97. številka. Trst, v četrtek dne 30. aprila 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naro«5nina zna^a: za vse leto 24- K. za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K- — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine »e upravniStvo ne ozira Po tobakamah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot. i3nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. o glasilo političnega društva „Cdinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom.- Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ^e ne vračajo. Naročnino, reklamacije [in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredniitvo ln tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Volitve v tržaški okolici. Po nepričakovano slavni zmagi v velikem prvem okraju (Skedenj, sv. Marija Magdalena, Carbolal, ni bilo na kaki točki koncentriranega slavja, kakor se je to dogodilo v nekaterih drugih okrajib, marveč je zmago slavil ves prvi okraj : povsod, po go-go«t:lnah, na ulici in po domovih. Saj drugače ni bilo mogoče, saj ni slavila zmage kaka posebna stranka, saj niso slavili zmage samo volilci : marveč vesel praznik je bil v nedeljo v prvem okraju za ves narod ! — Možje in žene, starci in mladina vse se je radovalo na tem, da smo slednjič vendar štrli glavo sovražniku, da je zopet prišel angelj miru in ljubezni v prvi ekraj, ki je moral eela tri leta ncs:ti na sebi težo zadnjega poraza. Ko je kamora zmagala na letošnjih volitvah v III. mestnem razredu proti novi stranki, vsklikala je : to ni bila volitev, &mpak bila je lekcija, lekcija onim, ki so hoteli vreči staro stranko. To vsklika-nje pa je bilo prisiljeno, ker zmaga kamore ni bila zmaga pravic®, zmaga volje volilcev, marveč je bila zmaga volilne sleparije nad pravično stvarjo. Popolnoma opravičeno pa vsklika sedaj prvi okoličanski okraj, da je bila sedarja slovenska zrnata v tem okraju prava lekcija, ltkeija pohlepnemu narodnemu sovražniku, lekcija tistemu pičlemu številu prodanih duš, k' šs služ jo v podlago tujčevi p«rti! A tudi lekcija vsem onim slovenskim rt j a kom, ki kar ne morejo tržaških Slovencev umeti, da nočejo svojih moči izrabljati v strankarske boje, marveč jih posvečujejo sveti stvari domovine — onim rojakom, ki bo pred tremi leti radi nesreče v tem okraju tržaške voditelje obsipali s trpkimi očitanji, češ, da je po njihovi krivdi ta okraj popolnoma izgubljen za nas. Sedaj morajo videti, kako necsnovaDo in krivično je bilo to očitanje. S ednjič je bila ta zm ga iekc;ja tudi onim malodvtšnežem med nami, ki no obupa-vali nad prvim okrajem in so ga že brisali iz ntš:h računov. Narod v prvem okraju je vedel vse to in se je s tihim, a intenzivnim delom skozi tri leta pripravljal, da ne na plemenit način maščuje radi krivice, storjene njemu in njegovim voditeljem in da veselo preseneti maiodušneže in jih prepriča, da, kar se dostaje narodne zavesti, prvi okraj prav nič ne zaostaja za drug mi dičnimi okraji naše kremenite slovenske okolice. Solze žalosti in svete jeze, ki so se pred tremi leti prelivale po prvem okraju, spremenile so se sedaj v solze radosti in navdušenja. Nasprotniku pa je zmaga pred leti tako ogromno škodovala, kakor si ni mogel pričakovati niti največi optimist mej nami. PODLISTEK. «♦1 Na rojstni zemlji. Bpift&l Kaaver-dandor-OJalskl; prevel M. C. XXIX. Mlado šestnajstletno dekle, v lahkih svojih rudeČib, rmenih in modrh cunjah, je drhtelo od mraza in strahu. Iz raztrgane srajčice so ne silila v zimsko ledeno jutro njena prsa — naga in razkrita. Levu ee je krčilo srce od sočutja in oči so mu zamak-neao obvisele na divni mladi prikazni. I>e-kletce ga je se svojima velikima divnima očesima prestrašeno motrilo — a je potem, poprej nego je mogel izreči niti eno besedo in priti bližje, skočilo kakor srna in zbežalo iz šume, ne poslušaje ga, ko je klical za njo, nsj le svobodno cabere nekoliko suhljadi. Lev je geial za njo in je opazil, kako so se v kotu na pašniku prikazovali ciganski šatori, obloženi enegem. Tanek, tanek dim se je dvigal od njih v višino in je potem ostal, kakor kako breme, plavajoč nad njimi. Od tam je prihajal oster in pravilen zvok kovaški. — Tudi stari Blinjevid jih je opazil Oni, ki so se pred tremi leti na ta ali na drugi način dali pregovoriti, da so oddali svoj glas nasprotniku, videli so še le po volitvah vso grozoto svojega čina, videli so, da so se svojim nepremišljenim Činom provzro-čili neopisno žalost in erd v srcih svojih najboljš h prijateljev, sorojakov, sovaščanov in ce'6 svojih sorodnikov ! Videli so zlobno veselje onih, kateri jim niso bili nikdar prijatelji in vse to jih je pretreslo, ker tudi oni imajo v sebi pošteno slovensko srce, ki ne želi hudega svojemu bližnjemu! Tudi oni imajo v sebi vse one plemenite lastnosti, katere dičijo slovensko dušo. Sprevideli so, koliko gorju so storili se svojim nepremišljenim korakom in globoko doli v srcu se jim je porodilo ogorčenje in želja, da se maščujejo aad onim, ki jih je tako brezvestno za vedel. In prišel je dan, ko so megli popraviti svojo krivdo. Prišel je čas, ko so mogli z vsem navdušenjem podati se na delo, da sebe in svoje užaljene brate operejo pred svetom grdega madeža, dobljenega na volitvah pred tremi leti. Težko bi bilo določiti, kdo je bil v nedeljo bolj vesel : ali oni, ki so ss mogli z jasnim in veselim obrazom zopet podati v družbo svojih bratov, ali oni, ki so mogli z odprtimi rokami vsprejeti te »izgubljene sinove«. Lahko pa se reče, da je bila radost toliko prvih, kakor drugih, neopisna. Neka tiha blaženost Be je razlivala v nedeljo po zmagi po vsem prvem okraju. Možaki so se zbiiali po gostilnah, na cesti, in povsod si videl le radostne obraze. Podajali so si roke, a manjkalo jim je besedi, da bi izrazili svoja čutila. In kaka je bila letos agitacija v tem okraju pred volitvami ! Stari naši agitatorji so zatrjevali, da jim agitacij-sko delo ni bilo še nikoli tako prijetno in lahko, kakor letos. Kamor so prišli, povsodi so bili prijazno in z veseljem vsprejeti in vsakdo je, ne da bi trebalo nagovarjanja in dokazovanja, takoj obljubil, da bo volil našega poštenega slovenskega kandidata in tudi delal je vsakdo po svojih močeh, da isti zmaga. Ravno radi tega pa tudi leto3 nihče v prvem okraju ni dvomil na zmagi, a delali so vsi na to, da bo zmaga čim s jajnejša, ker je bilo treba podati spričevalo o narodni zavednosti v prvem okraju, bilo je treba nasprotniku enkrat za vselej pokazati vrata, da slednjič preneha se svojim satanskim delom. Požrtvovalno delo pa je tudi dobilo zaslužen sad in iz d je bil tak, kakoršnega si ni nikdo pričakoval. Nadejati se je, da bo ta zmaga prvake v prvem okraju še bolj navdušila za narodno delo in da se bodeva trudili z vso vnemo, da privedejo v naš tabor še ono malo peščico nezavednežev, ki še in se razjezil. Ni mogel trpeti cigana. V isti hip je moral logar cd.ti v selo s starešini, da cdpravi bedne potepuhe. Lev jih je obžaloval in bilo mu je težko — občutil je akoro neko jezo na uredbo človeške družbe, ki tako postopa s človeškimi bitji. — Ali sam je moral priznati, da nima prav, a z druge strani mu je zopet nekaj govorilo, da bi tudi Vera občutila tako. Na povratku jim je bilo iti kraj Draga-niškega loga. »Ako bi se sedaj naenkrat prikazala tu Vera '.< — je razmišljal Lev, a je v isti hip uvidel smešnost take misli. Ali še je bil pri tej misli, ko se je pojavila Vera z dvema tremi kmeti. — Kaj vi tu ? — je zaklical on v za-čujenju. — Imela sem opravila — a vi na lovu ? — Oh — uboge živali ! — je izgovorila deklica drhtečim glasom, z grozo gledajoča na povešeno glavo mrtvega zajca, ki je visel Levu iz torbe. — Pa kako ste šli v tem snegu v šumo ? — Vi se res igrate se svojim zdravjem — jej je očital in jo grajal. — Ona ni odgo« vorila ničesar, ali zato se je oglaBil kmet: ni?o naši, ter da bodo s skupnimi močmi delovali za duševno in gospodarsko povzdigo prvega okraja. V tej nadi vsklikamo : Živeli zavedni volilci prvega okraja, živeli njih vstrajni prvaki in živel novoizvoljeni narodni poslanec prvega okraja ! Kakor je bilo sporočeno v tem listu že v ponedeljek, bila je na večer po zmagi po vsem prvem okraju razsvetljava, ki je napravljala najlepši utis — seveda v Skednju samem, kjer so hiše na gosto skupaj zidane in so bile skoraj vse razsvetljene. Cel<5 škedenjski župnik, o katerem se ne more ravno reči, da je navdušen Slovenec, je na oknih župnišča prižgal sveče. Pevsko društvo »Slava« se je zbralo v neki osmici pri Sv. Magdaleni Spodnji, pevsko društvo »Velesila« pa v krčmi narodnega konsumnega društva (pri Rošotu). Na teh dveh točkah bila je zbrana velika množica narodnega občinstva. Ali, kakor že omenjeno, slavje Be ni omejilo na ti dve točki, marveč Be je vršilo tudi po vseh narodnih krčmah in po vsem prvem okraju. — Ob 9. uri zvečer pa je šla škedenjska godba, ki je zadnje čase sestavljena iz samih zavedni k narodnjakov in v kateri se nahaja tudi par odločnih naših prvakov, napravila novoizvoljenemu zastopniku tega okraja, gospodu Anton Sancin Drejaču, podoknico. — Gospod poslanec, ki je že do sedaj užival splošno spoštovanje, a je sedaj postal pravi ljubljenec naroda v tem okraju, Be je v gi-njenih besedah zahvalil na prirejeni mu ovaciji in je tamkaj zbrane možake navduševal, naj bodo še nadalje tako vztrajoi in odločni, kakor so bili do sedaj. Na to je godba sviraje našo narodno koračnico >Naprej zastava slave!« odkorakala v gostilno k Rošotu, kjer se je do pozno v noč nadaljevalo radovanje ob pevanju »Velesile« in sviranju godbe. Sijajna zmaga pa je predmetom pogovorov še vse te dni. Boj za slovensko bogo-služenje. (Iz sroriških svečeniških krosrov). II. Glagolica — bogoslužni J jezik pri Slovencih. Papež Benedikt XIV. je rekel: »Potreba je, da so vBi katoliki, ne pa vsi Lati n c i«. Zato je dovoljena in upravičena zahteva, da se pri slovesni službi božji, kakor je peta sv. maša, rabi jezik naroda. Duhovnik in pevci na koru le nadomestujejo verne v cerkvi. Da zamore torej tudi ljudstvo ž njimi vred Častiti in moliti Boga, je neobhodno potrebno, da isto vsaj deloma, če že ne popolnoma, uaaeje vssbino izpetih be- sedi. Toda v našiii krajih je to nemogoče, kajti vse petje pri slovesni sv. maši je v latinskem jeziku. Tem načinom se očividno za-metuje dostojnejši izraz bagočaščenja. Človek obatoji namreč iz duše in telesa in zato mora tudi njegovo češčenje in slavljenje Boga obstajati iz njegovih duševnih in telesnih zmožnosti, t. j.: človek mora Boga častiti notranje in zunanje. Zunanjost prevzemajo v našem slučaju duhovnik in pevci, kar je notranjega, to moramo iskati pa v ljudski duši; ko se petje duhovnikovo in ono pevcev, ta prelepa oblika bogočastja, združuje z ljudsko dušo, z njegovimi notranjimi čuvstvi, potem še le, ko nastaja to združenje in harmonija med ljudstvom ter duhovnom in pevci, moremo reči, da je to molitev, slava, ki je vredna, da se vspenja do božjega prestola! Do te harmonije pa ne prihaja nikdar, ako ljudstvo ne umeje petja, kakor se tudi v resnici godi pri naših latinskih mašah. Ljudstvo nima od latinskega vpitja nobene koristi, kajti to kričanje v tujem jeziku je le moti v svetem premišljevanju. To je dovoljen vzrok, da začnemo rabiti v cerkvi tak jezik, ki je ljudstvu bolj poznan in umljiv, katera svojstva ima ravno staro-alovenski, ki sta ga uvela pri naših prade-dih sveta blagovestnika Ciril in Metodij. Temu jeziku, v katerem se je že poveličaval nekdaj B g v naš.h krajih, moramo z združenimi močmi zopet pripomoči do veljave in stare pravice ! Zakaj pa da v tem pogledu ne zahtevamo novodobnega slovenskega jezika, naj zadostujejo na kratko sledeči razlogi ! Znano je, da se živi jeziki spreminjajo in vicer v prav kratkih dobah. Nasprotno pa ostaja liturgija bistveno vedno jednaka in ne trpi nobene spremembe, posebno pa ne v besedilu. V njej je določena vsaka beseda, vsak stavek, vsaka molitev. Da pa obdrži to določnost in stalnost, treba je mrtvega jezika, kakor je tudi naš staroslovenski. V slučaju, da bi rabili novoslovenski jezik pri službi božji, bi morali dajati mašne in druge obredne knjige večkrat pretiskavati in popravljati vsporedno z napredkom jez ka, kar bi pa povzročalo mnego troškov, a tudi — kar je glavnejše — pogreške in inačice, ker s pomočjo novega, bolj razvitega jezika bi eno in isto misel lahko izrekali z različnimi frazami. Drugič je ataroslovenski jezik že zakonit, potrjen in pripoznan od papežev kakor litur-gični jezik. Tretjič je staroslovenski jezik že posvečen po tisoč- in večstoletni rabi pri obredih in je v tem oziru enakopraven latinskemu. Konečoo, česar ne zahtevajo drugi veliki narodi, tega ne zahtevajmo tudi mi ! Naša zahteva ne prepegaj torej meje staro-slovenskega jezika ! — Gospića bo tako dobri. Nimam drv pri hiši — a žena mi je bolna — pa ta sneg tako zgodaj — kaj mi je bilo storiti ? Šel sem k naši gospici — pak so mi odkazali drv. Bog — Bog jim poplačaj ! — No — pojmo — ga je prekinila Vera in se je obrnila do Leva, dokler ni mej tem došla tudi ostala družba. Vera jim se je pridružila, pa so vsi skupaj odšli v Lipnjak. Pred njimi se je vlekel proti dvoru zgrbljen človek s celim st lpom na hrbtu. Domači psi bo ga opazili že od daleč in so prileteli proti njemu silnim lajanjem, in moral se je mož braniti na levo ia desno z veliko gorjačo, dokler se ni privlekel do dvora. Na vratih bo stale služkinje, ugibajoče, kdo se neki bliža! »O — kramar Kranjec! — on je — on je !« — je prvo veselo zaklicala mala Pepa in je takoj poskočila v dvor. Kramar še ni odložil s svoje velike krošnje, ko se je prikazala tudi stara gospa, in Brigita, in Zlatica z LovinČićam. Pozvala ga je v kuhinjo in tu je moral razkazavati svojo robo. Starka je rada kupovala in rada je darovala in je kramar prodal veliko tega. Ltotako je Brigita nakupila razne drob* narije, a siromak Lovinčič se je kar potil od zadrege. Rad bi bil baj kupil Zlatici, ali ni s« razumel v to. Da jo vpraša ? B lo bi malo čudno. Treoa, da jo iznenadi. Slednjič se je odločil in je kupil dišečega mila. Vsi so se spustili v smeh, a najbolj Zlatica, ki ga je podražila radostno, češ, da je mislil, da jej roki nisti čisti. Vera in Lev sta tudi prišla v kuhinjo. Kramar je imel lepih toplih stvari za zimo. Bilo je dosti tega, česar si je Vera želela imeti, da bi potem poslala Oti-lijinim otrokom, jjo — uvidela je, da ne more kupiti. Lev kakor da je uganil njene misli, ali ni vedel, kako bi stvar izvel. In še le, ko je družba odšla v zgornje sobe in je kramar začel nagovarjati Pepo, naj kaj kupi, je pristopil Lev. Najprej je nakupoval darove za Petra in za Janka, potem pa — se je odločil in kupil volnena krilca za Otili-jine otroke. Domislil se je, da on da materi, a mati izroči Veri. Tako je tudi bilo — in Vera je, zahvaljevaje . sa starki, gledala na Leva hvaležnim in ganjenim očesom, j (Pride še.) Vpraša se pa eelaj, ali delamo komu krivico, ako hočemo imeti pri svojem bogoslužju glagolsko petje ? Ne, tu ni govora o krivici. Ali je naša zahteva proti veri ? Nikakor ! saj gre ravno za vero ! Ali je predrzna ? Nemogoče ! iščimo vendar stare pravice ! Ali je vznemirljiva ? Pojav brez krivice, brez nevarnosti, brez predrznosti, liakor je naša ponižna želja, ne sme in ne more razburjati duha, ampak ga zamore le navdušiti za delovanje v prilog njemu, mora vzbujati v človeku najboljše nade in upe, a tudi bojazen, da se ne ponikne in izgine, ne da bi bil pustil kaj sledi za seboj ! Mogoče, daje pa v tej zahtevi kaj rodoljub n o s t i ! Nič zato ! T i s t i , k i n e ljubi svoje matere, ne more ljubiti tudi Boga! Tudi Krist, naš Gospod, j e bil naroden, ljubil je svoj rod in sejokal v i d 4 njegov pogin, kakor piše sv. evan-gel i j! (Zvršetek tega članka pride.) Politični pregled. V Trsta, SO. aprila 1903 Položaj na Ogrskem. Prišlo je torej noBtjo armade. To pa bi pomenjalo bankerot duvalizma in bi bilo dokazano, kakov zločin na monarhiji so storili oni, ki so po nesrečnih dogodkih leta l*t>6 razkrojili državo v jedini ta namen, da so Slovane tam izročili pod nož Madjarov, tu pod nož Nemcev, da so miren konservativen živelj vrgli pod kolesa destruktivnega elementa germanstva in madjarstva. Iz ogrske zbornice. V včerajšnji Eeji ogrske poslanske zbornice je poslanec Birony (pristaš Košuta) polemiziral proti izvajanjem ministerskega predeednika v zadnji seji. Poljedelski minister D a r a n v i je navajal posamične načrte splošne koristi, katere bi on skušal izvesti, ako ne bi mu to zabra-nil položaj v parlamentu. (Mejklici od strani opozicije: Mi bomo glasovali za vse, ako odtegnete vojno predlogo.) Daranyi je na to omenjal mgodoo z Avstrijo in avtonomno carinsko tarifo. Pov-darjal je, da je potrebno hiteti s pogajp.nji glede carinskega tarifa. Avstro-ogrska je odpovedala trgovinsko pogodbo z Italijo in sedaj ne more pričeti novih pogajanj, vsled česar je nevarnost, da naša država zaide v carinska vujno z Italijo. . , Dogodki ca Balkan. — »Pester do skrajnega. Isti Madjari, ki ee tol: ponašajo1 r , , , . . ,. , . J . J lUovd« polemizira proti ruskemu listu Po- voje ne le svojim viteitvom, ampak tudi .vojim, ^ yremjac> ki je piBal? davtjled dogovora j Slovenci brez dvoma zahvaliti živahni iivim zmislom za ustavno življenje » ki bi se med Av9trijo in RuaiJ<)) tiigo5ega 8e balkaa_ p o 1 i t i č^ i d e 1 a v n o s t i, s v o j i trdni hotel, kazati svetu Kakor narod z najbolj skega vprašanja Avatrija nima pravic3 Mgesti( o r g a n i z a c i j i in vzgledni di- raz vitim konsntucijoneln.m mnenjem: isti sandžaka Novibazar. »-Pester Llo rde zatjrjuj,*, s C i p 1 i ni. Povdariti pa treba tudi — a Madjan, ki so tako od gori dolr, zameljivo, j da ^ y g L>5 berolinske pogodbe določeno, da da bi hoteli s tem manjšati vspeh —, da gledal; na ničvredno avstrijsko parlamentarno! y gyrho varovanja poBeBtIiega stanja,, dolo- so se vrste Italijanov sestavljale doslej le po življenje, ko so v dunajskem psr^msnf | ^ a ^ ^^ ima naša £ržava pra_ najmanjem delu- iz Italijanov Složno napried za sveta prava tlačenoga našega naroda! Najodličnijim štovanjem odani Prof. Vjekoslav Spinčić predsjednik pol. druž. za Hrvate i Slov. u Istri.« Gospod dr. Kari G 1 a s e r pa piše iz Gradca predsedniku političnega društva »Edinost« : » Velecenjeni gospod predsednik ! Z velikim zanimanjem sem zasledoval volilno gibanje na Tržaškem ozemlja in se izredno veselim na zložnem postopanju in sijajnem vspehu slovenskih kandidatov. \ am kot predsedniku polit, društva »Eiinos'..« in vsem odboru čestitam na sijajnih vspehih. Z najodličnejim spoštovanjem beleži Vam udaai Dr. Glaeer.« 0 volitvah v tržaški okolici piše »Information« : Zadnji dan je prinesel Slovencem sijajno zmago. Pred vsem je prvi okraj v okolici, katerega so leta 1900. Slovenci morali odstopiti Italijanom, ki so ga Slovenci zopet pridobili. Jasen pojm o vspehu Slovencev dobimo, če vspehe sedanjih volitev primerjata© z onimi od leta 11*00. (Tu navaja številke.)1 Na tem lepem vspehu se imajo katerih skoro vieo držati v sandžaka Novibazar vojaške niš ni po tržaški okolici, ampak v glavnem posadke ter zasesti vse vojaške in trgovinske iz- narodno nezavednih Slovencev ali ljudij, eeste. Tej svoji pravioi da se ni Avstrija j ki so zavisni od magistrata. Po zopetnem nikdar odrekla. oživljenju narodne zavesti v slovenskem na- Pcrta izjavlja, da je dobila jaki> ugodna roč* **> morale, naravno, močno izprazniti so v vihrali viharji obstrukcije, ;n je uprava države opravljala svoj pesel s pomočjo § I4r torej brez parlamentarne kontrole: Isti Madjari so zavozili slednjič »voj lastni parlamentarni voz v slično mlako, kjer je obtičal. To se pravi: kakor so ee «va,i mukale na Ogr- j ^ q - - - Macsdo^jL AlbaM, vrste takih volile*-,. Povdariti treba tudi formalno — se veliko; , r . . « i da opustijo opoziuijo proti izvedenju reform zivanno uaeie/.oo ter da v vilajetu Skoplje v kratkem nastane je *u d i znak ©politični r, i ... j , ^ , popolen mir. Zatrjuje se. da je tureka vlada. L nanasm:m dnem neha se na Oer-?neai , , ' ♦tala Albancem gotove koncesije. I Glasom vesti iz Bolgarije so skem, je — vsaj b<'lj odijozro, nego je § 14. pri nas pomoček veljavnost parlamentarno dovoljenega proračunskega provizorije, to je : vlada nima od jutri naprej cd parlamenta dovoljenih sredstev, potrebnu za upravo države, z* pokrivanje nje potreb. Ali državna mašina ne sme kar hkratu prenehati z delovanjem ! Avstr j-eka vlada ima za slučaje take stiske znani j vojaki vršili ste se pri Jarnusu S 14. Ona izdaja sicer in trosi brez paria- in pri Ćagori (okraj Petrič). mentarnega dovoljenja, ali ne krši s tem razmere med Turčijo in Bolgarijo jako napete, kar Turčija zatrjuje, da se med maoedonpkiaii ustaši nahajajo bolgarski reservni častniki. Zadnji dve bitki me:l ustaši in turškimi (okraj Jorc) živahno udeležbo — >*0 odstotkov —, ki zrelosti tržaških Slovencev. Nasproti sklenjeni in soaebno v narodnih stvareh brezobzirni italijanski) večini bo naloga novoizvoljenim poslancem jako težka ; ali ni dvema, da bo opozicija vršila svojo dolžnost V popolno zadovoljaost volileev in vsega slovenskega naroda.. Odgovor gospodu Piecinu in Colo-big3k Ker sta ta dva gospoda popravila v se mudi te dni v Italiji. Temu Židu kar kipi kri, kadar more poročati kaj — fletnega iz »blaženega« kraljestva! Z velikimi črkami in na prvem mestu prinaša vse možne in ne-možne podrobnosti o obisku kralja velike Britanije v Rimu. Laški listi, izhajajoči v kraljestvu, pa prinašajo ista poročila (glej »Corriere della Sera«) še le na drugem mestu, kar znači, da jim niti v Italiji sami ne pripisujejo tolike važnosti, kakor lisi v Trstu, ki se hrani od mastne subvencije od strani — avstrijske vlade. Tržaški Žid je torej bolj Italijan od Italijanov samih ! Ako dostavimo Se, da »Pic-colo« prinaša vsa polno brzojavk — Beveda »lastnih izvirnih« — ki pa niso v resnici nič druzega, nego verni prepisi iz »Corriere della Ser a«, ki prihaja iz Milana v Trst ob 10. uri in pol zvečer — smo povedali dovolj v pojasnilo, kako »Piccolo« »farba« svoje občinstvo ! Prvega majnika. Pod teaa naslovom smo prejeli iz delavskih krogov : Mi narodni delavci vedno tožimo, da so aaše gmotne razmere — vsaj večine nas — neznosne. Naši sotrpiti socijalisti trde isto peeem, ki je v največ slučajih tudi povsem opravičena! Nekatere kategorije tržaškega delavstva ukrepajo ravno sedaj, kaj bi bilo storiti', da si zboljšajo svoj neznosni gmotni položaj. Vspričo te velike mizerije nam navsta-jajo poraisleki radi praznika prvega majnika. Po naših računih bo ta dan, ako računimo zgubljeno- dnino in kar Be potroši, stal skupno tržaško delavstvo vsaj 200.000 kron. Dalje pa trpe občutno škodo tudi mali trgovci in obrtniki, ki so koncem koncev tudi delavci ! Ali da se umejesoo! Tudi mi narodni delavci nismo proti skupnemu delavskemu prazniku!' Samo menimo mi. Daj bi se izognili rečeni škodi s-tem,, da bi ta praznik slavili prvo-nedeljo v maja-iku. Tako bi morda ne zgubili niti polovico tega, kar nam gre v izgubo ob delavniku. Odkrito rešeno: praznikov je itak že odveč. Sedaj pa si ustvarjamo še sami novih, dooim ob enem tožimo radi velike revščine. Izreono pa se moramo zavarovati proti morebitnemu očitanju, da smo hoteli intrigi- Predvčerajšnjim vrs.1 se je v Djumoji agitira]a na Katinari,, vprašam: ustave. Kajti >f 14. je sestav n.del iste ustave. ■ blizu bolgarske meje jako resen spopad med Ustava sama daje vladi pravico, da v po-j velikim številom ustašev in turškimi sebnih eiučajih trosi brez dovoljenja od strani Zgube so na obeh straneh precej parlament?. V takih slučajih ee avstrijska' podrobnosti pa se niso anane. vlada izogiblje pravici parlamenta, ali ne krši — vsaj formalno ne — ustave. Drugače je stvar na Ogrskem. Z današnjim dnem neha veljavnost parlamentarno dovoljenja začasnega proračuna in z jutršnjim dnem. z dnem 1. maja, bo viada stala tako- četami. velike :: Istega dne so ustoši komaj dva kilometra od Soluna z dinamitom razgnali iele-zniški vlak. Uradne vtsti pravijo, da se je razletel samo pa zatrjujejo, da so bili uničeni tudi vozovi in da je bilo več potovalcev ubitih in rekoo s prazno roko, ker opozicija absolutno j ranjenih Kulturni boj na. Francoskem. — noče pripustiti, in se hoče upirati s skrajnimi sredstvi proti temu, da bi parlament dovolil nadaljen začssai proračun. Z druge strani pa zopet vlada noČs kapitulirati pred opez cijo. Za ta čas si pa mora «ama preskrbeti, česar ne rcore dob ti od pariamenta. Ker pa ustava na Ogrskem ne pozna določila, kakor ga ima avstrijska ustava v § 14, nnstopi z jutranjim dnem tako imenovano ex lex stanje — stanje zven zakona! Od jutri naprej bo torej uprava države ne le brez podlage v parlairentu, ampak tudi brez podlage v ustavi. Ne more se vedeti, kako dolgo bo trajalo to. Končni izid tega konflikta, te knze, je zavisen od okolnosti kdo bo mogtl dalje vztrajati : ali vlada ali opozicija. Verjetneje je, da zmaga vlada, ako jej očtane zvesta in trdna vsa v* čina. Ali to je ravno tisto kočljivo vprašanje. Kajti velika vladna veČina je sestavljena iz jako raznovrstnih elementov, tako, da ne bo ravno lahka stvar to, držati skupaj te elemente v toli krit čni dobi. Saj smo videli ravno te dni, v borbi proti vojni predlogi in proti skupnosti armade, kako so tu in tam iz vladnih vrst ven očitno koketirali z raz-grajajočo man šino. Iz vrst večine je bilo nekega dne zaklicano v parlamentu, da kdor je Madjar, mora biti za samostojno madjar-sko armado, mora biti proti i«ti vojni predlogi, radi katere ravno je prišle do akutnega konflikta med Siellovo vlado in opozicijo in slednjič do stinja ex !ex. Če bi se torej v tem kritičnem ča?u pojavili dezerterji iz vladnega tabora, ni izključeno, da zmaga neizprosna opozicija nad vlado in — nad skup- Včeraj bo na Francozkem se silo zaprli veliko kartuzijansko tovarno likerjev in izgnali da je gotova njihova »Gloria* ? ! tamkaj nahajajoče se kartuzijanee. V ta namen odpotovala sta tjakaj dva eskadrona konjikov. Ko so vojaki dospeli pred kartu-zijanski samostau, našli so tam zbrano veliko množico demonstratov, Combesu i-i vladi in kamenjem. Vojakom se je slednjič vendar j 0d,jeke posrečilo razgnati množico. Uhod v samostan in v cerkev bo morali s silo odprtti in isto-tako so tudi se silo izgnali kartuzijanec, ki so bili zbrani v cerkvi. Slednjič so samostan )n cerkev zaprli in uradno zapečatili. Edinosti«, da ni nič re?, da bi bila ona dva : rati proti manifestaciji delavstva. O ne — jutri bomo praanovali tudi mi ! Ali napisali smo svoj© pom-islike v razmišljanje za v bodoče. In poseben razlog nas je silil, da smo napisali ravno danes. Zdi ee nam, da bo ravno j"tri prii&eren dan za tako raz m sijanje. Vspcdbiidila v to nas je tudi zavest, da velik del delavstva že sedaj misli tako kakor mislimo mi T Veliki koueert »Slovanskega pevskega vrfi.l se bo v nedeljo, dne 17. maja, v gledališču »Fenice«. Nt znanja se gg. pevcem, da se bo vršila pevska vaja (mežkt zbor) danes zvečer ob navadni uri, in skupna vaja (mešan zbor) v soboto zvečer. Naproseni so, da se v polnem številu udeležć teh vaj, ker je le malo časa do kcncerta. »Deiavsko podporno društvo« naznanja svojim členom, da bo radi delavskega praznika družbeni urad jutri zaprt. Predsedništvo »Tržaškega potlp. in braln&ga društva« zuaznanja vsem svojim, členom, da bo jutri dne 1. maja, povodom praznika, pisarna ves dan najprej gospoda Piccina : ali se re* nič ne spominja besed,, ki jih je v moji navzočnosti govoril na Katinari svojim somišljenikom potem gospoda Cjllobiga : ali se nič ne spominja, kako je kazal razglednice, s katerimi je sramotil Dompierijevo stranko?! To stroj,, vesti od strani ustašev ^i nas sicer čisto nič ne brigalo, ako bi ne bil dodal, da »e bo v ponedeljek istotako godilo tud; slovenski s t r a n k L t Ali se gospod Colobig nič ne spominja besed, da v ponedeljek se ne bo pilo iz litrov, ampak iz soda, ker v nedeljo Na spoda. ta vprašanja naj odgovorita go- Josip Čok iz Lonjerja. Prva javna seja novega mestnega ki so vsdikali proti sveta bo v ponedeljek dne 4. maja ob T. uri obmetavali vojake s uri zve5er. y tej eeji izvolijo verifikacijske Tržaške vesti. Oilbor političnega društva »Edinost« bo imel v soboto ob 8. in pol uri zvečer svojo sejo. 1'estitki. G. državni poslanec in predsednik političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri, g. Vekcslav S p i n č i č , piše političnemu društvu »Edinost«: »Slavno družtvo ! Stalno tumačcć čuvstva svih članova političkoga družtva za Hrvate i Slovence u Istri i njegova odbora te svih sv e^tnih Hrvata i Slovenaca, častitam najiskreneje k nedjelnjemu izbornomu uspjehu, i kličem iz svega srca : Živili s v j e s t n i izbornici tršćanske okolice! Bog vzdržao njihove umne, radine, odlučne v o d j e! Ivo Šorli a roman »Človek In **>1 in tržaški voditelji. V včerajšnji in pred-1 delavskega včerajšnji številki smo piinesli oceno gori zaprta, rečenega romana. Ocena nam je dešla od zunaj in nam se ni zdelo primerno, da bi kaj spreminjali na njej brez dovoljenja našega dopisnika. Velika nesreea ua KatLnarL PredvČe-rajšnjim popoludne se je na katmarski cesti «k»godila velika nesreča. Voznik Ivan L. se je se svojim vozom peljal iz Trsta mimo Danes pa smo dolžni napisati par kratkih Lovca na Katinaro. Pri Lovcu pa ga je pripomb. Dolžni smo to avktorju romana in j nekaj dečkov naprosilo, da jim dovoli pope- _ resnici. ! ljati se ž njim do Katinare. DeSki e»o na to V pismu že, ki nam ga je bil pisal s piivoljenjem voznika seli na voz, a ko je takoj, ko mu je bil »Slovenec« insinuira), da ie v svojem romanu »'dal Šorli lekcijo (trža- isti dospel blizo šole na Katinari, je eden dečkov, 7-letni Angelj Beočič od L vca, škim) voditeljem in voditeljskim kandidatom«, skočil na tla in padel tako nesrečno, da mu je gospod Šorli Bvečano (in mi smo to javno je slo kolo preko glave. Dečka odnesli konstatirali) zatrdil, da on Trsta nena bližajo postajo finančnih stražnikov, odkjer pozna in tudi ne tukajšnjih so telefonirali po zdravniško pomoč. Benčič slov. voditeljev; da on o tem, česar pa je umrl, še predno je dospel tja zdravnik, ne pozna, ne piše ; in da mu torej nimalo ni j Klobuk je zamenil nekdo v kavarni mogel biti namen, da slikal specijalno tržaško . Commercio dne 28. t. m. Vzel je namreč življenje. ■ mesto svojega klobuk češkega gosta, ki je bil V to konstatacijo smo se čutili primorane v kavarni z drom. Rvbarem. Dotičnik je radi g. Šjrli-a in radi resnice. naprošen, da klobuk odpošlje na adreBO : Ob avstrijskih subvencijah — itali Artur Pithart, Dunaj, IV. AViedner Giirtel jansko navdušenje. Maverjev »Piccolo« je 18. Poštne stroške povrne ta g)spod z zame^ izven sebe radi obiska angležkega kralja, ki njenim klobukom vred. štrajk delavcev brojenskega vodo- t vtjo vec niti oblik naj primiti v neje dolžne voda. Te dni bo v delavnici v mehaničnih uljudnosti, kakor je v navadi povsod tam, kjer delavnicah brojenskega vodovoda stopili v : bivajo — civilizirani ljudje! štrajk, zahtevajoči zboljšanje svojih razmer, j In preznačilno za sedanjo Oro je, da so Med vodstvom vodovoda in štrajkovci so se listi, ki služijo c. kr. državnim uradnikom, vršila pogajanja, a ista niso dovela do nika- j bolj poBuroveli v nacijonalnem fanatizmu, kega rezultata, vsled Česar je vodovodna! nego pa priznano najradikalneji nemški listi, družba odpustila svoje delavce in zaprla me- i Avstrija je specijaliteta — in specijaliteta je hanične delavnice. tudi nje nemška birokracija. Drsftte ?rcB>itnin. V petek, dne 1. _ žeblji c. k. davčnega kontrolorja, maja ob 1 C. ari predpoludne se bodo vsiea \T Šoštanju je nekdo natrosil po tleh žebljev auvdl* tok. c. kr. okrajnega sodišča za oi- — ne v veselje kolesarjev, ozirom$ v var- vilne stvari vršil« sledeče dražb« premičnin : nost njihovih koles. Taka zabava je že ne- Škevenj št. 15>, 3 konji, 1 voz in 1 kočija ; ! koliko čudna, a je tudi brezvestna z ozirom trg Goldoni 7 in ulica Torrente, oprema v ; na otroke, ki hodijo bosonogi okoli. Še inte-zalogi : ulica Stadion 3, hišna oprava : ulica i resantneje pa je, da so storilca zasledili v degli Artsti 4, hišna oprava. osebi c. kr. davčnega Kontro- Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj H',6, ob 2. uri popoludne 1 o r j a . .. ! Stvar utegne prinesti nekoliko neprijetnosti gospodu kontrolorju. Zato pa je 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756 0. I najinter«santneje to, da neki gospodje v Š)-— Danes plima ob 10.42 predp. in ob 9.23 j stanju nabirajo sedaj podpise za ovacijsko pop.; oseka ob 411 predpoludne in ob 3\*>9 ; izjavo »preganjanemu* trosilcu žebljev pod popoludne. i kolesa kolesarjev . . . Razne vesti. Trg Miklilince, v Galiciji, je popolnoma l>ober STet. Kdor želi nasejati lep i travnik, temu priporočamo, da ei naroči od j c. kr. dvornega zalagatelja semen E d - I munda Mauthnerv Budimpešti me- i . n ^ a • Afa,„a uničil požar. .Pogorelo le -»38 hiš. Vsa leupe-samco trav imenom »Promenade« in Marga-, 1 6 J j r rethen - Insel. Že 2i» let zalaga Mautbner j Pelil požar: naloge živeža, hišno opravo, v\-te semena n^jkrasnejšim nasadom v Budimpešti j vino. Od vsega so ostale le ruševine. Kakih Marjetinim otokom. j 1000 družin je ostalo brez strehe in brez j sredstev ter leže pod milim nebom, trpeči j vsled gladu in mraza. Ljudje, ki so bili prej-j šnjega dne še premožni, beračijo sedaj za košček kruha i a kako obleko za se in svoje Vesti iz ostale Primorske. X Mlekarna v Hrušici pri Podsrradu (Istra) prične svoje redno poslovanje dne 1. maja t. 1. in bo od tega dne naprej izvrševala naročila na m-eko in druge mlečne iz delke. — To podjetje priporočamo kar naj- topleje. X Italijanska kritika o slovenskem obrtniku. »Gazzettiuo« piše: Fotografski atelier, ki dela v resnici čast našemu {goriškemu* mestu in ki je tudi najbolje obiskovan, je brezdvomno oni gosp. J e r k i č - a v G spoeki ulici, Ni z lepa dobiti prostora, v katerem bi bila dh razpolago svetloba v tiki meri in s tako poljudne strani: svetloba, ki je glavni in najvažnejši predp g j za lepo izdelano sliko. Gospod je v svoji str« ivi umetnik ter skrbi in pazi strogo na to, da /imorejo izdelane sl'ke zadovoljiti tudi najfinejši ukus. Videl sam zbirko, o kateri ne morem reči, je-li naj se Človek ču ii bolj sličnosti nego dovršenosti. To so pač m< j*tersko dovršene slike; na platini — Bromid tako krepko očrtane in v značaju modernih zahtev; in z ono svetlobo posceto Hembredt-u, ki ustvarja čudovite nčinke z'a«ti ca ženskih glavah. Ni se torej čuditi, hfco je ateiier ve ino dobro obiskovan po dičnih gospeb, gospodih in ljubezniv h etroč čih. Brzojavna poročila. Kulturni boj na Franeozkem SAINT LOURENT 30. (B.) Sotrudnika lista »Matin* Moulhcu a, ki je v svojem listu opetovano neugodno pisal o vedenju kartuzi-jancev, je o včerajšnjem izgonu menihov mno< žica obkolila in ga tako pretepla s palicami, da so ga morali prene3ti v bolnišnico. Državni pravdnik je uvel preiskavo. MARZELJ 30. (B ) Prior reda kapucin-cev je velel svojim pristašem, naj zapuste samostansko poslopje, da o morebitnem spopadu z antiklerikalci ne pride do prelivanja krvi. Prior je izjavil tud'", da se umakne le sili z orežjem. CHAMBERY 30. (B) Oba častnika četrtega dragonskega polka, ki sta zapovedovala obema e^kadronoma, odposlanima za izgon kartuzijancev, sta takoj po svoji povrnitvi zaprosila za odpuščenje iz Blužbe. Odlikovanje albanskega mitropolita. DUNAJ 30. (B.) »Wiecer Zeitung« javlja : Cesar je podelil nadškofa v Skadru in mitropolitu albanskemu Paskvalu Guari-I ni-ju red železne krone prve vrst?. Odhod kralja angleškega iz Rima. RIM 30. (B.) Kralj Edvard in kralj Viktor Emanuel sta se ob t*, uri 15 min. odpeljala iz kvirinala do kolodvora, kamor Bta dospela ob 0. uri 2b minut, živahno pozdravljana od velike množice ljudstva. Po prisrčnem slovesu je kralj Edvard odpotoval v Pariz. n x uboge skoro nage otročiče. V Tarnopolu se se je ustanovil poseben pomožni edber. Kongres slavistov v Petrogradu. »Svet« javlja, da je oddelek za rusko literaturo na petrograjeki akademiji sklenil sklicati v Pe-trograd kongres poznavateljev slovanske zgodovine in fi ologije. Namen kongresu bo posvetovanje o važnih vprašanjih slavistike. Program sestavijo ruski učenjaki to dni. M Predlog profesorja Goerza iz Bonna, da bi j X se namerjaua slovanska enciklopedija izdala v nemškem jeziku, je bil odklonjen z vsemi j ^^ , , . . proti dvem glasom. Kongres se je izrekel za i lOTETIIB HlZSrSK ZBftTllge V (jOHCi (S01X(l3l) izdanje v ruskem jeziku. Prispevki ptujih učenjakov se izdajo kakor brošure tudi v izvirnem jeziku. PRED NO kupite ----PERILO blagovolite obiskati veliko skladišče angleške platenine in kotenine t v r d k e Vittorio fjasperini TRST — nI. Nuova 15. — TRST kjer se prodaja po stalnih cenah z 10% odbitkom. Kdor nakupi blaga za 10 K vdolii poseben dar. VZORCI SB NE DAJAJO. Prodajalnica rokovic in kravat. A. HUBMAN TiiŠT Corso štv. 19. TRST. Rokovice g:ae?, pive vrste za gospe, 2 gumba po......gld 1.— 3 gumbi po.....gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože z a prati, 3 gumbi po . . - • . gld 1.20 ! Rokovice ravno take, za deklice, 2 gumba po.....gld —.80 Rokovice iz ponarejene kože, o gumbi po........gld —.50 Rokovice glacč za gospede (angleške vrste) po.....gld 1 30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . . gld 1'80 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'4 v Trsta ' Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike _1 70 novč. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva M Izbor kravat najnovejše mode. ; „Ciprija Parizien-4 prah za gospe tvrdke Kielhauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. Rokovice se poskušajo ter sprejemajo naroČbe po rceii. T T-*"- Kfcufci dobro poznans Vesti iz Štajerske- sko - Frankopanka«, poj1' društveni pevski Društvo »Zvezda na Dunaju priredi v nedeljo dne 3. maja 1. 1903 na Dunaju v <1/craai >W,ener Ressource« I., Reicnsrats strasse 3, zabaven večer b prijaznim sodelovanjem gosp e Marice in Mile Luzhr, gospoda Pirana Fra«, slavnega tamburaskega zbora bratskega hrvatskega društva > Prosvjete c in društvenega pevskega zbora pod vodstvom gospoda Vinko Krušiča. Začetek j ob 6. zve c *r. V spored: 1. Pozdrav predsednika Jak. Pukla. 2. Ant. Nedved : »Zvezna«, poje društveni pevski zbor. 3. s.) B. Keler : — Kako se Nemci že čutijo ?0sp0 I »Ouveriura« ; b) Schulhofer; »Valse bril-darje na južnem Šujarskem, prida dejstvo, lante«, igrate na glasoviru gospice Marica in da ho nemški Is i kar iz sebe, ker je bilo o j M ,a I^zar. 4. G. Eisenhuth : »Mazurka«, zadnjem imenovanju sodn.b uradnikov i m 2- p>je društveni pevski zbor. 5. G. Verdi : novanib tudi par Slovencev. Ker je na p-. »Krnani« (izvod), igra na glasoviru gospod v Orncož, kije na najjužneji to? ki Spodnje Franjo Fra'-«. 6. L. Hudovernik: »Naša Štajers^p, ži ob hrvatski meji, prišel sloven ! zvezda«, poje društveni pevski zbor. 7. T. ski adjunkt — kriče kakor d» se je nemškim Oesien. »Polkovna hči«, igra na glasoviru uradnikom zgodila najhuje krivica. Pravijo, ; gospod Franjo F/as. 8. Iv. pl. Zaje: »Zrin-da je »Fr.tdau« nemško mesto. V prvo to ni res, ker "e res edino to, da v tem mestu te-rorizuje o nemški uradniki. A kako7 je or-možki okraj ? ! Cajte: po 90°/o je slovenski. A ni li okrajno sod š6e namenjeno vsemu okraju, torej slovenskemu okraju ? Človek z navadnim, normalnim razumom bi menil torej, da je to postulat najenostavneje logike ia pravice, da se v takem okraju nastavljajo slovenski uradniki ! Nemci pa občut ja že imenovanje enega t-iovenskega okraja kakor grozno storjeno jim krivico ! Ali r*s že smatrajo vso južno Štajersko kakor domeno nemških uradnikov ? ! — Nemška surovost. Nemš-a »Mar-burger Zeitung«, ki je — to treba vedno povdarjati — glasilo c. kr. uradnikov, se ie zadrla celo na graški »Grazer Tagbiatt«. In veste — zakaj ? Ker je ta poslednji list slovenskemu deželnemu poslancu, deželnemu odborniku in drž. poslancu Robiču privoščil naslov »gosfol«! Rečeno glasilo c. kr. dr-žavn h uradnikov v Mariboru hoče, da se Robči nazivje samo z »der \v;ndieche Ro-biteeb.« Tako daleč se je že nemški fiDatizem izvestnih c. kr. državnih uradnikov razvil v besmlo, da nasproti drugorodcem ne prizna- vpisane zadruge z otaejeniin poroštvom ^^ g prej f^n imM g Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) «« S št. t. hiža Marenzi. ^ HajTeoja torama jokillra jriiorslceieMe, ^ XSolidnOBt zajamčena, kajti les se oauši v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 atopinj. — Najbolj udobni, raa-jlg dernl sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplafien. ^ Za zmanjšati velikansko ZaSugo blaga, prodaja po redki priložnostni ceni ✓ konfekcije židano in volneno blago, preproge. pregrinjala in snovi za pohištvo, zzzn Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 25. A. - (v lastni hi^i.) zaloga: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati liikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih nacrtili. zbor. i». Vogrič : »Na zdar«, udarja tambu- j Bnstrovan cenik brezplačno in franko, raški z^or. 10. F. K13 : »Lahko noč«, poje društveni pevski zbor. 11. Brož : »Na valovih jadranskog mora«, udarja tamburaški zbor. Društveni odbor uljudno naznanja, da priredi »Zvezda« letiš tele izlete: 1. v nedeljo T. junija, z južno železnico v Marija Enzersdoif (postaja Brunn Maria Enzersd.orf), sestanek cb 4. uri popoludne v restavraciji »Zam Schottenhof«, Haupt-strasse IT; 2. v nedeljo 5. julija, s Fran Josipovo železnica na Buchberg pri Klosterneuburgu (postaja Klosterneuburg - Kierling), seBtanek ob 4. uri popoludne v lestavraciji »Buch-| bergbad« : •i. v nedeljo 2. avgusti, b zahodno železnico v Irenental (postaja Unter Tullner-bacb), Bestanek ob 4. uri popoludne v restavraciji Antena Kunzla. Odbor. Loterijske številke, izžrebane dne 29. aprila : Brno 20 75 23 25 4 Inomost 48 70 57 81 82 Gulielmo Brod & C.° poznana tvrdka s 0 H ! Š T V 0 M MUZIKALIJE- Katalogi za Klavir Harmonium Gosli Cello Citre Konaorno godbo Orkester Kitaro Pesmi Humoristiko Zbore Duette, Tercite Dela za učenje itd. razpošilja brezplačno in franko OTTO MAASS Zaloga Mnzitalii DUNAJ VI/2, Marialiilferstrasse 91 najelegantnejše vrste ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani štv. 14 trst vogal Piazza S. Giovani. KATALOGI BREZPLAČNO IS GRATIS U@lik 1 rudečih in črnih trakov od gumija za cepljenje trt, dvakrat raiinirano žveplo Komagae in Ceseae, z ] modro galico 3% in 5°/o mešanj žveplo, aogležka modra gfaiica, „Agricol" za uričevanje mrcesov ua trtah, cvetliicab, drevju in zelcnjadi, žvepljal-nice, cevi od gumija za žveplja niče, nava „Iiafia'' za vezati cvetljicj. Velika zaloga in izbor „Futterkalk" za mastiti vsakovrstne domače živali, mlete barve v olju ali prahu, pokostij, čopiča v, angleško laneno olja gurov > in kuhano in za živali, žeblji, šipe, mast za vozove, vr*ij, pip, ščetk, parfema, et»eac, vinskega cveta in snega za ki■», m ne-ralnih voda. vžigalic in voščila družbe sv. Cirila in Me.oda, zelišč in medicinalnih olj, voščenih ia stea-riiiakili sveč, finega in navadnega mila. ■—: Cene brez konkurence. — Pri:orjči ee za blagohotno podporo Emil Cumar pok. fridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. Ogani znak na zamašku t Tarstto proti ponarejanju MATTONIJA CriessUler Sanerbrnnn. s v, Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg št. 2. II. nadstropje : (nasproti sladčičarne Urbanis). Raz posoj e van j e, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke, V Konkurenčne cene. a Csillag :-e tvojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley-lasnji dobila som jih vsled 14-mesečno uporabe svoje samoizna plene pomade. To s»> najslovitejše avtoritete ■•3ČVHL priznale za jedino sredstvo, ki ne prov- zrora izpadanja las, povspešnje rast istih, poživl ja lasni k povspešuje pri gospodih j>olno močno rast brk tor daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjeiu do najvišje starosti. jrld., -"» pltf., INtsiljam |>«» pusti vsak ilan. ako se znesek naprej pošlje aii pa poštnim povzetjem povsem svetu i/, tovarne kamor uaj se pošiljajo v-a naročila. ANA CSILLAG DUNAJ I., Graben št 14 H Jl K L 1 iVr Friedrichsgassse št. 56. M m Blagor, gosp. Ana < si I las:! |»o nalogu Nj. ekaelenee gospe pl. !-yf»g-veny-Maris. in kr. konzalat v Risri. Blag. eospa Ana (Villar! Prosim pošljite po povzetju 1 skatljieo Vaše čudodelne pomaie zarašćo lasij. Spoštovanjem Dr. A. Zepold. kopal. zdra~. Krnsdorf Šlesko. Veleč, go«pa Ana CsIIIa