NO. 147
MOVINA
SE
SLOVENIAN
MORNIN0 NEWSPAPER
1ST
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, JULY 29, 1947
LETO XLIX—VOL ILK
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
napad
ŠKOFA. — Kot so poročali listi po vsem svetu in tudi pri vas, je bil 29. junija dejansko napaden v Kopru tržaško-koprski škof Santin. Ta dan je praznik svetega Nazarija, koprskega patro-na, in škof je hotel tam izvršiti birmovanje. Koper leži v coni B, ki je pod jugoslovansko upravo, zato je škof jugoslovanske oblasti obvestil o tem svlojem prihodu. Komunisti v Kopru in okolici so že več dni poprej pripravljali napad. Z okrožnicami in ustmeno so klical skupaj svoje pristaše in jih pozivali na na,-pad.
V nekdanjih časih je bil Koper samosvoja škofija, Kasneje je bila ta škofija združena s tržaško. Koper je sedaj kot rečeno
(Došl* preko Trst«)
TRŽAŠKEGA dil. Končno pa je vendar priša in škofa vsaj toliko zaščitila, da ga niso ubili, škof je na to takoj odpotoval in ni mogel podeliti svete birme.
Ni dvoma, da bi mogle jugoslovanske oblasti napad preprečiti in napraviti red ,da bi škof lahko mirno delil sveto birmo. Tega niso storile. R?s je, da škof Santin ni vselej pokazal razumevanja za slovenske potrebe v svoji škofiji in so mu zato uplravičeno očitali, da preveč pokaže svoje italijansko mišljenje, vendar se ta napad ne da nikakor opravičiti To je bilo dejanje verskega sovraštva, pa tudi dejanje, ki neizmerno škoduje slovenskemu narodnemu ugledu. Ves svet gleda sedaj v Slovencih barbare, ki napadejo
Tudi na Španskem zdaj čitajo naš list
Včeraj mo dobili iz Madrida, Španija, naslednje pismo:
—Z nepopisnim veseljem Vam moramo sporočiti,'da smo prejeli prvo pošiljko "Ameriške Domovine." Upamo, da bodo naslednje tudi v lepem redu sledile.
Res Vam moramo priznar ti, da je bilo veselje veliko v vsej madridski slovenski begunski koloniji. Saj preko Ameriške Domovine imamo edino priliko, da izvemo kaj novega iz svoje mučene domovine Slovenije.
Beležimo z odličnim spoštovanjem, za slovensko kolonijo:
F. P.
v jugoslovanski coni, pride pa katoliškega'škofa, ko pride bir-v novo tržaško državo. V Kopru movat v eno svojih župnij. Ko-
je bilo tudi malo semenišče za vzgojo fantov, ki nameravajo stopiti v bogoslovje in se posvetiti duhovniškemu poklicu. Del tega semenišča so jugoslovanske oblasti zasedle. Ko se je škof pripeljal v mesto, je odšel v to semenišče in se hotel napraviti za mašo im birmovanje. Tedaj so komunisti udrli v njegovo sobo in go napadli. Vrgli so ga na tla in brcali. Pljuvali vanj in v njegov škofovski kril Ranili so ga na obrazu tako, da je močno krvavel. Zlasti so se v zmerjanju in pljuvanju odliko-neke nahujskane ženske.
Radonlranje sladkor-
:.<S Ja )e Zdaj popolnoma
nič pomislili
sovraštvu do krščanstva, kako LAn>,nA ,.,.1, „|»J* škodo so napravili svojemu na ROlKalH), pOlOCd Vlada
rodu. Pripomniti bi bilo, da so	_____
se napada udeleževali tudi laški | Tudi za industrijsko komunisti, toda vse sovraštvo uporabo ni zdaj več bo sedaj letelo na Slovence.
Vatikan se je radi tega napa-
racioniranja
da pritožil v Belgradu, začasna Washington. - Poljedelski tržaška uprava pa je zadevo! Urad vade “J8>, ?	r“'
predložila Združenim narodom, f10*”1'19,adkorJa k°n1žano' I ker m več denarja za nadaljeva-GONJA PROTI KATOLI-tnje tega programa.
ŠKEMU TEDNIKU. — Pisal 1 S tem je končano racionira-sem vam že, da je začel v Trstu' sladkorja tudi za industrijo,
Indonezijci grozilo, da bodo požgali vse plantaže v sili
Raje to store, pravijo, kot bi jih izničili v roke holandski vladi
izhajati mal verski list z
“Teden.” List ima
Batavija, Java. — Na Javi in na Sumatri še vedno divja vojna. Holandska vlada zasleduje idomačpndko republikansko vojsko in jo stiska od vseh strani. Glavni boji so na Javi, kjer grozijo domačini, da bodo zažgali vse obsežne plantaže rfeje, kot bi jih izročili holandski vladi v roke.
Delavci na plantažah, ki so organizirani v uniji, so zagrozili, da bodo zažgali nasade kavčukastih dreves, čajne in kavne nasade v zapadni Javi, ako se bo vladna armada pomaknila proti tistemu kraju. Ako 'bi se to res zgodilo, bo treba 500,000 delavcev več kot 10 let, da bodo zopet izvedli produkcijo v požganih krajih.
Vladnim četam se je posre-čilb zavzet* nekaj krajev, toda republikanci trdiji, da so imeli pri tem velike žrtve. Pristanišče Tegal, na primer, ki so ga zavzele vladne čete, je kup požganih razvalin.
Obe stranki dolžita druga drugo, da se ne ozira na nobene humanitarne principe mo-
OGROMEN DEFICIT V COLUMBUSU
Sedanja administracija je v veliki kaši, ki jo je sama skuhala
Pred nekaj dnevi je završalo po časopisju o “velikem škandalu” v državnem oddelku za žganje v Columbusu. Vse je kazalo na prejšnjo Lauscheto-vo administracijo, kot da bi o-škodovala državo za milijone dolarjev z nakupom takih vrst žganja, ki ga ljudje ne kupujejo.
Sedanja republikanska administracija guvernerja Herberta je začela z veliko preiskavo. Tako preiskavo je zahteval tudi prejšnji guverner Lau-sche. In glej te čudo prečudno! Zdaj je prišlo na dan, da če se je pri državnem oddelku za žganje delalo z denarjem kot svinje z mehom, se je to godilo pod sedanjo.administracijo. Bivši likerski direktor, Stanley Cofall, ki ie prevzel likerski oddelek pod sedanjo administracijo in ki je.zdaj že "razrešen” te službe, je napravil v prvih šestih mesecih letošnjega leta nič manj kot 9 milijonov dolarjev deficita pri tem
Kongres je po 7 mesecih zakljuiil zasedanje
Zadnja seja senata je trajala v nedeljo zgodaj zjutraj
Washington. — Poslanska zbornica je zaključila svoje zborovanje za to zasedanje 80. kongresa že v soboto, toda je morala čakati na senat, kdaj bo pri volji zaključiti in oditi na zaslužene počitnice.
Res je trajala seja v senatu, in zelo burna seja je bila, do nedelje zjutraj 2:49. V senatu so se dajali republikanci demokrati radi volivnih sleparij v Kansas City. Republikanci so zahtevali, da se vpelje preiskavo, demokrati so pa zagrozili s filibuster jem. Končno so se republikanci vdali, da niso vztrajali na preiskavi, vsaj za enkkrat ne.
Kongres se je večinoma razšel: nekateri na počitnice za nekaj tednov, nekateri na'politična potovanja. Toda mnogo odsekov bo delalo tudi čez poletje, zlasti odsek za tuje-zemske zadeve, ki bo šel na vse kraje sveta, da pregleda politične mahinacije tu in tam. Vojaški oddelek si bo ogledal ameriške vojaške naprave v Evropi in Aziji, imigracijski pododsek bo obiskal begunska
nnl ‘	* *
Razne drobne novice b Clevelanda in te
1
okolice
Druga obletnica—
V	sredo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnim Henry T. Rogel v spomin 2. obletnice njegove smrti. Gre iz mesta—
Mrs. Mary Hochevar, tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ, bo za 3 tedne odsotna iz mesta. V vseh društvenih zadevah naj se članice obrnejo ta čas do Mrs. Helen Mally, 1105 E. 63. St. Članice naj pla-čao asesment na prvi seji v avgustu.
Za 2. obletnico►—
V	četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Petrincic Jr. v spomin 2. obletnice njegove smrti, r
Tretja obletnica—
V sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Pfc. Martin Frank Kuharja v spomin 3. obletnice njegovt smrti.
Na bolniški postelji—
Ze 6 tednov se nahaja na bolnjški postelji Mrs. Mally Nousek iz 5705 Bonna Ave. U-pamo in želimo, da bi se dobri ženi čim prej povrnilo ljubo zdravje.	^
Na operaciji—
Mrs. Frances
o cerkvenih'in
Albanska armada je baje hotela vreči komunistično vlado
Atene. — V grških vladnih krogih se govori, da so v Albaniji odkrili in zadušili zaroto armade, da se strmoglavi sedanjo komunistično vlado. Baje je bilo v zaroto zapletenih 1,200 častnikov in vojakov.
Vodja zarotnikov je bil baje poslanec Radoviskika, ki je med vojno vodil podtalno organizacijo proti Italijanom, zdaj bi pa rad vrgel komnunis-tičnega premierja Hodžo.
Kot trdijo poročila, so zarotnike prijeli in jih spravili za žično ograjo. Z vso gotovostjo se tudi trdi, da je bila invazija iz Albanije v Grčijo proti mestu Konitsf organizirana in podpirana v Jugoslaviji in Albaniji.
DEMOKRATJE SO PROTI KOVAČIČU IN PUCLU
Izvršni odbor demokratske Stranke v okijaju Cuyahoga, ne priporoča za ponovno izvolitev mestna odbornika Edwards Kovačiča iz 23. in Eddie Pucla iz 10. varde. V 32. vardi pa odbor priporoča v izvolitev vardnega vodjo John Rožanca.
Politični opazovalci trdijo, da se bo demokratski odbor u-rezal v vseh treh slučajih, kar bomo videli pri volitvah v novembru.
Cena mesu, jajcem m sirovemu maslu, bo jeseni gotovo poskočila
Columbus, O— Državni poljedelski oddelek napoveduje, da bodo drugi mesec višje cene mesu, za jeseni pa višje cene jajcem in sirovemu maslu. Cena sadju ne bo visoka, ker drevje kaže dobro letino letos.
Posebno bo poskočila cena svinjini, ker ne pride skoraj nič prašičev na trg. Cena bo padla morda šele začetkom septembra, ko pričakujejo več prašičev v klavnico.
Največ je kriva visoki ceni mesu visoka cena koruzi. Nekateri farmarji koruzo raje prodajajo, kot bi jo krmili prašičem. Posledica je manj prašičev na trgu, torej manj svinjine.
V oktobru, novembru in decembru bo višja cena surovemu maslu. To je v času, |co poneha paša.
Francija hoče biti posredovalka med Zed. državami in Rusijo
Perpignan.—Francoski premier Ramadier je govoril v tem mestu, da bo storila Francija vse v ,svoji moči, da se pomiri Zed. države in Rusijo, da si ne bodo nasprotovale ter da se pridobi Rusijo, da ne bo pretrgala vezi med zapadom in vzhodom.
Ramadier, ki je po mišljenju socialist, je tudi rekel, da Zed. države ne smejo dati Nemčiji nobenega prvenstva nad drugo Evropo pri obnovi. “Mi, stara Evropa, rečemo mladi Ameriki: Žrtve morajo imeti prednost pred mučitelji.”
Dalje je rekel Ramadier, da je Francija s hvaležnim srcem sprejela pomoč Amerike za obnovo Evrope in da ne morejo vzeti za končno veljavno na znanje Rusije, da ne bo sodelovala pri tem. "Rusija je del Evrope in mora biti z nami. Evropa ne more dopustiti, da bi se ji odrezalo posamezne ude,” je govoril francoski premier.
pred dvema mesecema.
Urad pravi, da je kongres pozabil določiti denar za vzdrževanje racioniranja.. Zato so ta urad zaprli in vse uslužbence odpustili. Komur je bil odvzet sladkor radi kršitve te odredbe, je zdaj prost vsake kazni.
napadu poslalo v ospredje žen- k8ko se je manipuliralo pod se-
Italijanski kralj bo živel v Ameriki
ske ,da bi jih krile. Republikanski glavni stan pa trdi, da so se holandska letala posluževala pri napadu dum-dum krogel, ki so po mednarodnem pravu prepovedane.
Holandska mornarica je u-štavila ves promet * ob otoku Sumatra, da bi s tem onemogočila republikanskim četam dobiti orožje in potrebščine.
Bridgeport, Conn. — Viktor Emanuel, odstavljeni kralj I-talije, išče v državi Connecticut prostor, kjer bi se stalno naselil. Zdaj živi z ženo v E-giptu. Neka Mrs. Noues iz Southporta je rekla, da je bila že vprašana, če proda svoje posestvo .Emanuelu.
Pravda svari, da čuvajo državne tajnosti
Moskva. — Pravda iz Leningrada resno svari državljane, naj čuvajo državne tajnosti pred tajnimi agenti tujih dežel. Kdor izda državno tajnost, je kaznovan z 20 letno ječo.
I« tega bopaie nekaj fish fry. Gene Tunney, nekdanji prvak v rokoborbi, je ujel to “ribico,” ki je tehtala nič manj kot 589 funtov, pri Bahamskih otokih. Riba je vrste tunine.
danjo državno upravo pri liker-skem oddelku. Republikanska administracija (sedanja) je zavpila, da je Lauschetova administracija nakupovala žganje kar na debelo in da bo tega žganja dovolj več kot za 100 let. Lausche je rekel, da če je ostalo od njegove administracije toliko žganja, zakaj ga je pa sedanja administracija potem še toliko kupila?
Poglejmo, (kako je kupoval žganje direktor Cofall potem, ko je Lauschetova administracija pustila vsa skladišča polna žganja, kot trdijo republikanci.
V	januarju (letos) je kupil direktor Cofall 156,649 zabojev žganja.
V	februarju je kupil 262,642 zabojev žganja.
V	marcu ga je kupil nič manj kot 154,461 zabojev.
V	maju ga je kupil celo 320,-332 zabojev.
V	juniju ga je kupil nič manj kot 251,332 zabojev.
po vseh Zed; državah in skušal dognati fakta za poljedelski program. Zopet drugi odseki bodo preiskovali zadeve veteranov in delovne pogoje v raznih industrijah.
Poseben odsek bo obiskal Kanado, da dožene položaj v papirni idustriji ter bo obia-j kal tudi papirnice doma.
Tako, vidimo, kongres faktično ne bo imel počitnic, razen morida vsak po par tednov, atnpak bo neprestano na delu v raznih odsekih. Prihodnje zasedanje kongresa bo 3. januarja 1948. Ako pride pa kaj izrednega vmes, se bo kongres sestal k izrednemu zasedanju, o----------------------
Ako bodo cene poskočile, bo delavstvo zahtevalo
Washington. — Delavski voditelji izjavljajo, da bo prišla nova zahteva po višji mezdi med delavstvom, če ne bo indu-_	,	, strija ubogala nasvet predsed-
2*»*. Trumana, da zniža kolikor mogoče cene v drugi polovici 1. 1947.
prestala operacijo v Mt. Šmai bolnišnici. Nahaja se v sobi' 108. Obiski zaenkrat še niso
dovoljeni.
ROVI GROBOVI
direktor Cofall 134,588 zabojev novih vrst žganja.
Ko je prevzela Herbertova administracija za Lauschetom, je imel likerski oddelek v gotovini 113,400,000. Toliko je pustil Lausche. Na 1. julija letos, torej šest mesecev pozneje, je bilo pa tam v gotovini samo 14,047,859. Torej je direktor! Cofall napravil v 6 mesecih letos za 9 milijonov dolarjev “luknje” pri likerskem oddelku. Lepa uprava!
To je zdaj prava slika ‘n razlika med Lauschetovo in Her-bertovo aministracijo. In to bo prihodnje leto, ko bodo volitve za guvernerja, važno kampanjsko gradivo. Smo radovedni, kako še bo takrat pral zamorec. Herbert je že “oplel,” bi rekli. ---------------o-------
Bodite previdni, kadar gre-
ste preko ceste. Prekoračite ovito samo prt lipnalnl točit
Voditelji CIO in AFL trdijo, da bodo zahtevali zvišanje mezde takoj, čim bodo zopet začele cene gotovim produktom rasti.
Predsednik Truman je v svojem apelu, naj držimo linijo cen in mezd vsaj na sedanji višini, izbral posebno jeklarsko industrijo. Ta se še ni izjavila, če bo držala "linijo” ali ne. Enako molči tudi premogovna industrija, na katero je predsednik apeliral, naj ne zvišuje cen premogu, čeprav je dala višje mezde premogar-jem.
Tako zdaj yse čaka, kdo bo prvi začel, industrija ali delavstvo. Morda bo linija obstala, ali pa borno začeli vse zopet od kraja: višje mezde, pa zopet višje cene, višje mezde in zopet višje cene.
Joseph Vidmar
Po 4 letni bolezni je umrl v Glenville bolnišnici Joseph Vidmar, star 61 let, stanujoč na 1115 E. 68. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Kovačič, doma iz Radleka pri Blokah in 4 otroke: Mary omo-ženo Oslund, Joseph ml., Richard in Alice omož. Tekavec, sestri Mary Mihelčič in Frances Oblak, brata Franka, štiri vnuke in veliko drjugih sorodnikov.
Doma je bil iz Begunj pri Cerknici, po domače Vidmarjev Jože, kjer zapušča brata Janeza in več drugih sorodnikov. V Ameriki je bil 40 let ter je bil podporni član društva 422 SNPJ. Pogreb bo v sredo popoldne ob 1 iz Želetovega zavoda na St. Clair Ave. na Highland pokopališče.
Antonia Dugach
Včeraj smo poročali, da je umrla Antonia Driagach. Pravilno se mora ime glasiti: Antonia Dugach.
V Kaliforniji je bilo včeraj 106 stopinj
Los Angeles. — Vroč val, ki je poganjal toplomer vse od 95 do 166 stopinj, je pognal ljudi na obrežje, da se ohlade. V Burbanku je kazal toplomer 106 stopinj, v Los Angelesu pa 95. V Santa Barbara je bilo 100 stopinj.
Pokalo je najbrže kot za turškim gričem
Palmdale, Cal. — Tukaj je začelo goreti v neki trgovini z železnino. Pri tem se je vnelo in ekspodiralo 10,000 nabojev za lovske puške. Sedem poslopij je bilo razdejanih in 4 osebe ranjene.

»KJ Ameriška Ponovim
mi M«*-/*
«11 KI
(JAMB DKBHVW3, Kitar)
Članka* l> Okla ud Holiday. __________
BESEDA IZ KAROM
niiniinr.........““*.......1.......*********
NAROČNINA:
Za Ameriko na Wo WA0: »Cleveland In
Kanado »o POK m Uo Mo |UR Za Ameriko pol leta 14.00; n Cleveland ln g«"«dn po polti »ol leta MAO.
Za Ameriko Mrt teta »A* ■ Oteveiand In Kanado no no*U drtrt leta M.T0.
Za Oieeland ln akoUeo	oMo
teto MjOO. pol teta MAM«*
Poaameaa Morilka Mana I oltar.
BUBSCRIPnON RATZB:
United BUtee MOO por jeoi; Oteveiand and
sms sam--*-
nada br mol) MAO lor 0 month*.
U & MAO lor i month* oteveiand and Canada bv mall M.W lor 3 month*.
Oteveiand and aabarba b» Carrier M OO per year. HOO lor 0 montba HJO *« tmontha ginzle coplee 8 cent* eteh.
Ktered a* *eoond-olae» matter January 0th 1P00. at the Foot OHloa at Cleveland, Ohio, under th* Act ol March In! 1870.________________________
No. 147 Tues., July 29, 1947
Izboljšujmo naselbii
DODATNO 0 NdyfH HIŠAH IN SOSEDIH. KOMU NAJVEČ PRIZNANJA? trgovci NAJ BI IZVRŠILI, KAR SE DA IZVRŠITI.
Pomudimo' se še malo dalje na cestah novo pozidane naselbine in proučimo okolico, v kateri se nahajajo najvažnejše naše ustanove; cerkev, narodni dom in toliko važnih trgovskih prostorov, ki so stali stotisoče dolarjev.
Zadnjič sem omenil z imenom nekatere, ki si prizadevajo, da okrase svoje domove z vrtovi, na katerih je treba veliko delati in zanje' denar trošiti. Res je, da to delajo na svojih vrtovih sebi, toda obenem pa tudi v dobro sosedu in vsej naselbini, ker dobiva ista ugled in veljavo. V^e je odvisno od poedincev, ki lastuje-jo domove; ako sosed tik soseda naredi lep vrt in ospredje hiše, je sosedova hiša vredna več in privabi ugled v okolico. Ako je tako urejena cela cesta, je nekaj izvanrednega v veljavi tiste okolice. Da bi pa bil samio eden zamazan in zanemarjen vmes, bi pokvaril Ugled cele ceste.
Radi tega sem bil mnenja in to sem obljubil vsakemu že od začetka, da bom dajal priznanje vsem, ki mi bodo šli na roko pri tem, da se pozida naselbina. Meni se o tem pripisuje nekaj zasluge, toda, kaj naj bi sam storil brez resničnega sodelovanja vjeh drugih, kjer pride prvi v poštev naš iokalni časopis A. D., v katerem se pogovorimo medsebojno kako in kaj. Brez lastnega časopisa, ki skrbi, da se naselbina spodbuja, jpaučaje in izobražuje med seboj, ne bi imeli ničesar in tujci bi z nami lahko gospodraili po svoje in v svoje namene. S pomočjo do-
K,ravčenko pred vladnim odborom
Viktor A. Kravčenkp, bivši član ruske nakupovalne komisije, ki je prelomil z ruskim komunizmom, je dne 22. julija izpričeval pred kongresnim odborom za preiskovanje neameriških aktivnosti, kateremu je povedal zanimive stvari. Dejal je, da v Zed. državah mrgoli sovjetskih vohunov ter da zasleduje Sovjetska Rusija mednarodno politiko, ka tere posledica so — neizogibna V|»jna.
Kravčenko je govoril iz svojih osebnih izkušenj, ki jih je dobil kot član omenjene komisije leta 1944, Pozneje je prelomil s komunizmom ter napisal knjigo “I Chose Freedom” (Izbral sem s^svobodo).
Stalinova smrt ne bi ničesar spremenila v ruski politiki napram zapadnim državam, je rekel Kravčenko. Kot najverjetnejšega Stalinovega naslednika je imenoval sedanjega ministra zunanjih zadev, Molotova.
Najznačilnejše njegove izjave so naslednje:
1.	Vsakega odgovornega reprezentanta sovjetske vla-
de v Žed. državah se more smatrati kot ekonomskega ali političnega vohuna	>
2.	Ruska špionaža bo še ojačena v tej povojni periodi.
3.	Z vidika komunistične stranke je bil davna sovjetska avtoriteta v Zed. državah svpječosno Mr. Švedov, čigar naslov je bil podnačelnik sovjetske nakupovalne komisije.
On je faktično reprezentiral centralni komitej komunistične stranke v Zed. državah, ter je bil “predstojnik” Andreja A. Grorhyka, tetfahjega ruskega poslanika in sedanjega ruskega predstavnika pri svetu Zdrujženih narodov.
4.	Ko je bil še člajn te komisije, je Kravčenko videt “ogromno" maso tajnih listin in načrtov ameriške letalske
industrije, ka je zbral skupaj neki mož, po imenu Himuš- svoje namene, o pomočjo uo kin. Ta material, obstoječ iz dokumentov, načrtov, fotogra- mačega časopisa pa 3mo doseg fij in beležk, je bil poslan v Moskvi z letalom.	H. kar imamo danes v naselbi
5.	Podobne informacije si je znala pridobiti ruska vlada o ameriških podmornicah.
6.	Rusija ne štedi doma z denarjem, materialom in ljudmi da čim prej izdela atomsko bombo.
7.	Vsako upanje, da bi bila ruska vlada strmoglavljena od znotraj od strani ruskega ljudstva, je zgrajeno na “peščenih tleh.”
Kravčenko je rekel, če bi rr^ogel kdo prisluškovati, kaj govore ruski ljudje, bi ugotovil, da je 75 odstotkov Rusov nasprotnih obstoječemu režimu. Toda opozicija ni organizirana in revolucija je nemogoča.
Kravčenko je podal sliko, kako ruska tajna policija drži v strahu rusko ljudstvo s pomočjo pušk in psov in kako je ruska vlada vsilila suženjsko delo kakim 20 milijonom ljudi na različnih poljih industrje.
Rusko vlado je .obsodil “izvajanja barbarstva.”
Njegovo nezadovoljstvo z njegovo lastno vlado se je pričelo že leta 1933, je rekel.
Glede vladne politike je rekel, da je slednja dvolična napram svojemu lastnemu ljudstvu, napram svojem zaveznikom in je sedaj usmerjena proti stvarjenju novega sveta.
Ruska agresivnost je ustvarila v svetu živčno vojno ter povzročila, da so pričeli drugi narodi sovražiti ne samo vse, kar je sovjetskega, temveč tudi vse, kar je ruskega in slovanskega.
Rusija je v glavnem odgovorna za zavlačevanje stvari pred svetom Zdr. norodov, da bi se končno uresničila upanja milijonov ljudi.
Kravčenko je dalje rekel, da po njegovem mnenju Rusija ne bo spremenila svoje politike “izsiljevanja in laži;” toda če tega ne stori, bo s svojimi vazali vred izstopila iz organizacije Zdr. narodov ali pa bo izključena iz nje. S tem bo svet razklan na dvoje in konflikt bo neizogiben. Glavna odgovornort za to bo padla na ramena sovjetske vlade.
Vprašan, kako bi on zavrl delovanje komunistične stranke v Zed. državah ter omejil njen vpliv, je Kravčenko odgovoril, da bi morale Zed. države popolnoma spremeniti sistem svoje propagande. Je pa proti temu, da bi se stranko zakonito prepovedalo. “Moč Amerike je v njeni svobodi.
Naj torej kmunisti govore, kolikor se jim zljubi, dokler se ne zatečejo k dejanski akciji.”
Dejal je tudi, da smatra “sopotnike" za bolj nevarne kot pa strankine člane. Človek, ki, ha primer, bere komunistični dnevnik “Daily Worker,” ve, kaj bere, ni pa to dejstvo pri branju listov The Chicago Sun in PM v New Yorku. Zato so, po njegovem mnenju, Marshall Field, ki izdaja list Chicago Sun, in uredniki ter lastniki lista PM bolj nevarni kakor pa 30 odstotkov komunistov skupaj, ki jih poznanlo in vemo, kaj delajo. . .
laselbino krasnejšo in veljav-nejšo. Ne smemo pozabiti tega, da so bili cenilci, ki ocenjujejo širše lokale, ocenili našo St. Clairsko okolico za manj vredno v ozemlju nego drugod, kar je neodpustno! Naša okolica je vendar največ vifedna, pa naj se primerja s katero koli drugb okolico. Ne sme se pozabiti, da je to ozemlje ob jezeru, katera zemlja se ceni povsod najbolje in jo smatrajo za najdražjo in najboljšo okolico. Seveda, smetišča in za-nemarneje ceste in stare gnile hiše, od katerih razpada že le-sovje in so tam podgane, na-rede slab vtis na cenilce okrajev, tega Slovenci sami pa nimamo in ne maramo.
Za pozidanje naselbine je potrebno vsesplošno sodelovanje. Do sedaj ga ni bilo, bilo pa je izredno sodelovanje od strani onih, kateri so bili prtvi naklonjeni dati korporaciji svoje parcele ali lote, brez katerih bi ne mogla biti ta naselbina nikdar pozidana. Takih imen naselbina ne sme nikoli pozabiti. Za njimi pa pridejo v poštev trgovci z denarjem, ki so korporacijo ustanovili in s tisočaki založili. Tudi brez teh bi naselbine ne bilo mogoče pozidati. Tudi njih imena se mora ohraniti v zgodovini te pozidave. Dalje imamo še druge, ki so prav tako važni, ki so se odzvali takrat, ko je bilo tam še samo razdejano po-goršiče. To so bili oni, ki so se odzvali za zidanje novih hiš. Tudi teh imena bodo ostala v častnem spominu. Korporacija bo skrbela, da bodo eni kot drugi javno objavljeni, ako ne drugače, pa ob obletnicah ka-
tem, če se zid® j o zadaj za trgovinami hiše ali ne. To jat velika napaka.
Kaj, če bi tu na pogorišču vstale prašne in smrdeče tovarne, kakršna se nahaja še na; 62. cesti, zopei( katero smo se že borili in se bo borbo še obnovilo, katere ropot, smrad in dim se razgrinja noč in dan. Vse je odvisno od skupnegd sodelovanja nas trgovcev in naroda sploh. Ohranimo vse te ustanove, ki so stale neizmerno mnogo tisočakov in zahtevajo, da se odstranijo iz naše naselbine tisti, ki so se zajedli zadnja leta s smradom in'ropotom na prostore, kjer so poprej bili zeleni vrtovi in cvet-lice? sadna drevesa in grfedice. Mi pa sezidajmo na teh lotih zopet nove hiše, ki bodo krasile naselbino, čuvale tukaj naše svetišče krasne veličastne cerkve, kjer se tudi nahajajo naše trgovine in žulji zaslužka zadnjih 50 in več let. Prihodnjič še kaj več.
A. Grdina.
(nadaljevanja I 1 strani)
stvareh in tako ljudstvo seznanjati s katoliškim svetom. Proti temu listu so dvignili komunisti silno gonjo. Ljudem groze, če ga kupujejp. Zlasti pa groze prodajalcem. Tako se jim je posrečilo z grožnjami preprečiti prodajo lista v prodajalni v Sežani. Tudi v svojem komunističnem dnevniku napadajo
Iz Meta
Joliet, 111. — Pred par ted ni sem bil v Clevelandu za en teden. To je res krasno mesto in v resnici se mi je dopadld-in seveda, saj so pa moji rojaki tam od Bele cerkve pri Novem mestu od sile prijazni in postrezi j ivil Zato prav lepa hvala vsem skupaj in Bog plačaj. Če bomo živeli, moijda se še kdaj vidimo. Samo nekaj se mi je pa le nekam čudno videlo, namreč, ko sem videl na poulični črne sprevodnike. Ko sem Se pa vozil na 105. poulični v Newburg, je bil voznik in konduktor drugačen od prvega Imel je hlače, čevlje, čepico kot vsi drugi, samo bolj dolge iase. Že sem bil v strahu, da
liti Chervanovim za jerperge, da nisem v grmovju spal in prav tako so skrbeli zame, da nisem nosil praznega želodca. Jože Dežman je skrbel, da nisem trpel žeje, kjer smo pili ta belega “ohajčana.” Prav lepa hvala Lojzetu in Ludviku Intihar iz D>fage pri Beli cerkvi, ki sta m« založila z dobro kapljico, da nisem opešal na tako dolgi poti. V resnici bi bil rad obiskal še več naših rojakov, a nisem mogel, ker mi je pri-manjkalo časa in sem se moral vrniti domov na delo. Torej, dragi rojaki, prav lepa vam hvala vsem za vse in Bog plačaj.
Na misel mi je prišlo in bi rad omenil na tem mestu še to-le: prav čudno se mi vidi, da zakaj neki v tukajšnji luteranski cerkvi trikrat na dan zvoni kot v naši, kar prej ni nikdar. Nekateri pravijo, db zato, da zvon katoličane kliče v njihovo cerkev. Nekaj jih je že šlo, zato pa rečem, starši, pazite na otroke, ki gredo ven in s kom gredo, s kom se ženijo, ker enkrat bo treba dajati odgovor. Pa brez zamere in: za danes bo dovolj. Pozdrav ljen Cleveland in vsi moji znanci. Z Bogom!
John Riffel.
sem zašel v kak napačen kraj. tastrofe, ki se bo praznovala! Konžno 3em pa le prišel
letno 20. oktobra.^ Korporgci- Newburg j„ ko 3em zagledal ja ima o tem obsežen program, zvonj)[ av. Lovrenca, tedaj sem posebno še, ko se bo zažel graditi tam lep park.
imeni one, ki ga širijo. Tako so napadli župnika pri svetem Križu dr. Gracarja. Taka je komunistična svoboda. Samo njihova beseda in volja mora veljati, vsako drugo mišljenje preganjajo z največjim nasiljem.
SOVRAŠTVO DO KRIŽA.
— Zanimivo je to, da nastop komunistov povsod »premija tudi nastop proti kriu. Ta jim je vedno napoti kot hudiču. Na cesti od Kozine do Podgrada je bilo na razpotjih do pred kratkim 11 križev ali svetih podob. Sedaj je vse to ali čisto porušeno ali pa pokvarjeno in oskrunjeno. Vojakom TitoVe vojske služijo te podobe kot cilj in otroci iz komunistične organizacije ‘pijonirji” porabljajo križe, da za zabavo vanje mečejo kamenje. Vse ob tej cesti je sedaj oskrunjeno in kliče po božji kazni.
V HERPELJAH je Ozna pobirala katekizme in jih uničevala. Če je križ nevaren, je seveda tudi katekizem, česa se vsega boji ubogi komunist!
ZADNJA POT DVEH VZORNIH DEKLET. — V Slivnem pri Nabrežini so pokopali po dveh letih v skupnem grobu dve dekleti, žrtvi partizanskega komunizma. Pogreb je izpričal kako radi so ju ljudje imeli. — Dne 7. maja 1945, ko so Titove in zavezniške čete zasedle deželo, je v tržaški okolici zabla-dala takoimenovana “ljudska obast.” Takrat so oboroženi oznovci pograbii in odpejali iz Slivna dve najboljši dekleti, ki seveda nista marali za komunizem. Brez sodnega postopka, brez vsake obsodbe^ugrabjjenl-kam ni bila dana nobena možnost zagovora in obrambe — so ju kar na neki kraški gmajni na krut .in nečloveški način umorili. Obe sta bili znani kot pošteni, značajni in narodno za-
li, kar imamo danes v naselbini.
Radi tega se ga bomo posluževali tudi v bodoče. Potom lokalnega časopisa si utiramo pot za izboljšanje naselbine, kulture in trgbvinstva, kar vse služi za dobro ime naroda, o-sobito, če je to tudi vodeno v smislu idealov za narodno korist. Radi tega naj izrabimo svoj časopis, da dajemo priznanje enim in drugim, ki to zaslužijo, nasprotno pa ne smejo zameriti tudi drugi, če jih skušamo opomniti na isto dob-bro, kar vidimo pri drugih dobrega, ker vse to bo naredilo
Toda: Do sedaj je šele šest hiš na novo pozidanih. Prostora je še za kakih 20 več. Kdo naj sezida še vse ostalp hiše na praznih letih? Na to naj odgovorim takole: Pros čel j a stclainpkih trgovin so se od katastrofe zelo izboljšala, več kot za sto procentov. Trgovci računajo še za dolgo, da bo ta okolica ostala cvetoča kakor je bil£ poprej. Vse je odvisno od nas samih. Moje mnenje je, da morajo trgovci gledati na to, da se ta naselbina prej ko mogoče pozida. Prej pozidati to okolico nego si izboljšati prodajalne na naši Stl Clair ulici. Nekateri tega ne vidijo in jim ni prav nič na
bil pa rešen težav. Tam sem
se njprej ustavil pri mamici Antona Rožmana, našega organist, kjer sem ji izročil ustno sinove pozdrave in tako mi jih je ona izifočila tudi za nazaj. Bila je zelo vesela. Prav lepa hvala za tako vesel sprejem.
Nato sem se ustavil pri Loj-zu Lindj^u, pri Franku, Martinu in pri sestri Mary Zagorc. Hvala vsem za postrežbo in za tako prisrčen sprejem. Saj sem se počutil kot kakšen kralj, pa ko nisem nič. No, pa pravijo, da kdor se ponižuje, bo povišan in tako bom morda tudi jaz enkrat. Saj bi rad naštel vse po imenu, kolikor* sem jih srečal, a ne morem, ker bi to vzelo preveč prostora.
Seveda pa se moram zahva-
fizik in največjih anatom 17. stoletja. Leta 1666 je kot protestant iz zanimanja gledal v itlalijanskem mestu Livorno
procesijo sv. Rešnjega Telesa. --	,a sloveBskim
Pobožnost, vernost in »loboka | ^nterniralIcein, ki a0 m zaprti mnlitev sn « tak« Kanile, da y	Tem mesI1ežnikom
Največji anatom
»JESS*-*,
.. tmmi. —	s s,,,«
hovo nasilje in krive nauke. Rosando Kralj je še posebej odlikovala velika ljubezen do slovenstva. V težkih vojnih letih
molitev so ga tako ganile, da je sam pri sebi dejal: “Tu v monštranci, ki jo nosi škof po cestah, mora biti resnično pričujoč Kristus.”
Vneto je proučeval ^ katoliške resnice in molil za razsvetljenje. Čez eno leto je prestopil v katoliško cerkev. Pozneje je postal duhovnik, nato škof. Sveto je živel in tudi sveto umri.
Več kakor tisoč učenjakov mu je na lastne stroške, postavilo v Florenci v Italiji spomenik.
je dobra Rosanda, kljub veliki nevarnosti, ki je pretila od strani fašistov, nosila v taborišče hrano, zdravila ih knjige ter s tem pokazala svojo plemenitost in pč(žrtvovalnost. Prav gotovo si ni nikoli mislila, da bo za to svoje delo, ki je bilo v tistih časih tako tvegano, prejela tako plačilo. Saj so njene dobrote v Gonarsu uživali tudi taki, ki so bili enaikih nazorov kot njeni morilci. Naj bo čistima žrtvama ohranjeh svetel spomin!

AL PA NE
Mr. Grdina nam je pokazal slike o strahoviti katastrofi v slovenski naselbini v Clevelandu. Gledalce je pretreslo, ko so gledali, kako je požar uničeval slovenske hiše.
Pokazal je ihnngo slik iz stare domovine. Bili smo na semnju, na žegnanfu, s kosci in grabljicami na senožetih in še razne druge slike. Mr. Grdina je zraven pojasnjeval, kaj pomeni ta slika, kaj ona. Jak-šič je skrbel1 pa za godbo, da se je vse skupaj še meni dobro zdelo,, ki sicer ne grem rjad v kino. Ljudje so bili videti zadovoljni s slikami in so tudi prihodnji večer prišli.
Po predstavi smo našli nekaj steklenic piva v spodnjih prostorih, ki smo ga naglo predihali, potem smo šli pa zadovoljni domov. Po stari slovenski navadi smo ostali Tone, Jakšič in jaz še v kuhinji, Mr. Grdina nam je ušel pa kmalu v listje. Šur, zjutraj bo pa že
navsezgodaj brkljal in kratil drugim ljudem jutranje po-cartavanje. Tone je staknil na peči nekaj zoca in prav po domače smo si poatAegli in gledali, da nismo preveč štorklja-li po kuhinji, da ne bi budili gospodinje.
S Tonetom smo se pomenili o marsičem. Moja glavna skrb je bila zvedeti, če je tukaj naokrog kaj srnjadi. Joj, je rekel, te pa ne manjka. Par milj greš v hosto, pa lahko po-dereš brhkega srnjaka. Seve1 da, če ga zadeneš. Tisto je pa tudi na Willardu prvi in glavni pogoj. Včasih se primeri, da katero, ki ne pogleda, povozi in dobra pečenka kar sama prileti na mizo. Prvi dan lova je vsa v gošči m sreča je taka, kakor drugod: ■ nekateri pritroskajo domov plen, drugi pa ne. Bo menda tako, kakor je s clevelandskimi lovci, kadar smo šli v Pennsylvanijo: komur je bila sreča mila, da »d mu je postavil rogač pred P»-
Tonefcu sem pripovedoval o slučaju, ki se je meni trefil. Ne vem, če mi je verjel, ali mi ni, poslušal pa je in se čudil. To je Pa glavno. Čakajte, bom pa ponovil, ki ravno nimam drugega dela.
Postavili so me bili pod visoko skalo, in mi dali garancijo, kakor za zlato uro, da bo prišla srna mimo mene, proti meni, od desne ali leve strani, ampak prišla bo. To je bilo jako natančno poročilo in obračal sem glavo, kakor strašilo v koruzi, ki ga sapa vrti, d« plaši vrane, kavke in vrabce. V snegu sem stat in rad bi bil nekoliko potrkaval s škornji, da bi noge n« primrznile k tlom, pa nisem smel. Strog u-kaz je bil: da se, postajna, ne boš niti ganita, ker srnjak opazi vsak najmanjši premik na stotine čevljev daleč. Cigareto bi bil rad vtaknil v usta, pa bi bilo to prav toliko, kot bi se razkoračil in na vse pretege vpil: “Alo, srne, te k meni, tu
ško, je nosil, drugi smo pa ku- kaj se vam ne bo nič hudega povali od domačinov. Saj je zgodilo!” vseeno, samo da smo “dobili” \ Pred menoj je bil svet polo-in potem pripovedovali, kakšen i žen in ne preveč na gosto pose-
m potem pripovedovali, Masen i "en m ne i«e»ci.	pose- -j- -	----------
strašanski marter da je bil poljan z drevjem. Nad menoj sč ,ren. Niti ganil se nisem.
...	„„ l	je pa Svet naglo dvigal tako, rpf'<‘ sal sp naibrž tud
pennsylvanskih goščah.
da se nisem bal, da bi mi prišel sovražnik za hrbet in mi skočil za vijat. Puško sem i-mel zaprto, kot jo mora imeti vsak birtlih lovec, kar je zelo dobro za sme, ker tak nedeljski lovec, kot sem bil jaz, v u-sodnem trenutku pozabi, da i-ma puško zaprto in bo tisto šperkiapo iskal povsod, samo tam ne, kjer je.
Tako sem stal kot bi požrl štil od metle ali kot Lotova žena, ki se je po pomoti spremenila v sol, da jo je imela vsa soseska dovolj za nekaj tet. Že sem bil napravil konkreten sklep, da naj me vse pennsyl-vanske srne in njih zakonski možje pišejo, kamor imajo ravno čas, da imam dovolj te zabave in da bom šel v kempo, da se pogrejem. Nenadoma se mi zdi, da koncem mojega desnega očesa vidim nekaj, ki se mi ne zdi. Ce bi bilo ob. urj duhov, bi bil rekel: “Vsaka stvar Boga časti, ali ga ti?” Pa ker je bil velik dan in moji kolegi vsenaokrog raztreseni, da bi mi lahko priskočili na pomoč, če bi mi res verjeli, da’ me nekdo dev-lje iz kože, sem ostal lepo mi-
reče, saj bi se najbrž tudi n^
mogel, tudi če bi se hotel. Po 'hrbtu, to sem dobro čutil, je šlo v slavnostni povorki tri milijone in nekaj sto mravelj, z bando in banderom in kapo, ki sem jo imel tesno na glavo posajeno, je nekaj privzdigovalo, kot bi me kdo vlekel za ta sladke.
Šel sem vase in se globoko zamislil. Ce je tam poleg mene tisto, kar mislim, da je, potem je to srna ali pa srnjak. Če je, bom prikazni rekel, naj malo počaka, da snamem puško z rame, odprem zaporo, pomerim, če bom to v stanu napraviti in če se bova domenila, da bo počakala toliko časa in bom upalil iz moje risanice. Ce Pa ni tisto, kar sem si želel, da bi bilo in če se primeri, da je flsto poleg mene sam oče kosmatinec, ki jih je v tistih krajh nič koliko, kadar jih ne maraš videti, potem bova šla vsak sebi ih sem z očmi že izbral prehod skozi drevje, kjer se da stopiti in si pomagati v daljave in proč iz nevarnega kraja.
Čakajte, bom pa še jutri povedal, kako se je razšlo.
" IMBSEt DOMOVINI, JULY 29, 1947
■•▼TT
Jakob K. Heer:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
“Tuons!” zakliče, “počakaj- deti o najinem grdem prepiru," te, da sede vaša sorodnica Pi-1 prosi Cilgija.
ja k nama!” In prezebajoča deklica spleza radovoljno na mehko oblazinjenje sani.
Ni samo sočutje, kar nagiba dogareso, da dela tako, upanje jo prešinja, da bo prisotnost varovanke pomirila Marka.
Dospela sta do Pontresine, pred župniščem se sani ustavijo, dogaresa se poslovi: “Ne, Marko, raje me ne spremljaj, odpelji se s Pijo naravnost domov,!’
Trudno in žalostno govori dogaresa.
On jo pa ošine z razkačenim in obupanim pogledom.
. Na čudovito ljubezen je padla prva slana, Cilgija bi najraje bruhnila v jok, pa mora biti močna pred župjnikom.
Župnik Tass sedi pri jutrnji kavi in se smeji, ko stopi tako bleda in neprespana v sobo.
In čeprav poka srce, pripoveduje stricu, kako lep je bil obisk v Maduleinu.
Dva dni nato vpraša župnik: “Marko pa potrebuje zelo dol go, da se naspi. Kje je?”
“Sama grem ponj,” odvrne Cilgija.
Veselo stopi v njegovo delavnico, on pa sloni bled in temen s prekrižanima rokama ob mrzlem vignju.
“Cilgija!” krikne.
Neka groza in strah se mu zrcalita v obrazu.
“No bodiva vendar ko jeza-va otroka, odpustiva drug drugemu in ne igrajva nikoli več doža in dogarese. Pustna obleka ponižuje, to sva strašno izkusila oba.”
Tako govori pomirljivo in zaupljivo.
"Nasmej se vendar malo, Markoj prosi bojazljiva.
ja v svojem molku.
“Ustreži mi in pridi zopet v župnišče. Stric ne sme nič Ve-
Deklela in žene!
Priporočam vam, da si izberete in naročite vašo fino 1947-48 zimsko STERLNG suknjo, SUIT ali PUR COAT sedaj direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na WILL-CALL.
Ne odlašajte, ker sedaj je najboljša izbira. Prosim, pokličite me, da v peljem v tovarno.
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON ROAD
ENdicott 3426 all
ENdlcott 2920
Presenečen zaječi. In prihaja zopet v župnišče, toda prihaja kakor tepena žival, nič ni ljubezniv, ne drhti več za poljubom, topo prihaja, topo od' haja.
“Ali me ne ljubiš več, Mar ko?” V njenem glasu trepeta vroče hrepenenje. “Marko, govori vendar, sicer umrjem!”
“Ljubim te blazno,” odgovori on žalostno. In nekega ve-čura pravi kakor bi umiral: “Bodi zdrava, Cilgija, mene ne boš več videla,!,”
Kakor obsojenec se opoteče proti domu.
Tako pride večer pred pomladnim praznikom Engadina. V topem obupu ne zatisne Cilgija nobenega očesa, še vedno ne sluti, kaj se je dogodilo. Tedaj zadonijo po snegu klici mladeži v komaj se svitajoči dan: “Chalanda Mars! — Pomlad! Pomlad! Z rogovi in bobni, z renami in kravjimi zvonci, z vsem, kar dela trušč, hiti jata dečkov skozi spečo vas in vsako okno in v vsaka vrata jekne njfhov klic: Pomlad! Pomlad!
Ni še pomlad; še dva meseca bo spal Engadin uod ledom in snegom, preden se prebudi prva cvetka, toda mladina je znanilec vigredi: “Pomlad! Pomlad!”
“Zbogom, moja pomlad,” ječi Cilgija v župniščni izbi.
Ob šestih zjutraj pride Tuons in priganja s pestmi vreščeče jokajočo Pijo pred seboj.
Veli ostati dekletu v veži, sam pa stopi v sobo k župniku. Tedaj se približa Cilgija trmoglavi divj,akinji: “£aj ^e < je zgodilo, Pija?” vpraša v stra-
hu.
Toda nn »e. no smpji, v?tre- L “Zdaj sem vas pač ugriznila,

		<
BELI	MENIHI	< < < < ►
Porast iz prvo polovica XII. stoletja		< <
spisal IVAN ZOREC		< < ►
		o <►
“Kopič vas strašno pogreša,’ je iz samostana izostajati, kadar
gospodična!” odvrne pastirica
porogljivim zadoščenjem in ošine Cilgijo, zadržajoč solze, z lepimi roparskimi očmi kakor v nasladi maščevanja.
“Bedno revše,!’ pravi Cilgija prezirljivo in omahne nazaj v izbo.
Zdaj stoji pred podobo istranske trpinke. Sluti, da, zdaj ve, kaj se je zgodilo.
“O, če bi le imela dovolj moči, da bi odpustila, kakor si odpustila ti! Toda strašno je, nimamo te moči.” In divgne svoje roke: “Bodi usmiljena, Katarina Dianti, daj mi svojo moč, glej, trpim kakor ti — trpim več nego ti!”
(Dalje prihodnjič)
naposled povedal, “Najprej mu napravite skomine po neki bunki, zdaj vas pa ni, da bi ju spravili vkup.”
“Saj res, samo malo naj še potrpi! Pater opat že kroti žužemperčana. Mislim, da bom kmalu spet smel med svet.”
Pater opat je precej na Šum-breg poslal opomin, naj si grad ne lasti zemlje, ki jo je samostan udelal, in naj ne pozabi, da ima opat pravico izobčiti vsakogar, ki nagaja ali celo škoduje samostanu.
šumbrežan je od togote kar poskakoval, ko je to poslušal.
“Ali zdaj verjameš, da so menihi zoper nas?” ga je žene bezala. “O, ponižati nas hočejo ponižati”!
“Težko je to reči kar tako,” se je branil, ker je vedel, da ga sili v zdraho z menihi: bal se je žene, še bolj pa opata.
“Kdo drugi nego menih je Ambrožu dal neumno misel, loviti Adelo?’ ga je podpihovala. “Zakaj bi ga sicer skrivali zdaj in zagovarjali?"
Pater opat je res prav tačas hodil, v žužomperk, da bi pomiril grofa Pankracija. Visoki mož se je res naposled vdal in verjel, da je Ambrož v vin-skosti in zgolj iz norčavnosti prestregel Adelo.
Gospodu Ambrožu je bilo skoraj kar hudo, ko je zvedel, da spet sme med svet. Samostanska tihota med delavnimi, pobožnimi menihi ga je čisto sprevrgla. jgj Opat, navajen človeku gl dati v dušo, je precej opazil njegovo zamišljenost.
“Kam pojdete?’ se mu je smehljal. “Poštenemu človeku je sicer dobro povsod, doma vendar najbolje.”
“Na šumbreg pa že ne, rajši pred pekel!’
“Vidim, šumbreg se vam je zameril. Ostanite tu, saj bi se navadili tudi nas.”
In gospod Ambrož je povedal, kako navadil se je že. ‘Vendar vem, da nisem za kuto.”
“Saj vam je ne ponujam,” se je opat smejal.
Patru oskrbniku je dostikrat nerodno, bosti se s trgovci in
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD
56 YOU OCT ENOUGH
Vitamins?
ft* art Mad look your bait sMaa yoa da , « you o» to , we tori* po« to naka to* ■ Malaurdsk-
Oat e package at duly, Ona-A-Pay (Wand) Multiple Vitamin Caplulli Taka ana copula ovary day hr duly dayt. 6 you ora aat aaddtod year druggld will ta-laad yaar money. Be aura to an OaaA-Doy (brand) Multiple Kato Copula.. Ibe klad tool
0NE> DAY
VITAMIN CAPSULES
i LABORATORIES, INC

V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI PRE. LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
ANTON TURK
ki je za vedno zaspal 28. julija 1937.
Dragi oče in soprog, vse prehitro je minilo življenje Tvoje je za nas, vsi smo ljubih Te zvesto; težka res bila je ločitev, le sveta vera nas u6i, da se spet združimo.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI. Cleveland. O., 29. julija 1947.
mu j je hotditi na daljne samostanske kemtije. Za to službo bi samostan potreboval po-svetnjaka.
Gospod Ambrož je popal z obema rokama in ostal v samostanu. Svobode ni pogrešal, med ljudi je dosti hodil. Tudi z grofom Pankracijem se je primerno zbogal, živel brez skrbi in jezdaril po vsej Do-lejski strani.
Sprava pa ni bila všeč šum-breški graščakinji.
“Ali verjameš vsaj zdaj, kar zdaj tdrdimše zmerom?” je rinila v moža. “Tudi Pankracija so preslepili, Ambrož bo spet koledoval zavir.”
“Nebo, saj je unesel in V samostana privezal”
“Kaj res ne čutiš, da ponižuje tebe, če ti brat halpčuje samostanu?”
Pa ni čutil tako, kakor je mi-'slila žena; opatov opomin ga je vendar hudo ujedai. Sitno mu je bilo tudi, poslušati ženino zasmehovanje. Ha, pokazati ji je hotel da se prav nič ne boji samostana.
“Na Medvedjek pojdi,!” je spet ukazal valptu. “Z vso silo preženi, nihče ne sme več tja, kdor k meni ne pride po pravico; tako jim povedi!” Valpet je slušal, a to pot je med tlačani na Medvedjeku opazil tudi Trlepa; na samem mu je brž povedal, kaj graščak hoče.
“Vendar se ne vdaj,’ ga je
podpihoval, “nobene pravice
___________»eč do te zemlje!”
HHHW Trlep je molčal in ga pisa-
: e" no gledal.
“In pozabi tisto, da sem tačas s silo prišel na Trlepovi-no,’ se je zamolklo opravičeval. “Veš, moral sem.”
“Jaz sem gospodar, svoboden, nikomur 4ačansko pokoren mož,” se jjs Trlep trdo oglasil. “Kdo si ti, da me kar tičeš?’
Za hišna dela
Sprejme se ženska za hišna dela; nov dom; ima svojo sobo in kopalnico. Pokličite YE 4249 med 7 in 9 zvečer,
Za splošna hišna dela
Sprejme se žensko za splošna hišna dela in kuho; nič pranja; samo 3 odrasli v družini. Plača $30 na teden. Za več informacij pokličite YE 1481.
(x)
■ Beneške zastore
vam napravimo po meri iz najboljšega blaga in po zmerni ceni. Brezplačen proračun. Pokličite IV 2938.
Frank Adamic 22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
(x)
■ELO I0IIJ0
Gospodinjo išče
Sprejme se gospodinjo, ki bi vodila vse gospodinjstvo. Dobra plača. Za podrobnosti se zglasite na 1101 E. 63. St. spodaj, spredaj med 4 popoldne in
zvečer.
-(150)
MALI OGLASI
Lepa farma naprodaj
Naprodaj je 50 akrov izvrstne zemlje; 75%* je obdelane, 10 akrov trte z lepim pridelkom grozdja, izvrstna poslopja, hiša je vsa modernizirana, gorkota na vročo vodo od lanskega leta, tekoča voda v vseh poslopjih, v hiši je toilet in kopalnica ter elektrika. Tekoča voda in studenec na farmi. Dobra cesta. Mnogo dobrega lesa, ki se lahko proda. Vse poljsko orodje. Nahaja se 40 milj od Cleveanda in 10 milj od Geneva-on-the-Lake. Za podrobnosti se zglasite ali pišite na: Math Novak, Trumbull Center, RFD 3, Geneva, Ohio.
—(Jul. 29, 31)
V Strongsville
je naprodaj na cesti 42 tri in pol akra obsegajoče posestvo; tam se nahaja dobro vpeljan lunchroom, moderna poslopja, velik hlev, pripravno za roadhouse ali plesno dvorano. Se lahko takoj vselite; jako ugodni hakupni pogoji. Preglejte takoj in pokličite BEREA 7233 ali BEREA 5261	(147)
-------Hiša naprodaj-------- ■
Naprodaj je hiša za 1 druži no, lot 40 x 140, garaža, poeeni. Zglasite se na 14202 Darwin Ave. vogal 140. cesta ali pokličite PO 5887 ali IV 7535.
-(150)
Fnrnezi
Novi fumed za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $13 — ClMenJe $5 premenjamo stare na oUo Thermostat
Chester Heating Co.
1103 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovenssko Or
V BLAG SPOMIN
DVAJSETLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
ANNE ŽABKAR
(ROJENA JAMNIK)
ki je zaspala v Gospodu dn0 29. julija 1927.
Če tudi Je potkelo dvajset let, odkar počivaš v hlpdni jemlji tam na pokopališču Kalvarija, nam Tvoj spomin, Tvoja po. diolba vedno leibdi pred našimi očmi in globoko v naših srcih pa Je ostala ljubezen do Tebe, ki si odšla od nas; odšla po plačilo k Stvarniku.
Dvajset let je že minilo P . ko sl zapustila to solzno dolino, pa od nas ai se ločila kot Je to božja voljai bila.
Mi tu ostali ti želimo večno radost in* plačilo, da bi enkrat se spet sešli v srečni večnosti: nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
METOD ŽABKAR, soprog;
WILLIAM, sin; ANNA, poročena LUBI in MARY, hčeri; WILLIAM JR., vnuk.
Cleveland, O. 29. julija 1947.
B»imiiiiim»»»»»m»»m»mmm«tt
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
-za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.	EN 4808
ata
mnjmruiimnnjmrn^^
JU lil- -.-*	v>; 1 -UiiuAJ il'i ■ ’ / )•!
/ ]
Kopalne banje, clouts, sesalke za globoke in, plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
Dobro plačano delo vas čaka v Armadi
Ako vaši nedavni sograduantje višje šoi« morejo zadosti zahtevam visokega standarda za vstop v vojaško službo, tedaj čaka tudi vas dobra služba v redni armadi.
Dodatno k začetni plači prostaka, ki dobi $75 mesečno, do. bite Še hrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo, zavarovalnino po nizki ceni in Izvzetje od dohodint-kih davkov, kar vse bi stalo civilista, preko $1500.
Deležni ste tudi izredno 1L beralnega pokojninskega plana —pol plače za življenje po 20 letih službovanja, ter do triče-trt plače po 30 letih službe.
ROOM 109 — OLD POST OFFICE BUILDING
Seštevši vse to. ste na boljšem kot civilist s $3000 letne plače! In imeli bodete dobro tehnično vežbanje, potovanje, kot tudi občutje, da vršite vredno delo in obenem bodete uživali tovarištvo skupine finih mož! Oskrbite si polne podatke pri vašem najbliijem U. S. Army Recruiting Station.
U. S. Army
Nove bančne are
Iz urada slovenske North American banke se naznanja, da bo v glav. banki in podružnicah od 28. julija naprej vpeljan novi bančni poslovni čas. Banka ne bo ob sobotah popoldne več odprta. V nadomestilo bo pa odprta v sredo popoldne, dočim je bila dozdaj zaprta. Vse tri banke bodo odprte pa tudi v petek večer za poslovanje od 6 do 8.
Nova podružnica na 93. St. in Union Ave. bo odprta v soboto 2. avgusta.	(148)
umnJiruirmrmnA^
K. S. K. JEDNOTA
★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR (lanom in nečlanom na zemljiiu in posestva
DELIKATESNA tftGOVšNA NAPRODAJ
Lake Shore Blvd. in 185. St. Jako živahna okolica, lepi dohodki. Samo $65 najemnine. Lastnik prodaja samo radi bolezni. Vsa nova električna oprema in za okrog $8,000 zaloge. Vredno nad $30,000. Žrtvujem kupcu z gotovino , za $17,000. Pokličite MA 0034.
Stanovanje »če
Veteran s soprogo brez otrok, oba delata, želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj naj pokliče IV-6884.	* —(152)
KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7610 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
Oprema za trgovino
Slovenska zadružna zveza ima naprodaj kompletno opremo za ! grocerijsko trgovino in mesnico, j vključno hladilnice in meat-counters. Za nadaljna pojasnila pokličite GL 6316.
(Jul. 18, 22, 25, 29)
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje o mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije piitio na:
6UVNI m K. S. ODMOR
351-53 NORIM CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
\
iruinJirmnaivmnnjmrLn^^
MPCBlgKA POHOVXNA, JULY 29, 1947
i ■ 4
Ameriška in evropska označba mer
Pri čevljih je razlika v označbi I mere za približnih 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od I evropske mere, bodisi prf moških ali ženskih čevljih. Na primer ; če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6i/2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, | 37 bi bila 5 in 36 pa 4.
Pri ženskih oblekah pa je raz-1 lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je I ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 60 je 42 in 52 je | 44.
Isto je pri meri za deklice. Ev-1 . ropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 [ je 20.
Pri moških oblekah pa zače-1 njajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, (it. 44 ( je ameriška 34, 46 je 36, 48 je' I 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 | in 56 je 44.
Pri moških srajcah pa je razli-1 ka v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 1314, 36 je 14, 37 je 14V4, 38 je 15, 39 je 1514, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je | 16/2, 43 je 17. (Po “Obtzoru.”)
Gornja slika nam pred-
staplja bivšega grškega princa sedanjega Lt. Philip Mountbatten-a, ki se je nedavno zaročil z angleško jrrincezinjo Elizabeto. Philip je star 26 let in sedaj služi v britski mornarici.
Ohio State Employment Service
A Free State Agency Ima več
več hišnih del na razpolago
Splošna hišna dela z nekoliko kuhe Za pospravljanje sob—1 izurjene.
Za poročen par za serviranje,! delo na vrtu, ni potreba biti! šofer.
Službe za prvo in drugo kuharico.
DOMESTIC DEPARTMENT 1242 West Third Street
NAPRODAJ trgovina z mehko pijačo
6119 St. Clair Ave.
Proda za $500 na teden
Lepa oprema, električni hladilnik, fluorescent razsvetljava—$3500 in zaloga
OHIO STATE BEVERAGE STORE 6119 St. Clair Ave.
HE 8200
mrnimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiittittiiinmiiimt
CARLING'S needs men
for
BOTTLING DEPT.
40 hours per week Steady Work Age 25 to 45
Apply
PERSONNEL OFFICE BREWING CORP. of AMERICA 93rd & QUINCY
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiininmu

1885
1947
JVaznanilo in Z,ah'Vala
Z veliko tugo in žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili našo nadvse preljubijeno mater
Rose fterbst
ROJENA PEČJAK
ki je previdena s sv. zakramenti umrla 26. junija 1947. Pokojna je bila rojena 29. septembra 1885 v vasi Pie-šivca, župnija Šmihel pri Žužemberku. Pogreb pokojne se je vršil dne 30. junija 1947 iz A. Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval ob asistenci č. g. Rev. Joseph Mišič, smo jo položili v družinsko grobnico k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Predvsem se na tem mestu želimo zahvaliti č. g. Rev. Joseph Mišiču za opravljeno sv. mašo zadušni-co, ter druge molitve in pa ker je pokojnico spremil na pokopališče. Za vse to naš iskreni: Bog plačaj. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Simon Nekiču.
Iskrena zahvala vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter jo tako okrasili, ko je počivala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili sledeči: Mr. in Mrs. Tony Herbst, West Linn, Oregon; Mr. Lewis Plantan and Family, West Linn, Oregon; Mr. in Mrs. Lester Bradley, West Linn, Oregon; Frank Pečjak, Avella, Pa.; Mrs. Mary Germ and Family, Mr. in Mrs. Frank Strumbly and Family, Highland Rd., Mr. in Mrs. Jer-...	r.,nevai 0., Mr. Rudolph Germ, Mrs. Mary
. 40-3fc, Mr. m Mrs. John Kramer and Family, Mr. in Mrs. John Butwinski, Polosky Boys and Families, William Kramer and Family, Mr. in Mrs. Lawrence Calta, Mr. in Mrs. Maurice Gulich, Mr. in Mrs. Rudy Marek, Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Louis Kramer, Mr. in Mrs. William Kramer, Mr. in Mrs. Joseph Kasper and Family, Mr. in Mrs. John Valencie and Family, Mr. in Mrs. John Ubic, Henry and Charles Ubic, Mr. in Mrs. John Ep-pich and Family, Mr. in Mrs. Lawrence Eppich and Family, Mr., Mrs. Louis Kaprol, Mr., Mrs. D. Dekleva and Family, Mr. Andy Valencie, Mr. in Mrs. Adolph Mausser and Daughter, Mr. in Mrs. Louis Kin-koff and Sons, Mr. in Mrs.^ Paul Uroic, Mr. in Mrs. John Dauper, Miss Clara Cannavino, Mr. in Mrs. Fr. Hribar, Mr. in Mrs. John Sustarsic, Mr. in Mrs. John Potočar, Mr. in Mrs. Joseph Kuhar, Mr. in Mrs. Michael Son and Ronnie, Mr. in Mrs. Joe Stare in Joseph Jr., Mr. in Mrs. Joseph Trebeč and Daughter, Mr. in Mrs. Louis Zgonc and Son, Mr. in Mrs. James Slapnik Jr. and Family, Mr. Arthur Bram, Miss Helen Dobish, Mr. in Mrs. Ben Olshavsky, Neighbors. Friends from Hecker, Friends from E. 156 St., Lincoln Electric Co. Employees Ass’n., Cleveland Twist Drill Co. Group A Dept. 72, Cleveland Twist Drill Co. Depts. 52-72, Cleveland Twist Drill Co. E. R. A., General Heat Treat Baseball Team.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Darovali so sledeči: Mr. Frank Pečjak, Mrs. Mary Germ Family, Mr. in Mrs. Frank Strumbly and Family, Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, Mr. in Mrs. John Alich and Family, Mr. in Mrs. Albert Simens
and Family, Mr. Rudolph Germ, Misses Vicki and Vida Kmet and Alice Urbas, Mrs. Mary Strumbel, Mr. in Mrs. Jerry Strain, Mr. in Mrs. Frank Cevka, Mr. Geo. Mlachak and Family, Mr. A. Grdina and Family, Mr. in Mrs. Anthony Strumbel and Family, Mr. in Mrs. John F. Strumbel and Family, Mr. in Mrs. Louis Kramer, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Mr. in Mrs. Anton Lazar and Family, Mr. in Mrs. John Kodrich, Geneva; Ohio, Mrs. Anna Longar, Mr. in Mrs. Frank Rojc, Mr. Anton Bijek, Mr. John Janezic, Misses Elizabeth, Antoinette and Vida Bijek, Mr. in Mrs. Michael Rastnatauskas, Mrs. Anna Horvat in Helen, Mr. in Mrs- Anton Tomsic, Mary Blatnik, Mr. in Mrs. Joseph Yakic, Mr. in Mrs. Albert dicker, Mr. in Mrs. F. X. George, Mr. in Mrs. Anton Keren and Family, Mr. in Mrs. R. C. Smakal, Mr; in/Mrs. Al. Khappe; Miss Sophie Posch, Mr. Albin Poach, Mr. ih Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs. Andy Sadar, Mr. in Mrs. Andy Blatnik, Mr. in Mrs. Joe Dolgan, Misses Josephine, Mary and Frances Benčin, Mrs. Anna Grdanc, Mr. in Mrs. Anton CizeI,‘Mr. Jacob Mencin, Mrs. Agnes Gredec, Mr. in Mrs. Frank Mencin, Mrs. Ursula Papes, Mr. in Mrs. Joseph Mis-mai, Mr. in Mrs. Murph Kramer, Mr. in Mrs. John Grabfelder, Mr. in Mrs. S. Reiger, Miss Agnes Dreer, Miss Josephine Beretic, Gorencic Girls, Mr. Andy Valencie, Mrs. Antoinette Blatnik, Chicago, 111., Mr. in Mrs. John Valencie and Family, Mr. in Mrs. Louis Kaprol, Mr. in Mrs. F. Lunder, Mr. in Mrs. John Pe-trincic and Family, Mr. in Mrs. Frank Kaprol and William, Mr. in Mrs. F. Lunder, Mr. in Mrs. A. Debelak, Mr. in Mrs. F. Debelak, Mr. in Mrs. Al. Kremžar, Mr. in Mrs. Albert Tisovec, Mrs. Mary Tisovec and Family, Mr. in Mrs. Victor Budan, Mrs. Math Strumbly, Mr. in Mrs. John Macek, Mr. in Mrs. Don Finley, Mr. in Mrs. Joseph Hren, Mr. in Mrs. Tom Zunich and Family, Mr. in Mrs. Louis Potočnik, Mr. in Mrs. August Brunswick and Family, Mr. in Mrs. Frank Šuštaršič, Mr. in Mrs. Anton Kebe, Mr. in Mrs. Frank Kastelic, Mr. in Mrs. Anthony Bostijancic and Family, Mr. in Mrs. John Jenko, Mrs. Erma Koren, Mrs. Anna Skully, Mr. in Mrs. Frank Glavich, Mr. in Mrs. John Verhovnik, Sr., Miss Angie Verhovnik, Mr. in Mrs. John Verhovnik Jr. and Family, Mr., Mrs. Frank Shu-me and Family, Mrs. Jane Hlabse and Family, Mr. in Mrs. Anthony Medved and Family, Mr. in Mrs. M. Klemenčič Sr., Mr. in Mrs. M. Klemenčič Jr., Mr. in Mrs. Jim Jeraj, Mr. in Mrs. Harold Dietz, Mr. in Mrs. Ralph Dietz, Mr. in Mrs. F. Cesnik, Mrs. Mary Hrastar, Mr. in Mrs. Joseph Perpar, Mrs. John Kocjan-
cic, Mr. in Mrs. Anthony Kosan and Family, Mr. in Mrs. A. Percic and Family, Mr. in Mrs. Louis Mlakar, Mr. in Mrs. Luke Hočevar, Mrs. Rose Simek, Mrs. Ann Stragisher, Mrs. M. Zubricky, Mr. in Mrs. Frank Gross, Mr. in Mrs. Frank Laurie, Mr. in Mrs. S. Porter, Mr. in Mrs. John Kodrich, E. 99 St., Mr. Joe Rižnar, Mr. Joe Pograic, Mr. Joseph Carey, Mr. Anton Kodrich, Mr. Joseph Križek, Mrs. J. J. Mulligan, Mr. in Mrs: E. Fielding, Mr. in Mrs. H. Glover, Mr. in Mrs. Jack Torok, Geneva, Ohio, Mr. in Mrs. Karl Smrdel, Joanne Milner.
T:l
4-
! Ilst f
Dalje se zahvalimo pogrebcem, ki so nosili krsto. Imena teh so: Henry Ubic, Mathew Valencie, John Verhovnik, Jiieph Schaefer, Frank Železnik, in
John Eppiek '	1	I!
"	- - - •- ««.-»«—*-w. (č*-——    ....	___
‘ '' Prav Iškreno se zahvalimo vsem, ki so dali na brezplačno ražpolafeo švoje avtomobile ob Času pd-greba. 1 *1	' 1	"!'• H’	* •
«)>» t! f • il l < i •_ f ti : 1.' ■ ii • ■ •„
Iskrena zahvala družini Frank Strumbly iz Highland Rd., za vso pomoč in pa obiske bolne matere.
: ■■ • ' ■ ; . .	, i ;
Prav enako še želimo zahvaliti Mrs. Johani Valenčič, ki nam je bila redno v veliko pomoč in tolažbo v vseh ozirih.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so bolno mater obiskovali v njeni bolezni in prav tako vsem onim številnim, ki so prišli mater kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru, ter so molili za mir in pokoj njene duše.
Iskreno se zahvalimo vsem za izraze sožalja, osebno ali pismeno in vsem, ki so nam stali ob strani v veliko pomoč in tolažbo ob njeni bolezni in smrti, in ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali ob tej priliki.
Končno se zahvalimo prav vsam, ki so nam kaj na ta ali oni načiij kaj pomagali ob tej usodni uri ob izgubi naše drage matere.
Ako se nam je pri naštevanju imen vrinila kaka napaka, ali pomota, naj nam blagohotno oproste, ker namenoma tega nismo storili. Prav tako naj nam oproste vsi oni, ki smo ga morda pomotoma izpustili iz tega seznama imen.
Draga mati naša! Zapustili ste ta svet, se preselili v boljše življenje. Veliko ste trpeli, da ste nas odredili ; pa trpeli ste potrpežljivo in vdano. Naj Vam bo lahka gruda te svobodne domovine, a Gospod Bog pa Vaš dobri plačnik, za vsa Vaša dela in trpljenje.
V življenju nam mila v smrti nam nepozabljiva.
Bog Vam daj sveti raj,
da bi srečni uživali ga vekomaj.
Žalujoči ostali:	rt
EDWARD, JAMES in GEORGE, sinovi
ROSE poročena ŽELODEC, ANNA poročena KUMSE, GABRIELA poročena POLASKI,
ZORA poročena KRAMAR,, JULIA poročena HORVAT, hčere ANNA in ALMA, sinahi MAX, JOHN, ALEX, FRED in ROBERT, zetje
MAX Jr., JAMES, GAIL, SANDRO, SHARON, LORETTA, FRED Jr., JAMES Jr., EDWARD, vnuki V Avel, Pa., zapušča brata Franka, v Clevelandu, O., sestro Mary Germ, v starem kraju pa brata John in sestro Johano Maver
Cleveland, Ohio, 29. julija 1947,
i ‘i. i fr