številka stane 16 v.
Maribor, dne 17. januarja 1918.
52. ietuik. :
3. M««Uka.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
«se^Jtip**«
M Četrtek in velja s poitnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta i K In za četrt leta '.-»K. Naročnina za Nemčijo 8 K. za druge Izvenavstfflskc dežele 8 H. a&šgr koši sam po njega, plača na leto samo 'i K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Oospodarja" v Maribora. — List se dopoSOja do odpovedi. — Udje »Katoliškega " " ¡retnr dobivajo Ust brez posebne naročnine. — Posamezni lis« stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi « ne vračajo. — Upravništvoi Koroška cesta štev. 5,
naročnino, inserate in reklamacije
VABILO
na


evenske Kmetske Zveze,
ki se bode vršil dtae 4. februtrja 1918 v dvorani hotela „Bdi vol" v Celju.
Začetek ob Va 2. uri popoldan. DNEVNI RED:
1,	Poročilo o delovanju.
2.	Naša politika.
8, Naše narodno gospodarstvo. 4. Slučajnosti.	ODBOR.
" r VABILO
k
glavni skupščini
Štajerskega^flidodjiora Zadružne Z?eze v Ljubljani,
katera se vrši
v poadeljek, dne 4. februarja 1918, v dvorani hotela „Boli to I" v Celju. — Začetek ob 10. uri pred-
poldne.
Dnevni red:
1.	Porofeilo o delovanju pododbor«.
2.	Volitev pododbora.
S. Položaj naše zadružne organizacije in naloge bodočnosti, predava ravnatelj Zadružne Zveze Č. g. Evg. Legat. 4. Blagovni promet v vojnem Času in po volni, poroča nadrevizor Vladimir Pušenjak. S Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
predsednik:
Dr. Josip Holuijec.
Opomba: Vsled sklepa glavne skupščine z d.ie 25. junija 1913 v Celju je dolžnost vsake zadruge, da pošlje vsako leto k glavni skupščini pododbora vsaj jednega zastopnika.
Borba za mk.
dogajanja v iirestu-Litovskem se nadaljujejo.
Pogajanja za poseben mir z Rusijo se v Bre-stu-Litovskem nadaljujejo. Poleg avstrijskih, nemških, bolgarskih, turških in ruskih zastopnikov se sedaj udeležujejo pogajanj tudi zastopniki ruske Ukrajine, a noben odposlanec ostalih četverosporazumovih držav. Zadnjič smo poročali v „Slov. Gospodarju", da so ruski odposlanci zahtevali, naj se mirovna pogajanja premestijo v švedsko glavno mesto Stokholm. Ker pa so naši odlposlanci odločno odklonili to zahtevo. so se konečno Rusi udali in so izjavili, da se hočejo še dalje udeleževati pogajanj v Brestu-Litov-skem. Tako je v Rusiji zopet zmagala struja, ki hoče, če se ne da skleniti splošni sporazumni mir, da so sklene vsaj poseben mir med Rusijo in našimi državami. Naš zunanji minister grof Cernin in zastopnik Rusijo Trockij sta izjavila, da priznavata u-krajinske pooblaščence kot prave zastopnike samostojne rusko-ukrajinske države.
V sredo, dne 9. januarja, so se mirovna pogajanja v Brestu-Litovskem zopet začela. Dne 10. jan. je predsednik ukrajinskih odposlancev označil miro-\ne pogoje ukrajinske l.udovlade. Mir se mora skleniti med vsemi državami, ki se vojskujejo med seboj. Mir mora zagotoviti tudi najmanjšemu narodu v vsaki državi popolno in neomejeno pravico do samoodločbe. Ruski komisar za zunanje zadeve, Trockij, je obrazložil v daljšem govoru, zakaj je Rusija predlagala kako drugo mesto za pogajanja. Nazadnje se je odločila zopet za Brest-Litovski, da se tako ne raz-bjjejo zapojeta pogajanja za mir.
Turčija zahteva, kakor poroča list „Journal", da naj ostanejo meje turške države take kot so bile pred vojsko. Poravnati se mora zasebna vojna ško-da Rusiji hoče diati Turčija pravico za prost prehod njenih ladij skozi morski ožini Bospor in Dar-danele.
Med tem, ko se nadaljujejo pogajanja v Brestu-Litovskem, pa se oglašajo četverosporazumovi vodilni državniki drug za dlrugim in govorijo o njih vojnih ciljih. Poleg lojda Zorža in francoskega ministrskega predsednika sta se zadnji teden oglasila i predsednik ameriških Zedinjenih držav Wilson in angleški zunanji minister Balfour. Glavne točke Wilso-novega govora so: Mirovne pogodbe morajo biti jasne, tajne pogodbe se ne sme;o več sklepati.. Pomorski promet mora biti prost. Odstraniti se morajo vse j trgovsko-gospodarske zapreke med! narodi. Ob0rože- !
vanje se mora omejiti. Vprašanje tujih naselbin sa mora pravično rešiti; narodi v naselbinah morajo dobiti svoje pravice. Zasedene ruske pokrajine se morajo izprazniti. Izprazniti se mora tudi Belgija, Ru-munija, Srbija in Crnagora ter vse francosko ozemlje. ki so si ga prilastili Nemci leta 1870—71 in v sedanji vojni. K Italiji se naj prideli ozemlje, ki ima italijansko prebivalstvo. Narodom A v s t r o - O' grške se naj zagotovi in zavaruje prostor med svobodni m i narod i, zagotoviti se jim mora prilika za -samoodloČevanje o svoji usodi. Turčija naj sicer uživa svojo samostojnost, a narodom, ki trpijo pod turškim gospodstvom, se mola zagotoviti varnost življenja in dati prilika za samoupravo. Dardanele se morajo odpreti za prosti prevoz za ladjo vseh narodov. Ustanoviti se mora oeodvisna Poljska, h kateri morajo pripadati Poljaki a seli dežol. Ustanoviti se mora spložn.s. zveza narodov, ki bo varovala pravice narodov in držav. Wil-> son je s povdarkom naglašal. da Četverosporazum ne mara, da, bi se oškodovala Nemčija, a zahteva, da Nemčija prizna načelo pravičnosti za vse narode. Narodom, velikim in malim, še mora zagotoviti pravica, da bodo živeli pod enakimi pogoji v svobodi in v varnosti. Ce pa Nemčija noče takega pravičnega in sporazumnega miru, pa je Amerika pripravljena za hrambo tega mirovnega načela žrtvovati življenje, čast in vse, kar poseduje.
Zelo odločno je govoril o mirovnih ciljih tudi angleški zunanji minister Balfour, ki je med drugim povdarjal tudi zahtevo, da se mora priznati vsem narodom Avstro-Ogrske, Nemčije, Bolgarije in Turčije pravica samostojnosti. Nemčiji je očital, da hoče iz svojih sebičnih teženj potopiti ves svet v krvi.
Med Nemci sta nastali dve močni struji: ena jo za sporazumni mir brez pridobitev, druga, katera ima tudi med zagrizenimi Nemci v Avstriji mnogo pristašev, pa je za zmagovalni mir, t. j. za mir, ki bi se naj dosegel z brezobzirnim nadaljevanjem vojne do končne zmage Nemčije nad vsemi njenimi sovražniki. VsenemŠki vojni hujskači prireja!o burna zborovanja proti miru in proti odstopu zasedenega o-zemlja. Ti ljudje tudi jasno zahtevajo, da se slovanskim narodom ne sme dati pravica samoodločevanja, ampak bi morali še nadalje ostati tlačani Nemcev in Madžarov.
Tudi pri nas v Avstriji se je pričela vsenem-ška hujskarija proti nameravanemu miru. V Gradcu so prijatelji mirovnega gibanja razbili tak shod, v Mariboru pa so zadnjo soboto vsenemški vojni hujskači sicer zborovali, a so našli za nadaljevanje vojne le malo pritrjevanja.

LISTEK
a	^acw. .nHNTOmMH .¿¿..-t*.-.	S0RHCMA	- - -.
<s* * * w t* <** vt* ' (Januš Golee.)
Dalje.)
Tudi ena vrsta žičnih ovir je bila nabita z e-lektričnim tokom, ki bi bil ubil s svojo silo vsakega sovražnika, alco bi se drznil dotakniti se s škarjami žice. Vendar ti naboji žičnih ovir se niso obnesli, ker jih je redno razdejala pred napadom pehote ar-tilerija.
S temi zakopi ob rumunski meji je imel največje veselje naš oberst. Prav vsak dan jih je obiskoval na veliko nevoljo moštva. Na teh posetih sem ga vsikdar spremljal jaz. Stari je korecal s preko ram oprtano karabino molče pred menoj, jaz pa prisiljeno za njim. Nisem si mogel razlagati, zakaj se pač ob-crožuje gospod s puško, ko so vendlar Rusi tako daleč proč. Tozadevna radovednost me je preveč v živo ugrizavala, lotil sem se vprašanja o cilju in namenu to karabine. Mož mi je razložil na dolfo, da je izboren stre'ec, ki išče ¡iamo ugodne nril ke, da bi dokazal tudi enkrat molim očem, kako se zadene sovražnika kar naravnost v Celo. Pri tej razpravi sem pač le nevenetno skomizaval z ramami, kdo bi s9 pač drznil ver:eti. da bi naš stari dobro zadel, ko ie tako nazarensko prdo škilil. Na, pa saj je tudi prestal strelsko preizkušnjo salabolsko slabo, leden od Rusov, ki so čepeli v prvih poljskih stra-
žah (Feldwachen), je bil tako predrzen, da se je vse- J del na zakop, prekrižal obe nogi, si prižgal papiro-so in mirno puñal kolobarje dima. Brž ko ga je o-pazilo oberstovo oko, ie zagrabila njegova desnica rnorilnn orožje, ga pritisnil k licu in krogfo, je siknila iz cevi. Mislite, da je coknil Rus s preluknjano glavo v jarek? Kaj še! Se ozrl se ni, od katere strani je počilo.
Iz oberstove karabino je šo poromalo 12 jeklenk ona za drugo v mirno kadečega Rusa, ki ja vkljub pokanju in švistu krogel kolobarii dim prekrižanih nog. Ko bi bil zadel stari vsaj v bližino, bi se bil Ru sozrl, odkod ta sik in pisk krogel; mirno Rusovo obnašanje je pa svedočilo. da maha naš polkovni (gospodar z morilno koso na kilometersko oddaljenost od pravega cilja. Od tedaj ga nisem videl nikdar več, da bi bil pohajal s puško na ramah po bojnih poljanah".
Druga njegova vrlina, s katero se je odslej ponašal hvalisavo, je bila ježa. Res je jezdili dobrega I onia. pa se poguncaval po živalskem hrbtu tako nerodno, v oči zbadljivo, kakor bi ritrdil na oslovski hrbet vrečo moke in žival ¡ ognal v trab. Kadar se je kadila ro bojišču zbitraj gosta megla, sva zlezla s starem oba. na svoja konja na obisk v posto5anke. Pri bataljonskem štabu sva rustila živali in šla od tamkai neš v jarke. Ob priliki teh pohodov na konjih mi je rloz'd oberst neprestano o s<o:ih lavorikah, ki jih ie že notneral na konjskem hrbtu.
Nn poti iz Mahale v jarke je neznatna grnbn, dntere sva se ro navadi oaniln na daleč o'-ro,T. Nekoga jutra pa se je le stari ojunačil, so približal ti
grabi, kakor bi se hotel pognati prek v skoku. Vendar njegov vranec se je puntal, stopical nemirno ob grabi dol ter gor, preskočiti pa se je le ustavljal, ^tari se ni vidno jezil nad živalsko trmo, ampak ji notrpežljivo prigovarjal, naj vendar le pokaže svoio nreskočno spretnost. Nič in zopet nič, konju je bil skok nekaj neznanega.
Kaice četrt ure sem gledal in poslušal celo komedijo, potem sem pa dregnil svojega krampa z o-«trogami v trebuh in hušknil.tik mimo obersta pre-i-o grabe. Za menoj je posnel trenutno oberstov vra-rec moj preskočni zaled ter se pognal za menoj.
Ves polet se je doigral preveč bliskoma za o-berstove škibave oči. Stari se ni utegnil pripravili '/a na tako dolgi skok, se je zaguncal na živalskem hrbtu preveč na levo in razložil svoje dolge ude na-ravnost v grabo. Pri tem prizoru sem krohotnil ško-doželjno-veselo; stari pa se je pobiraje iz grabe to-rotno obregnil:
„Jezik in smeh za zobmi!"
Ko je vjel poskočnega vranca za uzdo, je po' vabil še mene, na' razlezdim, da se bova nekaj pomenila kar sto'e. Veste, da mi je stari krivično po"t-ta«.nil, da sem dregnil prav nalašč koma, samo da br razbremenil njega kot obersta v grabo.
Vse mo:e witrkavani'e nn lastno Čast in poštenje, da sem nedolžen nn len odfricu raz konja, je bilo zastonb Stari mi je tiščal pod nos, da. sem pobalin, ki so drzno uganjati fnitalinske burke s samim gospodom o^erstom. ZakbuČek te dolgotrajne pridige je bila predstojniška grožnja:
V Brestu-Litovskem se je položaj nenadoma spremenil in obrnil «a slabo. Ruski zastopnik Trockij je v seji mirovnih pogajalcev dne 11. t. m. izjavil, da je Rusija pripravljena izprazniti razen Perzije vse zasedene avstro-ogrske in turške pokrajine, če tudi Nemčija in njene zaveznice izpraznijo pokrajine, ki so jih v vojski zasedle. Trockij zahteva, da se mora narodom v zasedenih pokrajinah dati pravica, da z neovirano svobodnim ljudskim glasovanjem določijo, h kateri državi hočejo pripadati. Zastopnik Nemčije državni tajnik pl. Kvihl-man je izjavil, da ljudskega glasovanja ni treba, ker so si pokrajine Poljska, Litevska in Kuronska že izvolile svoja ustavna zastopstva, ki so se že ali pa se še bodo odločila kam hočejo spadati. V seji dne 12. januarja so ruski zastopniki svoje predloge glede na samoodločitev narodov v sedaj od Nemčije in Avstrije zasedenih ruskih« pokrajinah, glede na ljudsko glasovanje in druga vprašanja predložili spisane. Zastopnik nemškega armadnega vodstva general Hoffmann je odločno povdaril, da Nemčija ne mara izprazniti zasedenega ozemlja in tudi ne bo dovolila ljudskega glasovanja v zasedenih pokrajinah kakor si ga želi Rusija. Ku ronsko in litevsko ljudstvo, prebivalstvo mesta Rige in otokov Oesel, Dago in Moon se je baje že izjavilo za ločitev od Rusije.
Med tem se vršijo v Berolinu posvetovanja pri nemškem [cesarju. Teh posvetovanj se udeležujejo generala Hindenburg in Ludendorf, prestolonaslednik, kancelar grof Hertling in drugi odlični nemški državniki Cesar sprejema zastopnike nemških strank. Vsenemci in druge stranke, ki so proti sporazumnemu miru in za osvajanje tuje zemlje, skušajo pridobiti upliv pri cesarju. Sploh pridobiva v Nemčiji struja, ki je za aneksije (pridobitve ozemlja) in tcrej tudi za nadaljevanje vojske, vsak dan vel tal.
Posebni mir z Rusijo je torej v veliki nevarnosti.
živež? Kajti letos bo med nami veliko ljudti trpelo j stali. Bilo je dne 13. novembra 1917 zveeer pri use-glad, od žeje pa nihče ne bo umrl. Ravno taka ne- \ stu Longarone. Ob 7. url zvečer dobi 3. stotnija po-spamet je, ker se pusti vsako leto za človeško hrano \ velje. iti nemškim četam na pomoe. Hoditi smo čez potrebnega živeža pokubati v žganje. Žganja bi se j doline in bregove, predno smo prišli na easto. Že v naj le toliko varilo, kolikor se ga potrebuje neob- \ tistem trenutku, ko smo prišli na cesto, nas je pohodno.	f lentar zagledal in nas je obisul s točo granat in Marsikaj bi še bilo ugovarjati, pa kaj, ko glas i Šrapnelov. Mi pa kar naprej in čez reko Piavo na kmeta ne pride db ušes visokih gospodov, razen Če ] drugo stran. Most je bil razstreljen, torej se je reklo bi k m,j žaljivega pisal. Za take reči pa imajo visoki j prekoračiti vodo. Voda nam je segala do vratu in je gospodje tanek posluh. i bila močno deroča, zatorej je tudi marsikateri aašal
....... ____________________________ { hladen Jgrob v vodi. Tuka. je bilo ranjenih mnogo
naših tovarišev, izmed njih hočemo omeniti samo e-nega po imenu Korošec, doma iz Petrovi pri Celju. On je bil ranjen pri prehodu Čez to vodo od puškine krogle. Pa ker je vedlel, da je na drugi strani reke nemškim Četam hitra in močna pomoč potrebna, ni hotel iti nazaj na obvezovališČe, ampak je z ranjeno roko zraven svojih tovarišev hitel napref. Se ravno v pravem trenutku smo prišli do nemških čet, ki so imeli strašne izgube. Ostalo jim je samo 70—80 mož. V istem trenutku, ko so nas zagledali, so se nam hitro pridružili in so se skupno z našo stotnijo spustili nad polentarja. Kri je tekla, v potokih. Tukaj je bil zopet naš tovariš Korošec ranjen v isto roko, ia sicer mu je granata odtrgala roko.
Izgube so bile na obeh straneh velike, pri p#-lentarjih naravnost strašne. Zmaga je bila naša ia plen je znašal do 8000 mož, 37 topov in 6.5 strojnih
Nemški meščani in socialni demokratje pozivajo vlado proti kmetom,
•ta
iÜL-S -
Gospodarski svet mesta Gradec, v katerem sedijo sami nemški in socialdeinokraški uradniki, trgovci in drugi meščani, je pred Božičem 1917 napravil naslednji sklep:
„Cesarska namestnija se poziva, da naj izvede rekviriranje žita na Štajerskem z vso, strogostjo."
Proti temu sklepu, ki znači: sovražno mišljenje nemških meščanov proti kmetu, so srednještajerski kmetje že na raznih zborovanjih odločno ugovarjali.
Tudi slovenski kmetje protestirajo z vso odločnostjo, x, „ x	, ,
proti temu vmešavanju nemških meščanov in social- Pufk: Zato nam pa turu plačilo ni izostalo. Kaša 3
nih demokratov v naše kmetske zadeve. Iz sklepa'	L	J:
graškega gospodarskega sveta je razvidno, da ljud-1	'	" ° '	-1— m
je, ki sedijo v tem odboru, niti od blizu ne poznajo
gospodarskih razmer uašega kmetskega prebivalstva. Težavne razmere na kmetih so jim popolnoma tuje, kajti sicer bi jim že moralo biti znano, da se že več mesecev s pomočjo vojaštva, in pod nadzorstvom politične oblasti vrši stroga rekvizicija kmetskih pridelkov. Gospodje v Gradcu tudi ne vedo, kaj so na-
srebrnih II. vrste in 62 bronastih kolajn. Tarti od nemškega poveljstva smo dobili 5 železnih križcev. Ta dan bo pisan v zgodovinski knjigi naše stotnije z zlatimi črkami.
Pozdravljamo vse Slovence in Slovenke: Desetnik Albin Kmetec iz Ptuja, desetnik Alojz Toma-sini iz Slov. Bistrice, strelec Janez Verstovšek iz Pisec pri Brežicah, Franc DrevenŠek od Sv. Barba-
" * ULKapuujc v uiauLu iuui iic vtuu,	ctj	,	.* _,	... _	T ,	.	.
ši kmetje že vse oddali Žita, živine, krompirja, sad- j ™ pri Ptuju, Matija Emeršic iz Leskovea pri Ptuja,
ja, repe, sena in slame. Ali se naj našega kmeta s prisilnimi rekvizicijami še bolj pritiska? Ali se naj naše marljivo kmetsko prebivalstvo v zahvalo za njegove skoraj nadčloveške trude in napore popolnoma oropa, njegovih pridelkov in ga izroči neizprosnemu gladu ? Meščani bi radi, da bi bil kmet suženj na lastni grudi. Zakaj se ti gospodje ne obračajo do vlade, naj raje poskrbi, da bo prišlo več živil iz Ogrske in Romunije, kakor to storijo druga mesta? Od-
Pritožbe savinjskega kmeta.
(Dopis iz vranskega okraja.)
Že 50 let kmetujem, pa od leta 1859 nisem pridelal tako malo žita kot letos. Pa kaj, takrat se ga j© lahko kupilo. Dva moja soseda sta leto za letom vozila z vozom (ker še ni bilo železnice) na Hrvatsko v Sisek po žito. Kam pa naj sedaj gremo ponj?!
Savinjska dolina še v dobrih letinah razven krompirja ni pridelala za-se dovolj žita, veliko manj £e pa sedaj, ko imamo veliko njiv zasajenih s hmeljem; posebno graŠčaki in veleposestniki so opustili pridelovanje žita. Ravno tako so opustili tukajšnji graščaki že nekaj let pred vojno svinjerejo ter so rajše' moko in špeh kupovali, češ, da se svinjereja ne izplača, kar je tudi istina. To-tudi kmetje dobro ▼emo, ali kaj, ko si ne moremo pomagati.
Graščaku se pri dohodninskem davku pri hmelju aa pridelovalne stroške odbije pri 1 kg 1 K 40 v. kmetu pa samo 1 K. Ali je to pravično? Vladni možje nas vedno učijo, kako moramo delati in kako varčevati, kakor da bi kmet bil otrok. Ti pospodje so po naših mislih sami potrebni poduka.
Bogataši si ne odrečejo nobene ugodnosti. Ali bi ne bilo pametno in potrebno, tistih 5000 vagonov ječmena, ki je namenjen za pivc, porabiti raje za
Jožef Stermecki iz Bizeljskega, Rudolf K rajne od Sv. Martina pri Mariboru, Tomaž Hodnik iz Mislin-je pri Slovenjgradcu, Kasimir Vindiš ia Cvenblina 'Hrvatske), Janez Hrastnik iz Sp. Polskave.
Pretakanje vina,
Cas prvega pretakanja vina je prišel, »ato naj
krito povedano: S takimi predlogi se še bo prepad j nihče ne zamudi, tega važnega kletarskega dela o-med mestnim in kmetskim prebivalstvom bolj po-j praviti. Letos, ko je vino izredno dragoceno, je še globil.	j bolj treba, da ž njim pravilno ravnamo in da ga ne
V imenu slovenskoštajerskega kmetskega ljud- j pv stimo po nemarnosti pokvariti. Zdaj, v mrzlem ia stva odločno ugovarjamo proti hujskajočemu nastopu j zimskem vremenu, ko so se drože v vinu že popolno-
rrrnčt-Ocra rrr»ci T»r»ir? cincl-orro cimfo	rv-»r»	ilr/\ /ni f\ ^rr« I A i « »v\ va rt rm 4.i r\ . -m-Ml.!' /-4 I
graškega gospodarskegá sveta.
Slovenski hlapec za Jago-1 f slavij o«

nek:
Izpod hlapčeve roke smo dobili naslednji čla-
,rLe pazite 1 Ta moj smuk v grabo se še bo ma-»čevaJ nad Vami!"
Ni bil strelec stari in ne jezdec, a prerok je pač bil, ker se je njegovo v prihodnjost segajoče županje udejstvilo na meni še istega dopoldne.
Nazaj grede iz postojank, sva jezdila po rav-
* korakoma eden za drugim. Potegnil je močen zimski piš: gosta megla se je razblinila in naju je pozdravil kot ribje oko jasen zimski dan. Ta najino še-tanje na konjih po bukovinski ravnini je zasledilo rusko oko. Zažvižgalo je po zraku; prvi Šrapnel je počil daleč za nama. Stari se je prestrašeno stresel na konju ter viknil:
„Narazen! V galop!"
"Sva se zapodila .'isak v svojo stran, da odne-seva celo kožo. Rus pa ni odnehal. Jeden Šrapnel za drugim je frčal pa ne za oberstom, ampak na levo zn menoj. RazpoČilo se je pred menoj; konj je klek-nil na prvi nogi, omahnil na stran in me podsul pod se.
K sreči se je prekobicnil v smrtnem boju še na desno, da me vsaj zadušil ni. Pri zavesti sem o-al kljub silnemu padcu in pritisku od konja. Oti-' Sem se od pet do glave, a krvi mi ni puščal ne ' -s in ne konj. ki je pobrcaval zadet v vrat v zad-zdihljajih po snegu. Mene so bolela samo prsa vsiod padca.
{Dalje prihodnjič.)
Odkod je politika, ne vem. Vsi občutimo grozote-vojske, ki je brezdvomno sad slabe politike. In tudi jaz kot hlapec moram občutiti ta sad. Vsi stanovi se pritožujejo po svojih zastopnikih, da jim že gre na kožo. Kako pa je s posli? Ali smo menda iz-vržek človeške družbe? Kako nam zdaj gre zaradi obleke, ne maram pisati, saj za nas ni drugega kot zapoved in postava. Za zdaj nam ostane samo vprašanje, kako dolgo bomo še shajali z obleko in z obuvalom. Veliko bi imel o tem pisati, a se bojim, da bi dobil „Slov. Gospodar" belo rožo-mogoto, kakor jo naziva Jugoslovan v 6. številki.
Kam gre naša pot v bodočnosti? Ker sem zaposlen v taki službi, da imam priliko vsak dan občevati z različnimi ljudmi, vam lahko to-le povem: Večina, ljudi,, revnejših slojev, posebno mladi ljudje,
ma polegle in ko se je vsled mraza tudi velik del vinskega kamna iz vina izločil, je najbolj pripraven čas, da ga od teh, lahko pokvarljivih snovi ločimo ali posnamemo. Zato imenujejo to delo Vipavci pre-snamanje vina. Nobeden, še tako neznaten vinogradnik Vipavske doline ne bo pustil čez zimo vino na drožeh, ker dobro ve, da z nastalo spomladno gor-koto pride vino v nevarnost, da se pokvari.
Na Dolenjskem je pa (in tudi na Slovenskem Stajerju!) žal dosti vinogradnikov in celo takih, ki se smatrajo za, zelo učene in so le težko dostopni temu, da bi jih kdo podučil, ki so mnenja, da so drože v vinu nekaj posebno žlahtnega in da je takore-koČ greh vino od drož presneti. Mnogi pravijo celo: ..Otrok mora ostati pri materi", pri čemur je razumeti da je vino otrok in drože njegova mati. Ce pa i-menuje kdo vino otroka, ne sme reči, da so drože njegova mati, temveč njegovo blato. Da pa noben otrok v blatu rad ne leži, ampak vpije, da se ga očedi, to ve vsaka mati in tudi menda vsak oče. Zato opustite, vinogradniki, starokopitne prislovice in nemarno ravnanje z vinom in oprimite se umnega kletarstva, ki veli: v zimskem Času je treba vino od drož presneti. Kaj so drože? Blato in izmeček. Obstoje po večini iz beljakovin, vinskega kamna in iz raznih glivic, med temi mnogo vinu škodljivih.
Spomladi, ko postane v kleti gorko, se prično
nameravajo po vojni iti iskat v drugo državo varstva in kruha. Ce ga vprašam, zakaj, dobim od sle- f u * .	v.	, . .	. hernega odgovor: „Kaj bom pa tukaj, saj dozdaj ni- ! aro,že v Tinu. s PomoBjo v njih se nahajajočih glivic sem videl še ene odredbe, ki bi ščitila revnega člo-| fazkra'atb vino se skali, z ažurni in zavre Ce se to veka. Ce si kupiš obleko, boš plačal petkrat toliko, kom" "e ,zgodl; Pot?m mora l»ač govoriti le o veliki kakor zaslužiš. Revni mora plačati kakor kak grof. f- Z-at° naf -f tej n.evarnostlt ne lzPftav" Na Slovenskem je v tem oziru skoro najhuje, ker i I,a v,no v sedanjem Času pretoči. Po pretakanju nas nihče drugi en zagovarja, kakor poslanci in pa j Postane vmo bo|J stanovitno in se raje učisti. Pri slovenski časopisi in za-te ima vlada gluha ušesa, j prve™ Pretakanju ali posnamanju vina veljajo ta-Ie Ce ne dobi Jugoslavija samostojnosti, bo pri nas o- j Praviia stalo vedno tako. Zato pa raje grem, kakor da, bi bil j
do smrti suženj nemških mogotcev."
Tak odgovor dobim od vsakega, od vojaka in od civilista. Vsled tega sem prepričan, da če ne bo vlada opustila dosedanje poti, mora računati na obsežno izseljevanje. Zemlja brez ljudi je to, kot hlev brez živine. Ali vsenemški vojni hujskači še sedaj nimajo dovolj vojne? Mislim, da si je še niso okusili. Ce bi jih tako stiskala vojska kot nas Slovence, bi bili drugega mnenja: Za danes dovolj! V. R.
Junaški čin strelcev 26. polka,
Slovenci rešili Nemce.
(Izvirne poročilo iz italijanskega bojišča.)
Da ne bo naš polk čisto pozabljen, hočemo vam opisati dan najhujših bojev, katere smo srečne p»e-
1.	Ce je vino stanovitne in svetle barve, dobro | ga prezrači in se bo rado učistilo. Žveplati ga ni
treba ali le malo. Tudi rdeče vino ne žveplaj močno, ker postane bolj svetle barve.
2.	Ce je vino bolj gosto, to je sluznato (volno), na zraku pa ne rjavi, potem ga dobro prezrači, z metlico raZtepi in dobro zažveplaj. Isto stori, Če diši vino po žveplenem vodiku (gnilih jajcih).
3.	Ce je vino kalno, pa kaže znamenja kake bolezni, posebno pa znamenja rjavenja (t. j., da v kozarcu v 24 urah porjavij, ga ne mešaj preveč z zrakom in ga dobro za^eplaj.
4.	Vino pretoči le v zdrav, dober, popolnoma »isto pomit sod.
5.	Ker je dobrega žvepla za žveplanje vina težko dobiti, poslužuj se mesto njega natrijevega bi-sulfita, t. j. belega, močno po žveplu dišečega praS-»h. EtebiŠ ga v Hroeerijah in pri e. kr. Kmetijski ¡družbi..
Ur. j a« na ti a IftlS.
Na vsak hektoliter (100 litrov) vin vzemi v prvem slučaju 2 do 3 grame, v drugem S - 4 grame, t tretjem slučaju 4 do 5 gramov, torej največ K fleke natrijevega bisulfita na 1 hektoliter vina, Bisuliit se razmeša t kozarou čiste vode, se vlije v vino m se tam dobr« premeša.
B. Skalicky.
Metanski nadzornik na Kranjskem.
Naše žrtvB za domovino.
Kakor v vsaki župniji, tako tudi pri uas pobi-rr smrt ravno najboljše iante ¿unake-voja^ mladih Ibl- Naša občina Pod vinske je že darovala 18 i&ntov in mož domovini na oltar. Ma'o'je se sliši tako ogromno število. V nedeljo, dne 9. decembra, je zapel naš zvonček zadnjič v slovo Alojziju Grabar. Bojeval s© ja oelih 32 mesecev ua italijanskem bojišču Padel je dne 26. novembra in je pokopan daleč v I taliju Ljubi bratec! Naj Ti bo sovražna žemljica lahka! Bil je tudi zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja."
Sv, Barbara v Halozah: Za cesarja in domovino je umrl v Celju dlne 30. marca 191. Janez Berlek, večletni naročnik „Slovenskega Gospodarja" in črnovojnik, dne 17. julija pa hči Ma.rija Berlek v 20. letu svoje starosti. Za očetom in sestro žalujejo mati, hčerka in dva brata-vojaka. Starejši je že 1
leto vjet v Italiji.
Iz R ač se nam piše: Žalostno brzojavko smo sprejeli dne 22. dec. iz dunajske bolnišnice, Umrl je priden mladenič Štefan Štern iz Rač, star 26 let. Služil je pri strelcih in se je nahajal že od začetka vojne na bojišču. Dne 26. nov. ga je zadela sovražna krogla v levo nogo, katera mu je povzročila tudi Smrt. Izdihnil je dne 21. dec. svojo blago dušo.
Od Sv. L o v r e n c a v Slov. gor. nam poročajo, da je na italijanski fronti v 11. ofenzivi na hribu Sv. Gabrijela padel dne 26. avg. 1917 Fr. Kokol iz Dragoviča, zadet od ročne granate v glavo in prsi, v najlepši dobi svojega življenja, star še le 25 let.
Padel je na italijanskem bojišču dne 24. nov. 1917 mladenič Janez Kauran, doma od Sv. Duha pri L u č a n a h, v 23. letu svoje starosti. Bil je pošten, vzoren mladenič. Silno je ljubil svoje starše. Vse, kar je zaslužil, je dal staršem, da bi ne trpeli preveč pomanjkanja.
Od sovražne granate zadet je daroval svoje življenje za domovino 201etni Jožef Potrata, posestniški sin v C e č a h, okolica Sv. Marka, župnije Trbovlje. Bil je tih, a zelo priden mladenič.
Od Sv. Jurija v Slov. gor. se nam poroča: Došla je žalostna vest, da je dne 29. novembra 1917 daroval svoje življenje na oltar domovine 201etni edini sin France Sef. Zadela ga je italijarfs-ka granata. Bil je tih in priden. Vsi so ga radi i-meli. Izdelal je devetmesečni tečaj na vinarski šoli na Silberbergu. -Bil je naročnik „Slov. Gospodarja" in tudi druge slovenske liste je rad prebiral. Bil je tudi član Marijine družbe. Ker je Ml Marijin sin, upamo, da njegova duša po prestanih naporih sedaj že uživa nebeško veselje. Vidimo* se še enkrat nad zvezdami 1
Jože Lah piše, da je dne 24. oktobra 1917 njegov bratranec in tovariš Tomaž Stampar, doma od Sv. M i k 1 a v ž a pri Ormožu, žrtvoval na ita^ lijansicem bojišču svoje mlado življenje za cesarja in domovino
Krepkega ter domoljubnega fanta je izgubil V e r ž e j v Andlreju Cmerekar. ki je, kakor poroča njegov prijatelj, umrl na bojišču za domovino in cesarja. Rajni je pred odhodom iz svojega rojstnega kraja prav navdušeno zapel krasno pesmico „Lepa raša domovina" in tako navduševal tudi druge mladeniče. Vzbudi naj ljubi Bog veliko takih domoljubnih fantov med našim slovenskim narodom, posebno sedaj v teh težkih Časih!
Vsem padlim slovenskim žrtvam naj ohrani nar rod trajen spomin!
Na bojiščih.
Položaj na bojiščih se ni mnogo spremenil. Na italijanski fronti so prešli Lahi s pomočjo Angležev, Francozov in Amerikancer ter njih topništva k napadanju. Ob Piavi stojijo že baj« sovražne baterije na nekaterih mestih na levem bregu reke. Kljub sneženim zametom in mrazu napadajo Lahi in Francozi naše gorske postojanke na obeh straneh reke Brente. — Na francoskem in macedon-s k e m bojišču srdit artilerijski ogenj. — V Rimu se vrši konferenca italijanskih, angleških, francoskih in ameriških vojskovodij in državnikov. Posvetu t> o se, kako bi sr-omla.di najuspešneje pričeli z veliko o-fenzivo proti Nemčiji in njenim zaveznicam. Slabo tipanje na miri

irtllfl*^

t» v. »
Avstrijski državni zbor so sestane prihodnji torek, dne 22. jan. V razpravo menda, pride tudi mirovno vprašanje.
Zasedanje delegacij je radi mirovnih pogajanj v Brestu-Litovskem odloženo za poznejši čas.
Na H r v a t s k e m je gibanje za ujedinjenje Jugoslovanov vedno močnejše. Dan za dnevom se o-glašajo mesta, trgi, občine, društva, duhovščina in ženstvo za jugoslovansko deklaracijo. Ljudstvo glasno kliče: Združimo se z brati Slovenci in Srbi v močno habsburško jugoslovansko državo. — Hrvatski sabor bo začel zborovati zopet dne 4. februarja.
Cehi se trdno držijo svoje zahteve, da se naj za Cehe in Slovake v Avstriji in na Ogrskem ustanovi samostojna država pocl habsburškim žezlom. Dne 6. t. m. so v Pragi zborovali češki poslanci in voditelji naroda. Izdali so navdušen oklic na češki in slovaški narod. Oklic pa je cenzura na zahtevo Madžarov in Nemcev zaplenila. — Cehi in Poljaki v Sleziji so sklenili, da bodo skupno nastopili proti Nemcem! Ves češki narod je krepko na braniku za svoje pravice in svojo svobodo.
Nemški vojni hujskači so pridno na delu. Minuli petek so sklicali nemški radikalci v Gradcu shod, na katerem bi bil imel govoriti znani nemški hujskač poslanec Wolf za nadaljevanle vojne dokler ne prisilijo Nemci svojih sovražnikov, da s-prejmejo mir, kakoršnega hočejo oni. Toda delavci so shod razbili in Wolf niti ni prišel do besede. — V soboto je imel isti Wolf shod v Mariboru, kjer je pa i:iiel več sreče nego v Gradcu. Sicer so ga nekateri vsenemci, katerim je Wolf še premalo nemški, nekaj motili in tudi neki navzoči delavec mu je zaklical: ,.Vi lahko govorite, ker ste siti, a mi smo lačni!", dočim so mu drugi svetovali, naj gre on v strelske jarke, a v splošnem je mogel svoj hujskjajoči govor vendar mirno končati. Ves njegov govor ni bil drugo, kakor hujskanje proti Slovanom, a posebno mu ieži v želodcu naša jugoslovanska deklaracija. Pred jugoslovansko državo ima stražno strah in to je le znamenje, da smo na pravi poti. Rekel je, da Avstrija. in Nemčija ne smeta skleniti sporazumnega mira, ampak le mir, pri katerem bosta oni narekovali mir. Kdaj se bo to zgodilo in koliko potokov krvi bi se še moralo preliti, preclno pridemo tako daleč, tega gospod Wolf seveda ni povedal. Vsi tako željno pričakujemo miru, ki naj nam bi prinesel konec tega našega strašnega trpljenja, a ti ljudje hodijo naokoli in pridigujejo še več krvi, še več! Mariborski pranemčeki pa mu pri tem ploskajo. Sevedla, Čimdelj bo trajala vojna, tembolj bodo oni obogateli. Ce bo kmet pri tem spraznil svoje hleve, opustošil svoja polja in uničil svoje vinograde, in če delavci z družinami vred umirajo lakote, kaj to njim mar? Oni so siti. Ko potrka lakota tudi na njih vrata, bodo že drugačnega mnenja. — Tudi v Beljaku so imeli minulo nedleljo vsenemci shod, na katerem so hujskali proti jugoslovanski državi in se izrekli za nadaljevano vojne. Na tem zborovanju je imel glavno besedo znani vsenemški prerok profesor Angerer. Tudi on hoče še krvi, še več krvi . . .
Ogrski R u m u n i in Ukrajinci so i-meli več velikih shodov, na katerih so sklenili, da na noben način nočejo več biti tlačani in sužnji Madžarov. Zahtevajo pravico samoodločevanja.
Na Ogrskem bo menda prišlo zopet do političnih sprememb. Cesar baje ni maral pritrditi drzni madžarski zahtevi, da bi se ogrska armada popolnoma ločila od avstrijske. Vsled tega je stališče Wekerlovega ministrstva omajano.
e novie«
Duhovniška vest. Župnijo Sv. Florjan pod Bo-čem je dobil č. g. Karel Malajnar, kaplan v 2e-talah.
Vojni kurat č. g. Jožef Vrečko je zopet vpo-klicaa vojno službo in je te dni odšel na italijansko bojišče.
Obmejnim slovenskim dekletom! Na Svečnico, 2 februarja imajo svoje zborovanje dekleta iz ob mejnih krajev v Št Ilju v Slov. goricah. Govorit pride velezaslužni mladinski organizator dr. Hohnjec. Pridite, dekleta v največjem številu! Dekliška zveza v št. Ilju mora oživeti ter iti po poti, katero je hodila pred vojno 1 Vspored prireditve, ki se začne ob 3. uri popoldne, je: občni zbor Bral nega društva, govor in petie p ¿tem igra: »Najdena hči,« v treh dejanjih. 2e davno je pesnik opominjal: »Naš čolnič otmimo!«
Za Jugoslavijo so so še izjavile, laslednje občine, zaistopi, društva,, duhovščina in ženstvo: Duhovščina šaleške in novocerkovške dekanije, okrajna zastopa St. Lenart in Šmarje, občine: Dogoše p. Mariboru, Sv. Benedikt v Slov. gor., Plat v rogaškem okraju, Sv. Andraž v Slov. gor., Šmartno pri Siovenjgradcu, Majšperg pri Ptuju, Ploderšnica pri Mariji Snežni (ob jezikovni meji), Presika pri Ljutomeru, Lehen pri Ribnici, Salovci pri Ormožu, Blan-ca pri Sevnici, St. Jurij pod DonaČko goro, Sv. Peter pod Sv. gorami, trg Kozie, St. Pavel pri Preboldu, Ponikva ob južni žel., Sv. Križ pri Slatini, trg Studenice, Hrastovec, Brezje in Modraže pri Poljča-nah. Lastnič pri Koziem, Sedlarjevo pri Kozjem, G. In Sp. Jakobski dol (ob jezikovni meji), nad 1500 Slo-
venk v mestu Maribor, 126 Slovenk iz Ptuja, 183 ii Ljutomera, 70 iz Sevnice ob Savi, 133 iz Smarii.i» pri Siovenjgradcu, 100 iz Oplotnice pri Konjicah, več sto Slovenk iz St. Ilja v Slo« gor.. Trbovelj, Središča in Male Nedelje, udje okrajnega zastopa v, Kozjem, prostovoljne gasilno društvo v Družmirju p. Šoštanju, učiteljstvo ljudske šole v Globo';em p. Brežicah in krajni šolski svet v Jurkloštru.
Kam je pošiljati izjave za jugoslovansko državo? Izjave občin in drugih zastopov ter sploh vseh organizacij in skupin se pošiljajo Jugoslovans-kerau klubu, Dunaj, Parlament. Ob enem se naj obvesti o storjenem sklepu tudi naše uredništvo. Star jersko slovenstvo, na plan za boljšo bodočnost juge* slovanskega naroda pod.habsburškim žezlom l
Jugoslovanska deklaracija v Mariboru. Včeraj, v sredo, dne 16. januarja zjutraj je neko zavedno dekle na tukajšnjem Glavnem trgu pri Slovenkah pobira'o podpise za ujedinjenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom. Policaj je to opazil in js je odvzel nabiralno polo. Proti temu nasilnemu koraku mariborskega policaja najedločnejše ugovarjamo. Naše stremljenje po osamosvojitvi jugoslovanskih narodov je poštei o in odkrito. Mi povsod in odločno povdarjamo, da hočemo našo Jugoslavijo od Adrije do Mure pod žezlom habsburške cesarske hiše. Mi še nismo nikdar proslavljali tujih vladarjev, kakor to delajo Nemci, ki se ob vsaki priliki navdušujejo za priklopitev Avstrije k Pru-siji in vpijejo »Heil« pruski vladarski hiši Hohenzol-lemcev. S silo odvzeto polo zahtevamo naz j, če ne, se bodo proti storilcu ubrale druge strune. Postopanje mariborske policije in Nemcev proti Slovencem in našim poštenim in upravičenim zahtevam pa naj nas bodri v tem oziru, da bomo zbrali pod jugoslovansko deklaracijo podpise vseh Slovencev in Slovenk v Mariboru. Slovenke mariborske, na plan za našo svobodo, za srečifo Jugoslavijo !
Dan vstajenja se bli?a. »Le vstani, vstani narod moj, v blato, prah teptan! Pepelni dan ni dan več Tvoj; Tvoj je vstajenja dank« Tako je prepeval svoj čas naš slavni pesnik Gregorčič in to čutimo tudi mi na jugozapadu monarhije z orož em v roki Tudi mi čutimo oni vstajenja dan, ki sí nam bliža po jugoslovanski deklaraciji, zato pozdravliamo z navdušenjem naše narodne delavce in prvobordelje za jugoslovdDsko idejo. F. pl. Reya, M. Madjavoršek, A. Žehznik in mnogo drugih.
Kje je kaznjivo veleizdajstvo? Nemški in mim-škutarski listi kričijo na ves glas, da je naša zahteva po jugoslovanski državi, kakor je povedano to v majniški deklaraciji, veleizdajniška in vsled tega kar znjiva. Kaj se to pravi? Mi hočemo ostati pri monarhiji, hočemo ostati pod habsburško vladarsko hišo, a mi nočemo stati več pod jarmom avstrijskih Nemcev, ki nas tlačijo in izsesavajo že stoletja in stoletja. Mi ne kričimo proč od Avstrije — v kolikor se pod Avstrijo razume monarhija — ampak! proč od avstrijskega nemštva! Svoji hočemo biti, ne več podlaga tujčevi peti! Kje je torej kaznjivo veleizdajništvo? Ni ga nikjer in nemškutarji in Nemci se zastonj trudijo, da bi vlado prisilili,' naj nas zasleduje in kaz^ nuje. Vlada tega je bo več storila, samo enkrat, začetkom vojne, je nemškutarjem nasedla in je nas preganjala. Sedaj mora dve komisiji okoli pošiljati in popravljati storjene krivice. Vlada pozna našo deklaracijo in dopušča, da se borimo za njeno uresničenje. Kar pa Nemci mislijo, to pa je druga stvar* Oni nočejo naše samostojnosti, ampak nas in sebe bi radi izročili vsemogočnosti pruskih kraljev, za katere so se ves Čas vojne tako strastno in odkrito navduševali. Vlada pozna, da je pravo veleizdajalstvo pri Nemcih doma, ne pri Jugoslovanih, ki želijo lo svobodo svoje domovine!
Uradniki hujskači. Naša vlada je razglasila, da stoji na stališču: Mir brez pridobitev in odškodnin. V Mariboru pa je zadnjo soboto na Wolfovem shodu predlagal nemški finančni uradnik dr. Kava-lar: Mi smo proti vsakemu miru, ki nam ne razširi našega ozemlja in ne dónese odškodnine. Tako Nemci in ž njimi vred „Stajerc" hujskajo za nadaljevanje vojne, ker sami nič ne trpijo in ne vidijo strašnega trpljenja ljudstva. Taki uradniki kakor je Kavalar pa bi morali izginiti z jugoslovanske zemlje, naj si pri Nemcih išče kruha'
Nemci besnijo — mi pa na delo za Tiskovni dom! Naše blago in dobro ljudstvo se zelo zanima zn Tiskovni dom, ker pozna njegovo potrebo za Slovence na Staierskem. Od vseh krajev prihajajo prispevki v takem obsegu, da ne moremo vseh imen naproti objaviti. Odlikujejo se pri nabiranju posebno naša narodna dekleta, zbrana v Marijinih družbah, pa tudi žene, možie in mladeniči niso nič manj navdušeni za Tiskovni dom. Vsi stanovi tekmujejo med seboj in polagajo svoje darove na narodni oltar. Al Nemci seveda težko gledajo požrtvovalnost našega ljudstva za Tiskovni dom, ker dobro vedo, da bo Tiskovni dom pravo kulturno središče štajerskih Slovencev in močna trdnjava, ki bo štajersko ljudstvo hranila predi ponemčevanjem. Zatoso pred dve«
Stran 3.
wxmuu&sm mmmmt^
m a mesecema pomazali hišo Cirilo-,v e tiskarne in s tem pokazali, na kako nizki stopinji olika no s ti stojijo.
£ d a j pa nas je začela napadati „M a r-hurger Z e i t u n g", ki se grozno jezi nad tem, da smo mi kupili s t a v b i š č e za Tiskovni dom na najlepšem mestu v Mariboru pred frančiškansko cerkvijo. Naši Nemci so pač nestrpni; Slovencu ne privoščijo nič. Ako Nemec kupi slovensko posestvo, potem je vse prav. Ako pa enkrat Slovenec kupi nemško posestvo, potem pa je ogenj v strehi. To je nemška pravica in enakopravnost! Sicer pa nas nemška jeza nič ne moti. Mi bomo pozidali svoj Tiskovni dom, če se nemški petelinčki od same jeze postavijo tudi na glavo! Zato pa, Slovenci, na delo za Tiskovni dom! V vsaki župniji, v vsaki občini naj se najde rodoljub, ki bo zbiral doneske za to prevažno stavbo! To naj bo naš odgovor na napade mariborskih Nemcev. Cim večja je nemška jeza, tem bolj naj tečejo prispevki sa Tiskovni dom!
Ljubljanski škof se je v škofijskem listu izrazil o jugoslovanski deklaraciji: „Deklaracija z ¡dne 30. majnika je za Slovence življenjskega pomena, sosednjim narodom ne krivična, za obstoj in mir ,v Avstriji pa izredno koristna. Žalibog so jo nekatere prav mogočne stranke v Avstriji in zunaj nje začele razlagati popolnoma krivo in Slovencem podtikati nepatriotične, izdajalske namene. Zoper tako grdo počenjanje sem se zares razsrdil. Mislil sem, kako naj bi ga mogel odločno zavrniti. Zdelo se mi je, da bi bila uspešna jasna in sicer soglasna izjava naših strank za omenjeno deklaracijo, ki nagla-suje Avstrijo in habsburško dinastijo. Hvala Bogu, namen sem dosegel. S tem korakom je izredno zadovoljna velika večina vseh Jugoslovanov in posebno ogromna veČina Slovencev."
Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Neimenovana, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 6 K: Sternad Jožefa. RoŠpoh, 20; Kamnica 1; Plemenitaš Vincenc, vojak, 4; Bukšek Franc, Dunaj, 6; Zlaber Ana, Ihova, 4; Strnad Jožefa, Rošpoh, 210; Kamnica 1; Uranjek Egidij, Marija Reka, 2; Kek Jožef, Poberž-Maribor, 10; Neimenovana iz Flekušaka 20; Neimenovan Sv. Martin-Vurberg, 3; EmeršiČ Micka, Gačnik. 2: Čep Karel. Sv. Marjeta ob Pesnici, 2; Muršeo Otilija. Sv. Marjeta ob Pesnici, 2; Iljaš F., Maribor. 5; Neimenovana od Sv. Trojice v Slov. gor. 4; Bauman Ivan, Studenice, 5; Tašner Janez, Svetinci, Sv. Urban pri Ptuju, 2; Pečovnik Anton, Luče, 5; Riher Franc, Zavratnik, Luče, 12; Stan-ner Franc, Loka, pri Zusmu, 4; Vrisk Jurij, Ivenci, Voinik. 3: Kšela Anton, Maianedelja, 4.15; Sajtl Ignac, Sv. Lenart, Laško, 20; Neimenovani mnogoletni naročnik J. K., Vojnik, 20; Koser Franc mlajši, Juršinci, 20; dr. Lavoslav Gregorec, kanonik, Nova-cerkev, 50: Brenčič Roza in Marija, mesto venca na '/rob Marije Brenčič 20; Brenčič Mihael, državni poslanec, Ptuj, mesto venca na grob Marije Brenčič, 50; Eman Marija, Gradišnik, Sv. Lenart, Laško, 20; Pajtler Ivana, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 2; ■Peršuh Janez, Gornje Pleterje, Sv. Lovrenc na Dr. polju, 10: Ojsteršek Franc, posestnik, Sv. Lenart, Laško, 10; Ojsteršek Neža, posestnica, Sv. Lenart, Laško, 10; Gril Hinko, Slov. Bistrica, 100; Anton Gradišnik, Trofaiach, 2; 'Serbela Benedikt, Žalec, 20; Kranjc Jožef, kaplan, Sv. Barbara v Halozah, 200; Zeleznik Gregor, posestnik, Gradiše, LuČane, 40; Dvoršak Jožef, posestnik, Šmartno na Pohorju, 20: dr. Anton Suhač, dekan, Sv. Ana, 100; Viden-šek Ciril, Ponikva, 50; Kos Mihael, župnik, Gornja Sv. Kungota, 60; Strah Alojz, Logarovci-Križevci, 2; Krevh Matko, provizor, Remšnik, 5; Krelj Junj, Remšnik, 12; rodbina Spari, Jarenina, 100; Neimenovan iz Ljutomera 1000; dr. Fr. Kovačič, profesor Vnaoslovja, Maribor, 200: Martini Franc, Remšnik, 8- Kavčič Jakob, Remšnik, 3; Tertinek Janez, Remšnik, 6; Hartman Anton, Remšnik, 2; Neimenovan, Remšnik, 5; neimenovan rodoljub iz Brežic z željo, naj ho „Slov. Gospodar" v vsaki slovenski hiši in naj postane „Straža" kmalu dnevnik, 1000; Vrbnjak Anton, Kuršinci, 5; dekleta iz Vurberga: Geč Jul. J, Rojko Francka 1, Rojko Marija 1, Rojko Amalija 1; župnija Šmartno na Paki: Mohorjani 44.60, Kuhar Anton, kaplan, 25, Steblovnik Martin 21.80, F. Klančnik 10, Klančnik Helena 6.80, Soj Barbara 7; Zagradišnik Frano 5, Klančnik Marija 10, Plaskan Alojzija 20, Klančnik Marija 6.80, Bizjak Liza 5, Stifter Neža 2, Butej Angela 2, Zagradišnik Martin 3, Kurmanšek Ivan 2, Primožič Valentin 2, Kreuselj Marija 2, Irman Jera 2, Drofelnik Jakob 3, Drofel-cik Janez 4, Drev Marija 2. Bizjak Ana 2, Koželj-xiik Ivan 5, Mandelc Urša 2, Pokleka Alojzija 3 K; Zabukovšek Anton, učitelj in posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pod besedo „Rojaki vkup" 100; dekliška Marijina družba Zetale 350: Rudolf Janez, posestnik, Dobernež, Konjice, 10; Vezel Ana, Gra-bcnoški vrh, 20; Rehar Jožef, kaplan. Sv. Jurij v Slov. gor., 50; Dekliška zveza Konjice 200; Mohorjani Konjice 80; Čuček Barbara. Sv. Rupert v Slov. gor., 2: Menhart Terezija, kmetica, Ciringa, Gornja Sv. Kungota, 4; Arlič Karel, kaplan, Sv. Magdalena, 50; Višnar Josip, Dunaj, 2; Cvetko Blaž, Prše-tinoi, 1; Fluher Ludovik, Sv. Peter pri Mariboru, 20; Vračič Martin, Sv. Bolfenk v Slov. gor., 10; dr. Franc Jankovič, državni poslanec, 200; Čemažar J., župnik, Teharje, 50; Canjkar Anton, Senik, 4; Ra-
aej Anton, podobar, Malikamen, 7; Sturm Alojzij v Mariboru 20; Velikanje Alojzij, vojak, nabral med tovariši 12; Dunaj Franc, Cezanjevci, 25; Valenčak Jožef, župnik v pokoju, Šoštanj, 10; Kolarič Jožef, župnik, Šmartno na Paki, 50; Mohorjani pri Sv. Florijanu na Boču, 11; Deučer Janez, Jelenče, 2; Verlič Franc, Terčova, 5; Doako Anton, Polički vrh, 2; Rop Franc, kaplan, Sv. Ana 50; Klasinc Franc, Sv. Marjeta, 5; Viher Jurij, vojak, 6 K. Dalje prihodnjič. — Hvala prisrčna vsem darovalcem! Dr. A. Jerovšek, ravnatelj tiskarne.
Vojaki ob Adriji za Tiskovni dom. Iz južnega bojišča se nam piše: V znak, da tudi tukaj ob Adriji se nahajajoči slovenski fantje-vojaki vestjno za-3'caujemo vse važne dogodke v domovini, smo zbrali skromno svotico za Tiskovni dom. Nismo dali veliko, a to od srca. Darovali so: poddesetnik Prelog Fran 10 K, poddesetnik Geč Jožef 1 K, oba od Sv. Marjete niže Ptuja; Paulič Štefan 10 K, poddesetnik Go-ričan Ivan, Kampuš Ivan, Frim Matija, Furman L po 2 K, Skale Josip, Črešnar Viktor, Terdin Mart., Jršič Jože in Neimenovani, vsi po 1 K, vsi iz konjiškega okraja; Miklavc Franc 10 K, Pečoler Franc 5 K. Bari Anton 2 K. vsi iz slovenjgraškega okraja; desetnik Zagrajšek Miha 6 K, poddesetnik Cepin F. 1 K, Stritih Anton 1 K, vsi iz Pilštanja; Vučina M. od Sv. Lovrenca v Slov. gor. 1 K; Podplatan Fran, Siadkagora, 1 K. Vse zavedne Slovence in Slovenke iskreno pozdravljamo in jim kličemo: Na skorajšno svidenje!
Resnici na ljubo. Podpisani izjavljam, da se je moje ime v članku, ki ga je prinesel ptujski list „Stajerc" v št. 50 od dne 16. dec. 1917 pod imenom „Božično voščilo iz bojišča", objavilo brez mojega vedenja in dovoljenja. Povdarjam, da nimam najmanjšega povoda, na|šim narodnim sovražnikom po Časnikih, tem manj še pa po ptujskem „Štajercu", pošiljati božična voščila in pozdrave. Jožef Tumpej, o-gnjičar pri težkem poljskem topništvu.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali p. n.: \ Mesto venca na grob jeruzalemskega in rimskega i romarja Franca Šiško, ki je nastopil dne 21. decem-; bra 1917 not k svojemu Odrešeniku v naročje, so 1 poslali iz Selc (Sv. Rupert v Slov. gor.) sinovi in | nčere rajnega 50 K, Srečko Verlič 5 K, Mar. Šiško 10 K in Liza Fekonja 10 K, skupaj 75 K. P. t. darovalcem srčna hvala!
Vojaki, pozor! Koledar, ki ga je izdala Tiskarna sv. Cirila že zdaj tretje leto, se je vojakom silno prikupil. Na tisoče vojakov si ga je naročilo in tudi že dobilo. V rokah imamo pa zopet na tisoče novih naročil, katerih ne moremo takoj zdaj izvršiti, ker v knjigoveznicah delo silno počasi napreduje. Manjka platna, oziroma delavcev itd. Zato prosimo naše vojake, naj blagovolijo malo potrpeti, ako ne dobijo naročenega koledarja takoj. Kakor hitro bode mogoče, bomo naročene koledarje takoj poslali, Ako bi se vojaku, ki je naročil koledar, spremenil naslov, predno dobi koledar, naj nam takoj naznani novi naslov. Pozdrav! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Važno naznanilo! Cenjeni odjemalci skrbno naročajo svoje potrebščine v Tiskarni sv. Cirila. Hva-' la jim! Tiskarna razpošlje naročene reči takoj, ako jih le ima pripravljene. Večkrat pa se morajo dati naročene reči še le tiskati ali vezati — in potem gre zelo, zelo počasi. V tiskarni imamo mesto 14 stavcev samo 4; poleg tega nas zadržuje pomanjkanje plina, da ne moremo delati kakor bi radi. Slabo se godli tudi knjigovezom. Nimajo delavcev, manjka jim cvirna, nimajo platna in zato se iz knjigoveznic le malo kaj dobi. V takih slučajih seveda ne moremo naročenih reči takoj poslati, mnogokrat treba Čakati celi mesec, včasih celo še več. Nekaterih predmetov že sploh ni več dobiti, drugi bodo s časom pošli. Molitvenikov domače zaloge kakor: Venec, Sv. opravilo, Prijatelj otroški, Na Kalvarijo itd. zdaj sploh ne moremo nikomur poslati, ker nimamo vezanih. Naj cenjeni odjemalci naše težave blagonotno ovažujejo in z nami potrpijo — mi pa bomo skrbeli, dla. jim ustrežemo, kolikor v sedanjih razmerah pač moremo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Slovenskim ranjencem v bolnišnici v Plznu na češkem primanjkuje slovenskih časnikov. Posebno z veseljem sprejmemo „Slov. Gospodama" in „Stražo." Tukaj potem romajo od sobe do sobe, kjer se nahaja kak Slovenec. Očetje in matere, ki imate svoje sinove v bolnišnicah, pošljite jim slovenske časnike, ker s tem jim olajšate bolečine. Oh, da bi nam že le enkrat ljubi Bog podelil zaželjeni mir, da bi se vrnili med svoje domače v ljubi Sloveniji. — Jožef Cetl od Sv. Benedikta v Slov. gor.
Za vojake. Dodatno k poročilu o božičnici za vojake so darovali za mariborske časnike: vojni ku-rat Bogovič 30 K, vojni kurat K. Tomšič 20 K, posestnik Gregor Zeleznik iz Gradišča 2 K s pripombo „za vojaško berilo za bolnišnice v Benečiji." Vojaške skupine, ki ne dobivajo več Časnikov, ker jim ¡e pošla naročnina, ali druge, ki nanovo žele časnikov. se naj oglasijo na na,slov: Dr. M. Slavič v Mariboru.
Nov notar v Slov. Bistrici. Za notarja v SI. B'strici je nameščen notar Ivan Kolenc iz Kranjske gore
Slovenski ali hrvatski brivci, pozor! V St.
Lenartu v Slov. gor. je na razpolago lep prostor za^-brivca, ker je dosedanji brivec vpoklican v Maribor. Dobi se vse potrebno pohištvo in orodje.
Občni zbor štajerske Kmetijske družbe se te
vršil dne 21. in 22. marca v Gradcu. Tokrat so na dnevnem redu tudi volitve v osrednji odbor. Občnega zbora se udeležimo tudi Slovenci. Pričakujemo, da bosta z ozirom na sedanji politični položaj nastopili obe stranki sporazumno za svoje skupno kandidate. Podružnice naj takoj skličejo občne zbore in izvolijo delegate za občni zbor v Gradcu. O volitva morajo takoj poročati osrednjemu odboru v Gradcu.
Žrtev žganjepitja. Žganja se je napil dne 31. dec 1917 v Podgorju 161etni Anton Plazi pri svojem prijatelju M. A. Na potu proti domu pa je umrl v spremstvu svojega bra,ta in prijatelja. Na pomoč jim jo prišel Martin Vučej z garami, pa pripeljali so na dom mrliča v strašno žalost staršev, bratov in sester. Žganju vojsko!
Poboj pri rekviziciji na Forminu. V soboto, 5. januarja, je davčni asistent Jožef Wiedierwohl šel iz Ptuja v občino Formin, da zopet pregleda zaloge rekviriranega blaga. Z njim so šli trije vojaki, ki se trli brez orožja, in še dve osebi. V gozdu jih pričaka precejšnje številu žensk in preoblečenih mož s poleni in z raznim orožjem. Wiederwohla pobijejo na tla. Drugi zbežijo. Wiederwohl je bil težko ranjen, in ko so ga peljali v Ptuj, je med potom umrl. O tem poboju piše „Slovenec": Davčnega uradnika Wiederwohla je ptujsko okrajno glavarstvo pridelilo kakor svojega zastopnika rekvizicijski komisiji, ki je po vseh občinah spodnjega ptujskega polja ravnala ravno po njegovih odločnih zahtevah in po njegovih navodilih kruto in brezobzirno. Preiskave za živila so bile natančnejše, kakor kakoršnekoli hišne preiskave pri goljufih in hudodelcih. Nesrečni uradnik je teroriziral zastopnike občin in kmetske izvedence in» se ni oziral na zahteve in upravičene pritožbe posestnikov. Cesto je vračunal vsakovrstne, popolnoma neporabne odpadke kot drugovrstno blago za živila kmetom in previsoko je cenil, ako je le mogel, tudi množino pridelkov. O razumevanju za malokmetijsk0 gospodarstvo in za njegove življenjske potrebe, o povsod potrebni blagohotnosti ni bilo ne duha ne sluha. To je povzročilo, da so ljudje posegli v svoji velikanski razdraženosti in v svojem obupu po nedovoljenem sredstvu in so se zbrali v večjem številu, ter uradnika pretepli, ko jin je vnovič nadlegoval s svojimi revizijami. Vsled poškodb je Wiederwohl u-mrl med vožnjo iz Formina v Ptuj. Ni kmalu bolj dostojnega in bolj potrpežljivega prebivalstva, kakor je na spodnjem ptujskem polju in lahko si torej mislimo, kakšno je bilo postopanje komisij pod vodstvom Wiederwohlovim, dla se je zamogel zgoditi ta žalostni slučaj. — „Stajerc" ob tem žalostnem dogodku napada „Slov. Gospodarja" in „Stražo." Ker je slavna ptujska cenzura ta napad pustila, ga tudi mi pustimo—v nemar.
Za slovenske slepce. Kdor hoče slovenskim vojni slepcem kaj nakloniti, naj pošlje č. sestri Klari Verhuno, Odilienblindeninstitul, Gradec.
Milijoni za topove in municijo. Madžarski list „Az Est" poroča, da je vojno ministrstvo izročilo po-žunski tovarni „Nobel-Dinamit" 40 milijonov K za razširjenje tovarniških obratov; enako svoto je dobila v iste svrhe tudi Skodova tovarna v Plznu. Skoda je Še polegtega dobil TA miljjona K; državne podpore in 3 milijone K za izvanredno povečanje tovarniških obratov.
Povišanje cen za tobak. Uradno se poroča, da so povišane cene za tobak stopile v veljavo v torek, dne 15. t. m. Cene so zvišane za 20—25%. Več posebnih vrst smodk in cigaret se ne bo več izdelovalo To povišanje cen bo imelo za kadilce še eno neprijetnost, ker se bo dobivalo tobaka, zopet za 50% manj kakor dosedaj.
Kadilci dobijo posebne izkaznice. Finančno ministrstvo je sklenilo, da ne vpelje posebnih kart za tobak, pač pa bo dobil vsak kadilec posebno izkaz* n"'co ali legitimacijo, na podlagi katere bo imel pravico si nakupiti primerno množino tobaka. (Kje pa? Opomba strojnega stavca, ki že pol leta ni dobil v nobeni trafiki za kaditi.)
Getpoiirska novice«
Naznanilo vina v kleteh. Opozarjamo vinogradnike, da se odzovejo zahtevi deželnega odbora in napovedo pri občinskem uradu vino, kolikor ga potrebujejo za domačo rabo, do določenega roka. Tisti, ki tega ne storijo, ne bodo deležni olajšav, t. j. da bi plačali samo polovično deželno doklado. Sploh opozarjamo vinogradnike, da navedejo v razumljivi obliki količino vina in sicer vedno enako, da ne bo to-v liko zmešnjav in pa krivično naložene vinske naklade, kakor se je to zgodilo lansko leto. Vina, ki je že obdačeno, ni treba več napovedovati.
Se enkrat domače klanje svinj. Iz ptujskega okraja se nam piše: V „Slov. Gospodarju" beremo med drugim tudi, kako so nemški graški gospodje in na čelu jim grof Clary, sklenili stroga določila o domačem klanju svinj. Iz tega se zopet vidi, kako so ti nemški čudaki napolnjeni z najhujšim sovraštvom napram kmetom, posebno pa še proti slovensko-šta-jerskim. Čudno se nam pa vendar zdi, da ima pred seboj gospod namestnik zmiraj kmetski stan, kateremu nalaga vedno nove tovore, čeravno ta sedaj d!r-žavi največ koristi. Brez kmeta bi pač nihče na noben način ne mogel izhajati. Ako bi grof Clary v-prašal za nasvet katerega izmed kmetovalcev, bi mo pail vsak, kateri ima količkaj zdrave pameti, rekel.

Sa naj bo s tem tiho. Saj taka odredba ne bo pospeševala svinjereje in pridelovanja masti. To vse je le voda na mlin nemških prenapetnežev, kateri mulo vedno pred očmi, da se nam ubogim kmetom ravao-tako dobro godi kot njim tam pri polnih mizah. In ako si gospod namestnik predstavlja,da mi svinje tako lahko m hitro zredimo kot on sestavi tiste odredbe, se pač zelo moti. Sicer pa gospodu namestniku svetujemo, naj le pride sam ter naj poskusi celi dan težko delati pri tisti borni hrani, katero je določil; bo že videl, kako bo šlo. Zato pa se vedno bolje u-resničuje klic: „Slovenski kmetje, proč od Gradca!" -- A. F., slovenski kmet.
O rekviziciji krompirja. Iz gornjeradgonskega okraja se nam piše: Glasom dostavljenih pol glede oddaje krompirja so posestniki po obstoječih predpisih okrajnega žitnega nadzorništva v Ljutomeru ne-e»akomerno, zares krivično prizadeti. Nek žetveni komisar je v njemu prideljeni občini opravil poskusno kopanje krompirja na 13 mestih. Tukaj je bil donesek od 55 do 130 kg po razredih na aru. Ker je olčina hribovita in ležijo njive ob robih gozdov, se je vzela večina parcel v slabše razrede. A zdaj je bilo povprečno preračunjeno arski donesek 80 kg. Ali je to pravica, da mora tisti, kateri je pridelal 55 kg na 1 ar dati toliko, kakor tisti, kateri je pridelal 130 kg in še več? Zakajj se je tedaj razredovalo? Dokazov je dovolj, da so gospice na glavarstvu vpisale toliko napak, da je sedaj preklinjevanje žetvenih komisarjev na dnevnem redu. Nekemu posestniku je n. pr. komisar zapisal 27 arov krompirja, a gospodične so mu zapisale kar 67 arov, seveda so mu sedaj ostro zapovedali oddati 2090 kg krompirja, a za gotovo mi je znano, da ga ni pridelal še niti 2000 kg sploh. V drugi občini je bila večina večjih posestnikov prosta oddaje. Nekemu kmetu, kateri je pridelal 40—50 meterskih stotov krompirja, niso vpisali niti enega ara nasajenega krompirja, temveč 41 arov zelja. Koliko so stale te gorostasne pomote denarja, je samoumevno. Kam pridemo s takim gospodarstvom? Kdo b'o imel veselje do obdelovanja?
Cene za krompir ne bodo zvišane. Urad za ljud sko prehrano naznanja, da cene za krompir v pomladanskih mesecih ne bodo zvišane. Vse raz širjene nasprotne vesti so torej neutemeljene.
Prevažanje sadjevca in jesiha po železnici. Gos podarski urad štajerskega cesarskega namestništv? naznanja, da je potrebno posebno dovoljenje z< prevažanje sadjevca in jesiha ali kisa iz sadja po železnici, in sicer dovoljenja deželnega urada z; zelenjavo in sadje v Gradcu, Kaiserfeldgasse štev 29. Vsako drugo tozadevno izdano dovoljenje za prevažanje je neveljavno
Umno ravnanje z gnojem in gnojnico. Po< tem naslovom je izdalo deželno kulturno nadzor stvo štajerskega cesarskega namestništva kratko dvojezično navodilo, kako je umno ravnati s plev skim gnojem in gnojnico, kar je za naše gospo darstvo zelo velikega pomena, kajti velike množi ne gnojnice se pri nas še vedno iztekajo namest» na travnike in polja v potoke ali ceste, kjer n<-prinašajo nobenega haska. Tozadevno navodilo sy dobi brezplačno pri imenovanem uradu, treba le. da se pismeno zahteva.
Ifako dela oblast z rekvlriranim senom. „Miru" se poroča: Ko sem hodil v celovški okolici, sem naletel v Svetni vasi na silno množico krme, nad 1000 vagonov, ki bo, kakor so se izražali najmero-najnejši v najbližji okolici, spomladi velikanski kup gnoja, menda zato, ker je v jeseni predolgo niso pokrili. — Kmetu se odvzame toliko sena, da ne bode mogel čez zimo prerediti svoje najpotrebnejše živine, rckvirirano seno pa pustijo nepokrito na kupu, da segnije!
Licitacije konj. V Stabilni konjski bolnišnici v Mariboru se radi nastalih ovir do preklica ne bodo vršile licitacije konj.
30 gramov masti za osebo. Urad za ljudsko p; ebrano na Dunaju je odredil, da se sme za osebo in tedlen porabiti samo 30 gramov masti. To bi bilo na leto samo VA kg na osebo. To določilo velja za vse avstrijske dežele
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju, vsled tega so bile tudi cene samo na papirju in so se gibale med 145 in 1C0 K za 50 kg. V hmeljs-kih skladiščih v Žatcu se sedlaj nahaja 13.490 bal raznovrstnega hmelja.
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih trgovcev na Dunaju je dne 10. t. m. sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne do preklica: Hlodi mehki neotesani 50-65 K. trdi 60—120 K, oglati ali otesani mehki hlodi 90—125 K. Za ostale vrste lesa ni bilo do-lcčenih nobenih najvišjih cen, ker je bilo blaga veliko premalo, popraševanje po lesu pa živahno.
Dopisi
Maribor. Dne 25. januarja se bo v frančiškanski cerkvi kakor navadno slovesno obhajal praznik Matere Milosti. Vabimo hvaležne Marijine častilce da s© te svečanosti kolikor mogoče pridno udeležijo.
Maribor. Narodna zavest med mariborskimi
i v.
Slovenci raste dan za dnem. Kakor izvemo, je kljub grožnjam protestantovske „Marburgerce" podpisalo dosedaj nad 1500 mariborskih S.cvenk jugoslovansko deklaracijo. Podpisovanje se še nadaljuje. Ce še katera Slovenka ni podpisala, se lahko oglasi v našem uredništvu, da ji preskrbimo podpisovalno polo.
Si. II j v Slov. gor. „/Slov. Gospodar" in „Straža" se sedaj dobivata tudi pri trgovcu g. Plevniku.
Št. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica i-rca v nedeljo, dne 20. t. m., po rani službi božji, svoj lolni občni zbor z navadlnim sporedom. Kdor hoče kakšno seme naročiti, deteljno, runino ali laneno itd. naj ta dan pncie, ker se bodo takrat naročila zaključila. Naročevalo se bo samo za ude. Torej pridite!
Sv. Ana na Kremb'ergu. Kaj pa naše Bralno društvo5 Mnogi prijatelji našega društva, ki so pri-morani biti sedaj v daljni tujini, menda mislijo, da je društvo zasijalo. Toda ne! V dokaz naj navedem kratko poročilo: Knjig se je prebralo v preteklem letu nad 100. Tudi odsek Bralnega društva Dekliška Živeža, ki je sicer ob pričetku vojne nekaj časa } o-čival, je v lanskem letu zo; et oživel in deluje z veliko vnemo, hoteč nadomestiti to, kar je zamudil v teku odmora. Odbor zveze e tako-le sestavljen: Predsednica Poš Ljudmda, namestnica Dež Katarina, tajnica Dež Terezija, namestnica Poš Majrija, blfjgaj-ničarka Rokavec Mariia. Letno poročilo tajnice dokazuje, da le zvezn imela v lanskem letu 12 poduČ-nih sestankov. V govorih smo slišali marsikaj ko-r.stnega in vs .orlbudnega za naše življenje. Dekla-rcacij je bilo 18 in «n 'dvogovor „Najlepši kinč." Naštejem naj Še imena govornic: Zraven g. duhovnega voditelja in odbornic so še nastopile: Tirš Matilda, Ferk CiliKa, Sipek Justa in IvanČiČ Julijana. Ges^o Bralnega društva in Dekliške zveze pa je in ostane: ,Bog in domovina!"
Sv. Andraž v Slov. gor. Pred božičnimi prazniki je postala Ilešičeva hiša v Vitomarcih hiša žalosti. Ni bilo kruti smrti dovolj, da je nenadoma stegnila svojo koščeno roko dne 17. dec. 1917 po vzorni llešičevi materi, je še pokosila čez 6 dni tudi dobrega hišnega očeta, katerega smo izročili materi zemlji ravno na božični praznik. Ko se drugi zbirajo okrog božičnih drevesc, smo mi bili zbrani na pokopališču, da se poslovimo od Franca Ilešič. Nismo se pa poslovili za vselej, saj Kristus nas zagotavlja: ,.Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje v me, živi, ako tudi umrje." To naj zlasti tolaži zapuščene hčere, sina in ostale sorodnike. Najbolj pomilovanja in sočutja vreden je sin Franc, ki je že od 1. 1915 v ruskem vjetništvu ter gotovo ne sluti, da ob svoji vrnitvi ne bo nagel več ne očeta in ne matere. Pokojna Franc in Marija Ilešič sta živela vedno v najlepšem zakonskem zastopstvu in v njuno hišo so našli pot le dobri katoliški listi, kakor „Slov. Gospodar" in ,„Straža." Franc Ilešič je bil poprej mnoga leta cbčinski predstojnik in do svoje smrti ud krajnega šolskega sveta. Francu in Mariji Ilešič povrni Bog, v večnosti, kar sta dobrega storila in jima daj večni mir in pokoj! Zapuščenim sorodnikom bodi izrečeno na tem mestu najglobokeje sožalje! Vsemogočni vas tolaži ter vam pomagaj nositi .bridko usodo! — Popoldne na praznik Razglašenja Gospodovega pa smo pokopali begunca Andreja Pohor. Komaj se je Pohorjeva družina preselila le n&m, da bi si zboljša-la svojo begunsko usodo, že jim smrt ugrabi hišnega gospodarja. To je hud udarec za begunsko obitelj! Zapustiti so morali svoj rojstni kraj in sedaj se še tudi ločiti od svojega dragega očeta. Zapuščene sirote tolaži zavest, da mi sočutimo z Vami in da smo položili telesne ostanke Vašega ljubega očeta sicer ne v Vaš rojstni kraj, vendar pa v domačo slovensko zemljo!
Ljutomer. Katol. bralno društvo za ljutomersko okolico ima v nedeljo 20. t. m po večernicah svoj občni zbor. K najobilnejši udeležbi starih in nov h članov vabi odbor.
Sv. Tomaž i ri Ormožu. Na sedmini Jak. Bra-čič se je nabralo 12 K za avstrijski Rdeči križ. Bog plati!
Št. Lovrenc ob koroški železnici. Pri nas bodo v letu 1918 sledeči uradni dnevi mariborskega o-krajnega sodišča: Dne 28. januarja, 25. februarja, 28. marca, 29. aprila, 27. maja, 24. junija, 29. julija, 20. avgusta, 30. septembra, 28. oktobra, 25. novembra in 30. decembra, vsakokrat v občinski pisarni od 12. ure opoldne do 4. ure popoldne. — Napovedanega shoda prihodnjo nedieljo, dne 20. t. m., pri g. Kodru r.e bo, ker sta poslanca gg. Roškar in Pišek nujno zadržana. Prideta pa v najkrajšem Času.
Žalec. Naša izobraževalna društva prirede v ■edeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne, v Hodniko-/> dvorani v Žalcu slavnost v prid ubogim domačim in begunskim otrokom. Na bogatem sporedu je govor vrlega našega mladinskega organizatorja prof. dr. Hohnjeea in dve lepi predstavi. Slovenski domoljubi, posebno Žalčani in Petrovčani, pridite v obilnem številu in pokažite z dejanjem, da ljubite svoj slovenski narod in poseono njegovo bodočnost — slovensko mladino!
•
Braslovče. Dne 5. t. m. je po dolgi in mučni bolezni v 66. letu svoje starosti umrl vrl mož Mihael Plaskan, posestnik in mlinar v Malih Braslovčah. Rajni se je nekdaj bojeval pri zasedenju Bosne. Kako je bil spoštovan, je pokazal njegov pogreb, koje-ga so je udeležilo veliko število ljudstva. Bil je na-
ročnik „Slov. Gospodarja" in „Slovenca." Svetila vrlemu možu večna luč!
Solčava. Pred kratkim smo brali v časopisih, na se je na temelju veličastne izjave ljubljanskega narodnega ženstva za jugoslovansko deklaracijo izjavilo že nad 10.000 Slovenk. Tudi me Solčavanke zahtevamo svobodno domovino, svobodno Jugoslavijo 1 Tn v dokaz temu pa pošilja solčavska dekliška Marijina družba za Tiskovni dom v Mariboru 70 K.
Najnovejša poročila.
m
p&v oöilo
Dunaj, 10. januarja.
Italijansko bojišča.
Na visoki lanoti pri Asiagu je bil odbit sovražni sunek zahodno od Col del Rosso.
Vzhodno od Brente je nadaljeval Italijan svo-■ je brezuspešne napade še v popoldanskih urah. Na vzhodnem pobočju gore Monte Pertika je sovražnik trikrat naskočil naše črte. Vsakokrat se je ponesrečil njegov naval že v našem artilerijskem in ognju strojnih pušk pod najtežjimi izgubami. Južno od gore Monte Fontana Secca so bili sovražni napadalni poskusi že v kali zadušeni. Ob spodnji Piavi živahni artilerijski boji.
Kumunski poslanik v Petrograd u prijet.
Iz Petrograda poročajo, da je bil dne 12. januarja rumunski poslanik Diamandi z vsem po-slaniškim 030bjem vred prijet in zaprt v peterpav-lovski trdnjavi. Vzroki so neznani. Trockij je nedavno grozil, da bo brezobzirno nastopil proti na-stavljencem rumunske vlade, če se bodo v Rumu-niji zatirali njegovi pristaši. Aretacija je vzbudila med diplomatičnim zastopstvom v Petrogradu nemalo razburjenje. Zastopniki Amerike, Anglije, Francije in drogih četverosporazumovih držav nameravajo vložiti pri ruski vladi proti aretaciji odločen protest.
Poljaki zahtevajo ujedinjenje Galicije s Poljsko.
V Krakovu in drugih galiških mestih so se vršila zadnje dni dobroobiskana zborovanja, na katerih se je zahtevalo, da se naj združi Galicija z novoustanovljeno Poljsko pod žeziom cesarja Karla in nasledniki iz habsburške vladarske hiše.
«»t*' tei
Kmet iz ljutomerskega okraja: Prtsite Vašega poslanca Roškarja za posredovanje. Njegov naslov ;e: I. R., Dunaj, Parlament. — Buče: Tožljivo, ker ni dokazov. — A. R., C ven: Odtegniti se sme samo 5% od skupne žive teže. Teli-ihti se sme na najbližji tehtnici. — Selnica ob Dravi: Pošljite na naslov: Sestra Klara, Gradec, Udilien-Blindenanstalt. -- Moravč i: Brejih telic ne smejo jemati. Vojaški kupci pa sploh nimajo pravice jemati živi; o, ampak samo nakupovalci živino-premetnega zavoda. — Žena iz kozjanskega okraja: Brez podpisa. Ne moremo objaviti. — Pohnsdorf: Naslov je: Jugoslovanski klub, Dunaj, Parlament. Vojno zavarovanje je prosto in se ne more niko ar v to siliti. Ce agent rabi silo, ga zavrnite. — J. S., S tras: Zagovornik naj sestavi prošnjo in jo podpiše. Pošljite jo po poŠti. — F. D. Žagaj: Obrnite se na Vašega poslanca dir. Jan-koviča v Koz:em. -• Mala Ne'del j a: Pritožite se na pošti. Öd tu se „Slov. Gospodar" in „Straža" pošiljata v tolikih izvodih, kakor sta naročena. — Dobrna: Pišite posl. dr. A. Korošcu, Dunaj, Parlament. — C r e š n j e v e o pri Slov. Bistrici: Sladkorne karte dobite samo za Člane Vaše družine, za dlninarje ne. Glede ravnanja z vinom Vas opozarjamo na naš današnji članek „Pretakanje vina." — ^ v. M a r j e t a o b Pesnici: Imenujte nam ime tistega Človeka, ki hujska proti „Slov. Gospodarju" in našim poslancem, da ga izročimo roki pravice. Takim ljudem je treba odločno stopiti na prste. Pozdrave! — Lancova vas pri Ptuju: Opišite celo zadevo in jo 'pošljite z dokazili vred poslancu M. Brenčiču. — Slovenka v Studencih pri Mariboru: Veseli nas, da hočete zbirati med ta-mošnjimi Slovenkami podpise za deklaracijo. Polo Vam drage volje preskrbimo. Le oglasite se v našem uredništvu. Veseli smo Vaše krepke volje. Le pogumno na delo za našo svobodo! Pozdravljeni! — Dopisnikom: Več stvari smo tokrat morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjo Številko. Prosimo kratkih poročil!
<
Eitras 6.
SLOVENSIi GOSPODAR
17. januarja 191&
Kako si je treba naročiti Slovenskega Gospodarja ?
List je treba plačati vedno naprej. Kdor si list naroči po dopisnici, dobi le eno številko s položnico na ogled. Sede, ko pošlje denar, se mu začne list redno pošiljati. Svetujemo vsem, ki želijo postati novi naročniki našega lista, da ne pišejo prvokrat dopisnice in ne zahte vajo lista s položnico na ogled, ampak naj si kupijo na pošti poštno nakaznico ter nam takoj pošljejo po nakaznici denar, potem bodo list dobili v roke tekom enega tedna. Če pa najprej zahtevajo od nas položnice in potem po njej pošljejo denar, lista gotovo pred tremi tedni ne bodo redno dobivali, ker položnice mi preko Dunaja včasih še-le čez 10 dni dobimo Na položnico ali nakaznico napiši razločno svoje ime ter kraj in pošto. Ako si list že dozdaj dobival, napiši na položnico ali nakaznico besedo: star naročnik in pristavi zraven tisto številko, ki jo najdeš na ovitku svojega lista. Če si pa list naročiš prvokrat, potem pa zapiši na položnico ali nakaznico: nov naročnik »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K; za vojake za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K.
JLoterijske številke:
Trst, dne 9 jsmarja 19 8. 29 83 71 88 49
Dona;, dne 12. januarjem». 88 40 29 25 28
mmm,.
Gospod j o
ki bo áobze speljani v Indostri-alnih krogih, pri špediterjih, ).*■ kamariih, drogigtih, »odmikih, }>o>-jedelskih aadnigafc ia veleposerfc nikih, dobe koristno zastopstvu t kemični tovarni Hugoa Por®'; Kri. Vlaogradl, Juagmansova si)«« it. 33.	7i(

Kupim
vetje posestvo
a dcbricai travniki in gozdovi na Jožneaištajerskem (na Maj še v Sav. dolini) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. Naslov pove npravnštva „Slov. Gospo •iarjs."	162
&_A
Vabilo«
Dne 27. januarja bode imelo Kmetijsko društvo v
::Rečici ob Savinji::
izvanredni
popoldne ob Vs 3 uri v lastnih društvenih prostorih.
Odbor.
KUPIM
za vojaštvo 30 — 40 vagonov bele repe, korenja, krme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vagon na naslov:
A. KREPEK,
MARIBOR, Bismarkova ul. 19.
68
i i ~ ni"nrinrrwm'riiiiw:a»in iOTfiW—» inniiii»'ii ur m i
IflLA NAZNANILA.
iua beseda stane 5 vinarjev, petitvrsta 16 vin. Mrtvaška oz&anila Id «šivale vsaka petitvrsta 24 v, Iijave in Poslano 86 vinarjev. Za več- ' Vratno objavo snpten popust. Inacfit; »a sprejemajo ie preti pred p! a-illn. Zadnji čas sa sprejemanj« lnseratov torek opoldne.
Vino in sad i mošt, motno, r«	'	K-ojaškl pomočnik želi stopiti v
kvarjaso, zavreto kakor tudi dc,h	;	službo, vešč vsakega dela. Ponud-
po ple<a»bi se popravi. Prosi se	■	be se naj pošljejo na upravništvo
vzorec poslati na ca-ilov: Peter	'	SI. Gosp. pod „Krojaški pomoč- :
Skerbec pri deželnem odborn,	i	nik št. 82".	i
Gorica, Primorsko.	69
Več mizarskih p močnikov sprej
ire mi?,isriki delavnica s strojnim obratom i G. Repič, Polzela pri Celja. Stsoovame in hrana t
hiši.	45
Hiša z vrtom blizu Jošefove cerkve in kfli-O'kfga kolodvora pri okrajui c-sti, zidate poslopje,
Kuharico
išče velika trgovska hiša y slo-
J?»iJS Ä I --na Spodnjem šta-
okrk, se proda za 80.000 K pol lahkimi plačilnimi pogoji. Seiin-šek, nadvojvode E'gena cesta št.
6. 8.1
Irgnbila se je v Narodnem j
O o m % v nedeljo ob in nri zve- ; čer lstuiea rod imenom E.l. Be i niča z voa«kioci dokumenti in j 180 K. Po.štea najditelj se pmsi, s da jo odda proti nagradi v Na . rodnem domn. (gostim). 74
Kmet v mariborski okolici «i žali pridiiO pošteno deklo, ki je «a jena vitkega dela. Naslov pote uprava Slov. Gos?. pod „Deils, št. 78"..
jerskem. Razumeti mora tudi delo na vrtu. Naslov v upravništvu pod .Kuharica št. 83.
Raztrgane nogavice
se z novim pletenjem (tudi za polčevlje) popolnoma dobro popravijo Od para se plača samo 1 K 20 do 1 K 40 v. 3 moške in 4 ženske noga ice dajo 1 par lepih novih nogavic Poštne pošiljatve po povzetju. Svari se pred slabovrednim p( narejanjem. Oblastveno zavarovano. I Mariborska mel anična delavnica za mgavice: Valbuiva Oman, Grajska ulica št. 15 Sprejemajo se mesla za prevzemanje ta bega blaga.	70
Hranilnica in p< sojiln ca v Št. IIjn v SI. goricah obrestuje od 1. ]annar,a 1918 hranilne vloge	8i
2 postelji iz trdega lesa z i čn»
tirni vlogami in 3 deinitni afriškimi mttrscami, dobro ohranjena sa zamenjajo za razne kraet-eke prid Jke. Vpraša se pri: Ron-ner Maribor, Nsgy8trgsie 10, I. nadst»,	66
J)
Helios"
perilua modra barva 1 zavoj 140 kosov 25 K proti povzetju pošilja Oton Zai-tsebek, Brno, Moravsko, Ja-kobspl. št. 3. Sprejmejo se spretni zastopniki. 64
Kdor hoče zalega, čvrstega fanta, 12 let 8'arega za evojrg- vzet, se naj oglasi pri občini Št, Jurij ob juž. železnici.	65
Slovrgke krščansko in pošteno dekle sa <pre me k tr narju v Urtdca. Imeti mora ve<elj* da vr'nsr?k«gi dela. Pisn a se [OŠil-iajo n» nasliv: Oros!av ffnafele, Kabarienbergstrssse št. *3. Gradec.	6
■fr
Goatjlna se proda, dobro idoča,	\ ob okrajni cesti Poljčane — Ma-
kole ležeča, krasna lega, na rav-	j nini, z lepo hišo, gosp. poslopjem,
pri hiši ležeče okoli 4 rodovitne	■
zemlje, vrta, njiv in travnika. Cena	1
iz inventarjem vred 28.000.— K.	:
Več pove lastnica gospa Woschi-	■
tsehko v Mariboru, Parkstrasse 18.	;
ali pa pekarna Geuer v Poljča-	-
nah,	85	i
Ou ovnlk v pokoja kupi hišo, pri presto bolj na B»moti, s po»»-stvom sa eno kravo. Ponudbe » ceao ca upravniš:vo lista pod „Duhovnih št. '7"
Poštena kuharica, ki zna «ama dobre kuhati, srednjih let, se proti dobrem plačilu takoj sprejme, Oglasi se - aj v trgovini gesj. VrSié a v Ljutomeru. Sprejme se ob »nem tadi priden hiapea mlajših let, h konju.	42
Išče se pridna slržkiujs k učiteljskemu paru, katera «na kuhati. ii»la drnžina, mulo ptse Btvo v Miž ni mesta. Samo tske, ki služ jo po več let, se naj o,¡l»>ó pod „M. G. 62 na uredništvo 81. Gosp "
Proda se z'mska suknja za gospode celo prevlečena s kožuhovino. Vagittr. l ¿/III., vrata 15, Maribor.	63
atare, ve dar za napolnitev popolnoma sposobne
SODE
iz trd; ga lesa, oijuate aii fi ne-ževe, kupi vsako množ no. fo-nuibi» z ntvrdbo useb n», št»vili in kakov- sti Bodov se poi.jejo n» n'.9li.T: Iüdnstrie- u. Versandwefk „(Jrni", Gradec, 8traachefgasse št. lft. Telefon 23 . (Kiear. 5)
V-ničargka dru?i"a se sprejme za Št. Peter in Gornjo Polskavo. i Vpraša se Bismarkova cesta 1. pri gospej Koprivšek. Maribor. 86
Vo/o*! na pr daj Kočija lahka za dva, ena mala za enega konja. Prav dober močui in še bolj nov voz za vole ali konje in še raz- j lični drugi vozovi. Kakor tudi več sani. Vpraša se pri g. Šrilmpf, Burggasse uO, Maribor.	87
Šaf«rl ' vinoreji posebno izvtž-b»n priden ia energičeo, s- takoj Bprtjme. Oglasč na) s« šaro za nesijivo d bce moči. P iložj.. »ai se urznan la in stalijo pogoji, podi katerimi bi vstopil, pri i;ro ste'a sunovanjn in brani aii pa ; tudi brez vse/». Vonud e raj se ' p š j jo na Uredtištto t g» lis a pod ,8»far št. (Znamka za oigovorl.
Fant iz (Ošttnis kmetake h.še, star 14 let, se t'k j ieii iti uiit ; v vsaki velikosti, stroje za za kij ia ničalja Otor»pea Vin- vaijf-n:? za tra!e in vehke
n ° '	Ti Med" 8ela,' ; posestnike, mline ?a drob-
Hajn ko i4, p. Podtlsit. ti . i. . . .	, ^
i tjenje kosti a pripravo k rti
Pogrešani vojaki. Janez Šfilijiij, ;	¿'a krma (na ro&o ali gobar» in p uuin a, Vav Barba j	niiri, „ v6, «e kapi pri tvrdš.1
aa 14, Iriairrsio, Grdiliška, išče	n. .___. - __ j .u
»• o;a dva -ina Ja«»sa in B zi„a	Nickerl & Co, dmžba s o. z.
Šfiig j Č- bi k.«o od i,)iju kaj	ep-eijal o pod|etjn za racio-
vete», na blago oli sioročai «a j	nt-lno gojitev fero nine in
gornji naslov.^ __________3J	dfll?fe drobne don ače živine,
Hiša z vrtom in njivo v ptojiki ; Inzemd rf št 84. pri De a)U
okol.i s- kupili Cena a - Zah;s vajti» velik cenik Učna
6 0 i K Naslov v upratn i □ pod „št »2." (¿uamka)
Ugodna (trii al Misari.a na io-i r m prostor j se oa v n-jem. D. p si pod „i-O na upravništvu 81 v. tso p
Več.a mnviina jsboU se kopi v > ari oru • prooajani ta»wtri-6tr .oue 3.	'j 9
kup m vsčjo nn-iiso jabolk.
^•111 doe >a naslov. Grtg r ij Audr« j p. Šrnsr e št. 78., via Št. t ai ij»J. i r.u.. r»ko	>1 i
kniga
84 za 1,— K v (Mosst 1)
O G \ NIST IN
cerkovnik - (invalid)
išče slržbe kj" oa bol ši ia »iji. Pred t^etn »i ieli pr sto staao-vajje če mrgole s kakisa vrtom, čn kaše, nastopi tudi »časno. B «gi h irre ponudbe ca up avoi-štve -lo« G>«p. pod „Orgaaist-nvalicl št 3 .»
lsče »e ^r.aen vinicar s « tl> 6
<tln«>K)ini BUti pid agí dolini
po ' ji G. dr. Karel ipavio, Jaari or, ti« .. rs r. 1.
2 3
II o
2
0
"redujt posestvo ua leprm kra u, d Seia kar stoji m 12, s- priča. >*»' o» : Ribic Fr*au, bucj», 8>. Marj ta e» lecni i	8.
J bolk k' poje r v aki mroži i zt. aji'*l;te ene r.o«ina z » k ua i a (ki Maribi'r, Tege h fo a u.. -«	76
K ^fH
lastnega izdelka v veliki izberi, vsake vrste, /.a poprodajalce dopust. Popravila dobro in po ceni. Samo pri J o s. A u 11 o g a, trgovina z jerbasi, Maribor, Sotijin trg, Zraveu mostno mostne tehtnice.	76
UMijargk« ga pomočnik» tudi invalide, zmožnega nekaj „folcanja"; „Sleparije" mu ni treba. Sprejme tudi močae^a učenca v popolno oskrbo. Kosi, usujar, Mala Nedelja.	84
Miia'8K.i uuenet. •« .»>.oj «prejme. M .obut, Rotoitfci trg 8. 66
Da >• v D»jet»< dobro idoča gostilna lo trgov na s i eo. b'a«osi i n ufti čemi i etilie L|at<tDi«r, j. n vma ie toči «,6 et-> čez 74 j 600 hI ?ego i i(odai. K lor ieli vinti v os m se naj og!a*i pri Martiaa Trsten ak, gostilo, o Ora:, i 2, Sv. Solfenk pri Središča	40
........ m—bl—wgk&
Lepilo raztlinski lim „SILESIA"
tekoč, za takf jšnio rabo za pošte, ž»leioiške cr&de, obit sti in in dustrije K 16o.— 100 kg, v so d h po 200 do S00 kg brotti ¡¡a net o od Gradca. V »asoinjenih 8! d h pol HO kg 1 kg pO i 80 K Eubalaža in dovoz se poee hej zaraioni. Pošt.a poš ljatev: f »nkt> embs)aia iu p- štnica v pl čevioasti poardi 4 S 60 rin do 6 tg hrtz jamstva za nanko K I '80 Za naročila v vagonih specialne neue. Vsi oferti Heob vezni. Velika rszpošiljajuita:
Inda<trie~ a. Versandwe-k „URAX", Gradec, »tvauehrrg. iS. Telefon Gill. (Kieut. 4)
Kdo kaj ^e kje je begunee Jošef ForDezir'?, (kovači iz 8t Lovrenca pri Moši, ki se nahaja baje v ptuukem okraju. Naslov se »ai sporoči na nadov: Markrvčič Ivan, k. u k 8ub Abt., III. Z«?, Gornja Radgona Štaj	49
Peti pisana »em razžalila ?, r>reit-nerja ; ri r«kviiiiaoja živine in ga pros-.s; idjuSisnj .
Urša Gselciin, 44	Oogoše pri Maribora.
Harmoni| na dra manual», jako pri p a ea ia org. uč> n a, prod* or-ganist pri Sv. Jakoba v Biov.
t:o'.	86
KOZ S
lisic, zajcev, dihurjev, konic, sn i. t. d. kupuje po najboljših cena! T. Braun, Maribor, Koroška nL H. 13	10SS
Tropinovec, slivov fc), vinsko žganie, vinski kamen, čebelni vosek, strd, jakolka
plača najbolje J o s. Še res, ¡trgovec, Maribor Teue-.boff ova ulica 67.	1036
Želim in prosim
gospode In dame, dami nazrani-nijo imena gospodov trgovcev, kš bi prodajali koinuiiL blago. Dopisi i.a tovarno Bogo Pcll4k, Sralj Vinohiady Jnngmsnsv» aL St. 33. Praga, Nove drohy zbott
1087
ki io dobro apeljan« v indsitri-iJnih krogih, pri Špediterjih, lekarn ari ;h, drogistih, radnikih, gol-jedeiakib «eatugah in veleposestnikih, dobe koristeo zastopstvo r kamični tovarni Kug«» Pollak, Xrl. Vinogradi, Juagmiinneva uiice št. 33.	746
81? re oape in cunje kuiuje vsv-ko množino po najvišj b cenah Janko Artman, St Jurij ob jnžni žel.	101C
„Peva oii slavec".
Rnjigk pod naRiovom „Pevajofl jli"ec" s tridesetim) kresnimi no-viiki narodnim; pesmi. Pošljem jo vsakeor-o, kdor mi p šlje z» ¡5170 aorihneobrabljtnih poitnih znamk ali p», denar po poštni nakaznici. Na dopisnice iu sploii na brea-pUčna naročila sr pa ne morem ozirati I Naročale «e pri MAT. BELEC pri Sv Bolfsnku v Slov. goricah via Ptuj siaj.	876
V«k rm
m ia mm
irtui aa štora takoj kapi
2 Wesiai Maribor,
T*ir»tkoto*e olic» <t»v t<5 494
or
f
Iščom 1« fvi io posestvo, katero
m- ri U oralov, b iso »lit ^e le ie e. vešč ga is pridi.ga vlni-čar a. pi š'e> p ide dr ž t.a, ko .r» je ie h la kje s« vin č»rja ii ao pri »h kem delu spos.i*. Dni i zem m za «ehe a iivet ia »ih tega »e d bro pl>č . Ponudb« p< d .Viuiča- ii. 2"* aa uyra«n
A 1 'tej ■> pe sionut v Smar-ju .p^l jelšah, i"l ko iti >1 v naj m vri ninjh o posestvo S atauov ni« m n biev n. u» iat>-reai bi ar p-i let. 1>> za dve >sebi in sa 1 ar «v n) iiotrebnvga i veža. Poieatvo bi oio abi hit hlunoett« in v ramiui s dobro pitao vodo. Tnd' mor» biti priloiuott kopiti p.trehuib dr«.	<1
Učenec •'•b «'ari-« in 1 flo-bi iiL žo ük m »itiie'a on »e sprejme v trgov no Oa>oi>n Tom-b»b, Sv. Vid pri Ptuja.	61
Učenec, kreosk in s i rav s primemo tolik» izobrazi o se *P'«j-me takoj v treovini s aiaraaia blaznm L. 8ohweataer na Vraa-ik-m	39
Dv« prida) osebi, ki bi pomagale v gospodarstva, aa »prejmete v lepo ataaovaaj« pol ure od maita Vpraša se pr g K«pri>šek v Maribora, Bismarkova ulisa 1.
Posestvo v največji blitini mesta, v ni 1 prostor sa stranke (najera-aik«), mlekarut»o, teiilnisa č«s
ulico, lvp sadni seltniadai vrt, 9* taso- proda. Vaslov pove n prav niitvo pod „Stad-nei pri Maribo ra " iiaiika za odgovor.) 37
Cunje aeh vrat, juta, odpatki ao-tega «akna, kro aški o ¡rezki, r» 1-trg*ae nogavice, raztrgane m ike in i. «ike oblak« star« postelja« ad«je, koče, koati, kojake repa, s v i o j «k « ščetin«, liai č-J« ia zajije knie, kupnje po naj» š]ih -«nah M Ti onaak & Co. Celj« Trr««« in nakapo-alci od h ia do hiiedobij. bolji» «»ne 18
Automatifina mita
u prifc*' K 6'2t , ct »iS 4 K 30 v ^ »al «• •» * iov! p» 4« aatii Nol-eao vrema a« vpliv» t» »e «a» «redijo. Lovilaie» u knhtujak» Ža Jelke ,Rapld" polovl &a tiaoč. žnielk v »m noči, K	LovU«
mak „Nova" K 2"80 kom Povso' aajbofjii usp«h. Mnogo pokvalnll u nem. S« pošilja, proti povzetji» Kitnina 90 via. Raftpažiijalnld Ti?«*i>er, Dunaj IU. 72. N«all»i H i*	C * '
Posestvo « aiogi.ee s K pim goa dom kapi Matija Obran, Maribor Fisobergasae 9.	888
Frani; Gt>'ibo.ič lesu i trgov«a v »rgu kopi rgako mnošlns bi ?ih ilrogov (švelarm?) tel $iia6a tate pa 7'Mi komad. Espiai pa tudi okrogel bokov let. 764
Hoh* lediloe gobe, kumno, visok? kamen, melišno mrko; sploh vse deželne pridelke kapuj v vsaki maužini po sajMijih conah Janko Arcman, Št. Jurij ob južai žel.	1016
Ma prodsj ««ve zidana ene in ¿vo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad prost«, s velikimi In m&jeuiiai atansvanill proti sclncs obrnjene, se prodaj« pod lakkitai ¡pogoji. Vprai* se pri Jožefe Sekreji v Maribora Mcisart-st!Mse I* 3».	48«
„U R A X-
žebiji za če«9jeci;
Patent glavice rMaosB s trikotno ontnno. Pošilja se vsako množino pe
pošti f;roti povaetjn Velikost št. 2, 1 zavoj po 1000 komadov K 5 85 Velikost št 3, 1 zavoj po 10)0 komadov K 7 85.
Od 16 aovembr» naprej se gornje e«a« rad' pov šaaja cen blago
s vi tajo s 4 10%.
rinstrie i Versapdwiírte „ORAI" firailec, sirriucnergasse
_ it lf). r^ -nr 47.)
HofijsSc
destiliran Iz vina '.aatnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in ielodčnih teikočah je is vina destiliran star k njak že atoletja suano preizkušen, okrepčilo. tS lat starega v 4 pollitrskih stokle-aieah poš jem franko sa 60 K, mlajše ra 8 letnega, čudovito, bolečine tolaieče vdr. avaluó «redstvo soper trganje v udih. 4 pollitrske steklenice «8 K Viuo od 66 litrov naprej. Beli riziiag iu rdeč; bur-ganiec per liter K 4'60.
i	iiertl»
'«leyowMtnik, ttm Ooiič pri H»> ujíesík, »tajeciko.
17. januarja 1918-
SLOVENSK? GOSPODAH.
Ste a* 7v
Ivan Hajny
naloga in zastopstvo poljedelskih stroje?
Maribor Ob MokoMorailL 32,
priporoča cenjenim posestnikom raznovrstne stroje posebno vitelne, mlatilnice slamoreznice, reporez aice, sadne mline, stiskalnice, sezalke, sejalne in kosilne stroje, močao pocinjene brzoparilnike, kotle za žganje žgati in zboljSane drobilne mline s katerimi se lahko doseže vsakovrstna moka.
K takojšnjemu nakupu se toplo priporoča, ker se bodo stroji radi pomanjkanja surovin vedno težje ¡dobili in bodo cene vedno višje. Solidna postrežba. Na dopise se točno odgovarja.
Prošnja Slovence?
Nv I II
emcifi

Kotle za žganje in za kuhanje ter parjenje svinjske krme, slamoreznice, mline i, t. d.
vse prvovrstno ima naprodaj
V. Kvartič,
Šoštanj štev. 130
847

Slovenci v Gladbecku v Nemčiji prisrčno prosijo veleč, duhovništvo in druge dobrosrčne rojake l v domovini, ki imajo na razpolago kaj knjig, da i nam blagovolijo za povečanje naše majhne sloven-1 ske knjižnice odstopiti slov. knjige. Tukajšnji Slovenci ; se vrlo zavedajo svoje narodnosti, a manjka jim I slovenskega čtiva. Za vsak najmanjši književni dar izrekam že vnaprej v imenu gladbeških Slovencev
| svojo najprisrčnejšo zahvalo.
i;
. Za Slovence v Gladbecku:
Kaplan Tensundern, Gladbeck, Westfalen, Nemčija.
Konjska oprava ukradena.
Ponoči na 12. t. m. je bilo posestniku in gostilničarju Aleks. Hojniku na Ranči pri Pesnici ukradenih: 4 kompletne vprežne oprave za konje, 2 naglavni opravi, 2 konjski koci iz zaklenjene kamre. Škoda 2000 K. Od ukradenega blaga sta bili dve novi naprsni opravi iz črnega usnja, 1 že rabljena naprsna oprava iz črnega stisnjenega U3nja in 1 angleška oprava s ploščami. Odeje so bile olivne barve in novopovlečene. Tatje popolnoma neznani. Kdor izsledi tatu dobi od g. Hojnika 200 K nagrade.
C. kr. žandarmerijsko poveljstvo v Leitersbergu, dne 14. januarja 1918.
77

t t
t
*
» » * *
H
jevo sol
kemično preiskano 43.20 %-no ima še v zalogi | Zadruga v Račah. Vreče mora kupec sam
poslati.
8
Naznanila
za zavarovanje VII. vojnega posojila c. kr, avstr. voj.- vdovskega in sirotin-skega sklada se sprejemajo v uradnem poslopju okrajnega glavarstva v Mariboru, 2. nadstropje, vrata št. 26. — Vodja pisarne: Janez Ev. Wesenjak.
1021

Od c. kr. urada za ljudsko prehrano legitimiran nakupovalec KAREL ROBAUS, Maribor, Koroška cesta št. 24. kupuje vsako množino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno
Dovoljenja za pošiljanje, z katerimi je prevoz dovoljen, se preskrbijo,
>
Špecerijska in kolonijalna trgovina
Ivan Ravnikar, ' Celje
kupuje po najvišji dnevni ceni
SUHO SADJE ter je za to edini nakupovalec za okraj Celje.
Smrekovo skorjo,
čreslo in kostanjev les kupi vsako množino
Jakob Vrečko, SHaribor, Cvetlična ulica št. 8. 1092
i | .
v
Nakup
Navedite skrajno ceno, naloženo na žel. postaji in rok oddaje! Takojšnje plačilo proti dupli-katom tovornih listov !	961
Ponudite na metercent:
Kostanjev les, hmeljske droge (stare) hrastov les, smrekovo,škorjo. Na kubični meter: Okrogel les (smrekov, borov, hojov) — les za jame (Grubenholz).
Vinko Vabi!,
veletržec, Žalec, Južnoštajersko.
p
S5359
& 3» <
reg, za d. e neom. zav.
I f4f*s8*f{if*o	M sprejemaj« «4 mkif* hi n ofcrestsfcjc: «avada* po i1/«'/« preti trimesečni odpovedi po .!'/»•/•• Obresti se pripisnjejo h kapital«
g	V	1. jaasaija in 1. ¿alija mSega leta. Hranilne knjižice se «prejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj jtrdkiam.
I 2» ciiigtsj« po poSíi bo poitao hraaifine poJožnice (97.678) na r&zpolego. Bentai davek pl*ča posojilnica sama.
le članom in sicer: n» vknjižbo prsti papilsrni varnosti po 5V«*/o, na vksjižbo sploh po 5V»*/<m na vknjižbo in porožtve po 5*/<V« m na esefeni krstdit po 6 /». Nadalje isroosojnje n» castavo Tednofrtnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih wsm I pistseme possjiteii» v ruejo ltst proti povrnitvi gotovih ctméfcov, ki pa nikdar ne presegajo 1 kron. Pntiaje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk».
so vsako gredo in četrtek od 9. do 12,,ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne irraamši praznike. V uradnih nrah se sprejema
in iaplačoje denar.
0 jO'i28ft ffl 11S8 eo Slijfüini *n Pre^i® prejemajo vsak delzvnik od 8 do 12. are dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.	,
g	^	Posojilnica ima tadi na razpolago domafie hranilne nabiralnike, -35»

tMmsfseammmKSBimsimmmmmmitMMmMa




«-■a. jz, r. a^t w vj
v
-^mw^^nfvi^xv, sHsaaär- ■■' .iinniia vmBmusmmr^rir^:*^***--*'
2Ú Glavnim trgom in stolno cerkvi] o.)


POSOJILNICA Y GORNJI RADGONI
s
registro vit na zadruga » neomejen» zavezo.
Hranilno V|nrfp se sprejemajo od vsakega in LLiaiuillu 1IU5C se obrestujejo po najvišji obrestni meri. Obresti s? pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice št. 98.871. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
P i^rtiilfl se lajajo P0(* najogodnejšimi pogoji rtoUJlla in sicer na vknjižbo po 5%, napo
roštvo po 5 V2 %• Izposojuje se tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
TTm^pn ii»a so vsak torek in petek od 9. do 12. U i dllliO Ul C ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Ob uradnih urah se sprejema in izplača je denar. Posojilnica izplačuje tudi Oteti TOjnifi posojil brez vsakega odbitka.
Pflifldnilil se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi rujasjild drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop.
Uradni prostori '"¡I Si1,"1'Gopni!
ütraa I,
SLOVENSKI GOSPODAE.
17. januarja lwll.
Prava dobrota za Človeštvo je
p plratf iai,Ideal1.

Se vpsgne kot usnje, Brea širma kot n^nje, Nepremgéljiv >-.í>t osnje, Trpežen kot n »je.
Pri številnih vojaških poveljstvih, obrtih, konzunr;-nih^društvih i. t. d. v Avstro Ogrski v rabi.
Cera 2a iiah jatíje pódpiKtoy:
Moški in ženski čevlji	1 | par K 7'—,
Čevlji za dekleta in fante „ ,, ,, 6 50, otročji Čevlji	„ „ \ „ 550.
Obnovljenje peté:
iz trdega usnja za ženske in moške	čevlje K 4'—,
,, ,, ,, „ fante in dekleta	K 3*—.
,, ,, ,, „ otročje čevlje	K 2 —. Droga popravila po kakovosti čevljev 1, 2 in 3 K od para.
Edins delavnica: QR$pEC, S*a,str. 3.
Prevzemno mesto v Gradcu, Sacistr. 3.
Prevzemno mesto na deželi: Ernest Sark, Ljubljana; E. Hauck, Opatija 166. Ustanovila se še bodo druga prevzemna mesta v Gradcu, kakor tu Ji v provinci na Štajerskem. Občinstvo se vabi, da 3Í ogleda našo obrt, Gradec, Sakslr. 3. Tam se dobijo tudi še drugi pogoji. as Kii-nr.)
ozor!
Na suhocepljene trte so na prodaj za leto 1918. Cepljenih trt še je v zalogi 30.000 komadov in sicer najbolj rodovitnejše sorte. Trte so cepljene na podlagi Rip. Portalis in na Gothe št. 9. Cepljene trte se dobijo enoletne in dvoletne posebno močne. Cena trtam je po dogovoru.
Cepljene trte prodaja:
Frane Sloilnjak
trtnar	«
pri Sv Lovrencu v S1oy. gor,, p, Juršiaci pri Ptuju, Štajersko.
#0000*0000
Koledar za slovenske vojake za leto 1918. Ta
priljubljeni vojaški koledar je zopet izšel. Malo pač je vojakov, ki bi ne bili še imeli dozdaj vojaškega koledarja in na tisoče si ga je naročik že za leto 1918. Zdaj torej lahko imajo naši vrh vojaki zopet svojega zvestega spremljevalca. V koledarju najdejo naši vojaki miCen spis o cesarju Karolu I. in cesarici Žiti. Čisto nove določbe t državnih podporah za svojce vpoklicanih, razprave
0	pokojninah in vzgojninah vdov in sirot, o po kojninah invalidov itd. Poleg tega se v koledarje najdejo tudi natančni predpisi, kako je treba postopati beguncem, da dobijo begunsko podpora Ob koncu ima koledar kratek verski poduk za vo jake in pa molitvenik, obsegajoč najpotrebnejši molitve za krščanskega vojaka. Poleg tega im> koledar 80 strani praznega papirja za pisanje u svinčnik. Vojaki, sezite po novem koledarju
1	ročite si ga. Domači, kupite možem in sine v: m ta potrebni koledar in pošljite jim ga na bo jiš :e! Vkljub temu, da se je v zadnjem letu sko raj vse podražilo za več kakor 100%, stane Koledar za slovenske vojake s poštnino vred samo K 130. Naroča se samo v Ti -karni sv. Cirila v Mariboru.
»oooosaciooi
§*4*|ftt»ii i» mkittRtič* SfetoibS&i	i-
Posestniki predlve!
Tvrdka H. Stermecki v Celju je pooblaščena za celi politični okraj Celje za nakupovanje prediva, kater* ga prevzema v svoji trgovini v Celju "po najvišjih uradno določenih
cenah.
67
s trgovino, pripravna tudi za gostilno, z majhnim posestvom v lepem kraju, blizu železnice, se zaradi odhoda k vojakom po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila pri g. Loršeku, restavracija, Slovenska Bistrica.	"TT ss
Vabilo k
¡temu zboru
strojne zadrug:« v Drug njiva i — M hovi ah,
kateri se* vrši v čelrttk dne i 4. januarja 1918 v gostilni Franca Fras v Mibovcah. Začetek ob 10. uri predpoldne.
DNEVNI RED:
1	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Oiobrenje rač. zaključka za 1. 1917.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi ^abi
68
načel s t vo
„Panorana-lnteriiational"
Ma-ifcs>r, OrijJit? tig étsv. ir*«en gostila* ,'s črnemu orl ' »a pripore*« && o ila® obisk. Odpr. • ««1 «m, % ktopniaa »0 < «wot! 20 ». Fffdi- a?» ttaj» Ufc s,(«si Vaj»i ácgséfc? ta <svh V>o) fí, ipirajiaa ts: is .*' ž»l «alaga »*ets ? immi -¿i »ai.ksrii aliko? te ia t«,«.*» <• i* malí ''«•t »-ja u (cain vzi-nho *?a« «t »idi son- go sani-miro$ti celigsk g»ata. K-lor a: -»krrt	»Pmumsjm,* p*t&. copat,
fee ao ?ei>c ..f'S? pncíisiave

Slo«. ágotíoviBS* ega drafttm, M&iifeor, Koroška cesta- 10 Dartsjt« »swr| «¡ras? agodotiusko faitea w^ístfte .-«ohttí- «e-tae
rí'T'n-ii-fr r II n i Miu l—ll lia
St-íí
t
Potrti neizmerne ž;-losti naznan jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
Leopold Yas!e,
praporščak pri pešpolku štev. 87
' r i.
padel na it; lijansk^m bojišču dn<» 22 novembra 1917, zadet od sovražne krogle v cvetu s oie mladosti v 23. letu
Blagi ga pi kojnika priporočamo v molitev in trajen spe min.
V Z k!u, dne 30 decembra 1917.
Franc in Marija Vssle, si«riši. Mici, Frančiška, Lecpoldina Vasle, i-eatra Franc in Jože! Vasle, braiv 6s
Kméc

hranilnica !
cs w Ptui
«Riíicrifsk! «si*«?-***-,

naznanja, da se vrši, dokler se ne rešijo vojaška zadeva tajnika, uradni dnevi samo
ob nedeljah od 9. do 12. ure predpoldan
in od 1, do 4. popoldan.
Prosimo, da stranke to uvažujejo. Ko bo mogoče poslovanje v prejšnjem ob
segu vršiti, se bo javilo.	5
OOOOOOOOOOOOOO
Cvetje
17, vrtov 8v. Frančiška
(glasilo 111. reda) izhaja v Kamniku na Kranjskem in stane za ceo leto 3 K.
B
OOOOOOOOOOOOOO
Ročni mlin za zdrob in moko!
Cena 155.— kros.
Poljedeljski stroji in orodie!
Teža približno 15— H-
™J? Poljedeljski —" t. :— Pi stroji in
orodje!
Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in akiranim vsipalnikom Cena mlinu je v tovarni 155— kron, plačljivo v naprej brez odbitka; z*vi janje in poštnina se računi za lastno ceno sepa ratno. Mlin melje troje vrst izdelka in sicer: debeli zdrob, fini zdrob in fino moko Za kval teto, da na-roči iK prejme dober in nepokvarjeu m in se jamči 1
Mlin se naroča pri tvrdsi: „Bt. STUCIK, Dunaj XVIII. okraj, Ilohnegasse št. 4."
(Dcpisojis «e slovensko).	83
m
mm
ZAHVALA. ||
Ob bridki izgubi našega ljubljen*- •'•; j ga soproga, očeta, brat ., strica, gospoda
MIHAELA PLASKAN,
foisatiiika Ia ml narja v M.lih Brasltvčah,
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so i lag'ga pokojnika spremili k večnemu počitku, v prvi vrsti veleč duhovščini, posebno preč g kanoniku Jak. Hr berniku za tolažbo v bolezni in za tolažilne be-ede ob od prtem grobu cerkvenim pevcem slavni pi žarni brambi, darovatel em vencev m sploh vsem, ki so nam izkazali so žalje.
Dragega pokojnika priporočamo v ||j molitev in blag spomin
Braslovče, dne 11. prosinca 1918 78	Žalujoči ostali.
Odgovorni urednik: Franio Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.