«
J Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. |
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Gena listu za nečlane 20 Din, 2 i inozemstvo 30 Din letno.
Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, na Turjaškem trgu št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
štev. 10.
V Ljubljani, 31. maja 1929.
XLVI.
VSEBINA: Najprej: dobro organizirana produkcija. — Dober travnik. — Uspeh umetnih gnojil pri ajdi. — Zatirajmo jabolčnega zavijača. — Zimska pozeba in njene posledice. — Letošnje zeleno cepljenje. — Bolhači na hmelju. — Plan&rski odsek Kmetijske družbe. — O pospeševanju ovčereje, v Sloveniji. — Kunčje pasme. — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati.
Najprej: dobro organizirana produkcija.
Pri nas imamo dva pridelka, ki sta najbolj potrebna ugodnejše prodaje. To sta mleko in vino. Ce presojamo današnje vnovčevanje teh pridelkov, vidimo, da manjka obema dobrih odjemalcev. Pa ne samo to! Tudi cene mleka in vina so tako različne in v obče tako slabe, da je treba odpomočL To od-pomoč moramo iskati pred vsem v dobro zasnovani organizaciji celotne produkcije.
Za povzdigo mlekarstva imamo številne mlekarske zadruge, vendar premalo in brez enotnega vodstva in zato tudi brez popolnega uspeha.
V Ljubljani je danes sveže mleko po 3 Din liter ali 12 K, zunaj po deželi pa po 6 in 7 [K, torej še enkrat ceneje. Tako velika razlika ni upravičena, je pa posledica neurejenih razmer. Kdo je temu kriv? Pravzaprav kmetovalci sami, ker se premalo zavedajo svojih gospodarskih nalog. Vsi, brez izjeme, bi se morali potegovati za to, da se take razlike po možnosti zbližajo in izravnajo. To se da izvesti le s pomočjo splošno obsegajoče organizacije' ki mora zavzeti vse kraje, iz katerih se mleko dobavlja. Od vasi do vasi, od hiše do hiše je treba pridobivati kmetovalce, da se začnejo skupno zavzemati za svoje koristi. Za napredek mlekarstva je treba združenih moči in skupnega vodstva. Kjer ni mogoče oddajati svežega mleka, naj se izdeluje maslo ali pa sir. To naj se godi tudi v mlekarnah z manjšim obsegom, toda pod vodstvom, ki bodi osredotočeno.
Položaj z našim vinom je še slabši, tako da ne pridemo vun iz vinske krize. Danes ima naše vino sploh tako slabo ceno, da je vsa rentabiliteta našega vinogradništva spričo naraščajočih stroškov za obdelovanje naravnost izključena. Razen tega ga je sploh težko prodati. Temu ni kriva samo konkurenca z vnanjimi vini, ampak krivi smo tudi sami, ker hodimo vsak svoja pota, ker smo neorganizirani. Kolikokrat se je že poudarjala potreba vinarskih zadrug, toda zastonj! Res je manjkalo tudi1 dela na merodajnih mestih, toda glavni krivci smo mi, ker nam manjka medsebojnega zaupanja in potrebnega zanimanja za skupno delovanje. Brez tega pa ne
pojde! Od gorice do gorice se morajo vinogradniki organizirati, če so navezani na prodajo svojega pridelka in če hočejo izhajati. Ni lahka ta naloga, toda potrebna je in današnji čas jo zahteva, če hočemo, da se bo naše vinarstvo obrnilo na bolje in da bomo lažje in boljše prodajali naše vinske pridelke.
Dober travnik.
(Posnetek iz spisa Vičanskega ~Sh.ii leča.)
„Kakršni so travniki, taka je živinoreja." Na dobrem travniku se pridela najboljša, najokusnejša in najcenejša krma, in je tudi ves-pridelek bolj zanesljiv kakor na njivah- Tečnost krme se ravna po oskrbovanju travnika. Res je, da izhajama dandanes že brez travnikov, ker se potrebna krma lahko na njivah prideluje, vendar so in ostanejo dobri travniki temelj naprednega gospodarstva.
(Kjer je siaba živinoreja, tam nima živina skoraj nikake cene. Ljudje pa pravijo: „Ako bi imel dobro krmo, bi postregel živini že s čim boljšim!" S temi besedami pa ni živini nič pomagano. Naj je travnik močvirnat ali sestradan, naj raste na njem en voz sena ali štiri, jim je vse eno.
Dokler bodo kmetovalci po strani gledali osuševanje mokrih in malovrednih travnikov, prezirali potrebno oskrbovanje travnikov in gnojenje, toliko časa ne more živinoreja naprej.
Našii vičanski močvirnati in malovredni travniki, so postali vsled osuševanja (drenaže) vzorni travniki. Od daleč in od vseh strani jih pridejo za napredek vneti gospodarji ogledovat. Iz zapuščene in malo-vredne zemlje, so nastali najlepši travniki. Na enem oralu je zrastlo prej en voz slabe in kisle krme; danes pa zraste po štiri voze prav lepe in dobre krme-
Izkušnje zadnjih let nas uče, da se dajo iz slabih travnikov napraviti prav dobri travniki.
Zato bodi naša prva skrb, da naše travnike čim prej popravimo1. Pripoznam, da je marsikateremu posestniku res težko z lastnimi sredstvi izboljšati svoje travnike, nekaterim tudi nemogoče, ker so take drenažne naprave združene z velikimi stroški.
Pomisliti in preu-dariti nam je potrebno vse. Po mojem mnenju bi kazalo, da si snujemo vodovodne
Čitajte in shranjujte ^Kmetovalca®1!
«
zadruge, posebno tam, kjer se nahajajo skupni travniki, ki so že po naravi mužavni in malovredni. Te korporacije bi se potem obrnile na oblastni odbor s prošnjo, naj jim priskrbi potrebne načrte (projekte) in izdatno državno podporo za osuševanje travnikov.
Naš posestnik nima potrebnih sredstev, da bi si izboljšal svoje itravnike s pomočjo drenaže. Oblastni odbor bo rekel isto-. Mogoče tudi država, da ni denarja za tozadevne naprave. Pa kaj za to! Saj vemo, da irna naša država kredit in da lahko najame posojilo in ustanovi z njim fond za pospeševanje živinoreje- To posojilo naj bi se najelo za dobo kakih 10 let.
Ko bodo naši travniki s pomočjo državne podpore izboljšani, bi plačevali posestniki državi lažje
predpisani davek, kajti imeli bodo 4- do 5-krat večje in 4- do 5 krat boljše pridelke na svojih izboljšanih zemljiščih. S pomočjo dobrih travnikov pridemo do obilne in lepe živine in s tem do večjega blagostanja v vsem gospodarstvu. Po tem načinu izboljšanja naših travnikov bi ne bil nihče prehudo prizadet, posebno država ne, in godilo bi se sčasoma vsem stanovom bolje nego sedaj.
Ako se bo pa našega kmeta pri njegovem napredku preziralo, bo sčasoma docela gospodarsko propadel. Samoumevno je, da bodo pri tem trpeli tudi drugi stanovi. Pripomnim, da imam jaz vse svoje travnike izboljšane in prenovljene, zato imam izkušnje in zato sem spisal ta članek v vzpodbudo. Reči sinem, da so in ostanejo dobri travniki močan temelj kmetijstva in države.
Uspeh umetnih gnojil pri ajdi.
Ker znaša večji pridelek 720 kg zrnja (2140 — 1420) in vrednost njegovaTpo 2"50 Din in 320 kg slame (1820 — 1500) in vrednost njena po 075 Din
znaša vrednost večjega pridelka ker znašajo stroški za umetna gnojila skupaj se pokaže čistega dohodka
1800 Din) 230 Din 2030 Din 672 Din 1358 Din,
kar kaže lep uspeh umetnega gnojenja, ki ga je pripisati polnemu gnojenju, t. j, gnojenju s kalijevo so-
ljo, superfosfatom in čilskim solitrom. Uspeh gnojenja je očividen.	R.
Zatiraimo jabolčnega zavijača!
Jabolčni zavijač ali jabolčni črv nam ugonablja leto za letom izredno veliko okusnega sadja s tem, da postane piškavo. To je izredno opasen škodljivec, ki se pri nas vedno bolj širi. V nekaterih legah je sadje potem škodljivcu naravnost ogroženo, tako da ni najti lepega plodu, ki bi ne bil piškav.
Sadjarji navadno ne vedo, da je ta škodljivec metuljček, podoben molju ali vešči in da leta v mraku, odnosno ponoči začetkom junija meseca. Poznajo samo gosenico ali črva, ki ga je najti v pi-škavem sadju.
Vkljub temu, da se zavedajo, kakšno škodo dela ta črv, ne ukrenejo ničesar proti njemu- Sedaj je čas, da nastopimo tudi proti temu škodljivcu- Me-
bila nič gnojena. Za gnojenje porabilo 0.5 kg kalijeve soli,
Umetna gnojila uporabljamo že splošno pri ajdi, in sicer z dobrim uspehom- Posebno dobro učinkujejo superfosfati, ki imajo lahko raztop-ljivo fosforovo kislino, in kalijeva sol, ki ima istotako lahko raztopljivi kali. Obe te snovi sta pa posebno važni pri ajdi. Za mernik posetve potrebujemo 30 kg superfosfata in 10 kg kalijeve soli.
Na priloženi sliki (gl. si. 26.) pa vidimo uspeh polnega gnojenja, in sicer s poskusne parcele- ki je bila le 50 m2 (pol ara) velika. Druga parcela, istotako- velika, ni SI. 26. Uspeh polnega gnojenja pri ajdi na poskusni parceli, veliki 50 m2.
O = brez gnojenja:	KPN = s polnim gnojenjem:
100 kg 40% kalijeve soli, 300 kg superfosfata, 60 kg čilskega solitra 2140 kg zrnja, 1820 kg slame,
se je na prvi parceli 1.5 kg superfosfata in 0.6 kg čilskega solitra.
Pridelek je znašal na negnojenem delu (gl. na sliki 0.) točno odmerjen in stehtan, 7.10 kg zrnja in 7.5 kg slame (aj-dovice)> na gnojenem (glej na sliki KPN pa 10.7 kg zrnja in 9.1 kg slame.
Če preračunamo te številke na njivo, veliko en hektar (10 mernikov posetve), se pokaže sledeči uspeh: ^
Pridelek:
1420 kg zrnja 1500 kg slame
tuljček leta, kakor že povedano, prve dni junija. Ob tej priliki leže samica na mlade plodove, pa tudi na listje in veje, svoja jajčeca, in sicer po 30 do 50 komadov. Po preteku 8 do 14 dni se izležejo gosenice, ki se zajedo običajno skozi muho ali čašo," včasih tudi skozi lub v sredino plodu do peščica, kjer potem razjedo pečke. Ko gosenica dorase, se po niti spusti na zemljo ali pa na deblo-, kjer si poišče primernega zavetja, pod skorjo ali kjerkoli, da prezimi kot gosenica. Obda se namreč s pajčevino in šele spomladi se končno preobrazi v bubo, iz katere izleti junija meseca zopet metuljček. V posebno ugodnem vremenu se tekom poletja razvijeta celo dva zaroda, ki nam napravita izredno škodo-.
Najuspešneje ga zatiramo, če sedaj škropimo sadno drevje s snovmi, ki vsebujejo arzenik ali mišico, to so predvsem švajnfurtska zelenila, kakor silesia in urania, ki vsebujeta 54 do 56% arzenika. Škropimo drevje takoj po cvetju, najkesneje pa v 10 dneh po tem. da zastrupimo vse mlade liste čase (muhe), dokler se ne zaprejo, V zadnjem času uporabljamo najbolj silesia-zeleniln. Je to hud strun tudi za človeka. Ker vsebuje arzenik, moramo biti s temi sredstvi previdni. Po vsaki rabi je roke dobro umiti-Navadno ga mešamo med galično škropivo ali pa rabimo to sredstvo itudi samo zase. Škropivo napravimo tako-le: Na 12 do 15 dkg silesia - zelenila nrimešamo 1 do 1 V? kg ugašenega apna in vse skupaj zmešamo v kašasto brozgo. To brozgo zlijemo med mešanjem v sod s 100 litri vode. Preden uporabimo to brozgo, jo še preizkusimo z belim fenolf-taleinovim papirjem, ki mora pordečeti. če je dovolj apna v škropivu. Namesto z vodo. lahko mešamo brozgo tudi z že pripravljeno raztopino modre galice in apna, kakor jo uporabljamo za škropljenje drevja "roti škrlupu in drugim sličnim boleznim. Med škropljenjem je tekočino večkrat premeša«, ker se hitro sesede.
Preprosto se zatira ta škodljivec tudi na ta način, da napravimo okoli dreves tekom poleti umetna skrivališča v podobi pasov. Najenostavnejše pasove delamo iz slame ali pa iz cunj. ki jih ovijemo na deblu približno 1 m od tal. Prav praktični so tudi nasovi iz debelega valovitega papirja, ki ga navežemo ravnotako okoli debla. V le-teh se potem skrivajo gosenice, katere potem lahko uničimo.
Fr. Kafol.
Zimska pozeba in njene posledice.
Mnogo se je čitalo po časopisju o zimski pozebi v posameznih vinskih okrajih. Eni popravljajo, drugi pretiravajo- Vzemimo zdaj resnična dejstva, ki se dajo danes otipati, če jih eden ali drugi noče videti. Mnogo je še takih, ki pravijo, saj ni tako hudo, ker lepo odganja. Daj Bog, da bi ne bilo in da bi od nas nihče ne dočakal tej zimi enakega mraza. Kmetujem že 33 let, pa še ni bilo v mojem, niti v sosednjih vinogradih opaziti zimske -pozebe. Letos Vam pa podam resnično sliko svojih dveh vinogradov, od katerih leži eden bolj proti zahodno-južni strani, v zavetni legi, drugi pa na vzhodno-južni opoldanski legi, 255 m nad morsko gladino na visokem griču „Libno", občina Videm. Prvi je bil zasajen 1. 1895., drugi pa
1. 1910. deloma s cepljenimi korenjaki, deloma s korenjaki zeleno' pocepljenimi in pogrubanimi s sledečimi vrstami domačih sort in ameriških podlag, ki so letos močno pozeble, kar je povzeti iz dodanih odstotkov mrtvih očes:
plaveč cepljen na			portalis	ima	59 %	mrtvih
»	»	»	montikolo	»	54 »	»
kavščina	»	»	portalis	»	25 »	»
frankinja	»	»	montikolo	»	25 »	»
»	»	»	teleki 9	»	29 »	»
rizling (rivček)	»	»	portalis	»	25 »	»
»	»	»	montikolo	»	5 »	»
portugalka	»	»	portalis	»	94 »	»
»	»	»	montikolo	»	—	»
imperial	»	»	portalis	»	96 »	»
žlahtnina	»	»	»	»	94 »	»
volovna	»	»	»	»	68 »	»
kraljevina	»	»	»	»	96 »	»
magdalenka	»	»	»	»	95 »	»
»	»	»	montikolo	»	9 »	»
Od trt, ki so bile cepljene na zeleno in visoko izgojene, ni pri meni poizebla niti ena, naj si bo te ali druge vrste. Največ so zdržali mladi nasadi, cepljeni na Rupestris-Oothe. Stari nasadi na portalis šopa največ trpeli in pri različnih sortah. Pretežna večina v našem okraju ima po-cepljene vinograde s plavcem in kavščino. deloma frankinjo, rizlingom, volo-vno in kraljevino. Tz tega je posneti, da bo pičlo polovico pridelka nastopno jesen, ako bi ostalo brez vsakih uim. Torej vsa prerokovanja ne pomagajo nič, re-z?-tli rano ali pozno, ker zaradi par očes na koncu ''ozerp ne moremo obliko trte pustiti. Mnogo 1 m dolgih šparonov je bilo treba porezati, ker so bili mrtvi.
Sedat pa posrle.imo v bodočnost, kako se bo iz-hnifllo. Vinogradnik nima od nikoder nobene podpore, nobene zaščite. Kam jadramo, kam plovemo? Leta 1925. je bil slab in pičel vinski pridelek, ki se ni dal vnovčiti, leta 1926. je vse toča pobila, leta 1927. ni bilo tudi tam nič, kjer toče ni bilo in lansko leto 1928. smo zopet na istem mestu, ker se vina ne da v denar spraviti.
Kar je lansko leto od suše ostalo1, je pa mraz vzel. Semenski krompir, fižol in koruzo je bil marsikateri primoran kupiti za drag denar. Sedaj nam pa prihaja čas škropljenja in kje bo vzeti denar za galico, ker so že vsi predalčki pometeni za živež in semena?! Tisti, ki so opazovali posledice zimske pozebe in nje potek, so se pravočasno obrnili'na pristojna mesta, da so jim priskočila na pomoč v toliko, da dobijo galico po znižani ceni- Pri nas se je pa samo govorilo in obetalo, da se bo skrbelo za dobrobit kmeta in revnih. Prosimo vse merodajne kroge, da nam priskočijo v letošnjem slabem položaju v eni ali dnigi obliki na pomoč in da zaščitijo naš vinski pridelek, ki je glavni dohodek našega okraja. Številka 9. nam ni nobena v dobrem spominu. Leta 1899. smo bili še v vinogradniških povojih. Leta 1909. ga je bilo preveč in je bilo slabo-. Leta 1919- ga je bilo malo in je bilo kislo, in letos 1929. ga bomo najbrže zopet na brente šteli, in še to je Vprašanje, kakšno bo. Lanske zaloge, kolikor jih kdo še ima, bodo prišle še prav.
Planine, Libno.
Letošnje zeleno cepljenje.
Kakor z drugimi vinogradniškimi deli, se bomo letos tudi s precepljevanjem na zeleno vsaj1 za par tednov zakesnili. In če se vreme ne prevrže stalno na lepo, se bo ta zakesnitev prav gotovo še podaljšala, tako da nastane vprašanje, ali bi ne bilo zelenega cepljenja na stalnem mestu za letos sploh opustiti, ker bi cepiči vsled prepozne cepitve in nezadostne toplote ne dozoreli dobro ter bi nam pozimi lažje pozebli.
Splošno zeleno cepljenje bi pa kazalo v gotovih slučajih opustiti »ter prenesti na prihodnje leto zaradi tega, ker bo vsled zimske pozebe premalo zelenih cepičev, odnosno bodo cepiči še slabi in bi morali porabiti povečini tudi one poganjke, ki bodo imeli nekaj zaroda na sebi.
Pri tako nestalnem, hudomušnem vremenu je tudi uspeh cepljenja slabši, zlasti še, ker gumijeve vezi hitro popokajo, še preden se namreč cepič dobro zaraste in ga vsak vetrček kaj lahko odlomi. Poleg tega bo letošnja nega trt zahtevala mnogo pazljivosti pri mandanju (odstranjevanje in prikraj-ševanje nerodovitnih in nepotrebnih poganjkov) ter pri zatiranju bolezni in drugih škodljivcev, če hočemo ohraniti zdrav zarod ter vzgojiti nekaj lepih poganjkov za prihodnje leto.
S tem, da zeleno cepljenje za eno leto prenesemo, ne izgubimo na donosu. Nasprotno še pridobimo1, kajti s tem postane podlaga močnejša in odpornejša, in ker bodo tudi cepiči dobro negovanih žlahtnih trt prihodnje leto močnejši1, bomo cepljenje lahko o pravem času izvršili in se bo med poletjem tako cepljena trta prav krepko razvila in tupatam že nekaj obrodila.
Kjer pa trtje ni toliko trpelo od zimske pozebe in se podlaga in poganjki žlahtnih trt dobro in krepko razvijajo, kjer je torej primernih cepičev dovolj na razpolago, naj se tako cepljenje brez odloga in pomisleka že letos izvrši. Samo s pridnim škropljenjem ne smemo letos preveč štediti, osobito v mesecih junij-julij.
Ker se moramo boriti z vedno večjimi vinograd-skimi težavami, zato je skrbeti, da vzgojimo takoj v prvih letih po saditvi čim bolj krepke, močno rodovitne in odporne trte ter da te prav skrbno (intenzivno) gojimo, ker drugače se vinogradništvo v sedanjih razmerah ne bo niti več izplačalo-.
Gombač.
Bolhači na hmelju.
Prof. inž. V. Sadar — Bukovo.
Bolhači so drobni hroščki, ki s svojo čelustjo napravijo obilo škode. Poleg uši so bolhači najpogostejši obiskovalci naših hmeljnikov. Od majnika do branja jih gomazi vsepolno po listju; posebno živahni so v lepem solnčnem vremenu. Ob deževju jih pa ni mnogo videti. Lotijo se vseh sočnih hmeljnih organov. Mladi sočni listi na mladicah in listki na storžju jim najbolj teknejo.
Značilna podoba, po kateri spoznamo škodljivca, je kot sito preluknjan list. Luknjice so belo obrobljene. Bolhači izjedajo luknje kot za stavo in jih nimajo nikdar dovolj. Navadno puste od celega lista le ogrodje, gole žile. Ne lotevajo se le razvitih listov,
temveč na vrta vajo še smotane liste; mladice zaraditega oslabijo in krnijo, storžja se razvije le malo. Najobčutnejšo škodo napravijo seveda na storžju, če ga docela preluknjajo.
Bolhači se zarodijo na leto dvakrat; prvi zarod živi aprila in majnika, drugi pa od julija do avgusta. Majnika in junija se jih moramo najbolj varovati. Tedaj je namreč rastlina še nežna in zato je škoda naj-občutnejša. Julija in avgusta ne morejo napraviti na razvitih rastlinah tolikšne škode.
Samica polaga jajca 3—5 cm globoko v zemljo in še isto leto se izvalijo ličinke, ki prezimujejo 7 do 15 cm globoko v zemlji- V razpokah, pod ostanki hmeljevine in pod plevelom prezimijo tudi hroščki in polagajo jajčka začetkom aprila.
Zatiranje: Najboljši pripomočki za zatiranje bol-hačev je čistota hmeljnika in okolice, škropljenje in otresanje hr-ošekov. Čim se bolhači prikažejo, jih lovijo na deske, namazane s katranom, ki jih nosijo med vrstami hmelja in s katerimi zadevajo ob rastline. Bolhači odskakujejo in se lovijo na katranu. Dokler rastline še niso napeljane, lahko poveznejo nanje znotraj s katranom namazane stožce iz lepenke. Ko so rastline že visoke, podstavijajo pod nje s katranom namazan papir ali platnene cunje in stresajo bolhače na te podložke.
Najbolje se je obneslo škropljenje. Otresanje je zamudno in ima nepopoln uspeh. Najbolje je škropljenje z 2% raztopino tobačnega izvlečka ali švajn-furtskega zelenila- Švajnfurtsko zelenilo lahko primešamo bakrenoapneni brozgi. 100—200 g stresemo v apneni belež, ga dobro zmešamo, nato pa dolijemo raztopino gali-ce in seveda pošteno mešamo. Tobačni izvleček tudi lahko primešamo kar bakrenoapneni brozgi (1—2%).
Okoli štorov natrosijo lesnega pepela, saj, cestnega prahu. Ta sredstva pa bolhačem ne škodijo, temveč jih le prestrašijo'. Tomasova moka, apneni in tobačni prah jih pa uničejejo. V trgovini prodajajo tudi razne praške, s katerimi je hmelj potrositi. V Nemčiji je znan prašek „Eklatin", na Češkem in Angleškem „Polvo". Na Češkem sta se pojavila na trgu prašek „RI 26" in „Silesia"- Praške moramo fino razpršiti s posebnimi prašilci. Uporabni so žveplalniki za vinograd. Škropiti in prašiti pa moramo zelo mirno in od daleč, kajti če bolhače preplašimo, poskačejo na tla in se skrijejo.
V Ameriki ovijajo hmeljevke z lepilnimi pasovi. V Vojvodini so lani uporabljali „Nosprasen", ki ga hvalijo, nemški poskusi pa niso zanj izpadli ugodno. Pri nas se proizvaja in prodaja sredstvo „Hmelin", ki je porabno za zatiranje vseh živalskih škodljivcev. 40 dkg hmeljna se dobro zmeša s 3 litri bakreno-apnene brozge in dopolni na 300 litrov te raztopine. Hmelin povzroči, da se bakrenoapnena brozga bolje prime na listje in da dalje časa učinkuje. Glavno delovanje pa obstoji seveda v tem da zatre škodljivce. Hmelina se potrebuje malo. 80 dkg—1 kg zadostuje za 1000 rastlin in za enkratno škropljenje. Kg stane okoli 30 Din. Hmelin se dobi pri Petru Mioviču, Maribor, Kopitarjeva ul. 6. Hmelin se dobro uporablja tudi v zelenjadarstvu in cvetličarstvu. Želeti bi bilo, da naši hmeljarji preizkusijo to sredstvo in da svoje uspehe ali neuspehe objavijo. Bilo bi dobro-, da imamo domače in seveda res uporabno sredstvo proti škodljivcem na hmelju. Hmelin bi bil po mojem mnenju uporaben tudi proti rdečemu pajiku-
Planšarski odsek Kmetijske družbe.
Na seji glavnega odbora Kmetijske družbe, dne 4. maja t. L, je bil storjen soglasen sklep, da se ustanovi poseben planšarski odsek v okviru Kmetijske družbe.
Slovenija je deloma alpska dežela in ima okrog 300 planin z več nego 54.000 ha površine in z donosom preko 100.000 q sena. Vsled tega ima kmetijstvo osobito v zahodnem delu Slovenije izraziti značaj planinskega kmetijstva. Temelj planinskemu kmetijstvu pa sta živinoreja in planšarstvo. Pod pojmom planšarstvo razumemo planinsko pašništvo, zvezano z mlekarskim in sirarskim obratovanjem na planinah. Tu preživlja planinski kmetovalec skozi več mesecev svojo živino, da prihrani v dolini pridelano krmo za zimo. Njegova živinoreja je odvisna od donosa planin in zato je planšarstvo bistveni del planinske kmetije in bitne važnosti za gorenjskega kmeta.
Planinsko kmetijstvo je čisto svoje vrste kmetijski obrat- To dejstvo se je dosedaj vse premalo upoštevalo. Dočim imamo za vsako kmetijsko panogo že posebna društva (vinarsko, sadjarsko, hmeljarsko, čebelarsko društvo itd.), je planšarstvo ostalo prezira na pastorka. In vendar potrebuje bas planinski kmet na svoji po naravnih silah najbolj ogroženi postojanki največ pobude in podpore.
Po drugih planinskih državah je to drugače. V Švici imajo planšarsko društvo, ustanovljeno 1.1863. z več nego 7000 člani, kateremu ima švicarsko planšarstvo zahvaliti svoj proč vit; avstrijsko - nemške alpske dežele imajo- svoje planšarsko društvo, ki izredno živahno deluje in je svoj vpliv uveljavilo posebno tudi pri ustvarjanju novih planinskih zakonov. Koroška na pr. je imela že pred vojno svoje planšarsko društvo- In vsekakor ni goli slučaj, da so bile baš koroške planine pred vojno najbolje urejene in oskrbovane v bivši Avstriji. Danes se planšarstvo uveljavlja celo že mednarodno in se pripravlja internacionalni planšarski kongres v Bernu.
Naše slovensko planšarstvo pa je še nebogljeno dete, ki potrebuje skrbne nege, vzgoje in vodstva. Vse to mu hoče dati naša matica — Kmetijska družba, v kateri naj bi se sploh osredotočilo kme-tijsko-strokovno delovanje in pospeševanje vseh panog kmetijstva. Skrb za planšarstvo prevzame novoustanovljeni planšarski odsek. V njem so možje, ki nam s svojim znanjem in izkušnjami jamčijo za uspešno delo.
Naloga planšarskega odseka bo predvsem buditi v planinskem kmetu razumevanje in zmisel za umno planšarstvo, za moderne naprave na planinah in ra-cionelni planšarski in planinsko-kmetijski obrait. To bo skušal doseči s predavanji in tečaji, članki in brošurami, prirejanjem planšarskih zborovanj in potovanj, zbiranjem in proučavanjem planinske statistike, ter zastopanjem planšarskih interesov napram javnopravnim faktorjem in zakonodajnim činiteljem. Pri tem računa na tesno sodelovanje is kmetijskimi podružnicami v planinskih krajih, s planinskimi srenjami in soseskami, z živinorejskimi odseki in mlekarskimi organizacijami ter s planinskimi odbori. Predvsem pa se obrača do vseh, ki se jih tiče, do planinskih kmetovalcev samih, da ga podpirajo pri
reševanju perečih planšarskih vprašanj, da se ne bodo reševala brez njih ali celo preko njih. V to svrho namerava v najkrajšem času sklicati zborovanje vseh kmetijskih podružnic iz planinskih krajev v Kranju, kjer se je pred leti vršil prvi planinski dan-
O pospeševanju ovčereje v Sloveniji.
V Sloveniji imamo mnogo krajev, po katerih bi se naši kmetovalci lahko z najboljšim uspehom poprijeli ovčereje. P!o svetovni vojni se je pri nas pojavilo mnogo novih tvornic za izdelovanje sukna in raznih pletenin. Volne bi pa lahko pridelala samo Slovenija toliko, da bi nam ista še ostala za izvoz. Pomislimo samo na obsežne planine na Notranjskem, Dolenjskem in Gorenjskem, pa se bodo marsikateremu odprle oči, da se ne zavedamo dobrot, ki nam jih nudi narava.
Samo- v kočevskem okraju bi se lahko redilo najmanj 40—50.000 ovac. Kakšno vrednost ta številka predstavlja, je lahko izračunati. Pri plemenski ovci znaša cena za kg žive teže 6 Din.
Če vzamemo za ovco povprečno težo 40 kg, bi stal komad 240 Din. Ako redimo v okraju 50.000 ovac, bi znašala skupna vrednost 50.000 X 240 Din = 1,200.000 Din.
Letni dohodek za volno od 50.000 ovc, ako računamo po 1 kg volne od ovce, bi znašalo 50.000 kg volne po 40 Din za kg denarne vrednosti 2,000.000 dinarjev.
Iz podanih številk je razvidno, da nam ovčereja lahko mnogo koristi. IKer je ovčereja velikega gospodarskega pomena, bo treba posvetiti tej panogi tudi večjo pozornost.
Zanimanje za ovčerejo se je začelo v tekočem letu posebno v kočevskem okraju, kjer je kmetijska podružnica s pomočjo oblastne podpore ljubljanskega oblastnega odbora nabavila v mesecu marcu t. 1. dva vagona solčavskih plemenskih ovc (po številu 132 komadov).
To je za začetek že lepo število ovc, vendar pa še daleč ne zadošča potrebam kočevskega okraja.
Da se je ta akcija započela, zasluži agilen odbor kočevske kmet. podružnice z načel. g. nad-geometrom Fiihrerjem priznanje, istotako tudi ljubljanski oblastni odbor, ki je to akcijo z znatno denarno podporo čvrsto podprl.
Želeti bi bilo, da se kaj sličnega zbudi tudi po drugih okrajih naše Slovenije.
Alfonz Zdolšek, Kranj.
Kunčje pasme.
Dnevi razstave kuncev in perutnine so vedno bližje. Ob razstavnih dneh si bode lahko vsak sam pobližje ogledal to panogo narodnega gospodarstva. Ker se mi dozdeva, da marsikdo ne ve ločiti pasem kuncev drugače kakor z označbo „male pasme" ali „velike pasme", za katere uporabljajo nekateri celo ime „Amerikanci", hočem nekoliko opisati pasme, katere bodo razstavljene na letošnji I. razstavi odseka za rejo perutnine in kuncev Kmetijske družbe v Ljubljani. Iz došlih prijav je razvidno;, da bodo raz-
stavljene sledeče pasme: Belgijski orjak, Beli orjak, Modri dunajčan, Beli dunajčan, Havana, Angora, Činčila, Blackandtan in Srebrec.
1.	Orjaške pasme.
Največja in najtežja pasma je Belgijski orjak v raznih, barvah. Telesna dolžina znaša 75 cm in teža do 8 kg. Najmanjša teža je 5 kg. Barve je železno sive, rjave, bele, črne, modre ali rumene. Lise niso dopustne. Je visoke postave in močnih kosti. Ušesa stoje lepo pokonci v obliki rimske črke V. Reja orjakov se ne priporoča začetnikom.
V skupino orjakov štejemo še lisca in ovnača. Velikosti in postave sta iste. Lisec ima na snežno-beli temeljni barvi somerno (simetrično) razdeljene lise ter od vratu do repa potekajočo jeguljasto črto^, in sicer v modri, črni, sivi ali rumeni barvi. Ovnač ima široko čelo, izbočen nos ter močna, ob straneh navzdol viseča uhlja. Zastopan je v vseh barvah.
2.	Srednje pasme.
Dunajčan je modre in bele barve. Teža do 5 kg. Modri1 dunajčan jc temnomodre barve. Krzno se uporablja v naravni barvi. Beli dunajčan ima snežno belo dlako svilnatega bleska. Oči ima modre, medtem, ko imajo kunci ostalih belih pasem le rdeče oči. Angora ima dolgo, kodrasto dlako, ki je bele, črne, sive ali rumene barve. Teža do 5 kg- To pasmo gojimo zaradi volne, ki jo pridobivamo s striženjem in česanjem. Iz te volne izdelani predmeti so veliko bolj mehki in toplejši. Trije kunci dado na leto čez 1 kg volne, ki se dobro proda. Cena je od 500—800 Din za kg. Zajčar je kunec, ki je zelo sličen divjemu zajcu. Je visoke postave ter težak do 4 kg. Barve je sive ali lisičje - rdeče. Potrebuje zelo prostorno kletko. Najbolje je, da ga gojimo na prostem, da lahko skače, kar je za razvoj njegovega vitkega telesa neobhodno potrebno- Havana je kunec temnorjave barve ter krate dlake. Teža do 3 kg. Krzno se uporablja v naravni barvi.
3. Male pasme.
Na prvem mestu omenim „Srebreca", ki je v Sloveniji zelo razširjen. Barve je srebrno-sive, rjave, črne, modre ali rumene. [Konci dlak so srebrnega leska, odtod ime pasme. Priporočam jo začetnikom. Zelo utrjena pasma je Blackandtan- Živali so na hrbtu črne barve in svilnatega leska. Spodnja stran trebuha in boki so zlatorumene barve. Oči so obrobljene z rumenim kolobarčkorri. Ušesa so znotraj rumena, istotako spodnji del repa. Alaska kunec je svetločrne barve. Krzno je mehko in gosto. Teža do 2.5 kg. Zelo dragoceno krzno nam daje Pruski kunec. Je bele barve, rdečih oči; le gobček, noge, ušesa in rep so črne barve. Krzno je kratkodlako in mehko kot žamet. Činčila pasma je srebrnkasto-sivo-modre barve s fino goseničasto sat uro. Razlikujemo temeljno, srednjo in pokrivalno- barvo dlake. Krzno je gosto in mehko ter se uporablja v naravni barvi. Teža do 3.5 kg. To pasmo toplo priporočam vsem rejcem. Ako bi vsak rejec poleg svoje že odbrane pasme držal še plemenski par Činčila, bi zamogli število zimskih Činčila kožic povišati in s tem dvigniti1 prodajno ceno. S k im no prodajo bi vodil odbor, ki bi oddal sortirane kožice po najvišji dnevni ceni. Končno omenim še novo pasmo Castorex, ki je zaradi krzna, ki je
podoben žametu, zelo drag- Par živali te pasme že imamo v Sloveniji. Barve so različne.
4. Pritlikave pasme.
Med pritlikave pasme spada beli Hermelin, ki je komaj 1.5 kg težak ter dragocenega krzna.
Alfonz Inkret.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašnje 35. linam 3 tedne stare pujske, katere je začelo tresti po prvem tednu, kakor bi jih tresla mrzlica, in sicer kadar sesajo in so na -nogah. Kakor hitro pa ležejo, jim odjenja. Kaj je vzrok tresavosti pujskov in kako jih je zdraviti? (I. Z. v T.)
Odgovor: Tresavost je živčna bolezen in posledica krvnega sorodstva. Za pleme take živali niso, bolezen bo pa sama-odsebe izginila, če boste imeli živali na suhem in gorikem in če jih boste ob ugodnem vremenu spuščali vun na prosto. Če nimate nobenega pašnega iprostora, dajte jim v svinjak v pripravni nizki tružici prsti in nekoliko klajnega apna ter oglja. Tudi zelene klaje jim ne sme manjkati.	—r—
Vprašanje 36. Pri1 svojih kokoših sem zapazil, da imajo uši. Kako se odpravijo kurje uši? (K. D. v Š. ob P.)
Odgovor: Ušive kokoši je naštupati z mrčesnim praškom, in sicer tako, da se prah razprši med perje. Z gumijevo žogo se da 'to štupanje najlažje izvesti. V ostalem pa skrbite za največjo snago v kumicah in na sediščib. Skrbeti je tudi za kurja kopališča iz finega pesika (mivke) in pepela. —r —
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica v Orehovici je zborovala 21. aprila t. I. Od 62 udov je bilo 32 navzočih. O računskem zaključku ni bilo poročila. V odbor so bili izvoljeni: načelnikom Martin Za-gorc, za odbornike pa .los. Penca, Ant. LužaT, Fr. Turk. Ant. Godina in Ant. Pavlič. Za delegata sta bila izvoljena: Ant. LužaT in Jos. Penca. Pri slučajnostih se je sklenilo naročiti en vagon rudn. superfosfata za ajdo in razentega več plugov in travniških bran,
Kmetijska podružnica Zabukovje je zborovala 14. aprila 1.1. Od 55 udov je bilo 52 navzočih. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Iv. Božič načelnikom, Mih. Alič, Ant. Gračner, Iv. Kle-novšek, Šaša Dominiko, Jož. Senica, Fr. Kranjc, Jož. Pajk odbornikom. Za delegata je bil izvoljen Senica Jož. Pri slučajnostih se je razpravljalo o naročilih umetnih gnojil in galice.
Kmetijska podružnica v Gornjem gradu je zborovala 14. aprila t. 1. Od 31 udov je bilo 8 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je podružnica vrnila svoj dolg za nakup triieria in da je s tem izpraznila tudi blagajno. Računski zaključek se je soglasno odobril. V odbor so bili izvoljeni: Ant. Kolenc, načelnikom. Jan. Matjaž blagajnikom1, Fr. Trobej tajnikom, Fr. Pod-brežnik in Ant. Zavolovšek odbornikoma. Zastopnikom podružnice za občni zbor je bil izvoljen Ant. Kolenc.
Kmetijska podružnica v Laškem je zborovala 14. aprila t. 1. Od 452 članov je bilo 400 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je živinska razstava, na kateri se je razdelilo 12.000 Din nagrad. prav dobro uspela in da se ie brezplačno razdelilo 300 sadnih dreves, za denar pa 1000. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni za odbornike: dr. Fr. .Terina in Blaž Kurnik za odbornika, Fr. Senica pa za blagajnika. 7a delegate so bili izvoljeni: Mih. Hrastnik, Fr. Senica. dr. Fr. Jerina, Fr. Zimšek, Jož. Bezgovšek, Vinko Lapor nik, Jož. Zupan, Iv. Gabršek Blaž Kurnik, Ant. Teršek i*n Fr, Goter. Pri slučajnostih se je izrekla
zahva'a okrajnemu z a stopil, .ki je v živinorejske namene žrtvoval skupno 200.000 Din, in sklenilo podvzeti potrebne korake proti zajcu, zaradi orožnih vaj, proti cestnemu kuluku, mestne tehtnice in proti premestitvi, dr. Fr. Jerine. Na to je sledilo predavanje dr. Jerine o živinskih potnih listih, o cepljenju in o prr.vilniku za podpore v slučajih, če živina pogine.
GOSPODARSKE STVARI.
Brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Mariborska oblastna samouprava bo dajala Vinogradnikom, Ki so zaupanja vreum m Ki iz lastnin sredstev ne morejo obnoviti svojega vinograda, brezobrestna posojila, in sicer za Vi.—ha vinograda in v višini 4000 do 6000 Din za 'A ha. Posojilo se izplača v več obrokih, in sicer po končanem rigolanju in po končanem nasadu. Prošnje za posojila je vlagati pri samoupravi mariborske oblasti v Mariboru in kolekovati1 s 5 Din, zadnji čas do 5. julija 1929. V prošnji je navesti: ime prošnjika in njegovo bivališče z navedbo hišne številke in pošte, parcelno številko, ki jo ima vinograd, katastralno občino in obseg parcele, slednjič vsoto, za katero prosi. Vsaki prošnji mora biti dodan zemljeknjižoi izpisek in posebni list vsega posestva, ki ga ima prošinjik. Posojila se do-voljiijjjo po posebnem pravilniku, ki ga je izdala mariborska oblast. Posojila se morajo vrniti v 10 letnih obrokih.
Vinotoč pod vejo. Za točnjo vina pod vejo ni treba posebnega dovoljenja od strani okrajnega glavarstva, pač pa je treba tak vinotoč priglasiti županstvu in finančni kontroli. To je pi.trebno zaradi odmere trošarine. Vsak vinogradnik toči lahko svoje vino pod vejo, če zadosti tem predpisom. Odvzame se mu pa ta pravica, ako se pregreši n. pr. s tem, da toči vino, ki ga je sam kupil ali če toči vino iz sosednjega vinograda, ali če sei pregreši proti zdravstvenim predpisom itd. i o objavljamo z oziroim na odlok finančnega ministrstva št. 134199/29.
Odredbe proti trpinčenju živali, proti lovu koristnih ptic in proti poškodovanju dreves. Veliki župan ljubljanske oblasti je izdal na odlok ministrstva za notranje zadevei stroge odredbe proti trpinčenju živine, bodisi vprežne ali pa namenjene za prodajo, dalje za nedoraslo mladino proti lovu koristnih ptic in proti poškodbi sadnega drevja in drugilh nasadov. Tudi oblastni odbor je izdal ukrepe o varstvu ptic, ki so koristne kmetijstvu, zlasti ob času, ko gnezdijo in odgajajo mladiče in ko se selijo. Vsa županstva so pozvana, da zasledujejo take prestopke in da jih strogo kaznujejo.
Bencinske motorje za kmetijsko gospodarstvo razstavijo na letošnjem Velesejmu v Ljubljani od 30. maja do 9. junija sledeče tvrdke: Staniček Kuneš in drug, Vukovar, Wichterle & Kovarik, Prostejou - čSR, Lorenz Ignac, Kromeriž - ČSR, Pa-ternioner Valentin, Klagenfurt, Austrija, Bratu Parikove, Napa-jedla-ČSR.
Največja razstava poljedelskih strojev in orodja. Že lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na Velesejmu od 30. maja do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo1. Večina strojev bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske, Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk, poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na Velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarski izdelki, verige, različni vozovi itd..
KMETIJSKE NOVICE.
Nj. Vel. Kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo obeh letošnjih glavnih prireditev Ljubljanskega vele-sejma: IX. mednarodnega vzorčnega velesejma od 30. maja do 9. junija in jesenskega sejma ..Ljubljana v jeseni" od 31. avgusta do 9. septembra.
KNJIŽEVNOST.
Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, KaKu sc nabirajo in suse. btr. bo, cena 6 uin. — uo-lastrni oabor Fomladka rdečega križa v Ljubljani je izdal drugi zvezek svoje knjžnice, ki obsega zgornje delce odličnega našega botanika. Ker je Slovenija jako bogata zdravilnih zelišč in bi njili nabiranje lahko tvorilo vir dohodkov zlasti revnih slojev, smo take delce že dolgo nujno potrebovali. Sedaj ga imamo. Obsega popis in slike 44 najvažnejših zdravilnih rastlin, ki rastejo pri nas v večjih množinah, dalje strokovnjaška navodila glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno jako priročen koledarček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v izredno prijetni, domači besedi in cena jako nizka, smo prepričani, da bo prišla v slednjo slovensko vas, zlasti pa v roke mladini. Dobi se po vseh knjigarnah in na vseh pri P. R. K. organiziranih šolah.
Prof. dr. Mandekič: „Kukuruz". Pod tem naslovom je izšla v hrvatskem jeziku zopet nova brošura o koruzi, ki jo je spisal najbolj znani poljedelski pisatelj prof. dr. Mandekič, ki je dosedaj poljudno obdelal že razne stroke našega kmetijstva. V tej brošuri opisuje dr. Mandekič vse, kar je treba vedeti o pridelovanju koruze. Poleg opisa raznih vrst koruze, je obširno obdelal gnojenje na podlagi lastnih izkušenj in uspehov, prav-tako pa tudi vs.a ostala vprašanja o pridelovanju te važne rastline. Knjižica šteje 53 strani in 19 slik in stane 10 Din. Naročiti jo je pri Upravi ..Gospodarskih Novin", Zagreb 6., poštni predal 61. Dobiti jo je pa tudi po boljših knjigarnah. Znesek kaže naprej poslati, ker stane po povzetju za 6 Din več.
DRUŽBENE VESTI.
SPREJEM NOVIH ČLANOV. V seji direktorija, 16. maja t. L, se je sklenilo, da se imajo sprejeti za družbene člane iz bivše Kranjske med priglašenimi le tisti, ki so se sami priglasili, od onih pa, ki so bili priglašeni v večjih skupinah, le tisti, ki so bili člani že leta 1927., in to tudi, če so leta 1928. izostali s članarino. Vsi drugi se imajo sprejeti za podporne člane. Članom podružnic, ki temu pritrdijo, se bo začel „Kme>-tovalec" takoj razpošiljati.
URADNE VESTI.
____________ ZAPISNIK
seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo,
dne 4. maja 1929.
(Nadaljevanje in konec.)
G. predsednik je poročal o posojilu od 1,000.000 Din, ki ga je družbi dovolila direkcija za kmetijski kredit v Beogradu proti vknjižbi na njene nepremičnine. Ker je pa ta vsota za družbeni obrat prenizka, je bil mnenja, da se to posojilo ne sprejme in ne obremeni s tem družbene imenoviine, ker bi družba izgubila s tem kredit pri tukajšnjih denarnih zavodih. G. Petovar je pojasnil, da je pred kakimi 14 dnevi sklenila direkcija zvišati to posojilo na 2,000.000 Din. Glavni odbor je sklenil, da se> dovoli
Ljubljanski velesejm od 30. maja do 9. junija 1929.
Razstava kmetijskih strojev.
Razstava perutnine
od 30. maja do 3. junija 1929.
Razstava kuncev
od S. junija do 9. junija 1929.
Oficielni katalog IX. velesejma v Ljubljani izide na dan otvoritve dne 30. maja t. 1. v samozaložbi tvrdke „Saturn" v Ljubljani. Katalog bo izvrsten svetovalec interesentom ne samo med Velesejmom, ampak tudi med letom. Vseboval bo pa tudi aktualne članke in mnogo lepih slik na finem papirju.
Poslovne ure na letošnjem Ljubljanskem velesejmu.
IX. Mednarodni vzorčni velesejem bo odprt za promet nepretrgoma od 8. do 19. ure vsak dan od 31. maja do 9. junija t. 1. Na dan otvoritve dne 30. maja bo sejmišče splošno pristopno od 12. ure dalje.
vknjižba za to posojilo na družbene nepremičnine le tedaj, če bo družbi res dovoljen kredit dveh milijonov, tozadevno je vprašati direkcijo v Beogradu.
Določitev občnega zbora. Glavni odbor ima določiti dan občnega zbora, da se pravočasno objavi v „K.metovalcu". Sklep zadnjega občnega zbora je bil, aa se vrši ta občni zbor maja ali junija. Ker je pa dotedaj premalo časa, da bi se mogli vršiti vsi občni zbori podružnic, je bil mnenja, da se to zborovanje odloži na poznejši čas. U tem predlogu se je razvila daljša debata, pri kateri sta bila stavljena dva predloga: Dr. Milavec je poudarjal, da se mora upoštevati sklep družbenega zbora in zato se naj skliče občni zbor v četrtek, il. julija. G. Pipan je pa predlagal četrtek, 5. septembra, ob času razstave na Velesejmu. Za predlog g. dr. Milavca je glasovalo 8 odbornikov, za g. Pipana pa ostalih 11 odbornikov. Občni zbor je bil torej določen za 5. septembra.
G. Brenčič je zaihteval, da se zabeleži v zapisnik, da večina v odboru ni upoštevala sklepa občnega zbora.
Sprejem novih članov. G. predsednik je prečital daljše poročilo o načinu nabiranja članov v tem letu, iz katerega je bilo razvidno, da so se letos nabirali člani pod vplivom neke okrožnice Jugoslov. Kmečke zveze in tajništva S. L. S. v Novem mestu,. Nato se je razvila dolgotrajna debata, v kateri so zastopali nekateri člani stališče, da se morajo sprejeti vsi priglašeni člani, ker je to v zmislu pravil in v korist Kmetijske družbe; večina je pa bila proti temu stališču in zahtevala, da se naj odklonijo vsi tisti člani, ki so bili prijavljeni na podlagi agitacije, označene v okrožnici.
Končno sta stavila gg. odbornika Milavec - Steblovnik naslednji predlog:
Glavni odbor naj načelno sprejme vse dosedaj priglašene ude, vendar se naj v najkrajšem času preišče, v koliko so bili eni ali drugi prijavljeni brez vednosti ali proti njih volji. Odklonijo naj se vsi tisti, ki ne odgovarjajo pogojem § 4. družbenih pravil in pa tisti, ki so bili vpisani brez vednosti ali proti svoji volji. Za ta predlog je glasovalo 8 odbornikov in je torej propadel.
Sledil je predlog gg. Petovar-Trček, ki se je glasil:
Glede na to, da so bili člani pri nekaterih obstoječih in bivših podružnicah priglašeni en imasse pod vplivam okrožnice Jugosl. kmečke zveze, kar krši avtonomijo družbe kot zasebno-pravnega društva, uvaja politiko ter vodi v absurd, predlaga:
1.	Priglašeni člani iz bivše Štajerske naj se sprejmejo, ker so se očividno priglasili na lastno željo.
2.	Prijavljeni člani iz bivše Kranjske, se naj sprejmejo, v kolikor je gotovo, da so se prijavili sami. Vse en masse priglašene, se načelno odkloni.
Direktorij naj pregleda vse prijavne pole in druge podatke ter ugotovi, kateri so bili prijavljeni pod vplivom okrožnice. Ti se odklonijo.
3. Objavi naj se načelen sklep, da se bo vselej in vse prijavljene odklonilo, ki se ne priglašajo na lastno iniciativo.
Ta predlog je bil sprejet z 11 glasovi.
Na to je manjšina 8 odbornikov zapustila sejo.
Ostali odborniki so sklepali nadalje o tem, na kakšen način naj se odklonjenim udom vrne vplačana udnina. Do sklepa ni prišlo.
Slučajnosti. G. Bajuk je predlagal, naj bi se družba zanimala za odredbo, ki predpisuje zamenjavo parcel brez vplačanja vpisnih taks, ki je bila v veljavi pred vojno. Sedaj je ta odredba ukinjena in pomenja ta ukinitev za kmetijsko komasacijo precejšnjo škodo. Nadalje naj družba začne v „Kmetovalcu" propagirati komasacijo, t. j. zložbo zemljišč, da se bodo kmetje poslužili ugodnosti, ki jin v tem pogledu nudi zakon.
G. dr. bpiller je pojasnil stanje glede komasacije in navedel par primerov, po katerih se je to že izvršilo. Na podlagi teh bo sam sestavil primerne članke za „Kmetovalca". Obenem pa tudi predlog na oblasti, da se ta akcija še nadalje izvaja.
G. dr. Spiiler je predlagal, naj bi Kmetijska družba zapo-čela akcijo, da se začne meliorirati Ljubljansko barje, od katerega dela je odvisna pridobitev 16.000 ha zemlje za poljedelstvo. Tozadevno akcijo je urgirati pri kmetijskem ministrstvu.
Ker ni bilo drugih predlog, je g. predsednik ob tri četrt na 3. popoldne zaključil odborovo sejo.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1. Točke 1.—6. po ^ 31. družbenih pravil. l. Slučajnosti.
Opomba. Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega „Kraelovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpreinenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
%	V nedeljo, 16. junija 1929.:
Horjul, ob treh popoldne v Kmetijskem društvu; Jesenice, ob devetih dopoldne v občinski posvetovalnici; Konjice, ob polu devetih dopoldne v Katoliškem domu; Rovte pri Logatcu, ob sedmih zjutraj v Društvenem domu; Šiška, ob devetih dopoldne pri načelniku, Zgornja Šiška. 39; Teharje, po rani sv. maši v šoli;
v nedeljo, 23. junija 1929.: Cerknica, ob eni popoldne pri načelniku Josipu Braniselju; Kozje, po prvi sv. maši v gostilni g. Franca Gučeka; Sv. Marko niže Ptuja, ob polu osmih zjutraj v šoli; Zapoge ob desetih dopoldne pri načelniku, 4;
Veržej, v nedeljo, 7. julija 1929. ob osmih zjutraj v I. razredu ljudske šole; Zavrč, v nedeljo, 4. avgusta 1929. po rani službi božji v stari šoli.	_
Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman. — Tisk J. Blas-nika nasl. v Ljubljani. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Ivo Sancin. — Za tiskarno odgovoren Janez Vehar.
Prepofertje krav.
» ... Preko 300 krav zdravljene z »Bissulin«-om vse z dobrim uspehom, vse krave so pravilno te-letile.«
Tierarzt Dr. S. Beri. Tierarztl. Wochensclir. 24. Jahrg. Nr. lfi.
Biissnlin« se izdaja le na živinozdravniško odredbo. H. Trommsdorff Cliem. Fabrik Aaehen. Brošure o bolezni razpošilja: Zastopstvo: »Lykos« Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8.
Vitlji (gepelj) EGF za 1 ali 2 konja po Din 2680.—, EGB24 za 2 konja po Din 3230.—, transmisija za viteli ER po Din 1630.—, D800 po Din 540.—.
Mlatilnice ročne ERM po Din 2720, za pogon z motorjem ali vitljem ZM18 2200 Din, ZMVS po Din 5850.—.
Drobljač (šrotar) „G!oria 6" po Din 4950.—, MK2 za ročni pogon po Din 850.—.
Kosilnica Herkules enovprežna po Din 2500.—.
Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad.
Bencin-motor Lorenz 3 HP po Din 11.500.—, 4 HP po Din 15.500,—

Najboljši infnajekonomičnejši
b i e h f r o m o f o r j I
iz znanih čeških tovarn
Skodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od '/4 do 30 ks. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite sena:
ZASTOPSTVO SHOD OVIH ZAVODOV Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 7.
Telefon štev. 2966.
vo in delazmožno.
..BELI
specijalno sredstvo proti obadom, ščiti živino poleti in jo ohrani zdra-Dobiva se povsod.
DR. A. KANSKY
kemična tovarna
LJUBLJANA
GLEDALIŠKA ULICA ŠTEV. 8.
KROGLIČNA LEŽIŠČA
priznano najboljši švedski izdelek za MLATILNICE IN VSAKOVRSTNE TRANSMISIJE so vedno na zalogi pri tvrdki:
SCHNEiDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino in stroji
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 16.
1.	Prehranimo več živine.
2.	Pozimi imamo sočne krme in več mleka.
3.	Uporabimo vso letino, ki jo noben dež več ne pokvari
4.	Ohranimo cvete in liste, bogate na beljakovini in preprečimo vsako potrato.
5.	Prihranimo na prostoru in je varno proti ognju.
6.	Poceni produkcijo bolj kot nobena druga kmet. naprava. Silažaje zimska paša, jo lahko krmimo govedu, s vinja tn i n konjem.
Sporočite število"glav svoje živine ter še danes zahtevajte brezplačni silo-prospekt!
IFtA-SILO" g; I. MARIBOR
KOROŠCE V A ULICA ŠTEV. 39.
**
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA ŠTEV. I.
Račun poštne hranilnice št. 14.257 Brzojav „Kmetski dom" Telefon 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °/0, pri trimesečni odpovedi po 7V80/o, brez odbitka davka na rente. Stanje vlog 25,000.000 dinarjev. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog.
Strankam nudi bre/.plačno p^Mtne položnice za na aganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekiujenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vkajižbo in zastavi premičnin in vrednostnih papirjev tei dovoljuje kredite v tekočem računu
pod najugodnejšimi pogoji.
BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —,12 Va in od 3 — 4 '/„ Ie ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 l/2. PODRUŽNICA V MARIBORU, SLOMŠKOV TRG ŠTEV. 3, PRITLIČJE, (POLEG STOLNE CERKVE).
Le proti predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—,
vsaka nadaljna beseda po i Din. Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Unda - Radio
£adlo - Aparate in sestavne dele nudi kmetoval-stm tudi na obroke: Glavno zastopstvo za Jugo-»lavljo Teodor Drenlg, Ljubljana, Drenlkov vrh.
Najnovejše štedilnike.
Kotle, peči, vrata, mreže, ventilacije, predpražnike, želez, korita za svinjake, okna in mlekarske potrebščine, izdeluje in razpošilja po nizkih cenah: Jakob Malenšek, železo-konstrukcilska delavnica Boh. Bistrica.	17
Kupujemo
»lato, srebro, platin, srebrne krone. Prevzamemo v pozlatenje in posrebrenje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 8. 42
Letnike
..Slovenski Sadjar" 1915—1927 po	10 Din in „Slo-
venski Čebelar 1904—1922 po Din	5 prodam. Rud.
Brovet, Trebnje.	133
Oskrbnik se išče.
Za posestvo približno 50 oralov veliko, z velikim hmeljnikom in sadnim vrtom, kateri je strokovnjak v gojenju hmelja in sadnih dreves, ter drugih gospodarskih opravilih in živinoreji, deloma proti mesečni plači, deloma pa udeležbi na donosu. — Ponudbe nai se pošljejo na upravništvo Kmetovalca pod označbo „Hmeijnlk štev. 145."__H5
Kupim dve telički
4—6 tednov stare, prave pinegavske pasme za pleme od dobrih krav. Naslov I. Vilar, Dob pri Domžalah.	_153
Motor
3 K. s. volt 380/220 za vrtilni tok, skoraj	nov, z
zaganiačem in števcem, ima na prodaj:	Franc
Peterlin, Preserje, p. Radomlje.	161
Kupimo bika
zdravega, en in pol do dve leti starega, monta-fonske pasme. Ponudbe z označeno ceno je poslati na Upravo dobra, Bežanec, pošta Pregrada. (Hrvatsko)._160
I. H. C. bencin motor 5 H. P.
mlatilnico z tresali in sitom na skupnem vozu, rabljeno, dobro ohranjeno, proda pod polovično ceno: Josip Držaj, Jernejavas 13, p. Črnomelj.
157
Mlado dekle iz dežele,
inteligentno, ki je izvršila ljudsko šolo, se išče za večje perutninarstvo pri Zagrebu. Začetna plača Din 250 in cela oskrba. Po treh mesecih zadovoljivem službovanju se poviša plača na Din 300. — Ponudbe je poslati na: Vlastellnstvo Jaška v Jastrebarskem pri Zagrebu.	156
Travnik
v Vnaniih Goricah (v Zvak), ki meri 1 joh (5600 m2) prodam za 15.000 Din. Josip Babnik, Dravlje št. 44, p. St. Vid nad Ljubljano.	147
Kosilni stroj
malo rabljen, ima na prodaj Kmetijska podružnica v Sodražici. (Dolenjsko).	154
Čisto nov čebeljnak
z 12 kom. Znidaršičevimi panii in vse čebelarsko orodje proda T. Vilar, posestnik, Dob pri Domžalah^__152
Vabilo
na občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice na Vinici, Belakraina, ki bo dne 16. junija 1929 ob 13. uri v zadružni pisarni z dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. 146
preinovanega, starega 16 mesecev, ima na prodaj: Adoli Longo, posestnik, Malo Mraševo, p. Sv. Križ pri Kostanjevici.	148
Travniška brana
neraMfena, z zvezdatimi členki in konjsko opravo ima prav poceni na prodaj: Leopold Stemberger, posestnik, Gabrovlje 24, p. Konjice.	150
Hlapca
za vsa poljska dela in pastirja takoj sprejmem Leopold Stemberger, Gabrovlje 24, p. Konjice.
151
Stoječ bukov les
jako lep za hlode 200, za drva in oglje 3000 m3, se ugodno proda. Naslov: Poštno ležeče Radovljica, ..Bnkovina".	149
Vabilo
na IX. redni občni zbor Kmetske hranilnice in po-sojlnice v Št. Jerneju na Dolenjskem, r. z. z. n. z. ki se vrši dne 9. junija 1929 ob 9. url dopoldne v posojilniških prostorih. — Dnevn red: 1. Poročilo načelstva in računski zaključek za i. 1928. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov. — Nacelstvo.
158
Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev je vedno učinkujoče zdravilo, ker očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile! Pospešuje tek in re.io zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno uporabljen zabrani izbruh rdečice.. Zato imejte ta prašek vedno doma ter ga podajajte 2 krat na teden svojim prašičem, da ue bodo oboleli in se bodo dobro redili! 1 zavoj z opisom bolezni in živinozdravniškim navodilom 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej poštnine prosto, sicer povzetje! V zalogi vsa druga zdravila za živino! Na vsa vprašanja odgovarjam brezplačno! Naroča in dobi se edino v lekarni ,,pri angelju varhu" na Vrhniki! 159
Gepelj
dobro ohranjen, ima na prodaj Urban Hainer, Zab-nica 21, p. Škoija Loka.	155'
„Flugs"
patentirane kose s kosirjem, si oglejte na ljubljanskem velesejmu paviljon J, prostor 647. 162
I. JAI&SIH
Ljubljana, Gosposvctska t. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni »troji
Adler in Šivalni ■ troji za rodbino a obrt.
Vozna kolesa 8tyria Dttrkoop, Ceniki zastonj in franko.
Najnapešnejše «red»tvo za rejo domače živine je brezdvomno
..MASTIN"
ki pospešuje ra»t odebelitev in ojnastitav domače, posebno klavne živine. Jaaen dokaz neprecenljive vrednosti ..MA-8TINA" ao brezštevilna zahvalna pisma. Gena; 5 Ski t. 46 Din, 10 škat, 80 Din
Lekarna TRH80CZV
i trg f
(Zraven Rotovža.)
Kupujte brusne
kamne	_
Dobijo se v vseh večjih trgovinah z železnlno.
Ali sehofctereSm R £ VNI ATI Z IVI A, PROTINA?
Bodenje in trganje po udih in členkih, vtečenje udov, sključene roke in noge, trganje, bodenje in vlečenje po raznih delih telesa, seveda tudi slabost oči so pogosto posledice revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti ker sicer bolezen še bolj napreduje.

JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, ki razkraja sečno kislino, pospešuje pre-snavljanje in izločevanje, torej ne takozvano univerzalno ali tajno zdravilo [nego proizvod, ki jgaj.proži samo mati priroda zaf blaginjo [trpečega^ človeštva.
[Dam vsakemu!brezplačno poizkušnjo!
Pišite mi takoj," pa dobite od mojih, po vsem svetu obstoječih skladišč popolnoma zastonj in poštnine prosto poskušnjo obenem s poučno razpravo. Nato se boste sami prepričali o neškodljivosti tega leka in o njegovem
hitrem delovanju.
AUGUST JIARZKE, 'BERLIN -WILM;ERSjDORF
RnUCHSAtERSTBASSE NR. S. Abt. 49.
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 10.	V Ljubljani, 31. maja 1929.
XLVI.
ETOVALEC.
lsIIo Kmetijske družbe
enijo.
Inserati se
,/' stran .......Din 2400 —
'I, strani........Din 1200'-
»/, strani........Din 800- -
'/i strani........Din 600 -
Priloga listu stane Din 1500
računajo po naslednjih cenah;
•/a strani........Din 400--
•I, strani........Din 3W-
Va strani.......Din 200--
'/»strani.......Din 100-
Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20-vsaka nadaljna beseda 1 Din.
Kmetovalci udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji, t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim »cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Zaloge se nahajajo:
v Ljubljani, Turjaški trg 3; v Mariboru, Meljska cesta 12; v Celju pri kolodvoru; v Brežicah pri Zvezi kmetijskih podružnic; v Ivanjkovcih pri g. Lovro Petovarju; v Murski Soboti pri tvrdki Čeh & Gaspar; v Radincih pri kmetijski podružnici sv. Jurju ob Ščavnici; v Novem mestu pri kmetijski podružnici; na Rakeku pri g. Matevžu Stržaj; v Ptuju pri Kmet. društvu.
Deteljna, travna in druga semena, glej prejšnjo številko ..Kmetovalca".
Korenjevo seme, Saalfeldsko po Din 50.—.
Semenska pesa: Mamut, rdeča po Din 15.— za kg.
Semenska grahora, (grašica) jara, po Din 6.— za kg.
Umetna gnojila.
Cene veljajo za nadrobne pošlljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene.
Apneni dušik 16—19% v pločevinastih posodah po Din 275 zj 100 kg. — Za l ha 200 do 300 kg.
Apneni prah, rinfuza (prosto) naložen v Trboveljski ali Zagorski apnenici, po Din 13.— 100 kg, samo vagonske pošiljke.
Čilski soliter, 15.5% dušika, v vrečah približno po 80 kg po Din 3.50 za kg. Pri vagonskem odjemu po Din 3.35 za kg franko vsaka postaia v Sloveniji.
Kalijeva sol, 42% po Din 180,— za 100 kg, vreče po 50 kg stanejo 95,— Din z vrečo vred. Za 1 ha 200—300 kg.
Kajnit 12—15% po 90,— Din za 100 kg. — Za 1 ha 400 do 600 kg
Kostni superfosfat 18/20%. Cena Din 128.— za 100 ks Ljubljana-Maribor. Na hektar 300 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Nitrofoskal - Ruše, mešano gnojilo, za polje, travnike iti vinograde, ki vsebuje 8% kalija, 4% dušika in 8% fosforov kisline po Din 180.— za 100 kg. Za 1 ha 500 kg.
Razklejena kostna moka. 30% fosforove kisline. d" Sika po Din 120 — za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 25' do 300 kg.
Rudninski superfosfat 16% po Din 94,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 300—500 kg. Pri pol ali vagonskem odjemu cena po dogovoru.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo za vinograde po Din 215,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. — Za 1 ha 300—500 kg.
Surova kostna moka z 10—12% fosforove kisline In 4% dušika no Din 115 — za 100 kg. — Za 1 ha 300-400 kg.
Krmila:
Kiajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 3.50 za kg, na drobno Din 4.50 za kg, najmanj 5 kg.
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in tolšče po Din 3.90 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Orehove tropine 48% beljakovin in 8% maščobe po Din ■3.80 za kg.
Sezamove tropine 50% beljakovin in tolščobe po Din 3.80.
Ribja moka v originalni vreči 50 kg po Din 7 — za kg, na drobno Din 7.50 za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, sredstvo zoper drevesne škodljivce, v steklenicah po \9i kg po Din 20, v ročkah po 3H kg Din 50.—:
Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kilogram na drobno v pločevnastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z amabalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Azbest Clarit za čiščenje vina po Din 70 za kg.
Cepllna smola v škatljicah do lU kg po Din 8.— ; v škat-ljicah po kg po Din 15.— ; V* kg po Din 28.—.
Eoonit za čiščenje vina po Din 50.— za kg
Fenolftaleinov papir za preizkušanje galičnih zmesi po Din 1.— za zvez.
Gumijeve cev za škropilnice po Din 15— za meter, tenke po Din 8.—.
Gumijeve krogljice po 2,— in 2.50 Din, plošče po Din 10.
Gumijeve vezi Continental, kg po 120.— Din.
..Jullien" za čiščenje vina. za belo in za rdeče X kz Din 30, H kg Din 50. 1 kg Din 90.—.
Merilo za sode, novost patent Matievič, vštevši tabelo oo 130— Din za 2 m zložljiv aparat.
Modra gaiica 98/99% po 8.50 Din, za polvagonsko dobavo po 8.40 Din, za cele vagone po 8.30 Din. Natrij bisuliu v tabletah, i kg um Rafijevo ličje, kg po 24.— Din.
Saloidin (antiklor, natrijev tiosulfat) v sodih po 300 kg po Din 5.20 za kg, v sodih po 100 kg po Din 5.40 za kg, v manjših količinah po Din 5.60 za kg.
Suiikoi (koloidalno žveplo) proti oidiju, v zavitkih po pol kg Din 65, po 1 kg Din 120.
„Srgo" aparati za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. Srga patrani po Din 7 za komad.
„Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvvile, po Din 14U.—.
Škropilnice franc. „Automatique", nahrbtne Din 680.—. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum"" od tvrdke „Nechwile" ročno-prevozne z dveini cevmi po 3 m, štirimi po-daljševalnimi cevmi po 75 cm, 2 bambusovimi cevmi po 4 m in patent, razpršilnikom Din 2900.—.
Škropilnice ročne, male po Din 80, srednje po Din 120, velike po Din 160.
Škropilnice ročne. Ideal, baKrene po 1 lit. Din 205, po 2 lit. Din 210, ponikljane 1 lit. Din 220, 2 lit. Din 225.
Škropilnice, Flickove nahrbtne po sistemu Jessernigg pu Din 640.— komad, s pumpo na pote« po Din 640.— za komad Trtne škropilnice, bakrene, original. Vermorel po Din 500, sistem Vermorel po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.—. prava Irancoska Superieur po Din 500.—, original. Austria po Din 500,— za komad.
Urania - zelenilo v zavitkih po 1 kg, cena Din 60, v zavitkih po kg po Din 33.—.
Potrebščine k škropilnicam: kolenca po Din 10, razpršilnik Duet po Din 130, navadni razpršilnik po Din 18, Fllckov razpršilnik za trte po Din 90.— za komad, za drevje In hmelj po Din 110 za komad.
Vinalkometer za določanie alkohola od tvrdke Theo S«ltz no Din 120.—.
Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 3.90 za 1 kg, z 3% galice po Din 4.20 za 1 kg.
'veplovi trakovi na azbestu po Din 16 ža kg ^venlalnin za sode po r>in fi0.— za Vnirr"* Žveplalniki ročni po Din 65.—. nahrbtni Vermorel po Din 450.- . kovina po Din 420.—.
Zbirka vrtnarskega in sadjarskega orodja.
Najboljši cepiini noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od Din 34.— do Din 150.—.
Prvovrstni vrtni noži, (obrezači) od Din 60 do Din 82.—. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od Din 20 do Din 30.
Drevesne škarje za obrezovanje vrhov in goseničnih gnezd Din 135.— do 150.—, peresa k škarjam po Din 1.—. Drevesne škarje Kunde od Din 40 do 190. Drevesne žage Din 40.— do 90.—.
Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od Din 22.— do Din 40.—.
Lopate za štihanje nasajene po Din 64.— do Din 80.—. Strgule za drevje po Din 30. Brusni kamni za Kundejevo orodje 12 Din. Vrtne zalivalke „Ja.iag" 101 Din 180.—, 141 Din 215.—, 161 Din 225.—.
Živinoreja in mlekarstvo.
Brzoparilniki Alfa s pocinjenim kotlom 50 lit. Din 1250, 80 lit. Din 1625, 100 lit. Din 1725, 120 lit. Din 1850. Gumijevi seski za teleta po Din 30 komad. Gobčni odpirač „Ekspres", 150 Din komad. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka) po prof. Gerberlu po 40 Din.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.— : št. 3561 po Din 7.—. Posnemainiki: Domo H za 30 lit. po Din 875. AX zt 40 lit. po Din 1000. M za 70 lit. po Din 1055 komad.
Posnemalnik Vega E za 75 lit. po Din 1050, E2 za 100 lit. po Din 1250, F za 140 lit. do Din 1700. \ za 200 lit. po nin 250^ ..Baltic" posnemalnik H. F. za 35 lit. Din 700.—. M. O. zs 60 lit. Din 1350,— za 100 lit. KI. po 1850,— Din, za 130 lit. f podstavkom Din 2750.
Pinje št. 1. za 5 1 po Din 620.—. št. 2. za 10 1 po Din 750. Hoybergov aparat za določanje tolščobe v mleku in sme ta nI tip 33 Din 570.—, tip 25 Din 690.—.
Sirišče ..Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po 25 g: Din 10. 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 40.
Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Kod? nja) v škatljicah po 25 gramov po Din 15.—, 50 g po Din 25, 100 g po Din 45, 500 g po Din 200.—.
Sikuro, hlevski odpenjač komad Din 26.—.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 330 cm po Din 930
360 cm po Din 950, 390 cm po Din 975, 420 cm po Din 1000. 290/420 cm po Din 1150.—.
Telečji napajalniki po Din 130 in gumijasti seski o" Ohi
Živinozdravniški predmeti (češki izdelek); trokarji za teleta po Din 70, trokarji za goved okrogli po Din 45, okrogli z 2 nožnicama po Din 55, okrogli, kakor prejšnji a večji po Din 65, kombinovani za govedo in ovce po Din 70, za goved, ploščnati po Din 70, za goved, ploščnati, z 2 nožnicama po Din 50: požiralnikove cevi za teleta in ovce po Din 70 in 160, za goved po Din 130, 150 in 320; kateter (za puščanje scalnice) za samice po Din 50, za samce po Din 85; emaskulator po Din 250; gumijev precep (obroč) po Din 8; klešče za vde-vanje teh obročev po Din 170: toplomer za merjenje vročine po Din 25; zračni filter po Din 110; gum. balon k temu po Din 35; zaustavljač (proti vhajanju sramnice) po Din 40, iri-gatorji kompletni (a 3 litr.) po Din 65; klešče za tetoviranje za tromestna števila, z 2 garniturama številk 1—10 po Din 500.
Razne kmetijske potrebščine:
Grablje, železne 10—16 zob po 12.50—20 Din.
Lopate za štihanje po Din 20.—.
Lopate za nakladanje po Din 24.—.
Vile, železne s 3 roglji po Din 13.—, s 4 po 14— Din.
Vile s 3 roglji, garantirano po Din 23 — , s 4 po 35.— Din.
Mortol aparat za uničevanje mrčesa (gl. spis v Kmetovalcu štev. 15), po Di n80.— za garnituro.
Pasti za voluharje po 10 in po Din 6.—.
Francoski ključi (francozi) Rapid, mali po Din 35.—, srednji po Din 62.—, velik po Din 100.— za komad.
Poljedelski strog:
Sackovi plugi in plužni deli:
R14MN po Din 1600.—, D10MN po Din 1050.—, D9SS pc Din 1100.—.
D8MN po Din 990.— ; D7MN po Din 900.—, s plužno na vijake Din 1150.— ; D6MN po Din 750.—; D5MN po Din 700.—; obračalni NW7 po Din 1150.— ; NW5 po Din 1130.— ; z obračalno osjo po Din 1300.—; dvojni obračalni plug BW5 po 1650,— Din; dvobrazdni plug ZH9 po Din 1520.—.
Osipalnik BHR po Din 400; DHUN po Din 700.—.
Glave D9SS po Din 410.—, D8MN po Din 350, D7MN po Din 300.— ; D6MN po Din 270.— ; SUN na dve brazdi 420 Din, za izkopavanje krompirja po Din 280.—, za osipavanje 300.— Din; HNW7 po Din 470.—; značnik po Din 500.—.
Lemeži za D8 po Din 35.—, za D7 po Din 30, za D6 po Din 25, za obračalne pluge po Din 35, 6R24 po Din 48.
Črtala za D8 po Din 30, za D7 in D6 po Din 25.
Prevozna priprava za D7, D6 in NW7 po Din 190.
Kultivator FZBVR s 7 noži po Din 1780; z 9 peresnimi noži po Din 1890.
Plužne enokolesne po Din 150.
Peresni poglabljač po Din 650.
Plugi HSCS: znamke UP5 po Din 825.—, UP6 po Din 870.—, UP7 po Din 960.—.
Glave URB4 za lesene pluge po Dn 175.—
Brane
Dvodelne njivske Mi 780 Din, Mil 750 Din, MIVb 600 Din.
Trodelna njivska Ia po Din 1600.—. GE3 po Din 1150.—.
Lahke poševne IVaL po Din 520.— ; IVbL po Din 450.—.
Deske za D6MN po Din 90.—; za D7MN po Din 100.—.
Travniški skarifikator na visokih kolesih Darius t« 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad.
Skarifikator Ara 12 za globoke brazde, kompleten p«. Din 1280 za komad, Ara 16 po Din 1520.—.
Travniške brane z zvezdnatimi členki 3 po Din 900.—, 4 p.. Din 105O-
Trijerji (originalni Heidovi) razr. TI/2 po Din 3200.—, II/1& po Din 2300,— komad, V/2 po Din 4700.—.
Triier „Fenlks" po Din 3500.— komad
Seialni stroji 13 vrstni znam. 4b po Din 5350.—; 9 vrstni H9b po Din 2360.— ; 5 vrstni H5b po Din 1650.—.
Slamoreznice Kaub: VS10 brez sklopke po Din 2090.—, VFS12 s sklopko po Din 2450.—, VFS12 s sklopko in verigo po Din 2900.—, CCH12 za pogon z motorjem ali vitljom po Din 4050.—.
Slamoreznice Borek: JS8 po Din 1680.—, VS10 po Din
1900.— VFS12 po Din 2150.—, VFS12 z verigo po Din 2300.—, VFS14 z verigo po Din 2770.—, Alpina po Din 2230.—, HLC za ročni ali motorni pogon po Din 2800.—, EAS za motorni pogon po 3600,—,ERS s stremi noži po Din 5700.—.
Robkači za koruzo EMRV z ventilatorjem po Din 1180.—, EMR po Din 1120.—, mali ročni Mignon po Din 110.—.
Planeti št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.