Telefon št. 74. Posamna številka 10 Ji. Po pošti pr«|eMH: n oelo leto naprej26 K — h pol leta » 13 » — » četrt» meseo > 6 » 50 » 2 V ipravolštvo prejemal: •elo leto naprej 20 K — h ■ol leta » 10 » — » »etrt » » 6 „ — » ■ 8860 > 1 > 70» Zl pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroftnlno In inseratš sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice St. 9 Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan.izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 239. V Ljubljani, v petek, IG. oktobra 1903. Letnik XXXI. pozabljena desetletnica. V jesenskem zasedanju držav, zbora je bilo — pred dobrimi desetimi leti. Vodno smehljajoči se grof Taaffe vzame iz skritega kota svoje mape listino, dvigne se in prične brati. Vedno bolj se zbira zbornica okolu ministerskih sedežev in v malo trenutkih ni bilo ne enet?a poslanca, ki bi ne poslušal premijeja. Začudena je bila cela zbornica in velik del poslancev je bil kar konster-niran. Nove, nenavadne; epohalne besede se sipljejo iz uat min. predsednika. Razmere časa in državna previdnost zahtevajo nujno premembe volivne reforme za drž. zbor. V kuriji most in v kuriji kmetskih občin iili6j vsak polnoletni državljan volivno pravo, v tem smislu je govoril Tafcffe. To volivno predlogo je položila cesarska vlada na mizo državne zbornice v pretres in presojo ter eventualno premembo. In cesar je bil dal predsankeijo tej volivni predlogi. Ne bomo opisovali, kaka usoda je zadela grcfa Teff jja in njegov volivni predlog. Njegovi politični prijatelji in voditelji desnice so se spojili s Plenerjevo nemško levico ter strmoglavili Taffa Steinbach-ovo mi nisterEtvo z volivnim predlogom vred. Ako ima kdo obžalovati dejstve, da ni uresničil Tbffe Bvoje volivne reformne, je to država sama in pa slovanski narodi v Avstriji. Avstrija je bila vsled desetletnega dela desnice gospodarsko in denarno konsolidovana, le v narodnih zadevah je bila še odprta rana. Vsled poraza Staročehov je videl Taaffe, da ne more vpričo impetuozne opozicije Mladočehov polagoma urejevati narodnih razmer v državi, ako nima močne zaslombe v zbornici. Ia on je hotel si ustvariti liudsko večino narodov, ki bi imela smisel za narodnostno porazumljenje in smisel za držaro. In večina ljudskih zastopnikov v državni zbornici bi bila po Taaffjjevi reformi alovanBka, kakor je na drugi strani tudi večina, in sicer velika večina prebivalstva v državi, slovanska. Slovansko zastopstvo v državni zbornici ni umevalo tedaj velikega trenotba ter šlo s Hohenwartom in poljsko »šlahto« v jedno lopo z nemškimi liberalci — proti Tasffeju. Niti opozicijonalni Mladočehi niso umevali tedanjega trenotka, ker so bili z doktrinar-stvom o češkem državnem pravu v formalnem nasprotju glede Taaffejevih namer. Po desetih letih še-le vidimo in presodimo dobro, kako velika napaka se je tedaj storila. Slovani v državi smo vkljub peti kuriji Se v negotovem položaju in vsled medsebojnih narodnih in še več klikovskib na-sprotstev v zbornici razpada državna zbornica in sestav države se maje v temeljih. A tega niso krivi narodi v Avstriji, ker ti v svojih ljudskih masah hočejo to državo. Le zastopniki v zbornici, katerih večina zastopa ali veleposestvo ali pa buržoazijo, le ti hočejo petrificirati svojo moč. Poleg tega pa izkuša nemška buržoazija v zvezi z mogočno birokracijo zagotoviti nemško hegemonijo. Vsled tolikih nasprotstev različnih sil v zbornici in v javnem življenju je izgubil politični razvoj v državi vsako smer in tako smo po desetih letih srečno dospeli do zmed, ki kličejo po energični roki, ki bo odpodila intrigantske sile in zbrala ljudstvo v obrambo države. Kakor že večkrat poprej, npglašamo zopet in zopet, da je spas države le v pravični reformi zbornice v smislu občne in kolikor mogoče jednake volivne pravice. Krepke roke treba, ki naj prime za krmilo in odpodi s poveljniškega mosta razne schvvegle in Sliirkhe, pa tudi »čkchšiče« in Derschatte. Jedni miBlijo ali na svoje stanovske interese in zadolžene plcmifcke grbe, drugi zopet na hegemonijo nen:škega elementa. Pred desetimi leti, ko so bile ljudske mase še za sto procentov manj zavedne svojih politiških pravic, je spoznalo avstrijsko ministrstvo za potrebno občno injednako volivno pravo; danes je tone samo potrebno, temveč rešilno dejstvo za državo. Padel je grel Taaffe in njegov oziroma Steinbachov predlog o volivni preosnovi, a iz političnih razvalin sedajne dobe bo vsklila zopet njegova reforma, ker vskliti — mora. Od strank, ki proklinjajo spomin Taa-ffejeve politike od početka sem, so seveda v ospredju nemški liberalci in naeijonalci vseh vrst; izmed vseh neprijetnih njegovih politiških dejanj najneprijetnejše dejanje jim je bilo in jim je še sedaj, predlog o volivni preosnovi. Mi Slovani pa moramo blagrovati njegov politiški spomin še zategadelj najbolj. Niti Badenijeve pete kurije, te etape k •vseobči in jednaki volivni pravici bi ne imeli, da ni Taaffe ustvaril terona. Seve da so tudi med olovani nekatere stranke, ki jim Taaffejev pričetek z volivno preosnovo ni všeč. A ti so le še privilego-vanci med čeSko, še bolj pa med poljsko »šlachto«. Od slovanskih strank pa poznamo le eno, ki v n a -sprotstvuzvso svojo preteklostjo stoji danes glede nazorov o volivnem pravu v jedni vrsti s poljsko »šlachto« inz nemškimi liberalci vseh vrst, in ta kurijozum med slovanskimi strankami je — slovenska »narodno-napredna stranka«. A največje politiško čudo na tej stranki je to, da je ob času, ko je Taaffe predložil zbornici volivno reformo, da je tedaj z največjim oduševljenjem pozdravljala ta korak. „Slov. Narod" — že tedaj, kakor sedaj — v posesti Tavčarja, je hvalil ta Taaffejev čin. Ivan Hribar pa je bil za obče in jednako volivno pravo bolj goreč, kakor vsak rudeči proletarec. Osebno je poskrbel pisano nezaupnico grofu Hohenwartu na Gorenjskem in mu jo s podpisi odposlal. A igra in jeza usode je iz Tavčarja in Hribarja napravila nasprotnika ne samo občne in jednake volivne pravice, temveč tudi skromne pete kurije. In za spreobrnjenima voditeljema caplja »razsodna« liberalna inteligenca ! Čudno! Hribar, navdušen, rekli bi celo, napol rudeč demokrat, danes protivnik celo pete kurije za deželni zbor. Tavčar in Hribar, nerazdeljiv radikalni slovanski par, ki je bil podoben šovinistiškim madjarskim pa-trijotom v Košutovih vrstah, hodi danes roko ob roki s Ileinom, Scbafferjem in Schvveglom. Čudna je osveta usode! A vzlic temu nimamo dvomiti nad slovensko bodočnostjo, kajti slovet.sko ljudstvo si bo tudi preko takih politiških čudežev, ki so se zgedili nad Tavčarjem in Ilri-berjem, znalo ustvariti pot do politiških pravic ter se z veseljem in navdušenjem spominja one desetletnice, ko je na cesarskem Dunaju oznanjal Taaffe, da se bliža dan, ko bomo imeli ne samo politične dolžnosti, temveč tudi politične pra vice. Slava Taaffeju ! Iz (leželiiili zborov. V štajerskem deželnem zboru je bilo včeraj občini Oplctnici v okraju Konjice dovoljeno pobirati 130 odstotno občinsko doklado. — Deželni proračun za leto 1904, ki je bil predložen v tej seji, izkazuje potrebščine 24 312.066 K, pokritja 14,056 109 K. Nedoetatka je torej 10,225 957 K, ki se pokrije z dolgom v znesku 586.370 K za izredno regulacijo rek in za brezobrestna posojila vinogradnikom. Dalje se bo pobiralo deželno naklado na pivo od hektolitra v Gradcu 1 K 40 v, na deželi 2 K, lOodatotna naklada na užitninski davek pri vinu, mesu, mostu, 49odstotno doklado na zemljiški davek in hišno razred, davek, 5odstotni davek od čistega doneska od dež. naklade oproščenih novih stavb v Gradcu, 55odstotno doklado na Bplošni dohodninski davek itd. Od tega in kar dobi dežela od države pri osebnem dohodninskem davku in davku na žganje, ostane še nepokritih 58.391 K, kar bode pokrito z morebitnimi večjimi dohodki. 1,502.000 K v železniške svrhe bo dežela dobila s prodajo vrednostnih papirjev. Danes je zopet seja. Nižjeavstrijski dež. zbor je začel včeraj razpravo predloga šolskega odseka, da bi se potom prednašanj na vlado in peticij na državni zbor izposlovalo spre-menjenje državnega ljudeko šolskega zakona v smislu, da bi se dolžnost pohajanja v šolo določila mesto na 8 Ie na 7 let, a bi se obenem odpravila vsaka olajšava v obiskanju šole, da bi se uvel na deželi poldnevni pouk in razširile in povspeševale poljedelske nadaljevalne šole. Ali se bo cesar udal Madjarom? Lukacs pri cesarju zastopa misel, naj vladar kolikor največ odneha Madjarom. Odsek devetorice je v imenu liberalne stranke sestavil vojaške zahteve, mej katerimi se določa, da legislativa pri določanju poveljnega armadnega jezika tudi sogovoriti. Pod tem pogojem se je udala Apponyjeva stranka. Tako se torej nastopa proti v cesarjevem armadnem povelju označenim izključnim pravicam vladarja. Lukacs je odločil, da sedaj vladarju ponudi tako spravo in povrh še ministrtvo, v katerem bi sedeli tudi nekateri odločni šovinisti. Kaj bi neki imela krona od ministrstva, v katerem bi bila Wekerle in Apponyi? Vsi merodajni politiki liberalne stranke so Bklenili, da dokler cesar ne odobri vojaškega pregrama liberalne stranke, noben ne pravzame sestavo novega ministrstva. Sedaj pričakajmo, v koliko bo armadno povelje ohranilo meritorično veljavo! Velika židovska prostozidarska zarota je na delu. L u k a c s a smatrajo le za posredovalca med krono in liberalno stranko, pravi mož, ki bo poklican morda že danes na krmilo, ako se vladar uda novemu vojaškemu programu liberalne stranke, pa bo zagrizeni kalvineo grof Štefan Tisza, proti kateremu bo izvestno nastopila odločno katoliška ljudska stranka in ki tudi Košntovoe ne bo mogel povsem zadovoljiti, kajti čim več bo Madjarom dovoljenega, več bodo zahtevali in tembolj nesramni bodo postali. Na Dunaj je prišel predsednik ogrske katoliške ljudske stranke grof Ivan Z i c h y, da kaj stori proti imenovanju grofa Štefana Tisze. Včeraj se je pod predsedstvom cesarjevim vršil na Dunaju ministrski svet,kiseje bavil z vojaškim programom ogrske liberalne stranke. Vstanek Romunov na Ogrskem. Listi poročajo, da so se Romuni v okraju Arad organizirali za vstanek, ki bi bil moral bruhniti na dan mej 14. in 15. t. m. Romuni so sa oborožili ter so hoteli napasti mesta, v katerih stanujejo Madjari. Nadalje so hoteli Romuni pretrgati vse brzojavne zveze, razdreti železniške proge, da bi ne mogla hitro priti pomoč. Oblasti so za to izvedele in koncentrirale ondi mnogo vojaštva. Poslanci romunskih okrajev taje ta namen Romunov. Blamirani Klofač. Znane brzojavke mej KlofaCem in Po-lonyjem niso napravile Bog ve kaj. Glasilo Košutovcev »Magyar Orszag« piše: »Mi hočemo svoj boj, katerega vojujemo na pod-stavi zakona, vojevati dalje s strogo UBtav-nimi sredstvi. Zato privatna dejanja posameznih poslancev nimajo vpliva na ostalo opozicijo.« Glasilo ljudske stranke »Alcot-miiny« pa pravi, naj opozicija izvede besede, katere je izrekel Košutovec Barta: »Prvi, ki se pogaja s Čehi o zvez', mora biti vržen iz dežele.« Klolač se je s svojim usiljevanjem Madjarom le blamiral! Laški kralj na Francoskem. V torek je odpotoval laški kralj Viktor Emanuel iz San RoBSore v Pariz. Ta kraljev obisk je vzbudil Kar največ veselja na Francoskem kakor tudi v Italiji. Vsepovprek se govori o veliki važnosti, da je laški kralj obiskal francoskega predsednika, kakor tudi, da mu francoski predsednik Loubet vrne obisk v Rimu. Oba ta obiska bosta imela važne politične posledice in zdi se, da to tudi v resnici. Laški in francoski ministri so že kar nestrpni, kako bi obstoječe prijateljstvo spremenili v zvezo. Glede Marokko in Tripolis so pogajanja že gotova in sedaj se dogovarjajo o medsebojnih koncesijah glede trgovine. Vsekako pa je od todi do alijance še velik korak, katerega pa Italija ne more tako lakko storiti zbok njene zveze z Avstrijo in Nemčijo. A prej ali slej pride do svojega cilja. N e -ovržna resnica je, da Italija hrepeni po nepremagljivi zvezi z narodom, ki je enakega zna« čaja, enakih čuvstev in ki ima enake historične tradicije, kakor Italija sama. Severnoafriško vprašanje je končano in zdaj Italija hrepeni, izvesti svoj program v orijentu, in v to si želi pomoči od Francije. V pomladi 1904 bo znova prišlo orientalsko vprašanje na dan, ker se ne more soditi, da bi bili do tedaj vsi nemiri v Makedoniji dokončani, in tedaj noče Italija več tako osamljena ostati, kakor je sedaj. Radi tega je brezdvomno, da bo ravno vzhodno vprašanje glavni predmet pogovorov med kraljem in Loubetom, med Morinom in Delcass6jem za časa obiskov v Parizu in Rimu. Pri tem obisku pa je v ozadju še nekaj! Zadaj stoji loža, kibiobe te državi rada združila v še hujši boj proti cerkvi. Papežev nunoij Lorenzelli je pred dohodom laškega kralja zapustil Pariz. Italijanski Bocialno-de-mokraški listi izražajo veselje nad spletkam lože in pravijo: »Ko bi prišel ruski car v Rim, bi ga izžvižgali, ko bo pa prišel v Rim vrnit obisk laškega kralja predsednik francoske republike, ga bomo glasno pozdravljali.« Francozinje so posebno navdušene za laško kraljico, ki se pa menda ni posebno razveselila, ko so ji v Parizu določili za od-počitek posteljo — Marije Antonije te. Policija je odredila obširne varnostne naredbe in aretirala več — sumljivih Italijanov. Raz delavske borze vihra — rudeča zastava. Pri včerajšnjem slavnostnem obedu je povdarjal predsednik republike Loubet, da je dohod italijanskega kralja sijajna izjava, da je napravljeno dobro soglasje mej laško in francosko vlado in da to v enaki meri odgovarja interesu laškega in francoskega naroda. L»6ki kralj je odgovoril, da s polno pravico vidi francoski narod v njegovi navzočnosti v Parizu naravni zaključek mej obema državama srečno dovršenega dela približanja. Kralj je povdarjal, da Italija hoče služiti interesu miru. Shod italijanskih katolikov. V drugem tednu meseca novembra se vrši shod italijanskih katolikov pod predsedstvom grcfa Ivana Orosolija, naslednika Psganuzzija. Na dnevnem redu je: organizacija delavcev, razširjenje kredita, delavska stanovanja in vrtovi, nedeljski počitek, po-nočno delo, kmetska stanovališča. Predsednik 19. shoda katolikov bo odvetnik Karol Zucchini iz Faenza ; njemu ob strani kot na mestnika Corsanego Merli iz Geneve in dr. Giuseppe Micheli iz Parme. Zborovalo se bode v velikih dvoranah Palazzo Pini, katere jim je dal pcsestnik na razpolago. Rusija v Vzhodu j i Aziji. Ruski admiral Aleksejev nikakor noče izprazniti Mandžurije. V svojem listu »Novi Kraj« naznanja, da Rusija misli Mandžurijo, katera jo je stala mnogo denarja in krvi, odločno braniti. Tudi označuje vest, da je bilo rusko voiaštvo transportirano na Korejo, kot neresnično. Vendar pa je Rusija, dasiravno se nahaja v Port Arthur 90 ruskih ladij, poslala tjakaj šo sledeče ladije križa-rice: »Vsadnik«, »lUidamak«, »Amur« in »Jenisej« in 11 torpedo vk z 47 častniki in 500 vojaki. Iz Berolina se poroča: Na Balkanu mora biti mir, tako hoče car in tatio hoče tudi ruska politika. Po pogovoru v Miirz-stegu skuša Ruska čedalje bolj zasesti Japonsko morje. Peter Veliki je bil toliko časa nespravljiv nasprotnik Švedske, dokler ni predrl do Vzhodnjega morja. Vojne Katarine II. so imele namen odpreti Rusom Črno morje. Sedanja Rusija pa ima namen spreti se z Japonsko, ker ji ta zavira pot do Japonskega in Rumenega morja. Tudi sedanje stališče sili Ruse iz mrzle Sibirije prodirati proti jugu. Toda tudi Japonska ni pripravljena brez boja prepustiti to morje. Da Rusija zasede Mandžurijo, temu bi Japonska še ne naspro- j tovala, ako bi vedela, da se Rusija s tem zadovolji. S tem se seveda Rusija ne bi za dovoljila, ampak skušala bi še posesti Korejo, ravnotako kakor v posesti Ingerman-landije ni prenehala preje, dokler ni posedla še Finsko. To bi pa nikakor ne ugajalo Japonski. Zaradi Mangžurije se ne bo vnel boj, zaradi Koreje pa je boj neizogiben. V tej vojni bode podpirala Japonsko bržkone Angleška. Vendar se Japonska nikakor ne veseli takega zaveznika. B iža se pa tudi dan, ko bode tudi angleškim azijskim posestvom grozila ruska moč. Nekateri ruski listi pravijo, da je car odložil svoje potovanje v Rim radi nevarnega položaja v Vzhodnji Aziji. Car je svojemu namestniku v Vzhodni Aziji admiralu Aleksejevu brzojavil: »Pooblaščam Vas v slučaju potrebe, da ugled Rusije branite z orožjem v roki«. Nemiri med ruskimi Armenci. IzNihičevana se poroča: Ko se je pred dnevi imelo izročiti armensko cerkveno premoženje, je izgnala pred cerkvijo zbrana množica starašine iz nje, zaklenila jo in si pridržala ključ. Ker naraščajoče množice niti policija niti ognjegasci niso mogli razkropiti, prišli so kozaki in oddelek peštva. Vojaštvo je razgnalo množico in ranilo več ljudij. Cerkven zaklad ni bil izročen. Adresni načrt srbske skupščine. V torek je bila otvorjena srbska skupščina. V skupščini razdeljeni adresni načrt se zahvaljuje kralju za modro in pravo rešitev naloge, ker je kralju in ljudstvu od-menjeno isto delovanje. Ljudski zastopniki so prepričani, da nastopi za Srbijo sedaj doba srečnih dni. Skupščina je srečna, da so želje kralja in srbskega naroda iste, da stoji Srbija z močno bratsko državo Rusijo v naj-iskrenejšem prijateljstvu in najiskrenejši zaupnosti. Kajti njen obstanek je tudi trdno zagotovilo za obstanek vseh drugih manjših slovanskih držav na Balkanu. Rusija mora tudi ostati v prijateljskem razmerju z drugimi Bosednimi državami, poBebno z Avstrijo in Bolgarijo. Skupščina upa nadalje, da bode zavladalo z Turčijo zopet normalno razmerje. Debata o adresnem načrtu se je pričela včeraj. Iz brzojavk. Praga. Občinske volitve se vrše dne 28. oktobra. B e r o 1 i n. Momsen je v svojem pismu Angležem, katere je skušal z Nemoi sprijazniti, imenoval Vsenemce narodne norce. Vsonemika zveza sedaj zahteva od Momsena. naj ji pove vzrok, zakaj je to storil. Budimpešta. Iz Siamos - Ujvara poroča »Fiiggetlen Magyarorszag«, da so se uprli honvedni huzarji-tretjeletmki. 40 hu-zarjem so nadeli špange in jih prepeljali v Koloi. Zagreb. Tudi letos ne bo slovesne inatalaoije vseučiliskega rektorja, ker vseučilišče za nastop policije proti akademičnf svobodi pri predlanskih demonstracijah še sedaj ni dobila zadoščenja. Praga. Proti poročilom, da vlada namerava češki deželni zbor razpustiti radi nemške obstrukoije, se poroča, da o tem v merodajnih krogih ni nič znanega. Belgrad. Kralj Peter namerava še tekom letošnjega leta obiskati dunajski in potem petrograjski dvor. Po povratku iz Petrograda hoče obiskati tudi berolinski dvor. Leta 1904 obišče ostale evropske dvore. Da nes ima skupščina adresno debato. London. »Times« poroča iz Tokio : Obravnave mej Rusijo in Japonsko se mirno nadaljujejo. Sedaj še ni povoda dvomiti nad mirnim razvojem Btvari. Japonsko časopisje na željo urada za zunanje stvari molči o zadevi. Milan. Včeraj se je vršilo tu veliko italijansko-francosko pobratimsko slavlje. Na vzoč je bil tudi skladatelj Mazzenis. London. »Daily Tel.« poroča, da bo belgijski kralj Leopold obiskal tudi nemškega cesarja. Budimpešta. Cesar se o ogrski krizi odloči baje še le v ponedeljek. London. Mej Francosko in Angleško se vrše dogovori zaodstranje-nje vseh diferenc. Port Arthur. Vojaške vaje ruskih vojakov v vzhodni Aziji se splošno smatrajo za demonstracijo proti drugim vlastim. Vaj se je vdeležilo 7G 000 ruskih vojakov. Vseh ruskih vojakov v bližini Port Arthura je 100.000 mož. R i m. Sveti oče je pariškega nunoija Lorenzelliia sprejel v avdijenci. Sofija. Novi avstro ruski reformni projekt se je včeraj izročil turški vladi. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. oktobra. Kranjski deželni zbor. Po običajnem poročilu dež. glavarja, ki je odkazal došle spise posamnim odsekom, se mirno naprej bero interpelacija o vseučilišču. Zbornica je prazna; zdi se, da zeva lepa dvoran« sama; galerije se praznijo; vse je tiho in mirno. Le kot lahen vetrič šume glasovni valčki iz zapisnikarjevih ust na ušesa redkih poslušalcev. Tu se oglasi dr. Krek za besedo in zahteva, naj glavar konštatira, da deželni zbor ni sklepčen, ker ni polovica poslancev navzočih. O tem se vname živahna debata. Barbo in Hribar pravita, da je med branjem interpelacije tako konštatranje nedopustno. Dr. Susteršič pa dokazuje, da deželnega zbora sploh ni, če ni sklepčen. Dež. glavar se odloči za mnenje, ki ga szatopa večina. Nato se nadaljuje branje in seja krog 1. zaključi. Prihodnja seja bo v torek ob 10. Finančni je imel danes ob 4. sejo, ob 6 pa zboruje ustavni odsek. Deželni glavar je začetkom seje naznanil, da mu je došla vloga deželnega šolskega sveta, ki nasvetujo v zvišanje učiteljskih plač. Glavar je zadevo izročil finančnemu odseku, v katerem pa liberalci — obstruirajo. Uboga večina! Naši liberalci v zvezi z nemško gospodo silno radi povdarjajo v dež. zboru, da so nasproti našim poslancem v večini. Danes se je klasično pokazalo, v kakšni: Prva reč večine je menda ta, da jih je toliko v zbornici, kolikor je treba za sklepčnost, ker za sklepčnost pač ne more biti odgovorna manjšina. Samo zato, ker je bilo popolnoma jasno, da liberalnih sodrugov ni nad polovico v zbornici, so se protivili, da bi glavar na dr. Krekovo zahtevanje ne preštel, koliko jih je. Ko bi bil preštel, bi se bilo izpričalo, da jih ni bilo z glavarjem vred brez naših 17; za sklepčnost se jih pa zahteva vsaj 19. Naši liberalci bodo gotovo pripisovali dr. Krekovi zahtevi obstrukcijske namene. To pa že naprej izpodbijemo, ker je glavar komaj pet minut po tem, ko je bila ta stvar končana, zaključil zbornico in je bilo že prej domenjeno, da se zboruje samo do e n e. — (Morda postane ta rovna večina po današnjem dogodku malo bolj pohlevna. Če se to zgodi, bo na vse strani prav! Imenovanja. Davčni adjunkt g. Ignacij P e r h a v e o je postal davčni kontrolor v 10. činovnem razredu. Davčni kontrolor g. Jožel V a r d j a n je premeščen v Velike Lašče. Prestavljeni so: davčni praktikant g. Rihard K o 11 e r iz Ribnice v Kranj, goro, g. Jožef Golob z Vrhnike v Tržič, g. Jo-i žef M a s t e n iz Logatca v Kostanjevico. Elev g. Franc W i t s c h 1 v Radovljici je dobil adjutum letnih 1200 kron. — Poštni 8s;stent g. Ivan V o g 1 a r je prestavljen iz Lipnioe v Maribor. Sodnijsko imenovanje. Sodni adjunkt g Viktor D e vetak ? Gorici je imenovan za okrajnega sodnika v Bovec. Sodni adjunkt g. dr. Karol Sni der je iz Ajdovščine prestavljen v Gorico. Sodnim adjunk-tom v Ajdovščini je imenovan avskultant g. dr. Henrik Thoman. Britkosti našega novinstva. Go- spiški »Hrvat« nastopa desetletnico svojega obstanka. Ozirajoč se na svoje delo, pravi med drugim: »Mi predobro poznamo pomanjkljivosti »Hrvata«. »Hrvat« bi moral biti ogledalo in veden glasnik tega kraja od Kapele do Velebita, od morja preko Baga do Sanja, in od todi na Uno in naše staro Bišče v nekdanji turški Hrvatski. Ali vendar ni to! Zakaj ni? Zato, ker ni toliko ljudij na delu, kolikor pri besedi, ker jih ni toliko, ki bi pisali, kolikor jih je, ki svetujejo, ker jih ni toliko, ki bi pomagali, kolikor je, ki—-kriče! Oni pa, ki so najbliži na delu pri »Hrvatu«, ne morejo, tudi ob najbclii volji, dospeti v vsaki kraj, da bi tam gledali, čuli, prisluškovali potrebam naroda. Ali iz vsakega kraja bi se mogel oglašati iskren prijatelj naroda ter reči in napisati kaj. Tako bi bil list obveščen o vsem, o položaju, o novicah, o dogodkih in o vsakem kraju. Tako bi bolje izpolnjeval svojo nalogo. Več glav več ve, več oči več vidi«. — Kolikor besed, toliko resnice. Mu-tatis mutandis velja v polni meri tudi za našega »Slovenca«. Da bi vsi naši somišljeniki bili točni in hitri s poročili in pri agi-taoiji za naročnike, tedaj bi naše časopisje doseglo ono višino, za katero stremiti bi bila dolžnost vseh, ki priznavajo krščanska in slovenska načela. Torej na krepko in pridno delo za »Slovenca«. Boj zoper ravnopravnost na Koroškem Iz Celovca, 15. okt. Nemci in nemškutarji z vso b lo nadaljujejo boj zoper ravnopravnost slovenščine na Koroškem in na vsak način hočejo doseči, da slovenski jezik na Koroškem pri sodiščih ne sme več imeti nobene veljave. V pondeljek je protestirala trgovinska zbornica, v torek je pricapljal občinski zbor celovški, a danes, četrtek, je svojo »storil« še deželni zbor. V mestnem zboru je dotični predlog utemeljeval odb. K o 1 m a y r, svojo dodala sta prof. P o h 1 in podžupan M e t n i t z, ki { sa se vsi z rokami in nogami branili zoper to, da veljaj Celovec še za dvojezično mesto. — Danes je bil pravi dirindaj v deželnem zboru, kjer je nemškonacijonalna večina nastopala z vso lastno ji surovostjo. Predlog, naj se protestuje zoper rabo slovenščine pri kor. sodiščih, je utemeljeval posl. M. B u r g e r. Za ta predlog so dalje govorili še poslanci W i e s e r, K o t z in dr. W a 1 d n e r, ki je nastopal posebno predrzno. Zoper predlog sta govorila (vsak dvakrat) poslanca WeissinGrafenauer le-ta posebej kot slovenski poslanec. Čitanje jezikovne naredbe iz 1. 1882 mu niso dovolili. Ko je čital slovenski oklic, ki so ga ob lanskih volitvah za IV. kurijo izdali nemškonacijonalci (!), so nemški, nacijonalci demonstrativno ostavili dvorano! — Vsa razprava, o kateri bodemo natančneje poročali, je pokazala pravo pravcato podivjanost nemškonacijonalne klike. Predlog se je konečno odkazal odseku. Veljavnega zakona vladajoča klika tudi s surovimi svojimi nastopi ne more in ne sme odpraviti! t Nemška zagrizenost in trgovina. j lz Linca nam poročajo, da je ondotni občinski svet pozval vse trgovce v L'ncu, najodslej nastavljajo vsvojih trgovinah samo nemške trgovske uslužbence. Obšinski svet je pozval £u,>ana, naj uvede poizvedbe o gibanju Čehov v Lincu in naj o tem poroča obč. svetu. Takih sklepov seve ni pričakovati glede na znani Binderjev manever proti slovenskim trg. uslužbencem od ljubljanskega obč. sveta, vender bi bil na tako j nemško arogantnoBt umesten krepak od f govor po vseh slovanskih mestih! Iz oelovike škofije. Poroča se nam: V sredo 14. okt. sta preminula dva mlada duhovnika krike škofije. Pri Sv. Petru v Lesu je po osemdnevni bolezni umrl župnik Čast. gosp. Benedikt H o o h 1, star 29 let. Vnelo se mu je slepo črevo. Porodil se je dne 21. maroa 1874 v st. Pavlu v labudski dolini, bil v mašnika posvečen dne 18. jul. 1897. — V Radlah blizu Greifenburga je umrl župnik č. g. Anton Prucher, star 38 let. Bilehal je dolgo časa za boleznijo na pljučih. Porodil se je dne 12. okt 1865 v Gratweinu na Štajerskem, bil v mašnika posvečen 19. jul. 1892. N. p. v m.! Oermanizaolja v o. kr. tobačni tovarni. Mizarji in ključarji v tukajšnji o. kr. tobačni tovarni so dobili delavski red, ki je pa nabit samo v nemškem jeziku. Kako naj slovenski delavci razumejo tak delavski red, ko vendar ne razumejo nemščine. Ako je kak delavec kaznovan, opozarja se ga na delavski red, katerega pa čitati ne more, ker je samo-nemški, in od slovenskega delavstva se vendar ne sme zahtevati, da bi radi tega delavskega reda moralo ustanoviti si posebne »nemške kurze«, v katerih bi se radi ger-manizatoričnih tendenc vodstva sedaj pričelo učiti nemščine. To vendar ni delokrog tobačne tovarne! Odločno protestiramo proti takemu postopanju vodstva in zahtevamo, da se vodstvo že enkrat zave, da je v slovenski deželi in da mora slovenskemu delavcu dati slovenski delavski red. Opozarjamo tudi gg. poslance, da v tem oziru store korake. »Siidmark« je, kakor poroča »Mir«, za šolo v Malovščah na Kor. ponujala 1000 kron, ko je imenovana šola letos trpela po velikem požaru Vrli slovenski možje krajnega šolskega sveta so pa le-to Jude-ževo darilo odklonili, ker nočejo postati odvisni od tujcB. Slava jim! | Organizacija slovenskih trgov-J cev na Štajerskem. »Slovenski Gospodar« piše: »Pred vsem nam je potreba slovenske trgovske šole. Imamo, hvala Bogu in delavnim rodoljubom, že precej t jako močnih slovenskih posojilnic. Ia te j naše južnoštajerske posojilnice so v prvi vreti poklicane ustanoviti nam trgovsko Solo, katera bi lahko bila v Celju, kjer je največ zavednih slovenskih trgovcev. Nabrani re-> zervni zakladi naj bi se rajši v večji meri porabljali v pravo naše gospodarsko osamo-svojenje, kakor da se nalagajo v stavbe, v katerih se neredkokrat šopirijo celo tujci. 1 Začnimo vendar enkrat z odločnim socijal-\ nim delom! Slovenska trgovska šola nam i bo odgojila slovenskih trgovcev zadostno število. Potrebno pa še je dalje, da se vsi dosedanji slovenski trgovci ožje združijo, zato naj bi si prej ko slej osnovali »S 1 o-vensko trgovsko društvo«. Vsak novi slovenski trgovec bi se pridružil temu društvu, in tako bi se v kratkem času lahko silno okrepila slovenska trgovska organizacija, kar bi bilo za naš narodni napredek dalekosežne važnosti. Naj bi rodoljubi južno-štajerski prej ko slej storili v tej dvojni za-i devi odločilen korak*« — Slovenski shodi na Koroškem. Podružnica sv. Cirila in Metoda zaškocijan in okolico priredi v nedeljo, dne 25 oktobra, ob 4 uri popoludne v gostilni pri Majarju v Skocijanu svoj letni občni zbor po navadnem dnevnem redu. Pri prosti zabavi sodeluje domači pevski zbor. — Podružnica sv. Cirila in Metoda z» Sl. Štefan in okolicov Zilski dolini napravi v nedeljo, dne 2 5. oktobra 1903, ob l/»4- uri popoludne svoj letni občni zbor v j hiši „pri Pečku" v Smolčičah pri S t. Štefanu po sledečem vsporedu : 1. Pozdrav načelnika. 2. Razni govori in nasveti. 3 Petje. 4 Volitev novega odbora. 5. Pobiranje letnih doneskov. 6. Prosta zabava. — Slovensko izobraževalno društvo za Gozdanjeje imelo dne 11. t. m. dobro obiskan shod na Velikem Strmcu. Govorili so gg. M aierhofer, Vošpernik in poslanec Grafenauer. Shodu je sledila S živahna prosta zabava. — Nova posojilnica. Iz Preske nam I pišejo: Naše »izobraževalno d r u -j š t v o « nam je v nedeljo, dne 11. t. m. j zopet priredilo a h o d , kateri je bil jako I važnega pomena za našo okolico. Na shodu » nam je namreč č. g. Fr. P e n g o v , kaplan I iz Kranja, predaval o koristi doma- dih »Raiffaiznovih posojilnic«. O, govornik nam je dokazoval, kako važnega pomena so imenovane posojilnice, z ozirom na prihodnjost našega ljudstva. Ob enem je bil to tudi ustanovni shod naše domače » R a i f f a i z -nove posojilnice«, za katero so se takoj prebrala dotična pravila, izvolil odbor in se je ukrenilo vse potrebno za njeno otvoritev. Lahko rečemo, da je to prvi Bad našega izobr. društva, kajti na raznih shodih, zlasti pa na zadnjih dveh shodih našega izob. društva se je iz raznih poučnih predavanjih rodila večja zadružna misel, ki nam je dala tudi našo novo posojilnico, Delokrog naše posojilnice naj bi obsecral sledeče župnije: Mavčiče, Sora, Sv. Katarina in Preska. Posojilnica bo imela svoj sedež v Preski, Bog daj prekoriatnemu novemu podjetju obilno blagoslova! — Obesil se. je v Gotonicah na Kočevskem posestnik Franc V i d m e r , ki je bil nedavno odpuščen iz blaznice na Studencu. — Koroška deželna zavarovalnica ima za lansko leto nedostatka 43 971 ki on. Brutodohodek premij je znašal 104 000 kron, režija je pa znašala 42.000 kron. Res krasno liberalno gospe-daretvo, ako se poni sli, da je bilo treba cd 104 000 kron dati 54 000 kron neki drugi zavarovalnini za podza varovanje. Deželna zavarovalnica z i živino je im«la dohodkov 37.000 kron stroškov pa 66 000 kron. Ako se te številke v kratkem ne zboljšajo, bo treba ta dva zavoda opustiti. Kako krasno pa cveto stični zavodi na Nižje in Gorenje Avstrijskem, ki so v rok»h mož krščarsiih načel. — Tatvina. V Birčini vasi pri Rudol-fjvem pokradla je Ana B. iz zaprte skrinje več stvari. Mestni stražnik K. je tatco zasledoval in po kratkem času dobil. Ker je imela uro, rumene črevlje, več žepnih ur, morala je to na mestnem magistratu poka zati. Te reči pa niso bila njena last. Izvedelo se je tudi, da A B. ne premore ni kdar nad 1 K denarja. Sedaj premišljuje svoje labkomišljencsti v zaporu c. kr. okr. sodišča v Rudolfovem. — Nesreča pri zgradbi predora pri Tolminu. V deželno bolnišnico so pripeljali včeraj dva delavca, Franca Dachsa in Franca Maloza, ki sta se oba ponesrečila pri zgradbi predora pri Tolminu. Franc Dachs ima zlomljeno desno nogo, Franc Maloza pa levo in desno pa precej poškodovano. Prišla sta bila pod vozove, ki so sa bili odtrgali od stroja, ki vozi iz predora zemljo in kamnje in leteli po hribu navzdol. — Hrvatske novice. Za i z v a n -rednega profesorja na zagrebškem Franc - Jožefovem vseučilišSu je imenovan gimnazijski profesor v Pečuhu dr. Kasimir G r e k s. — Umor in samomor. V G r a v o s i v hotelu „Petka« se je izvršila 11. t. m. krvava ljubavna drama. Natakar Petar B a 1 i č je ustrelil svojo nekdanjo ljubico Ano P e j č i c in na to še sam seba. — Umor ali samomor? V bližini kolodvora O k u č a n e je od 7. na 8 povozil vlak 20 letno Vezo G r g i c. Pravijo, da je deklica skočila pod vlak radi ljubosumnosti. — Hrvatski opernipe-veoErnst Cammarota slavi svojo petindvajsetletnico 17. t. m. — N o v i š e f policije v Zagrebu postane Ernesto vitez G a y e r , mestni kapitan v Oseku. — Slikarsko šolo otvori v Zagrebu akademični slikar Konrad Filip. — Občinski redar v Veliki Oo- ' r i c i J a n j e č i č je bil včeraj obsojen v Zagrebu radi poneverjenja na 14 dni težke leče. — Sociialistična vodja v! Spletu D o r b i č in P a r i n o v i c st* za- j prta že več dni; za vzrok zapora se nežna. — Svojega očeta je ubilv Ze- i munu Nikola Prengji. — Razpeče - i valca ponarejenih bankovcev j so prijeli na Reki Dunkovici Gjuru iz Pe- s. trovaraždina in Delca Milana iz Kosinja, ko i sta hotela v dveh prodajalnah menjati ban \ kovec 20 kron. — Kokoš jesnedla* dva stotakav Kastvu občinskemu ii- j novniku Petru Jureticu. Pustil je namreč dva J bankovca po 100 kron v kuhinji na mizi, a | prišla je kokoš in jih snedla. Juretič je pri- i šel ravno v kuhinjo, ko je jedla druzega — J in kokoš je zbežala gospodar za njo. Na so- j Bedovem vrtu je kokoš zagazila v gnojnico • in utonila. Juretic je razpara in najde še oba j stotaka v njenem krofu, ali vsa zmečkana. j — Osebna vest. Na mesto fml. Ericba ' T h o s s , ki je stopil v pokoj, je imenovan ■ fml. baron Lazarini. — Svojega »trica je ubil kmet Marjan V u š k o • l v i d v Deču. — Otrok se je opekel > kmetici Radivojevic v Boboti, ko ga je za trenutek pustila samega v kuhinji. j Otrok je prevrnil lonec vrale vode ter se ! tako opekel, da je še isti dan umrl. — ; Glavni shod pevskega društva »Tre- b e v i c « je bil prošlo soboto v Sarajevu. Društvo kaj dobro uspeva in ima izvrstno kniižnico. — Nemiri v Kunovaču. Zadnja razprava proti Antonu B a 1 a š k o in 16 tovarišem bo v teh dneh pred sodiščem v Varaždinu. Obtožence zagovarja dr. Pero Magdi c. — Radi nemirov v Kraljevioi se zagovarja pred sodiščem v O^ulinu Franjo A k a č i d in 12 tovar. — Učiteljem hrvatskega jezika na laški gimnaziji v Pazinu je imenovan Josip B a č i c. — Parobrod v nevarno b t i. Predvčerajšnjim je zadel ob rt Ara-tak med Olibom in Lošinjem črnogorski parobrod .Skodra«. Iz Trsta mu je prišel na pomoč parobrod »Pelagos«« ter ga rešil. — Mladi hrvatski slikar Dunav R e n d i d je iztožil v Zagrebu v izložbi Glaserove trgovine potrait gospice, ki vzbuja vseobčno pozornost. — Dr. Niko Marin k o v i c je odložil predsedstvo čiste stranke prava, ker se je njegova stranka na zadnjem shodu izjavila proti zedinjenju hrvatskih Btrank prava. Novi predsednik je pop Zanki. — Novi urednik »Glasnika Matice Dalmatinske« postane znani hrvatski oesnik R. R a t a I i-nic-Jeretov. — Fran pl. Jakša, suplent na pomorski šoli v Dubrovniku, je imenovan učiteljem ravnolam. Jakša je izvršil svoje študije na zagrebškem vseučilišču. — Zadružno klavnico pod občinskim nadzorstvom nameravajo vstanoviti v Zagrebu, da tako prep^čijo podraž. mesa. — — Veselica v Žalcu. Koncertna ve-Belica dne 11. t m. v Žaicu v k jrist stavbe tukajšnjega b< žiega hrama, so je obnesla izborno. Dohodki bo jako povoljni, »kcravno jih so prispevali večinoma tur gostje ker bo žalsui „purgarji« in drugi Žtlčani demo-strativno izostali in se nalašč odpeljali. Kljub temu, da je bila proti konc rtu agitacija in da je društvo »Elinc.st« \ Ždcu ter žalski diletantje odklonili sodelovanje, je uspela veselica popolno. Prišli so v pome č vrli in značajni GftovLani in krasno zapeli mešane in moške zbore; gotovelj^ki diletantie so do vršeno igrali in petrovšUi tamburaši so lejio udariali na tamburice. Veselica je torei prav dobro uspela ib< g protiagitacije iri demo-strativne cdsotnosti Žičanov donesli lepe dohodke, kateri bodo pr šli v prid žalskim župljanom, kateri prav požrtvovalno prispevajo k stavbi svoje župne cerkve. Srčna hvala vsem, kateri so sodelovali, pomilovanje pa onim, koji niso sodelovali. — Razpisane službe. Učiteljska služba je izpraznjena v Senožečah. — Pri okraj, sodišču v Radovljici dobi službo pomožni pisar. — Umrl je v Gradcu profesor na ondotni realki g. Vincenc Kohaut, ki je dalje časa služboval tudi na gimnaziji v Ptuju. — Nezgoda pri gradnji cerkve na Bledu. Ivan Konič, 70 let star, tesarski mojster in posestnik na Bledu, je včeraj popoludne pri pokrivanju nove bleške cerkve padel raz streho. Pri padcu zadobil je na hrbtu veliko rano in se hudo pretresel. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu danes rano zašili. — Trgatev se je ta teden začela po spodnještajerskih vinogradih. Vino bo, kakor poznavateljl zatrjujejo, izborno, in sicer več, kakor se je splošno pričakovalo, ker )• baje dobro teče. — Namestu podrte brvi v Mariboru bo začasno napravljen brod, ki bo brezplačno prevaževal ljudi. — Mariborski pekovski pomočniki okradeni V Mariboru obstoji nekaj let društvo pekovskih pomočnikov. Blagaj-ničar tega društva je bil pekovski pomočnik Jožef Slik, ki je pa te dni izginil iz Maribora. Ž niim je izginila tudi blagajna. — Slovenci garnjeradgonskega okraja ne pozabite, da je naše volivce dne 11. septembra najhuje izzival J o h a n n K u r b o s , gostilničar »pri Slonu« v Gornji Radgoni. — Kdor ni trdnega zdravja ali pa je sicer slaboten, naj ne hodi v — Ameriko ! Na|več tacih izseljencev pošljejo oblasti nazaj, ker so, kakor se nam poroča, med vožnjo oboleli, in se je pokazalo, da klima nanje neugodno vpliva. Tak mora na svoje stroške nazaj. Lični agenti pa v S70ji brezvestnosti vse poberejo, da le denar iz sesajo iz budi. Temu humbugu se mora konec narediti! Torei ljudje, pazite ! — V konkurz je prišel g. Alojzij S m o 1 č , trgovec v Spodnji Šiški. — Stavka v Zagorju Zahteve stav-kujočih delavcev je ravnateljstvo trboveljske premogarske družbe na Dunnju odklonilo. — Preprečeni roparski umor. Pri kočevški Reki so čakali v gozdu trije neznani možje na trgovoa Ludovika Nosana, da ga napadejo in oropajo. Slučajno je prišel mimo orožnik Debevec. Dva moža sia pobegnila, eden pa je streljal na Debevca. Tudi orožnik je streljal, a ni nikogar zadel. Vsi trije neznani možje so pobegnili. — Zidanje železnice na Koroškem. Ii Podrožice se poroča: Tiste dni, ko Be izplačuje delavcem, je tu vedno zelo hrupno zlasti po gostilnah. Zadnji pla čilni dan je prišlo v štirih gostilnah do večjih izgredov in je bilo več delavcev tudi težko poškodovanih. Mnogi svojega denarja namreč ne znajo boljši porabiti nego za žganje, vsled tega jim zavre kri, in potem mislijo, da si jo morajo med seboj puščati. Plačilne dneve pride tu vedno precej denarja med ljudi; mnogi delavci nalagajo svoj denar tudi v poštno hranilnico. Zaslužek je različen. Minerji, to so delavci v rovu, zaslužijo na d«n po 8 do 12 kron, kamnoseki po 4 do 5 kron in razmerno s tem tudi drugi delavci in dninarji. — Sedaj so se pričela tudi že dela na progi od Pod-gorjan do Humberga. Deloma delajo že na progi, oziroma postavljajo barake, in pripravljajo vse petrebno, da bo potem delo hitro napredovalo. Po vsej črti se je nastanilo tudi mnogo gostilničarjev, obrtnikov, rokodelcev, ki iščejo tu zaslutka. Povsod vlada živahno življenje in gibanje, domačemu l.udstvu pa mnogokje nastane iz tega desti sitnostij in tudi škode. — Onim, ki žele videti Benetke se ponudi prilika v to v nedeljo dne 18. t. m. L!oydov parnik »Graf Wurmbrand" priredi namreč zabavno vožnjo. Vozne cene so : (v edmem I razredu) 8 K, tja in nazaj 12 K, iz Benetk v Trst 10 lir. Parnik odpluje iz Trsta (od pomola sv. Karla ob 8 uri zjutraj. Iz Benetk se povrne cb 8. uri zvečer. Za povratek pa je dovoljeno uporabiti tudi redni parnik, ki odhaja iz Benetk v Trst v noči med torkom in sredo pol ure po polunoči. — Umirovljenje in imenovanje v orožniški službi »VViener Zeitung" javlja : Cesar je bl»goizvolil urediti umirovljenje polkovnika Edvarda Miiller-ja pl, Rienzburg, poveljnika I. dežel nega orežniškega poveljništva v Trstu, in mu je ob tej priliki podelil značaj generalnega majorja ad honores. Poveljnikom re čeneg* poveljništva je cesar imenoval majorja Josipa Binovetza od orožni-škega poveljništva v Lvovu. — llletni fantič zaprt, llletni fantič spustil je balon, ki je padel v tržaški okolici, vsled česar se je gozd vžgal, kar smo tudi že poročali. Vsled tega je dobil fantič 14 dni ječe! V šoli je bil deček priden, miren in pazljiv. Kako bo na otroka vplivala družba v zaporu? Kako bo vplivala ta kazen na otroka? — Avstrijsko vojno brodovje je še v tržaški luki. — Koroške novice Na K n e ž i ive pogorela hiša Fl.Ebnerja. - Škode je 5000 kron. — Občinske volitve za občino Važenberg bodo dne 22 oktobra. Slovenci pozor! — »Narodni dom" v Beljaku ? »Kiirntner Wochenblatt" od dne 10. t. m. piše: »(,Narodni dum1) Menda bode resnica. Kakor se sliši po Beljaku, so kupili .Slovenski* za lutrovsko cerkvijo po posredovalni osebi zemljišče. No : Drevesa ne rastejo do nebes, za to Be bode skrbelo. Kdo bode zidal ?« (Želimo pojasnila !) Ljubljanske novice. Nadvojvoda Jožef Ferdinand je po daljši odsotnosti so danes zjutraj zopet povrnil v Ljubljano. Zborovanje pekov. Pri včerajšnjem iz-vanrednem zadružnem občnem zboru zadruge | pekov in kolačnikov v Ljubljani, kateri se je ; vršil ob 3. uri popoludne v gostilni »pri i Zvezdi« (Križ) in katerega so se vdeležili | ljubljanski peki skoro polnoštevilno, poleg ! njih pa tudi ša blizo 20 pekov iz okolice, se I je v prvi vrsti sestavila resolucija, [ tičoča se krošnjarenja, katero bodemo v eni i naših prihodnjih številk doslovno obelodanili. ! V deputacijo, katere nalog je osebno izročiti i to resolucijo obrtnemu referentu dež. vlade i so bili izvoljeni gg. Ivan S c h r e y , Avg. Jenko iz Ljubljane, ter Konrad Č a d e ž ; iz Kranja. Ob tej priliki sklenili so tudi na-• vzoči peki, da se ustanovi » deželna jzadruga pekov«. V pripravljalni od-: bor so bili izvoljeni g. g.: Ivan S c h r e y , ! načelnik pekovske zadruge ljubljanske, Avg. Jenkom Ivan Bizjak iz Ljubljane, ter Franc Z r n e o z Marije Device v Polji in i Konrad Č a d e ž iz Kranja. — To bode so-j daj na Kranjskem tretja deželna zadruga, ! prva je bila brivska, in druga sodovičarjev. j Neovrgljivo je, da bode ta obrtna korpora-cja, katera bode imela nad 160 članov ena največjih na Kranjskem. Upajmo, da bodo s tem velevažnim korakom dosegli vsaj manjši pekovski obrtniki več ali manj varstva proti sedaj njih upogubljajoči grdi konkurenci nekaterih podjetnikov kapitalistov. Ustanovni občili zbor te velevažne zadruge vršil se ' bode nekako meseca fabruvarja 1904. — Za : ustanovitev deželne zadruge, kateri predlog 1 jp stavil prvi g. Z r n e c pok v M. Dav. v Polji govorili so mej drugimi za ustanovitev iste z veliko vnemo tudi g. g.: S c h r a y , Jenko i n P a u e r. Bog dal, da bi ta mlada korporacija tudi vspešno procvitala! Vojaško skladišče. Aspirantom pri tukajšnjem '"-'jaškom skladišču je imenovan rezerviu d<**atnik g. Sigmund Mar t i n e c. Umrl je v torek v Ljubljani Janez Kačar v 75. letu svoje starosti. Pokojnik je bil obče znan in priljubljen. Bog daj blagemu pokojniku večni mir in pokoj! Povožena ženska. Izvoščok Luka Podob-1 nikar, v službi pri Č ometu na Marije Terezije cesti št. 5 je danes ob pol 7. uri zjutraj vozil po Dunajski časti tako naglo in nepre- vidno, da je podrl na tla Marjano Bezlajf rosestnico v Savljah štev. 4 in jo povozil* Žena je Da obeh nogah in na obrazu poškodovana. Izseljevanje. V Ameriko je odpotovalo včeraj zvečer 40 oseb s Kranj akega in 27 s Hrvaškega, iz Amerike pa je prišlo včeraj v Ljubljano 50 oseb. Pevsko društvo »Ljubljana" priredi y zimski sezoni 1903/1904 sledeče zabave: 14. listopada t. 1. Martinov večer v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1 (Puntigam-ska pivnica); 17. prosinca 1904 kmečki ples; 14 svečana velika maskarada in na pustni torek 16 svečana zaključni venček plesne šole. Slavna slovenska društva se prosi, ozirati se na te dneve. Izgubljeno. Frančiška Černe, posestnica in prodajalka rib v Spodnjem Kašlju št. 24, je izgubila danes dopoludne denarnico s vsebino 40 kron. Našel je to denarnico Bernard Brauner, potnik z Dunaja, in jo oddal na policiji. Na Gorenjsko k zgradbi železnice se je odpelialo danes opoludne 80 delavcev. Tatvina. Mariji Krist»n, ženi poštnega uslužbenca, stanujoči na Dunaiski centi številka 47, je neka ženska ukradla iz kuhinje črevlje — Danes po noči vlomil je tat v drvarnico Mariete Zagarjeve, zasebnice na Karlovski cesti št. 10, in jej ukradel dva domača zaica. Ruskij Kružok. Ker bode mala dvorana Mestnega doma pristopna še le 25. oktobra, pozivljemo vse, kateri so se vpisali v I. te ; čaj, in te, kateri vBtopiio v II tečaj, da Be \ javijo 26. t. m. ob pol 8. uri zvečer v malo dvorano za začetek in nadaljevanje pouka ruskega jezika Na današnjem kontrolnem shodu, ki se | je vršil za artiierijo in kavalerijo, bi bil nek | rezervnik topničar staknil kmalu zapor ker se je preveč drzno oglasil s »tukaj«. Malo i je manjkalo pa bi ga bil dal častnik v »hladno j kamrico«. Pa je »tukaj« brž popravil s »hier«. Vstaja na Balkanu. Vsebina note, katero sta grof Goluchow-sky in grof Lambsdorf doposlala iz Miirz-stega na avstrijske in ruske poslance v Carigrad, je vzbudila v bolgarskih političnih krogih občno nevoljo. Bolgarski politiki vi-j dijo v omenjeni noti gopolno nemožnost, da I ki se Bolgarija in Turčija zamogle mirno dogovoriti o makedonskih razmerah. Da se ne začneta prizadeti državi pogajati, dopu-( stita Avstrija in Rusija, da Be krvavo klanje i nadaljuje v Makedoniji. Ruska diplomaoija je j za svoje notorično sovraštvo napram knezu i Ferdinandu dobila tudi Avstrijo in zdaj ofi-; cijelno nadaljuje svoje inscinirano prizadevanje. Saj so v zadnjem času došli v Bolgarijo ruski diplomati kakor Čerep-Spiri-jdiovič, Borislav Korževski, i knez Dolgorukoff, Nemirovič-■ Dančenko in drugi ter so se pogovar-j jali z rusofili in z emigranti - častniki, kateri , imajo vsi en cilj odstraniti kneza Ferdinanda. In nevolja tudi narašča po vsej Bolgariji proti knezu. Kakor Bmo zadnjič poročali bo Turki prestopili zopet bolgarsko mejo in vprizorili zopet grozovito klanje. Sedaj seveda oboja dejanja dosledno taje in sicer, ker nedostaja — oficijelnih, ad-i ministrativmh in konzularnih poročil. Lep iz-! govor! Ker turški uradniki dosledno molče o takih za vso Evropo sramotnih dejanjih in ker konzuli vendar ne morejo poročati o vseh krvoločnostih, katere vprizore Turki v najodaljenih krajih, zato smatrajo Turki, da se ta dejanja splob niso izvršila. Turška vlada je dovolila, da ee vrnejo bolgar. ubežniki v svojo domovino v Adri-' janopoljski vilajet. Vendar ee ti branijo vr-; niti in zahtevajo za ta slučaj, da turška : vlada založi v kaki evropejski banki gotovo « svoto v svrho poprave njihovega domovja j in da se sestavi evropejska komisija, ki bi ' jih branila pred turško krvoločnostjo. Dalje t zahtevajo popolno amnestijo in krščanskega | guvernerja Turški komisar poskuša prido-| biti ubežnike s tam, da je sestavil mešano, 5 bolgarsko turško komisijo. Ako bi bolgarski ! uradniki smatrali pogoje nezadostnim, imeli \ bi ubežniki pravico Be izseliti iz vilajeta. Turške vesti poročajo, da vlada v I* Monastiru med makedonskimi revolucijonarci velika demo r a 1 i z a c i j a. Makedonci očitajo vodstvu, da jih je izročilo največji bedi. Vod-I stvo sestoji iz Sarafava in 12 bolgarskih i častnikov. VPeristeriseje vršil pred krat-f kem večji boj, v katerem je baje izmed 400 s vstašev padlo 40, 15 je pa bilo ranjenih. A i tudi Turki so veliko trpeli vsled vstaških \ bomb. Vlada je pregnala 216 kristijanov iz jj vilajeta Monastir v Jemen. Na stotine in j dtotine kmetov je pribežalo iz vpepeljenih | vasij v mesto samo, tako da so cerkve in i, šole prenapolnjene. V nekem bolgarskem i penzijonatu je nad 400 žensk in deklet. - Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. Drugič na slovenskem odru uprizorila bo ie včeraj polj ska igra »Karikature«, delo svetovnega imena. Kakor obupen, zamorjen klic po rešitvi, živ ljenju je vsa ipra. Tragika življenja uničuje zračne ideale. Vsi ti boji, vsa hrepenenja so v ^Karikaturah« določno izražena. Igra zahteva pa tudi dobrih igralcev. In te smo videli Gdč. R ii o k o v a in Kreisova ter g. Č o n s k y rešili so svoje uloge krasno. Q. V e r o v 6 e k je bil boljši, kakor zadnjič; ugajal je tudi g. N u č i č , kateri v vsaki ulogi pokaže večje zmožnosti. Drugo osobje je zadostovalo. G. Danilova pač ni za enake uloge. Splošno smo bili z uprizoritvijo zadovoljni. Gledališče je bilo slabo obiskano. 4 Repertoir slovenskega gleda lišča. Jutri, v soboto, se igra drugič burleska s petjem in plesom »Lepa L i d a«, ki je dosegla pri primijeri kot zabavna, komike polna igra povoljen vspeh. Ker se je za reprizo nekaj prizorov, ki so bili odveč, črtali ter so se vsi nedostatki odpra vili, bo imela gotovo druga predstava zopet mncgo poslušalcev. Kdcr se želi smejati in veselo zabavati, si pač rad ogleda to predstavo. — Prihodnji teden pride na oder no-vovprizorjena opereta V. Parme »A m a -c o n k e«. izpred sodišča, Zakaj se toži Slovenca! Zadnji „Mir" poroča: O izidu razprave, ki se je pred kratkim pri dež. sodišču vršila zoper našega rojaka g. dr. H u d e 1 i s t a , smo ie kratko poročali. Stvar pa je taks, da ji moramo posvetiti malo več pozornosti radi tega, ker meče naravnost bengalično luč na naše Bodne razmere. G. dr. H u d e 1 i s t je bil tožen radi prestopka po § 359 kaz. zak. radi tega, ker je na predvečer godu sv. Cirila in Metoda na svojem vrtu v Velikovcu spuščal rakete najmanjše velikosti. Te rakete so baje spravile Velikovec v strašno nevarnost, da se zažge. Razprava pred velikovškim sodiščem je pokazala, da se hoče dr. Hudelista na vsak način obsoditi. Dr. Hudeliet se je zagovarjal, da so bile raketice, ki jih je on užigal, čisto majhne, takozvane „Zimmer-raketen", da jih je spuščal od svoje hiše proč v dravski graben, kjer bi se bila mogla vžgati k večiemu Drava sama, da so rakete šle komaj 15—20 m. visoko, da je vrhutega deževalo, tako da so bile vse strehe mokre! Kake nevarnosti radi ognja v tem dejaniu ne bi mogle videti c iti najstrahopezljivejše babe. Velikovški sodnik pa — oni nacijo-nalec, ki je zadnjič v Rožeku poteptal temeljni zakon o jezikovni ravnopravnosti — se ni dal potolažiti. Rekel je, da mora zve-denec določiti, če je bila kaka nevarnost ali ne. No, zoper to bi na vse zadnje ne ugo varjali, ker smo v Avstriji vajeni gledati tudi mlade novodobne uradnike z mogočnimi kitajskimi ccfi. To pa, kar se je potem godilo, pa ne gre več na rovaž tega cofa, to zasluži pa že drugačno ime. Ko si je namreč dotični zvodenec kraj in ves položaj ogledal, in ko se je izjavil, da o kaki nevarnosti ognja niti govora biti ne more, pa se je sodniku bliskoma zasvetilo, d a t a zvedenec ni pravi, ampak, da je za to reč treba zvedenca iz Celovca. Kaj naj pa porečemo k takemu postopanju? Ali veste, s kakim izrazom se tako postopanje po pravici označuje ? — Priti je toraj moral zvedenec iz Celovca in ta je — kajpada — po dolgem mučnem zvijanju vendarle našel, da bo ravno one male rake-tike, kakoršne je rabil dr. Hudelist, strašno nevarne, in sicer mnogo bolj nevarne, kakor vsake druge. To pa to. si je mislil gospod sodnik, in obsodba dr. Hudelista je bila gotova, dasi je zdrava pamet nasprotno govoriti morala. Zoper to salam. nsko sodbo je g. d r. Brejc, ki se je med tem k nam preselil, napravil priziv in svoji pritožbi priložil tudi zvedeniško mnenje nekega uglednega pirotehnika iz Gradca, ki je jasno in določno izjavil, da takozvane »Zimmer-ali Knall-rakete« niso niti najmanje nevarne, ker imajo samo toliko smodnika v sebi, da se razpočijo, a v istem hipu zopet ugasnejo, torej ničesar užgati ne morejo. Vzklicna razprava v Celovcu bila je zelo zanimiva radi tega, ker je državni pravdnik popolnoma pritegnil zagovoru dr. Brejca, da o kaki nevarnosti ognja ni moči govoriti — dr. HudeliBt je bil seveda oproščen; a zanimiva je bila ta razprava še iz druzega vzroka. Dr. B r e j c je namreč v svojem zagovoru razkril čudno dejstvo, da se radi metanja raket toii samo Slovenca dr. Hudelista, da se pa ne toži onih nemških oaciionalcev, ki so že mnogokrat prej in tudi v zadnjem času ob svojih nacijonalnih slav-ncstih v Velikovcu zažigali prave velike ra kete tako, da so sredi mesta na tla padale! Zlasti je poudaril, d a | e žandarmerija ravno ob priliki, ko je vodila obširne poizvedbe zoper g. dr Hudelista, dognala in sodišču v svojem poročilu tudi naznanila, da je ob tistem času tudi t r K o v c o B e r g e r rakete užigal in sicer tako, da bo prav v mesto letele, vendar tožil ga ni nihče, kakor tudi drugih velikovških hajlovcev ne! Pa nuj reče kdo, da so oblasti za nas Slovence ne zmenijo, da nas zanemarjajo in prezirajo! Ravno nasprotno je rt s; toliko pozornosti se ne posvečuje nikomur, kakor nam — kadar bi Be ras moglo kje vjeti in pritisniti I Različnost postopanja proti d r. Hudelistu-Slovencu in B e r -gerju-Nemcu pa si bomo dobro zapisali v svojo spominsko kniigo. Čez sedem let vse prav pride! Dr. H o 11 e r j u pa privoščimo še več takih blamaž. Razne stvari. Majnovejio od ra&nilu strani Stavke. Stavka krojačev uniform je končana. Delavci so dobili zvišanje plač za 25 do 30 v. Delavci plinarne v Barceloni so sklenili pričeti z stavko. 10.000 stavku jočih v Armeniieres je šo vedno jako razburjenih. Tudi v Lille so Rtavkujoči silno razdraženi. Banko v Lille straži vojaštvo. — štiri milijone rubljev je da roval trgoveo Mazorov v Moskvi trgovskemu društvu za podporo onemoglih trgovcev in trg. pomočnikov. v — Obsojeni tretjeletniki. h So pronja se poroča, da je tamkajšnjo vojno Bodišče obsodilo 4 voiake 11 huzarskega polka zaradi upora v 2 etrio, enega jedno-letno ječo, 13 huzarjev pa v šestmesečno ječo. — Ljubovna drama v Meid lingu. V Meidlingu je streljal s ssmokre som 211etni mizarski pomočnik Karol Sthra-mel na svojo ljubico Marijo Douchan ter jo smrtno ranil. Potem je oddal še na samega sebe dva strela. Marija Douchan je umrla v bolnici. Stanje Schramela pa je zelo resno. — Vslod zavžitja strupenih gob je v Trevzu umrlo pet oseb rodbine Ra-man. — Mascagni prevzame vod stvo nove narodne glasbene šole v R mu. — Velik požar. Iz Milana poročajo: Tu kaj je pogorela velika parna žaga tvrdke Zanini. Skoda znaša pol milijona lir. Več sto delavcev je brez dela. — /j a s t r u p • Ijeničastniki. Iz Stuttgarta se poroča : Ob 39letnici rojstva kraljice Cbarlote napravili so častniki polkov »GrosBlirstin Olga« in »Kaiser Friedricb velika pojedino. 14 častnikov zbolelo je vsled zastrupljenja, nekateri zelo nevarno. Povžili so strup. gobe.— Zopet velik ogenj v Budimpešti. Iz Budimpešte se poroča: Včeraj dopoludne začelo je goreti v prodajalni ume telnih ovetic Davida Schneider. Požar je bržkone nastal vsled eksplozije plina. Ogenj se je tako hitro širil, da bo prodajalke imele komaj čas bežati iz prodajalne. Jedna deklica je zgorela. Sežgano truplo so že potegnili izpod pogorišča. Dve deklici sti lahko, tri pa težko ranjene. Ogenj se je polastil tudi bližnjih prodajalnic. Končno se je ognjegaacem vendar posrečilo, omejiti ogenj. — Tihotapstvo z biseri. Iz Lizabone se poroča, dasovOporto zaprli avstrijskega agenta Mendelsohna, ker je hotel utihota-piti veliko množico biserov, ter ga le proti založeni veliki kavciji zopet izpustili. — Dekle na strehi. Nekaj izvanrednega Be je pripetilo te dni v Trstu. Neka na živcih bolna deklica odstranila se je iz svojega stanovanja, splezala na streho ter hodila po njej. Ker dekleta ni bilo mogoče drugače spraviti raz strehe, poklicali so ognjogasce, katerim se je Se-le posrečilo spraviti jo na zemljo. Nezavestno so prenesli potem v bol nišnico. Telefonska in brzojavna poročila. Celovec, 16. oktobra. Odlični slo-yenski rodoljub Martin Štih v Št. Janžu je danes umrl. Celovec, 18. okt. Odvetnik Luggin, katerega je tožil dr. Brejc radi raz-žaljenja časti, je bil danes oproščen, češ da očitanje, da je dr. Brejc onečastil sodno dvorano, ni razžaljivo. Dr. Brejcu je sodnik branil slovensko govoriti. Dnnaj, 16. okt. V avdijenci pri cesarju sta Andrassy in Tisza obširno razvijala svoje nazore o položaju. Dunaj,. 16. oktobra. Danes je bil pri cesarju zopet Khuen. Tudi Tisza in Andrassy stn bila sprejeta v avdijenci, a cesar še ni nobenemu poveril sestavo novega ministrstva. Odločitev je zopet odložena do ponedeljka. Lvov, 16. oktobra. Proti rektorju in profesorju cerkvenega prava T i a -1 e k u so bile danes na vseučilišču velike demonstracije. Rusinski dijaki so sprožili neko ognjeno snov ter so s kričanjem preprečili predavanje. Ko je rektor zapust'1 svoj prostor, je bil orne-tan z gnjilimi jajci in opljuvan. Le z veliko težavo so ostali profesorji napravili red. Ob 10. uri je mogel rektor zopet pričeti s predavanjem. Uvedena je stroga preiskava. Tisti dijaki, ki so metali jajca, bodo izključeni iz vseh avstrijskih vseučilišč. Demonstracije so se vršile radi tega, ker je bil rektor pri zadnjih dijaških nemirih nasprotnik kompromisa mej Poljaki in Kusini. Lvov, 18. okt. Konferenca poljskih državnih in deželnih poslancev se vrši tu v nedeljo popoludne. Pogovor bo o politični situaciji. Pariz, 16. oktobra. „Patrie" poroča iz Rima, da se je soproga predsednika francoske republike pri obisku laškega kralja radi tega prvič vdeležila vseh slavnostij, da bo mogla svojega moža spremljati pri obisku laškega kralja v Rim, kjer bi ona obiskala sv. očeta, predsednik pa bo ostal v Kvirinalu. Na ta način bi se skušalo ugoditi vsem strankam. London, 16. okt. Mladi španski kralj obišče tekom prihodnjega leta angleškega kralja, predsednika Loubeta, nemškega cesarja in avstrijskega cesarja. Listnica uredništva: Nekateri gospodje dopisniki časih že vedno iz. rekajo žeije, naj bi nekatere dopise oddajalo »Sloven-čevo« uredništvo »Domoljubu«, Take želje, za ponatis »Slovenčevih« notic v »Domoljubu« naj gospodje dopisniki vedno naravnost sporoči .Domoljubu", ki se bo na te želje oziral, dočim se pri .Slovencu take želje lahko prezrt'). Umrli »o: 13. oktobra. Terezija Ahlin, usmiljenka, 22 let, Radeckega cesta 11, jetika. V bolnišnici: 7. oktobra. Ivan Medič, gostač, umirajoč v bolnišnico pripeljan. 9. oktobra Matevž Presetnik, kajžar, 56 let, Alco-cholismus. 10. oktobra Marijana Grum. mesarjeva žena, (53 let, srčna hiba in vodenica. — Uršula Giuha, gostija, 70 let, Catarrh. intest. Marasmus. 11. oktobra. Ivan Mehle, kajžarjev sin, 37 let, Dementia secundarii Tubercul. pulm. Meteorologlčno poročilo. Vrtina nad morjem 306.2 m, slednji xr»čni tlak 736-0 mm Cm »pa- lOTunjk Stanja barometra. t mm. Temperatura po Celsiju Vetr.ti. Nebo lo| 9. zveč. | 7381) 12-0 | Bi. jzah | jasno 7. zjutr. I 737 3 I 13 7 I sl. jzah. I oblačno I 0 0 |2.popol.| 735*8 | 16-8 | sr. jzah. | » | Srednja včerajšnja temperatura 12 5*, normale 10 6" Dunajska borza dnč 15. oktobra Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 31/« % ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv. renta 3....... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 20 mark............ 20 frankov Italijanski bankovci C. kr. cekini . . Žitne yi S/> m v--/. T/' i $ & ii V- m m ,\V> $ '/.V $ \w. av •i/.v 'M v;v & do 8-20 , 8.01 . 6'60 » 7-40 » 7-20 , 6-70 „ 8-25 » 6--. 1150 Mnmtirtii pritrjevalano sredstvo za JfjLOttLirillf kamenje, kovino, lesovje itd., priporoča gg. kamnosekom in ključarskim moj-■trom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—2 Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J£S" Prosim prečastite gospode žup-nike, naj si blagovolijo ogledati. flafoeena dela se izvirše pita« vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -o* praktična svetila za električno luč. ^r Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 15 pasar Ljubljana, Sv. Petra ccsta št. 27. Iidajatelj.i* od(tvsrai ■rednikii Br..l|saolj tltslk Tiak »Katoliške Tiikarn«* vfcLjubljani.