja žena Matilda Sancinova že rodila?* je vprašal Celestin, ko • je stal pred okencem.
«Da, davi ob treh. Sina imate. Čestitam!* je rekla sestra in odšla.
PKVt	VIKU*.MlM.II>l<*	ko mu'Je	.ekl«.	d, «	«^”‘5
* i-	‘h Sanm	tja	z istim namenom kot	.	„ , ..„1	n	kakor eiektr aa. ah je prav
l	zJ?	'n iz šfied-	bo	rodilo in da bo imel on.	Cakcli so> da se bo v	je	ozlovol-iMlc	,odšel Dru'	slišal? Sina! Uresničilo se
H?« *»PUst?i ,ljenim ob-	eno ali drugo enako rad.	zastekleni kajuti pojavila	^	in*Jf	je t0rel' kdf Je slutil! Ni
^nCt,Ltržaško po-	V resnici pa si je na moč	bo!niska sesll4. ki bo od.	dobl1 hče.r m	J0. Pn‘	ga varala slutnja. Pa sa-
kršen si ti, ne more imeti drugega kot same sinove. Bravo!*
Tisto jutro je tržaški dnevnik prinesel naslednjo objavo:
eMatildi in Celestinu Sancinu iz Sčedne se je rodil sinček Celestinček. Čestitamo prijatelji.»
To je prav gotovo Ju-stovo maslo, je pomislil Celestin. No. prav, naj le izve ves svet da ima sina.
Ko so ga nato srečavali znanci, so mu čestitali, eni iskreno, drugi neiskreno.
»Si dobil sina, kaj? Iskreno čestitam!* je z neprikrito zavistjo rekel neki znanec, ki je imel četvero hčera, pa bi bil rad dal vseh četvero za enega sina.
»Ti pa kar sina, a? Čestitam !» se je z vidnim občutkom manjvrednosti nasmehnil neki drug znanec, ki je bil že pet let poročen, pa še vedno brez otrok.
Tako so mu še nekateri
»čestitkarji* zavidali, da ima sina. On pa si je mislil:
»Naj mi ga le zavidajo, zlomki nevoščljivi! Naj se jim od zavisti žolč razlije, mevžam, ki niso sposobni imeti niti enega čisto navadnega mulca!*
Zatopljen v take misli, se je spet znašel v porodnišnici z namenom, da bi poizvedel, kako se počutita žena in sinko. Za okencem je stala ista sestra, ki mu je dan prej pokazala sinčka.
«Kako se kaj počuti moja žena Matilda Saneino-va?» jo je vprašal.
«Dobro,» je odgovorila. In preden je utegnil vprašati, ali je njegov sinek tudi zdrav, je povzela: »Veste, gospod Sancin, opozoriti vas moram na majčkeno pomoto. Včeraj sem vam namreč pomotoma pokazala sinčka od Klotilde Sancinove.. Vaša žena ima — hčerko..*
Poštnina plačana v gotovini Abb postale 1 gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 63 (4526)
TRST, nedelja 13. marca
196«
Segnijevi razgovori za sestavo nove vlade
Nenni:
PSI je
Žarišče krize je v odnosu med PSI in KD pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti
Desničarski tisk piše o «protikomunistični izjavi*, ki jo je baje prebral Segni Nenniju - Togliatti: Sumljiva je počasnost, s katero rešujejo krizo Saragat je predložil Segniju program dvajsetih točk
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — V okviru posvetovanj za sestavo nove vlade je Segni sprejel, danes predstavnike socialdemokratov in socialistov. Ob 10. uri je na Montecitoriu sprejel za PSDI Saragata in Lamija Starnutija, ki sta se zadržala z njim do 11. ure.
Po razgovoru je dal Saragat novinarjem izjavo, v
kateri je dejal med drugim: Predsednik Segni je obrazložil v splošnih obrisih program, ki ga je predložila KD. Skupno smo proučili osnutek tega programa in mislimo, da utegne služiti kot osnova za korist no razpravljanje, čeprav je treba nekatere točke še poglobiti. Z naše strani smo poudarili, da je program neogibno potreben, toda povezan mora biti s politično formulo. To pomeni, da se mora program levega centra skladati z vlado, ki bo sestavljena iz KD, PSDI in PRI. Poudarili smo tudi, da je sovražno stališče do te formule neupravičeno. Napadajo nas, da bo formula levega centra, pogojena po PSI, toda prav tako ostro so napadali Fanfanijevo vlado levega centra, ki ni bila pogojena po PSI. Vprašanje ni v tem, da odgovorimo PSI odklonilno ali pritrdilno, marveč v tem, da se lazširi socialni in demokratični razvoj v državi. Zaradi tega je polemika proti PSI samo pretveza. Vlada se ne kvalificira samo z vzdr-žanjem pri glasovanju te ali one stranke, marveč z navzočnostjo KD, PSDI in PRI v njej. V tem okviru smo predložili predsedniku Segniju osnutek programa, ki vsebuje 20 točk, ki so zapopadene v bistvu v petih ali šestih argumentih, kateri se krijejo s petimi programskimi točkami KD.
Saragat je nato naštel novinarjem vseh 20 točk osnutka načrta, ki ga je predložil Segniju.
Načrt zahteva med drugim izpolnjevanje ustavnih norm v jamstvo državljanskih svoboščin in demokratičnega življenja v državi, izločitev ostankov norm fašistične narave ter spoštovanje načela laičnosti države. Nadalje zahteva odobritev zakona o referendumu, predložitev zakona o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, predložitev ukrepov za ustanovitev drugih dežel, obnovitev zakona o občinah in pokrajinah. Nadaljnje točke programa so: revizija zakona o pokrajinskih volitvah, borba proti korupciji v javni upravi, popravki desetletnega načrta za šolstvo, sestavo organičnega zakona o zasebnih šolah, borba proti brezposelnosti, reforma sistema so. cialnega zavarovanja, naciona. lizacija proizvodnje in razdeljevanja energetskih virov začenši z jedrsko energijo, znižanje cene sladkorja, čimprejš. nja odobritev zakona o monopolih, izdaten večletni načrt za zidanje ljudskih hiš itd
Po orisanju omenjenih točk je Saragat dodal: »Seveda je še ena in sicer 21. točka, ki se tiče zunanje politike, ki se mora seveda naslanjati na zvestobo atlantskemu zavezništvu« Novinarji so nato vprašali Saragata: »Ali ste govorili o formulah?«
Odgovor: «Ne silite me k i-z_ javam, ki ’ ne bi olajšale rešitve.«
Vprašanje: «Ali ste se pri
proučevanju programa strinjali?«
Odgovor:	»Predsednikova
razlaga je koristna podlaga za razpravo.«
Ob 11. uri so šli k Segniju Nenni, Pertini in Barbaresi, ki
so zapustili njegov urad čez uro in pol. Novinarjem je Nenni izjavil: «že tretjič smo v tej krizi obrazložili stališče PSI in socialističnih parlamentarnih skupin v zvezi z njenim razvojem. Teme, ki smo jih orisali, so že znane javnosti. Naleteli nismo niti na soglasje niti na odločno zavrnitev. Segni ve, kaj lahko pričakuje v zvezi s točkami splošne politike in s točkami konkretnega uresničenja reform glede na stališča, ki jih bomo zavzeli, ko se bo nova vlada predstavila parlamentu.
Ko so novinarji vprašali Nennija. ali se bo zopet sestal s Segnijem, je dejal, da je to
odvisno od razvoja krize. Novinarji so postavili nato Nenniju med drugim tudi naslednja vprašanja:
»O katerih točkah ste razpravljali?*.
Odgovor: »Razpravljali smo o deželah, o šoli, o nacionalizaciji, o diskriminacijah. Druga točka se je tikala perspektiv razvoja zunanje politike*.
Vprašanje:	«Ali	se	je go-
vorilo o prvih dveh točkah izjave o sklepih demokristjan-skega vodstva?*.
Odgovor:	»Seveda,	vse je
odvisno od tega, kaj se hoče pripisati tem točkam*.
Vprašanje: »Ali je PSI pripravljena pomagati vladi levega centra?*.
Odgovor: »Mi smo izjavili, da obstaja možnost, v konkretnem smislu pomagati in podpirati vlado levega centra s pogojem, da ne bodo zahte-
vali, da bi se mi strinjali z vsemi razlogi politične izbire, za katero se v nekem smislu izreče KD. To bi bilo upravičeno le, če bi razpravljalo o or-ganični večini s socialisti. V sedanjem položaju se socialisti lahko največ obvežejo, da se bodo vzdržali glasovanja*.
Vprašanje: »Menite vzdrža-nje v posameznih primerih, kakor ste večkrat izjavili?*.
Odgovor: »Očitno govorimo tu o zaupnici, in na to glasovanje se vzdržanje nanaša*.
Preden je odšel z Monteci-toria, se je tudi Segni razgo-varjal z novinarji in je odgovoril na nekatera vprašanja. Ko so ga vprašali, ali je njegovo posvetovanje še vedno usmerjeno k formuli levega centra, jim je Segni odgovoril, da naj rajši drugi govorijo o tem. Na vprašanje, ali se je govorilo v razgovorih o programih in o stičnih točkah,
iiimiiiiiiifiiiiiiiitiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiitniiiitiilimiitimiiiiiiiiiiiiiiHiiMiHM
Poseben odbor bo proučeval odnose med šestimi
Londonski «Financial Times» ostro kritizira ameriške načrte za nadomestitev OEEC ter napovedano pospešitev ustvarjanja skupnega tržišča
DUNAJ, 12. — Danes se je končala četrta konferenca ministrov sedmih držav članic EFTA. Uradno poročilo o konferenci ima 14 točk, od katerih pravi zadnja, da bo prihodnja redna konferenca ministrov EFTA 19. in 20. maja letos v Lizboni.
V prvih dveh točkah je rečeno, da so ministri po-
novili odločenost, delovati za gospodarsko enotno Evropo ter za odpravo carinskih pregrad med evropskimi državami, in da bodo vodili liberalno trgovinsko politiko do drugih držav
Še posebej so govorili o položaju, ki bo nastal po 1. juliju 1960, ko bodo države EFTA uvedle prvo carinsko znižanje za 20 odstotkov, države evropske gospodarske skupnosti pa drugo znižanje za 10 odstotkov.
V ostalih točkah je rečeno: »Posebni gospodarski odbor, ki se je sestal januarja 1960 v Parizu, je sklenil ustanoviti trgovinski odbor, ki bo imel nalogo nujno proučiti odnose med skupnim tržiščem in EFTA ob upoštevanju trgovinskih interesov tretjih držav in temelj, nih obveznosti GATT.»
Ministri so izrazili mnenje, da so potrebni ukrepi za preprečitev diskriminacije med obema evropskima gospodarskima skupinama, ter da se ne sme storiti nič takega, kar bi lahko poglobilo razcep v Evropi. Težiti je treba po rešitvi, ki ne bo škodovala vprašanju večstranske povezave vseh evropskih držav, ter preprečiti nadaljnjo delitev Evroipe. Vsem evropskim državam je treba pustiti čas, da proučijo sredstva, da skupno delujejo za evropsko gospodarsko spojitev. Pogajanjem GATT je treba dati močnejši zagon. Člani obeh skupin pa morajo spodbujati evropski gospodarski napredek in svetovno trgovino. Posebno odgovornost imajo pri tem visoko industrializirane države do gospodarsko manj razvitih področij.
Vlade sedmih držav so pripravljene razgovarjati se z vla-
dami šestih o raztegnitvi carinskih znižanj od 1. julija da. lje na države šestih in na dru. ge države v skladu z načeii GATT če je skupina šestih pripravljena delovati na podlagi vzajemnosti.
Ministri so proučili tudi dosedanje napredovanje v preureditvi OEEC in pričakujejo s tem v zvezi poročilo «štirih modrih« ter izid razgovorov, ki jih bodo imeli izvedenci 21. aprila v Parizu.
Tajništvo EFTA bo imelo se. dež v Ženevi.
Današnji londonski »Financial Times« piše, da «za izboljšanje angleško ameriških gospodarskih odnosov prav gotovo ne služijo načrti, ki se pripisujejo ameriški vladi za nadomestitev OEEC z novim atlantskim organizmom, v katerem Di evropska gospodarska vprašanja zavzela drugo mesto v odnosu do pripravljenih programov za pomoč nezadostno razvitim deželam.«
«Ce se pričakuje, da se bo Združeno kraljestvo uklonilo ukrepom, ki bi škodovali njegovi trgovini z važnimi prekomorskimi tržišči, se prav gotovo ne more pričakovati da bo hkrati mislilo tudi na povečanje že velikega obsega pomoči tujini.«
V komentarjih angleškega tiska in gospodarskih krogov se napovedana pospešitev izvajanja skupnega tržišča o-značuje za »grozilno senco«, ki visi nad dunajskimi pogajanji med predstavniki EFTA.  «»-----------------
Marinko o nalogah komunistov
LJUBLJANA, 12. — Tajnik CK ZKJ Miha Marinko se je
v sklepnem govoru na plenumu CK v Ljubljani med drugim dotaknil tudi delovanja komunistov v ocenjevanju bi-rokratičnih pojavov v podjetjih, družbenih in upravnih organizacijah. Poudaril je. da se komunisti morajo zavedati, da se danes ne more več diktirati in zapovedovati. Potrebno je soglasje in sporazumevanje, da bi se z odčutkom odgovornosti dosegli večji in boljši rezultati. »Moramo se zavedati, je ugotovil Marinko, da so velike pomanjkljivosti v metodah delovanja komunistov, da ima. mo pogostoma preveč odloče-vanja v samem Komiteju in ne zadosti smisla za naše najširše družbene organizacije. Posebno se je treba zavedati, da vse subjektivne sile, komunisti in vsi ki delujejo, delujejo konstruktivno za razvoj socializma. Ljudje v komiteju, ki se ukvarjajo samo z množičnim političnim delom, oziroma tisti, ki dejalo v oblastnih organih, oziroma v organih oblasti, imajo enako odgovornost in enake obveznosti glede odnosa do ljudskih mno. žic. Ne more biti takšne razdelitve dela, da tajnik ali pa organizacijski tajnik komiteja samo govori in prepričuje, da predsednik občinskega odbora, tajnik načelnik gospodarskega odseka in razni nameščenci samo ukazujejo in samovoljno odločajo, ne glede na odmev njihovega ravnanja. V naših organizacijah moramo izvajati odgovornost vseh v odnosu na birokratične metode. Vsi moramo imeti občutek odgovornosti in ne samo profesionalni družbeni delavci in aktivist,« je zaključil Marinko.
WASHINGTON, 12. — Predsednik Eisenhower je zahteval od kongresa, naj odobri zvišanje poštnih pristojbin, da bodo v prihodnjem finančnem letu imeli 550 milijonov dolarjev novih dohodkov.
je Segni dejal, da ne more odgovoriti na to, preden se ne posvetuje s stranko.
Sledilo je vprašanje:	»Ali
ste med razgovorim z Nenni-jem omenili morebitne protikomunistične izjave, ko se 'oo vlada predstavila parlamentu?*.
Odgovor:	»S tem vpraša-
njem prehajamo k stvari, o kateri vam ne morem reči ničesar. O razgovorih, ki so potekali v mojem študiju, ne bom rekel nobene besede, kajti takšna je moja dolžnost».
Vprašanje: »Ali menite, da boste lahko sestavili tretjo Se-gnijevo vlado?*.
Odgovor: «Na to ne odgovarjam.«
Segni ni torej niti potrdil niti izključil možnosti protikomunističnih izjav. Pri tem je zanimivo, da je današnji desničarski večerni tisk pisal, da je Segni prebral Nenniju protikomunistično izjavo, s katero naj bi postavil Nennija pred odločilno izbiro. Nekoliko je rimske kroge lzne-nadilo dejstvo, da je Segni poklical na posvetovanje tudi Pertinija, ki ga imajo za nekakega »duhovnega očeta« socialistične levice. Levičarski tisk je vsekakor poudaril, da so že same programske točke KD dvoumne, in da je sumljivo, da so zavzeli do njih liberalci in monarhisti nekakšno nevtralno stališče, ter da so jih napadli samo fašisti.
Za jutrišnjo «Unita» je Togliatti napisal članek, v katerem pravi, da je že sumljiva počasnost, s katero rešujejo krizo, ter da hočejo s tem pač doseči, da se javnost krize naveliča ter da sprejme kakršnokoli vlado, s čimer se ne bi nič spremenilo. Po To-gliattijevem mnenju služi tudi pet programskih demokrist-janskih točk samo za ohranitev zmede, ter pravi, da so sestavljene tako, da si jih lahko vsak po svoje razlaga. Glavni smoter KD je, da o-hrani svoj monopol in negib-nost, da bo lahko nadaljevala politično korupcijo, ki ponižuje demokratični režim.
Tudi Nenni je napisal za jutrišnji »Avanti!« članek, posvečen krizi. V njem pravi, da je žarišče krize v odnosu med PSI in KD ter da ni možno doseči takoj zgodovinskega preokreta. Kriza je nastala iz tega, ker je večinska stranka premočna ,da bi lahko vladali brez nje ali proti njej, hkrati pa preveč razdvojena v svoji notranjosti. Vprašanje je treba postaviti konkretno v odnosu do stvarnega položaja. Ne gre za vprašanje organičnega sodelovanja socialistov z demokristjani in še manj za sodelovanje socialistov v novi večini v vladi, ki bi jo izražala. Sedaj gre za politični preokret v levo, ki bo ustrezal naravi vprašanj, ki jih morata rešiti družba in država. Nenni končuje svoj članek s trditvijo, da so socialisti pripravljeni prevzeti nase svoj dei odgovornosti.
V ponedeljek, ko se bo sestalo demokristjansko vodstvo, da bo odločalo o rešitvi krize, si bo Segni že popolnoma na jasnem, kako bo tudi levica PSI reagirala na posvetovanja, in se bodo demokristjani lahko odločili za to, kako naj rešijo krizo.
A. P.
—««-------
TOKIO, 12. — Agencija »Nova Kitajska* javlja, da bo indonezijski predsednik Sukarno obiskal prihodnji mesec Gvinejo, Irak, Maroko in ZAR.
LONDON, 12. — Norveška vlada je povabila Mac Millana, naj pride poleti na uraden obisk na Norveško. Mac Mil-lan si bo ogledal glavna norveška mesta.
Adenauer odpotoval v ZDA
BONN, 12. — Kancler A-denauer je odpotoval davi z letalom v ZDA, kjer bo ostal na obisku J2 dni. Najprej se bo ustavil v New Yorku, zatem pa bo šel v VVashington, cd koder bo odpotoval na Japonsko. Spremljajo ga zunanji minister von Brentano, predstavnik vlade von E-ckardt, predstavnik zunanjega ministra von Haase ter hčerka Lotte in sin Konrad. Pred odhodom je kancler izjavil, da je njegov obisk v ZDA in na Japonskem »velike politične važnosti«. Obisk v ZDA bo trajal do 21. marca. Zatem bo kancler počival dva dni na Havajskih otokih in bo nato nadaljeval pot v Tokio. V Bonn se bo vrnil 11. aprila.
Sovjetska agencija Tass pravi v svojem komentarju, da je namen Adenauerjevega obiska v ZDA in na Japonskem predvsem še bolj zaplesti sedanji položaj pred sestankom na najvišji ravni,* ki bo 16. maja.
«Negativno stališče Adenauerja do ideje miroljubnega sožitja je očitno v njegovi nedavni izjavi, da je miroljubno sožitje med narodi «iluzija, ki je na žalost zelo razširjena«. Kancler je govoril ob različnih priložnostih proti nadaljnji popustitvi mednarodne napetosti in za nadaljevanje hladne vojne. Tudi to pot bo kancler očitno skušal zaplesti položaj. Prevladuje vtis, da postajajo vodilni krogi v Bonnu bolj nesramni, sproti ko se prepričujejo o naraščajoči moči oboroženih sil, ki jih naglo krepijo z aktivno podporo zahodnih držav.«
Nov poveljnik alžirske vojske
KAIRO, 12. — Predstavnik alžirske vlade je sporočil, da je bil imenovan nov poveljnik alžirske vojske. Njegovega pravega imena ne bodo povedali. Njegovo borbeno ime pa je polkovnik »Bu Madian*. Dodal je, da je polkovnik Bu Madian izvrševal že važne naloge pri poveljevanju alžirskih čet. Ko se je leta 1954 začel upor, je postal namestnik poveljnika petega področja. Ko je bila ustanovljena začasna alžirska vlada leta 1958, je bil imenovan za poveljnika tega področja, pozneje pa je postal član vrhovnega poveljstva.
Izjave Zorina in Eisenhovverja o zasedanju odbora desetorice
Oba poudarjata pripravljenost svojih vlad, storiti vse, da pride do sporazuma o razorožitvi
ŽENEVA, 12. — V torek se bo v Ženevi začela konferenca odbora desetorice o razorožitvi. Nekatere delegacije so že v Ženevi. Danes je prišel tudi voditelj sovjetske delegacije Valenjan Zorin. Ob tej priložnosti je izjavil med drugim; »Sovjetska vlada nam je dala nalogo, da se med pogajanji potrudimo, da pride čim hitreje do sporazuma o popolni in splosni razorožitvi pod mednarodnim nadzorstvom.
Popolnoma se zavedamo važnosti in odgovornosti dela, ki ga moramo izvršiti v odboru desetih. Sovjetski predlogi glede tega, ki so bili jasno obrazloženi pred vsem svetom v OZN, so splošno znani. SZ predlaga vsem državam, naj razpustijo vse vojske, naj uničijo vsa vojna sredstva, naj likvidirajo vsa vojačka oporišča, glavne štabe in vojaške šole, zato da države ne bodo imele materialne možnosti, sprožiti napad in voditi vojno na splosno.
Topel sprejem, ki so ga bili ti predlogi deležni med milijoni ljudi vsega sveta, nam omogoča upanje, da ni daleč dan, ko bodo končno premagane vse ovire za vzpostavitev trajnega miru na zemlji, da bo človeštvo živelo brez strahu in brez vojne. Pri tem računamo na praktično sodelovanje naših zahodnih sode lavcev.«
Predsednic Eisenhower pa je poslal voditelju ameriške delegacije Eatonu pismo, v katerem pravi, da so ZDA med ženevskimi pogajanji pripravljene iskati vsako mogočo pot, da se doseže splošna razorožitev. «De-.fct držav udeležene na konferenci o razorožitvi, pravi predsednik, ima možnost in veliko odgovornost, da služijo človeštvu. Dobro je znan interes ZDA za razorožitev, kakor tudi moja močna osebna čustva glede tega. Izkoriščam priložnost, da poudarim, da so ZDA pripravljene iskati sleherno mogočo priložnost, ki naj omogoči najti pot k splošni razorožitvi. Ne smemo biti pesimisti zaradi neuspeha prejšnjih pogajanj o razorožitvi, toda seveda ne smemo niti
Star je 35 let.
Potres v Makedoniji
Ena ženska mrtva in mnogo ranjenih - Več hiš porušenih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Danes ob 12. uri 54’50” so aparati seizmološkega zavoda v Beogradu zabeležili začetek potresa z epicentrom okrog 315 km južno od Beograda, Maksimalni premik zemlje, ki je bil zabeležen ob 12. uri 55’40”, je znašal 45 mikronov z valovno periodo 6 sekund. Potres so občutili tudi prebivalci višjih nadstropij v Beogradu. Aparati seizmološkega zavoda v Skoplju so ugotovili, da je središče potresa 50 km zahodno od Skopi j a blizu Tetova pod Sar planino.
V Tetovu, ki je bilo najbližje središče potresa, je bilo več ljudi ranjenih in zrušilo se je več hiš. Potres je trajal 6 sekund. Poškodovana je bila ena od proizvajalnih dvoran tekstilne tovarne »Todor Lipovski*. Na tovarniškem dimniku se je pojavila razpoka, na vseh oknih so se razbile šipe. Pri tem so bili hudo ranjeni tri delavci, laže ranjenih pa je bilo okrog dvajset delavcev. Ob 15. uri so Tetov-čani občutili še en slabši sunek. V vasi Dobri dol v te-tovskem okraju je zaradi potresa umrla ena ženska pod ruševinami. V okrajno bolnišnico v Tetovu so pripeljali 15 ljudi iz okoliških vasi. Zara-
.....         ......................................................................................................................................
(Nadaljevanje z 2. strani)
svoj načrt, o katerem je nedavno govoril. Kot vzrok zaostritve omenjajo politični o? pazovalci dejstvo, da vojska vedno bolj pritiska na de Gaulla; na drugi strani pa zatrjujejo, da je vzrok temu tudi neuspeh «tajnih poluradnih« razgovorov med Francijo in Alžirci. Toda alžirska vlada je odločno zanikala, da bi se bila vodila taka pogajanja.
Sejni sestavlja novo vlado
Dolgo je trajalo, dokler ni poglavar države določil Se-gnija, dosedanjega ministrskega predsednika, naj prav on sestavi novo vlado. Gron-chi se je namreč zelo dolgo upiral. Hotel je imenovati Go-nello čemur so se uprli voditelji krščanske demokracije, ki so vztraiali pri Segniju. Proti dosedanjemu predsedniku vlade je ime’ Gronchi pomisleke v prvi vrsti zaradi tega ker se mu je zdelo nekako nelogično, da bi sestavljal vlado levega centra isti politik, ki je doslej poveljeval desno usmerjeni in od desnice podprti vladi.
Ko Moro na čelu demokrist-janskega vods*va le ni hotel popustiti, je Cronchi predlagal kompromis, ki pa ni naletel na odpor le prt Moru,
temveč tudi pri samem mandatarju, ki si ga je Gronchi izbral — pri starem senatorju Piccioniju, ki je ponujeni mu mandat zavrnil. V tej bitki med Kvirmalom in Trgom Del Gesti, kjer je sedeč krščanske demokracije, je torej zmagala KD V bistvu pa je šlo za bit-iz nikomur se posvetovati, ko okrog levega centra Med- Vprašanje, ki je trenutno tem se je namreč v nedeljo | najvažnejše, pa se tiče socia-končal tudi republikanski kori- listov. Kaj bodo storili? O
gres z zmago pristašev večine, ki zagovarjajo sestavo vlade levega centra. S tem je doživel poraz namen vodstva KD, ki je sestavilo pet točk nalašč tako megleno, da bi poskušalo najprej obnoui-ti stari centrizem — s sestavo štinstranske vlade. Ta možnost je po splošnem mnenju skoro povsem odpadla čeprav liberalni voditelj Mala-godi še vedno ni izgubil vseh upov. Toda povsem jasno je, da socialni demokrati, ki so predvčerajšnjim svoj program za vstop ti Segmjevo novo vlado razčlenili na petnajst točk, ne morejo privoliti v pogoje ki jih je postavil pred tremi tedni Mulagodi, da bi ostal v prejšnji vladi in ki jih je celo Segni. zavrnil. Podobno je stališče republikancev.
Segni je torej nekako prisiljen sestaviti vlado levega centra. In v tem je pravzaprav zmagal Gronchi, čeprav mu ni uspelo določiti tistega, kandidata, ki bi ga lahko določil na podlagi ustave, ki pravi, da ni niti dolžan
tem poročamo v današnjem dopisu iz R:ma.
Da bi mogli razumeti naj-novejši razvoj krize, moramo se povedati, da je prejšnjo nedeljo komunistični prvak Amendola izjauil, da bo KPI podprla vsako vlado, ki bo izvajala tisti minimalni program, za katerega prauijo, da je v glavnem isti, ki so ga postavili socialisti. Izjava je povzročila vik m krik na de-mokristjanski desnici m neki poslanec Berrg je takoj izjavil, da on m njegovi prijatelji ne bodo za tako tilado glasovali v parlamentu. To pomeni, da je zagrozil s «prostimi strelci», ki so že v lanskem januarju, zrušili Fanfar nijevo vlado levega centra.
Verjetno zato, da bi odstrani l vzrok najnovejse gonje proti taki vladi, je v četrtek Togliatti izjavil novinarjem, da Amendola pravzaprav niti m govoril tako, kot so novinarji poročali.
Po drugi strani pa je — kot kaže — vodstvo KD soglasno p tem, da mora Segni v ime-
nu nove vlade prebrati odločno protikomunistično izjavo. Ce bo Nenni vanjo privolil in se bodo nato socialisti glasovanja vzdržali, bo vlada lahko živela. V nasprotnem primeru bo moral Segni misliti na podporo z druge strani, ali pa sestaviti tako imenovano nihajočo vlado brez v naprej določene večine v parlamentu. Tako vlado pa lahko zruši najmanjši vetrič. Posledica bi bila — nova kriza. Kaj bo storil, bomo vi-deli prihodnji teden
^Imenujejo jih sodnike*
Z veza protifašističnih borcev v CSR je na tiskovni konferenci v Pragi seznanil a časnikarje z doslej neobjavljenimi dokumenti o nacistični aktivno st i 230 nemških sodnikov in tožilcev med okupacijo CSR. Po podatkih, ki so jih povedali na tiskov ni konferenci, so vse te osebe sedaj na različnih položajih v zahodnonemškem pravosodju.
Predsednik omenjene zveze Vodička je izjavil, da je 49 od 230 nacističnih sodnikov in tožilcev že petnajst let na sezna-
mu vojnih zločincev, ki ga je sestavila komisija OZN za ugotavljanje vojnih zločinov. Vodička je pripomnil, da to pobija trditve bonnske vlade, da na visokih položajih v Zahodni Nemčiji ni več bivših nacistov.
Zveza zahteva ;naj se vse te osebe takoj odstranijo s sedanjih položajev 36 pa naj jih izročijo sodišču. Dokumenti, ki jih je ta organizacija zbrala, so zbrani v brošuri •Imenujejo jih sodnike».
Koroški Slovenci
Predstavniki koroških Slovencev so v tem tednu obiskali pravosodnega ministra dr. Tschadeka, zveznega kanclerja Raaba, veleposlanika Wo-dafca, podkanclerja Pitterman-na in prosvetnega ministra dr. Drimmla, katerim so ponovno obrazložili zahteve koroških Slovencev za izpolnjevanje sedmega člena avstrijske državne pogodbe.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zivitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko sta na tiskovni konferenci na Dunaju obrazložil a velikemu številu tujih časnikarjev celotni položaj koroških Slovencev in izročila dolgo, natančno pismeno obrazložitev manjšinskega vprašanja na Koroškem. Obe organizacij se odločno upirata trditvi avstrijskega zunanjega ministrstva, da živi slovenska
manjšina razstresena do vaseh, ki so med seboj izolirane, in da torej koroškega vprašanja ni mogoče primerjati z južno-tirolskim vprašanjem. Pri tem poudarjata, da se skriva v takem stališču lažna teorija o obstoju tako imenovanih »vin-dišarjev*. Večji del Južne Koroške je naseljen z avtohtonim slovensko govorečim prebivalstvom. Ce so med to prebivalstvo načrtno naselili ljudi iz drugih pokrajin, potem to dejstvo ne daje nikomur pravice, da zanika življenjske potrebe avtohtonega prebivalstva. V obrazložitvi je dalje rečeno, da je mogoče samo na osnovi teritorialnega načela obravnavati manjšinsko vprašanje na Koroškem in da je treba manjšino zaščititi kot celoto. Obrazložitev govori podrobno tudi o ureditvi manjšinskega šolstva in zahteva ustanovitev posebnega ljudsko-prosvetnega referata pri deželni vladi Dalje, obravnava iziava vprašanje zaposlitve Slovencev na dvojezičnem o-zemlju, v uradih in na sodiščih, vprašanje odškodnine Slovencev, ki so bili med vojno izgnani v taborišča, odškodnino za uničeno ali pokradeno premožen** slovenskih kulturnih društev in organizacij med nacistično okupacijo itd.
Oba predstavnika Slovencev sta izrekla upanje, da bodo ob obisku zunanjega ministra Kretskega v Beogradu govorili tudi o položaju ko loških Slovencev.
di potresa, ki so ga občutili v vseh krajih Makedonije, so se pojavile razpoke na zidovih starih hiš v Skoplju. Titovem Velesu, Košivaru, Prilepu in v Prištini na Kosmetu.
B. B.
Eiscnhower obišče Portugalsko
VVASHINGTON, 12. — Portugalski poslanik v Washingto. nu je sporočil, da je predsednik Eisenhower sprejel vabilo, naj obišče Portugalsko po konferenci na j višjih med Vzhodom in Zahodom. To je sporočil po svojem današnjem razgovoru z Eisenhowerjem. Dodal je. da je izročil predsedniku vabilo svoje vlade in da ga je Eisen-hower «z veseljem sprejel«.  «#---------------
Parlamentarci FLRJ na Japonskem
BEOGRAD, 12.	— Konec
marca bo odpotovala na Japonsko in v Kambodžo jugoslovanska parlamt ntarna delegacija pod vodstvom predsednika zveznega sveta zvezne skupščine dr. Mladena Ivekoviča. Delegacija vrača obisk japonskemu parlamentu, katerega zastopniki so lani obiskali Jugoslavijo. Po desetnevnem bivanju na Japonskem bodo jugoslovanski parlamentarci odpotovali v Kambodžo. To bo prvi sestanek zastopnikov skupščin Kambodže in Jugoslavije.
«Večno poletje*
MOSKVA, 12. — Sovjetski znanstvenik Valentin Ceren-kov piše. da bi bilo mogoče spremeniti podnebje severnih poaročij v »večno poletje«, s tem da bi ustvarili okoli Zemlje podoben obroč, kakršen ob. daja Saturn.
Cerenkov trdi da bi to dosegli s tem, da bi poslali v tiT okoli Zemlje več raket, polnih izredno finega prahu, ki bi ga sprostili, tako da bi se prah premikal v obliki elipse in bi ustvaril obroč okoli Zemlje. Sončna svetloba bi se odbijala na tem obroču na površino Zemlje in s tem bi odpadla noč. Obroč bi lahko uporabili tudi za svetovne radiotelevizijske komunikacije. Cerenkov je izračunal, 4a bi obroč, širok približno sto kilometrov, v raz. dalji tisoč do tisoč pet sto kilometrov od Zemlje lahko odbijal na severna področja, ki so med 70 in 80 stopinjami severne širine, približno 226 milijard kilovatnih ur sončne energije. Pripomnil je. da je težko preračunati stroške tega načrta.
pričakovati takojšnjega, senzacionalnega in obsežnega napredovanja, tudi če bi nedvomno z veseljem pozdravili tako napredovanje.«
Predsednik takole nadaljuje: »Naš smoter med temi pogajanji bi moral biti, da se s skrbno uravnovešenimi sporazumi, ki naj bi se izvedli postopoma ob potrebnih jamstvih, kar se tiče nadzorstva nad orožjem, doseže končni smoter, t. j. ustvari svet varnosti, svobode in miru, na katerem naj se mednarodni spori rešujejo v skladu z načeli 'istine OZN. Lahko ste gotovi moje popolne podpore in podpore ameriškega ljudstva.« Na koncu izreka predsednik zaupanje, da bo konferenca izpolnila «svojo nalogo do človeštva«
V Parizu le stalni svet NATO nadaljeval davi posvetovanja o zahodnem razorožitve-nem načrtu m ga je odobril. Predstavnik NATO je izjavil, da bo načrt predložen na ženevski konferenci Načrt vsebuje tri faze ki naj privedejo do razorožitve in ustanovitve mednarodne varnostne sile.
De Gaulle vabi Hruščeva v Alžirijo?
MOSKVA, 12. — V zahodnih diplomatskih krogih trdijo, da je de Gaulle povabil Hruščeva, naj ob zaključku obiska v Franciji gre za dva dni v Alžirijo. S sovjetske strani tega ne potrjujejo. V zahodnih diplomatskih krogih pa trdijo, da je Hruščev sporočil, da se bo o tem odločil pozneje.
——««------
Mac Millan v Parizu
PARIZ, 12. — Mac Millan je prišel danes popoldne v sprem, stvu svoje žene v Pariz, kjer bo ostal čez nedeljo v gradu Rambouillet kot gost generala de Gaulla. Ker je obisk privaten, ni bilo ob Mac Millanovem prihodu nobene posebne ceremonije. Ker bo imel Mac Millan privatne razgovore samo z de Gaullom (samo jutri popoldne bo imel kratek razgovor tudi z Debrejem), ne bodo objavili nobenega uradnega poročila.
Francoski politični opazovalci pa vendar pripisujejo veliko važnost tem razgovorom prav pred prihodom Hruščeva v Pariz in pred bližnjo konfe. renco najvišjih. Med drugim bosta de Gaulle in Mac Millan govorila tudi o odnosih med
skupino šestih in sednrih- ^ kakor pa ne bodo more
sklepov obeh državnikov ^
vili takoj. Mac Mili**1 vrnil v London jutri
Grožnje Rooseveltom
BRANDENTON, 12-
Nek*
neznanec je sinoči telef°J!
-—,	,	.	jg).’
gospe Roosevelt, da oo ^ kem umorjena skupno Priceom. Gospa ^0l>seV„oru, ^ bila to grožnjo po g° t5ke* ga je imela na de™°,otlu. f? zborovanju v Brandenm ^ licija je uvedla strogo zorstvo.
Zahteve za sklierf francoske skupščfo^
PARIZ, 12. -rednega zasedanja P prev je sedaj zelo verjet"^ ^
sedstvo skupščine je jaDcev' dobilo že 255 pisem P ^seir
ki zahtevajo sklicani* ^„«1 nja. Ker je na P'*Ji®*1 t8h**v' potrebno najmanj * računajo, da se bo	#
naglo doseglo. 6ePr*'/ da in de Gaulle dala	^
da jima ni všeč izr«dn° danje skupščine.
«Pionir ^
(Nadaljevanje
nero. Zemlja je Sonca 150 mihjonov trov, Venera pa 100	1
kilometrov. Pionir v [tji tel med tema	e	»
ljama in zbiral	vf
bodo važni za Po: soljske polete. 80	po:»L,
kilometrov P°me 1in in razdalje med 2ein^anijo r’ cem in dvojno najm Ve® daljo med Zetnl)« fel* , ro. Čeprav ne P Pionir V nobene lB balističnega stalis^,n'ati — o»r tiče pietš^,
pt'
Ob 19.30 so nave«J>j. stik s «Pionirjem», K	.
četrt ure. Radijski j9.45 . bili zelo razločni. O d. znanstveniki Pre* 0ii^ Tedaj je bU plan* nii od Zemlje 360.000 * „e. in prav toliko od ^ topu ob 19.30 bodo spet stik s planetom,
«Pionir» presekal t»
ne, kar se tiče	non1*” liv
pomeni vendarle P°. napredek, kar	^
skih oddaj z velike	,
Tvrdka LORENZI
»to
TRST, Ul. S. L****1
tel' 24-245 rfeiaV*! in mehanična ae 5* France*0
v Ul. S.
Izvaža:	lSpARll^
EW 175
c.,
125 c., Parijja
’	iii	tl
Alpino, Ducat« »» ter Lambrete m t* rabljeni in
pravljeni od 69 r:- tn«r dalje. - Pelje »l v Sežano.
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18
TELEF. 35-169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna najboljših inozemskih krajev in semena lastnega F ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna J vel*0*, ska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsak
^53
Pri
v Trstu,
dobite
. _______ Ul.	T-**"1
v„„l XXX
vsakovrstno POHIŠTVO, otroške ug1^', — originalne PERMAFLEXS — Ce"e
MADALOSSO
KMETIJSKA ZADRUGA V TJ$!
ULICA UGO FOSCOLO ŠTEV. 1 — TELEP01'1 ,
Nudimo vam vse potrebščine za vinogradnik st . delstvo in živinorejo, razna semena ter vse kmet ^
PODRU ZNICE TRST, UL. FLAVIA ST. 23 — MILJE, UL.