GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK 8ub«crlption |6.00 8TEV.—NUMBER 92 '"-7 CMcago, HL, pondeljek, 18. aprila (April 18), 1&32 Aeceptuncn fpff m.ilin* »t Op«cial r»U of po»W*o iNdeij U> Izaajs mk pritBtkoT dsilf Nevarnost civilne vojne v Nemčiji odstranjena Ktpubliksnske čete prostovoljno odložile orožje. Minister is obrambo odklanja fsšistične proteste. (Politične parade in shodi v Bsdenu prepovedsni Herlin, 16w apr.—Proklamaci-ja, katero je izdal Reichsbanner, republikanska militaristična organizacija, naznanja odpoklic vseh izjemnih protekcijskih u-krepov. Ti ukrepi sedsj niso več potrebni, ker je vlsda s posebno zasilno naredbo razpustila fašistično armado. "Zaupanje vzbuja zaupanje," »e glasi proklamacija. "Mi moramo prepričati naše nasprotnike, da ni bil naft namen organizirati državo v državi, sli pa se polastiti vlade jpotom neustavnih sredstev sli s silo. Ponovna izvolitev predsednika Hindenburga je odvrniis pretečo nevsrnost civilne vojne; naša naloga sedsj je, delsti z vsemi močmi, ds se Nemčijs izvleče iz ekonomske krize." Fašisti so včeraj otvorili kampanjo zs razpust orgsnizscij Keichsbsnnerjs v vseh mestih v nemških državah. Fašistični člani v berlinski zbornici so predložili zakonski osnutek, ki prepoveduje organizacije Reichs-bannerja v Berlinu. Slične predloge bodo fašisti predložili tudi v drugih zbornicah. Berlin, 16. apr. — Wilhehn Groener, minister vojne ^n o-brambe, j« včeraj odgovoril na fašistične proteste glede razpusta Hitlerjeve armade. Prsvi, da so srgumenti, ds ko bile ak-tivnosti fašistične armade postavne in v soglasju s konstitu c i. /ti so res naglašali, da ne odobravajo nasilstev, toda njihiro pa tudi močne zagovornike v kongresu, se nakana konservativcev, ki so hoteli znižati a-propriacije za njegdvo delo do skrajnosti, zaenkrat ni posrečila. Nov aafrt za pomoč NAPETOST MED JAPONSKO IN H SUO NARAŠČA Sovjeti dolže Japonce provoka-cij. Dvstisoč kitajskih komunistov ubitih v spopadu z vladnimi četami U roda liki ta spravntškf MftT S. Lawadaie Am Offtoa of Pttblkattaat MS7 Bouth Lafradski Ava. Američanka umorjeem v Vsršsv Varšava. Poljska, 16. spr. — M»*a Grace Mott, načelnee A rt, raketa baptia&nega dru-ki je vodila misijonsko de-l" med 2idJ v Varšavi, j« bile Moskva, 16. spr. — Ruska čs-sopisns agencija Taas poroča iz Khabarovska, da se japonski mi-litaristični krogi v Harbinu pripravljajo na provokacije, s katerimi hočejo izsvati konflikt med sovjetsko Rusijo in man-diurskimi avtoritetami. Neki Japonec, po imenu Yagl, se glaal poročilo, je zahteval, da kitajsks policija uvede preiskavo v uradu sovjetskega konzula v Harbinu pod pretvezo, da konzul organizira teroristične akcije proti vzhodnokltajski železnici, ki je skupna last Rusije in Kitaj ake. Yaki reprezentira japonsko milltaristično kliko. Poročilo do-atsvlja, da prav za prav japonske avtoritete in ruski belogar-disti orgsnizirsjo teroristične skrije, ne ps sovjetske avtorite-te. • Harbinski policijski načelnik je odklonil zahteve glede preis-ksve v ruskem konzulstu, ker ni prejel zadevnih navodil od mandŽurske vlade«;Yagi je zahteval, da samo kitajska policija vodi preiskavo, kar naj bi napravilo vtis, da jiponske avtoritete nimajo pri tem svojih prstov vmes. Amojr, Kitajska, 16, apr, — Dvatieoč oboroženih komuni atov, ki so se spoprijeli i vladnimi četami v bližini mesta ^9|N|llifii jv 1M)o ubitih v bitki, ci je trajala des dan, se glasi poročilo kitajski^ militarlstlč-nih svtoritet. Ts porsz Je preprečil prodiranje komunističnih iet, ki so nameravale okupirati Cangčov. Senator Conzena priporoča, da mora odobriti vsa posojila železnicam meddržavna trgovin-sks komisija. Nsdaljnjih 400 milijonov is železnice Washlngton, D. C. r- Vsled akcije finančne rekonstrukcij-ske korporacije v zvezi s posojl-om Missouri Pačlfic železnici, senstor Couzens iz Detroits predložil nov osnutek zs finančno pomoč železnicam. Ako bo v kongresu sprejet, ne bodo fce-eznice več deležne posojil od zvezne rekonstrukcljsks korpo-rscije, ksteri nsčeluje "general" Dawes, lahko pa bodo dobile posojila direktno is zvezne blaga j ne. V ta namen Couzensova pred oga določa fond 400 milijonov dolarjev. Vsa posojila bo morala odobriti zvezna meddržavna tr-govinsks komisijs in sleer le tedaj, ako železnice ne bodo mogle dobiti posojil pri privatnih bankirjih in ako bodo polotile zadostne garancije. Obrestna msra je določens ns šest procentov In posojils se bodo kvečjemu dajala aa tri leta. Vzrok za to predlogo Je akcija ^konstruktivne korporacije, ki Je dsls Missouri Pacific železnici večje posojilo kot Je pa tržna vrednost družbe. Od tega posojila bodo Imele glavni dobiček llorganove banke, kakor tudi od celotne vladne dole dveh milijard dolarjev. _ včeraj najdena umorjena v ahiml skem diatrfttAi Umor je povzročil veliko jmnzaci jo in policija j« sedsj ns delu, ds Izsledi mo- Brszposeinost v AnglljUv ne* koliko znižala ' London. — Prvič po dolgem času se je brezposelnost v Angliji nekoliko znižsls zadnji mesec. Ministrstvo za delo poroča, da se je armada brezposelnih znižsls v marcu zs 146,000 vsled večje sktivnosti v premogovni, tekstilni in gradbeni industriji. Dostavlja pa, da je kljub temu brez dela še vedno 2,667,822 o-seb, kar je proporčno precej mafij kot v Združenih državah. Trgovska zbornica zahteva preiskavo cen elektriki Montresl, Kanada. — Mont-realska trgovska zbornica zahteva vladno preiskavo o elektriki, kar je nekaj novega. Hoče zve* deti za vzroke, zakaj Je cena elektriki v Ontarlju, kjer obratuje velika vladna elektrarna, veliko nižja kot v. Montreaki, kjer ima monopol privatni elek-trarskl trust. Japonskiprotesti proti Rusiji Jsponaki general pravi, da sovjeti ovirajo gibanje njegovih čet v Mandžuriji. Revolta proti novemu rešim s ae širi ftangaj, 16. apr.—Vez obmejni distrikt v severni Mandžuriji, ki se dotika Sibirije m razteza od zapadne Mongolije do Korejske na jugovzhodu, je v revolti ti proti novemu mandžurskemu režimu, ki ga podpira Japonska. Tako se glasi poročilo, ki ga je poslal general Ma Can-šan kitajski vladi. General Ma pn|vi, da so rebsli ustanovili formalno vlado v provinci Heilungkiaag in si isbrafi mesto Taheiho ob reki Amur za sedež vlade. Dalj? Je Informiral kitajsko vlado, da so njegove čete zasedle vašni pozicije in so pripravljene na obnovitev vojne proti Jsponcem. , General Tamoh, ki je poveljeval japonskim četsm, katere so premsgsle Kitajce ob reki Noni, je včeraj podal izjavo, v kateri napada In proteštira proti sovjetskim avtoritetam. Pravi, da so sovjetski uradniki pri kitajski vzhodni šetamlcl odgovorni zs protijsponaka revolto v severni Mandžuriji. Uradniki so odklonili japonsko zahtevo glede uporabe vlakov te železnice za transportaeijo japonskih čet, kar je opogumila Kitajski lojalne generale, da $0 pričeli z organiziranjem revolti. Potrebovali t>6mo najmanj 100,000 vojakov in vzelo bo tri leta za Iztrebljanje kitajskih banditov v severni Mandžuriji," je rekel general Tamon. Radi razvoja *4godkov v Mandžuriji se je militaristična aitu- nje xiv8jsxo nrm so amon čile potok Soochov in ae približale mednarodni naselbini v San-gsju. Tskoj potem so Japonci razpostavili težke topove na ae-vernem bregu potoka in pojačill svoje garnisije v pričakovanju novih sovražnostih ■■« Izgradi v Novi Zolaadl|l Brezposelni delavci navalili na trgovina ki jih opleplll. Brit* skl mornarji sodelujejo pri zatiranj* nemirov __ Aucklnnd, Novs Zetondija, 16. apr. — Včeraj Je prišlo v tem meatu do velikih Izgredov. Brezposelni delavci eo navalili na trgovine in ai a silo vzeli živila. Poltcljaka oblast Je bila brez mo-či napram izgrednikom, dokler nI prlspels britsks križarka v pristanišče in ao ae mornarji pridružili policiji v gonji proti lačnim delavcem. Krog 180 oaeb, med temi več policajev, |e bilo ranjenih. Is-grednlki eo zažgali tudi neko cerkev in povzročena škoda v zvezi z izgredi ae ceni na pol milijona dolarjev. Do izgredov Je prišlo, ko je policija skušala preprečiti pohod BORAH IN NALSN STA NASEILA PROPAGANDI Izrekla sta ae v prilog potrditvi Wllkeraons sa člana zveznega apelatnega sodišča Washington, D. C. — (FP) — Unijski voditelji v glavnem mestu so bili iznenadeni, ko so zve-ieli, da sta senstorjs Borah in Walsh zaeno z Robinsonom iz indiane isdala večinsko poročilo senatnega justlčnega pod odseka, v katerem priporočata promocijo člkaške sodnika VVlIkeraona. Borah in Walsh sta na zaslišanju kritizirala Wilkeraonov rekord, ilastl lnjunkcljo, katero je Wilkerson izdal proti šelezničar-jem 1, 1922, s katero je pomagal razbiti stavko. Takrat sta Izjavila, da Wilkerson ne xaaltišl promocije. Borah je podal Izjavo, v katari pravi, da ne odobrava Wllkerso-novega protidelavskega rekorda, toda upa, da bo novi proti-injunkcijaki zakon, ki ga je sprejel kongres, oviral Wilker-sona na tem polju. Dalje pravi, da bi čikaški gangeži slavili zrna-go, ako bi aenat ne odobril Wll-kersonove promocije. Borah je ignoriral svarilo Rlchard Rioh-berga, pravnega zastopnika še-lezničarakih bratovščin, ki Je dejal, da as Wilkerson ne bo oziral na novi zakon kot se ni na prejšnje, ko je izdal drastično injunkeijo proti žefeznlčarjem. Senator Norris, predsednik Justlčnega odseka, Je naznanil, da se bo boril proti potrditvi Wil-kersona, ko pride zadeva na rai-pravo v aenatu. Oči vid no ata Borah in WaUh naasdla nronasrandi čikaŠks Tri-bune In insullove lobfje, dn fnn-geši nasprotujejo Wilke«Kmov! promociji, ker je ts sodnik obsodil Caponeja na enajst let zapora, Pododsek ni prejel nlkakih dokazov, ki bi podpri te trditve. Vletor Olander, predsednik tlll-noiske delavske federaciji, ji v pUmu Borahu pojasnil, da ita prav sa prav Tribuna In Insullo-va grupa v zvezi z raketlrjl in gangeži, ne pa organizirano de-lavstvo. Borah in Walsh sta a svojim glasovanjem podprla stališče Tribuna in ignorirala proteste delavskih organfzacij. Ameriška trgovska zbornica, kateri na-čeluje Sllas 8trswn, člkalkl bankir in milijonar, Tribuna Iti druge nazadnjaške sile, se sedaj rs-d u Jejo In domnevajo, da Ji bila odstranjene nsjvečjs zapreka, ki je ovirala promocijo WUker-sons. To se bo šele videlo, ko bo zsdevs prišla pred senatno Zbornico. Cilji japonskih imperialistov Memorandum pokssuje Japonske priprave sa vojno New York. - (FP) — Impe rialiatične ambicije Japonske v najširšem obsegu razkriva ta j ni memorandum, katerega je general Honjo, poveljnik Japonske armade v Mandžuriji, poslal vojnemu ministru v Tokio pred pričetkom kitajako^japanakega konfljkta. Ta memorandum citira Ray Stewart y pamfletu "Vojna na Kitajskem," katerega Je isdala Labor Research asociacija. ("Da okrepimo stališče naše| domovine in njeno silo," se glaal memorandum, "moramo Izrabiti priliko, ki nam jo nudi svetovna ekonomska depresija, kakor tudi okolščlno, da aovjatskl petletni načrt še ni izveden In da Kitajika ni enotna dršava. "Ako hočemo preprečiti prodiranje Združenih držav na Dalj nI vihodi moramo ojačltl našo obrambno silo in IzvoJevatl popolno materialno neodvisnost. Predno poAvzamemo korake proti Ameriki, morajo naše čete zavzeti vains policiji na Kitaj skem, okupirati vzhodna pokrajine Sovjetski uniji in podvreči to ozemlja Japonski. Ameriški vpliv ns IPiiipinlh mora biti u-nlčen, da bo ta akuplna otokov prišla pod jsponako kontrolo." NOTRANJI BOJI V DNUIELEKTRI-CARJEV Kasnovanl člsnl so se sstekll ns j Nodišče proti sdmlnlstracijl* katero obtožujejo "raketir-stva" Nrevierjovl aroHraal državnih uslužbencev, ki so protestirali proti redukciji plač. iluibencem so se i»oUmi pridružili brezposelni in Is demonsšrs-cije, ki bi biis morebiti mlnis, so nsstali izgredi, ko Ji policija uprizorila naval. i ■ «•» j i > nI nI Obtoženi m rasnih sleparij, katerih namen ji Ml prikazati , ugodno itaaji Kreugerjivlh Stoekholm, Ovedaka, fl, apr —Trije direktorji podjetij, ki so prldrulona kompanljam, katera je organiziral Ivar Kreuger, švedakl kralj vžigalic, ki ja pred par tedni livršil samomor, so bili včeraj aretirani kot rezultat preiskave poslovanja teh koncemov. Aretirani so blU Carl Lange, računski izvedenec In direktor Garanta Co. v Amsterdamu; flvan Huldt, direktor NeUrland ske banke, In Vletor Holm, čl gar zveze e Kreugerjevlml kom-panijam! niso bile pojaanjene. Trojica, je obtošena rasnih falaiflkaiij dokumentov in ra-čunsklh knjig, kaUrlh namen Je bil prikaRatl ugodnejši položaj KreugerJavih |M»djetlj kot Je bil v resnici. Dalje so obtošenl, da so pomagali Kreuger ju pri raznih kriminalnih činih potom manlpulaŽUe številk In računov kot direktorji obskurnlh kom IMonij. Preiskovalna komisijs, ki Je bila imenovana takoj po samomoru "kvalJn vžigalic," kateri Je povzročit finančno paniko In Je radi tega morala švedska vlad« razglasiti začasni moratorij ns Kreuger 0 Toll Co., še nI ugotovila, da IA so obtoženi direktorji rabili ponarejena lUHJaiiake bonde pri finančnih transskcl-jsh. Preiaksvs se nsdsljujs In pričakuje se novih slepsrlj , O. Prane« (levo), koli kodi! v kkparaM Mi. ji ftznUvN mo* kipe, ki Jih občuduje ja. Italijanski konsnlarnl agent umorjen ttprlngfield, III., 17, apr. — John M. Plcco, Italijanski kon zularni agent, je bil sinoči u streljen pred hišo svojegs brs-ta v zapadnem delu mesta. U-blli so ga trije neznanci, ki so NT pripeljali mimo v avtomobilu, s točo krogel U strojnih pušk. Piccov devetletni sin je bil s njim, ko no pričele frčati krogle, toda policiji nI mogel dati nI kakih detajlov o umoru. Denee popoldne Ja prišel v Hprlngfleld Gluaeppl Castruecio, generalni Italijanski konful v Chicagu, da pomaga pri pre-Ukavj, ki Jo Je uvedU policiji, da zaalidi napadalce. Dasi širijo resne govoric« o motivih umore, prsvi vzrok še nI bil pojasnjen, , . New York. — V krajevni elek-tričsrski uniji št. 8 je izbruhnil srdit notranji boj, ki Je bil te dni zanešen tudi na sodišče. Skupins "discipliniranih" člsnov je vzela sod ni j ako prepoved proti vodstvu unije in proti drastičnim kasnim. Notranji boj v tej najmočnejši podružnici unije električarjev obstaja Še dalj čaaa in Ji aodno Izstopanje le njegov višek. Pričel se je vsled diktature in "ra-ketlrstva*' unUikega vodstva. Skupina kaznovanih članov ob-tošuje administracijo rasnih prestopkov, mod katerimi ao glavni: kratenje članskih pravic, favoriaem, Izkoriščanje blagajne in zatiranje opoaicije potom strahovlade. I Opozicija pravi, da nimajo člani nobene pravico in svobode pri upravi unije. Na sejah nt nikomur dovoljeno ugovarjati ali kritizirati administracijo in Je takoj "z dnevnega reda/' Ako pa ima kdo dovolj poguma, ga "gorili" Ukoj postavijo Iz dvorane In preštejejo rebra. To ae, Ji faktlčno dogodilo članom, ki so se zatekli na sodišče. Neposredni razlog zs to skeijo pa Je bila stroga kazen. Vodstvo unije je nikaj članov radi "unljsklh prestopkov" kasnova-lo z enoletno suspsnzijo, tristo dolarjj globa In jim prepovedalo priti na seje ali uradi unij«, 8a-d Išče pa Ja to kazen prepovedalo In restavriralo prizadetim vse članske pravice. Injunkclje pro-tektlrs prizadete tudi pred nasilnimi akcijami s strani adml-nistraclje aH njenih priatašev. Opozicija, ki Ima različno zaledje, nadalje pravi, da imajo le tisti člani delo, ki eo z administracijo, kdor Js ps proti nji, Jo brez dels kljub temu, da mora plačevati visoke aaeamente. Zahteva tudi volitve uradnikov, kar pa administracija odlaga is leta v leto. ravno tako tudi pregled poslovnih knjig. Unija št. 8, k h šteje nad 10,-000 članov, Je bila "reorganizirana" po mednarodni uniji leta 1926. Vzrok Ji bila korupcija bivših voditeljev. Reorganizacij-ako delo Je bilo poverjeno Broa-chu, ki je pred par liti postal predsednik mednarodne unije, katero Je potem postavil "na biz-niško iHidlago" In Jo visoko cen-trallzlrsl v domnsvi, da bo s tem odprsvljeno rekstirstvo in da ho organizacija bolje funkcionirala. ■V New Yorku se to nI zgodilo, niti v drugih mestih, ksr do-kszujejo aedsnjl notranji boji. Na krmilo js prišls Is drugs akupins, ki js še bolj svtokra-tičns kot prejšnja admlniatraci-Js In člsnatvo bolj brezmočno rsdl vačje moči urednikov, kste-ro Jim dsjejo dlktstoraks pravila. Zadnja leta Je bil zvišan tudi asesment od |2H na $106 na leto* -i-----—^ Na drugI strani pa trdi administracija, da je v ozadju tega boje openšaparaka Liga za in-duatrljake pravice. Pravi, da je bil rta tajni aejl te organizacije i. 1980 v New Yorku napravljen načrt za zdrobitev mednarodne organizacije, "Unija It. S v New Yorku Je bila Izbrana za prvi napad iz etrateglčnlh oslrov! prvič, ker Je najmočnejša postojanka in drugih radi velike koncentracije delavstva." Uvodni članek njenega glasila pravi nadalje, da ae je pr*tum v okUfMiiu. m »rim" II, l»M», pol* »a«a*a tam aa »mm*I, 4m raa, h • 4*ta«oai potila aa* wi»lM IW«K» jo prmrotm*m ** M* aa -tort Povest o davkih Ameriški bogatini vpijejo, da hočejo "bolj-levlkt" v kongresu "pogreznitl Ameriko v močvirje evropskega življenjskega standarda" z visokimi davki na velike dohodke In dediči-ne. Ali bodo ameriški kapitalisti res pomrli lakote, ako pride v veljavo davčna lestvica, katero je sprejela reprezentativna zbornica? Dejstvo je, da j« davčna lestvica niljš kot je kanadska in ona v Angliji. Demagogi vedno kriČe, kako modro so davki porazdeljen! v Kanadi in da ima Kanada "enakomerno naložen davek na blago, kl ga nihče ne občuti". Nočejo pa povedati, da je v Kanadt poleg omenjenega davka še veliko višji dohodninski davek. Ko je kanadski finančni minister pred kratkim predložil budget v parlamentu, Je primerjal kanadsko lestvico dohodninskega davka z ono na Angleškem in s pravkar sprejeto ameriško lestvico. Za merilo v vseh treh primerih je vzel osebo, ki je brez odvisnikov, ne more si ničesar odbiti in ki nima drugih dohodkov kot svojo mezdo; z drugimi besedami je to samski delavec. Pri taki osebi se začne davek v Kanadi pri $2600 in znaša $2, dočim je treba na Angleškem plačati od prvega tisočaka dohodkov 16.25, v Združenih državah je pa prvi tisočak popolnoma prost davka. Od $8000 dohodka plača Američan $2.60, Kanadčan $12 ln Anglež $308.12. Pri višjih številkah so ameriški davki najnižji, angleški pa višji kot ameriški in kanadski skupaj. Kljub temu, da kapitalisti v Angliji plačujejo visoke davke od svojih dohodkov, jih še ni vrag vael in kanadski tudi dobro dihajo. Zakladnik Mills se pa tako strašno boji, kako bodo ameriški milijonarji silno oropani, Če bodo morali plačevati nekaj odstotkov višji davek. Pripomniti je treba, da davčna reforma sama še ne bo rešila ekonomskega vprašanja, vendar je to eno Izmed več aredstev, s katerim si ljudstvo lahko takoj olajša težko gospodarsko breme. Vsi dohodki posameznika do $6000 letno bi morali biti prosti davka in davek od večjih dohodkov bi pa moral bjti toliko višji. Na ta način bi ae znižalo število milijonarjev, ki nam niso prav nič potrebhi; bilo bi tudi manj prostega denarja za špekulacije, ki so kuga za gospodarstvo. Izbruh v Novi Fundlandiji Pred nekaj dnevi smo Čitall o velikih izgredih v St Johnsu, glavnem mestu Nove Fund-1 and i je, najstarejše angleške kolonije v Severni Ameriki, na vzhodni strani Kanade. Množica okrog 15,000 mož je navalila * na zbornično poslopje in ga skoro demollrala; vse, kar je bik> Iz stekla in lesa v poslopju, Je bilo razbito. Sir Richard Squires, ministrski predsednik kolonij«, Je komaj ušel pesten^ razkačene množice in še danes se nekje skriva; generalni policijski inšpektor Hutchings se Je tudi nekam skril. Vlada namerava odstopiti vsak čas in iz Anglije je odrinila bojna ladja proti Novi Kuttdlandljl. Za ta Izbruh navajajo razne vzroke, jasno, pa Je, da glavni vzrok za vsem tem je velika brezposelnost. Delavstvo kolonije Je konserva-tlvno in mirno, ampak položaj zaradi brezposelnosti je tako slab,* da so to. bili že drugI izgredi v zadnjih dveh mcmeelh. ln kaj je storila vlade, da olajša mizerno stanje brezposelnih delavcev? Malo pred zadnjim izbruhom jo ministrski ptvd>wdnik Hquires odredil, da se žlvešna podpora brespoaelnim delavcem zniža na $1.60 meseno, češ, «la to "zadostuje za preživljanje." Dolar In šestdeset centov na mesec! Delavci so odgovorili, da ta beraškl znesek pomeni stradanje na smrt in kmalu potem so izbruhnili izgredi. Po izgredih je resigniral finančni minister Peter Caahin, ki Je povedni, da vlada zapravlja v Mitične namene denar, kl je bil namenjen za podporo brezpo*« Inih delavcev. To Je podkurilo ljudako jezo. ki je danes Ae večja kot je bila pred izgredi Ia tega je rnavldno, da ho naaednjakl in Izkoriščevalci povsod enaki in \*t nemiri ao odsev korupcije In isšemsttt« izstradane množico, ki ne more več prenašati vellkoga gorja. Imigracljskl biro por«*'«, da Je v zadnjem februarju prišlo 1984 *a»«niel Je vrednost Iste le 17 milijonov. Poapbil pa je seveda po v •dali. koliko bi morali plačati * vodo privatni drušbi, ker teg* se v smiaht kapitalistične morale ln logike tudi povedati ne im«. I4atl so prinesli ve»t, da Je I- talija predlagala, da ae ukinejo reperadjske in vojne odškodnine, ter da ae naj razorožijo vse dalave na stopnjo le nekoliko msjhnegs orožjs. Kako «e to sliši lepo in mikavno, aU koliko je v tem odkritosrčnosti in poštenosti, je seveda drugo vprašanje. Po moji sodbi je ni niti is-krce. Da to aodbo podpre m, naj mimogrede omenim, kaj sem vse videl pred par leti, ko sem se mudil v Italiji. Kjerkoli so gradili kakšno poslopje, sem vpradal brata, kaj neki bo v tem poslopju. Odgovoril je, da bo vojašnica za karsbinarje. Po vseh malih in velikih postajah aem videl verno več uniformiranih ljudi kot pa v civilu. V Postojni, kjer Je bilo, pod Avstrijo le par financarjev,! znanila. Poverilnice bodo demh delavcev, da je odbor z klj6čil, .da se konferenca vrli v petek dne 29. aprila v prostorih Izobraževalnega kluba na 5607 St. Clair sve. ob m zvečer. Vsi delegstje naj zapomnijo datum konference ter naj se udeležijo. Druga društva, katera še niso izvolila delegatov, so prošena, da to storijo aedaj. Ako ne marajo poslati delegata, naj blagovolijo tfosjati opazovalca. Vsi so dobrodošli. Na bodoči konferenci se bo podalo podatke iz prošlosti naseljevanja delavcev in o brezposelnosti, ki še narašča, o zapiranju delavcev, kl so šli na atav-ko v raznih industrijah po ceH državi, o deportaciji in o redukcij? delavskih mezd, itd. Društ-va, ki niso dobila vabila za konferenco, naj se posluži jo tega na- I dobili jih je sedsj nič manj kot 400 (reci in zapiši: štiristo). V Tr. stu, Gorici in na Reki pa je vsak drugi človek v uniformi, bodisi, ds je vojak, častnik, financar, fašistovski miličnik ali karabi-nar, tako da vsa obmejna Italija Izgleda kot ena sama velika1 vojašnica — ali norišnica. Daai so se kmetje in vsi posestniki močno pritoževali čez. velike davke, kateri morajo biti plačani šestkrat v letu, sem si vendair tni-slil, da jim n<* bo mogoče zdrže-vst toliko ljudi pod orožjem. Sedsj se je to tudi faktido.6 pokazalo, ker vlada ima ogromni deficit. Sedaj ao'fašistovski veljaki uvideli, da ni več mogoča pre-Šati davkov iz uboge pare, ps se so zmislili: dajmo se v javnost, da smo pravi pacifiati, ki želimo mir celemu avetu. Seveda sedaj, ko je državna blagajna prašna. Predkratkim aem dobil pismo od brata, v katerem mi piše, da Je samo v okraju Ilirsko Bistrice 80 kmetov bankrotiralo. To samo v malem okraju, koliko pa drugod, se ne ve, ker to ajerbijo črnosrajčniki, da se ne izve. Potem lahko sodimo, kdo dela pacifiste! Neki slovenski gostilničar se jezi, da nočemo delati. S tem kale vso svojo glupost in obzorje, kstero je tako ozko kot so Bt3-zice po planinah. Te vrste ljudje kažejo kako globok vpoglfd i-majo v sedanje gospodarske in socislne razmere, katere vladajo v deželi in po vsem svetu. Ako bo nsš veliki inženir še štiri le-ts v Beli hiši v VVashingtonu, bomo imeli vlado Iz samih birojev, odborov in pododborov, kajti on je v tem pravi mojster. O Francoski gre glas, da ima največ zlata v Evropi, o Nemčiji pa, da je noj bolj zadolžena. JTi dve državi sta sosedi. Daat je v tem tako velik kontrast, nI taga opaziti med nemškimi ln francoskimi delavci; oboji so enako izkoriščani, dočim se francoski in nemški kapitallati vozijo in prirejajo parade v kopalnih oblekah.—P. Candek. Naznanilo Clevelaad, Kari Trinastic, tajnik. Redkldopisi La SaUe, IH. — Od tu so redki dopisi, kot bi ne utegnili pisati. Imamo dovolj počitka, kateregs so nsm preskrbeli kapitalisti. Kljub slabim razmeram se včasih malo razveselimo na veseMci tega ali onega društva, da tako malo pozabimo na slabe čase. Tudi gospodinjski klub Slovenskega doma nI v tem zaostal; priredil je okusno večerjo in udeležba je bila velika. Obenem se moram sahvaliti vsem, ki so ae v tako velikem številu udeležili prireditve društva Edinost. A-pellram na člane društva Edino* t, da pridejo na prihodnjo glavno sejo. Kdor se ne bo udeležil, se bo z njim postopalo, po pravilih. Tudi tukaj smo imeli town-ship volitve. Kandidiral je tudi nal rojak in je bil z veliko večino poražen. Med Slovenci pač ni slo- ' '-'V .'[>: ■ " ! ' Na 1. maja obhaja Slovenski dom 1>6-letnico svojega obstanka, UljAdno vabimo vse okoliške rojake, da se udelefrjp. - Poročevalec. —. i .. Iz farmske\ kolonije ' VVillard, Wia. — Občinske vo-lltiva v naš! naselbini so za nami. 0 veliki zmagi naprednega elementa ne morem poročati, ali rezultat voHtev je pa v teh razmerah dober. Izvolili smo Franka Boha za 1. supervizorja in Še par drugih. Frank je član društva Š098 SNPJ. Ubežniki, ki no se odtrgali od nas ln so postali navadni hlapci klerikahzma v naši naselbini, so pa doživeli velik poraz. Zakaj cerkvenjaki so pokazali, da tudi med njimi ni zanje prtstora. • ■Tudi stolček našega župana sa je začel majati; par sunkov bo še treba in bo tudi on doživel poraz. Prvič v zgodovini našega townšipa smo volili v sonci de-putišerifov. Kdo jih je najel, da Iftoonerjlva mati se je zadaje dni vrnila domov v San Firan- fttlriMal radijski zvesdnik Kari Sobota. M aa pesUj« Me rsvaks Ostra vi v Cehoalsvakljl recitira pesmi la drage stvari so prišli nas nadzorovat, bo pokazala bodočnost. > V naselbina se nahejfc Paul Shsltz is Oalumeta, Mich., Slan SNPJ in predsednik društva na Calumetu ter večkratni delegat SNIPJ. Naša naselbina ae mu. zelo dopade, čeravno imamo sedaj (8. apnila) par čevljev blata* da nikamor ne moreš. Ako ne bo šel dopis v koš, katerega imate pripravljenega za dopise iz Wiliarda, bom še kaj poročal, in sicer o oglasih, ki jih pošiljajo agentje za prodajo farm. Bil sem priča, ko je neki naš člari šel na tak oglas v Wis. in bi bil ob ves prislužen denar, $7,000, da mu nisva pomagala a tajnikom našega društva. Tako ga je pa stalo le tisočak Da bi pa mogel br; Molek dobiti zapisnik te tožbe, bi lahko spissl resnično povest "Zajedale! št. 2," ki bi ne bila nič slabša od njegove prve knjige. Ako bi bilo mogoče dobiti ta zapisnik in če bi imel prednik Molek voijo pisati tako povest, sem pripravljen.preskrbi aap^mk* Jo* Stemec, preds. društ. 196. O megli in mrežah .. . Crieason, Wla Se nekaj onemu, ki se ne strinja z menoj. Sem prlmoran, da odgovorim e-nemu ali drugemu prijatelju ns nekatera vprašanja. Vidim, da sem nekaterim bralcem Prosve-te v veliko napotje, in komaj čakajo, da bom kot farmar preveč obložen z delom in ne bom imel časa pisati. Vem, da so nekateri delavci kratkovidni, kot da bi stala megla nad njimi in ne vi-dijo nič krog sebe kaj se godi krog njih. Nekaj je res, da čas mi ne bo dopuščal, da bi se večkrat oglasil v Prosveti, poredko-, ma bom pa vseeno prišel z dopisi na dan« Cital sem dopis v št. 78 Pro-svete iz Johnstowna, Pa. Kot vidim, me Ima dopisnik za velike^ ga tirana, enako tudi tretjo lnternacionalo. Nisem človek brez napak, kot ni nobeden, vemHpa, da nisem še najslsbšl, vsaj do-< sedaj ne. Olede streljanja pri zidu: Tudi jaz1 M ne strinjam s smrtno kaznijo in je ne odobravam. y prašen je pa je za današnje človeštvo, Če ai more pravi red narediti brez smrtne kazni. To je zopet drugo vprašanje. Živimo v času pravega sleparstva in lumparije, tako da smrdi do neba. Male tatove se ostro kaznuje, velike se pa pušča v miru, da lahko nemoteno sleparijo še naprejt Vem, da je zverinsko delo, smrtna kazen, pa v nekaterih slučajih se jo pa skoraj mora izvršiti. Sedaj se samo siromašne (tatove kaznuje a smrtjo, velike mzbojnike In tatove se pe pušča v miru, da si lahko opravljajo nemoteno svoj posel. Doetj ljudi gleda na Rusijo kot na rsMojnike. Ksj so v resnici. sl< niso? Po mojem prepričanju Hišo, ker vidim, da volno nočejo In se je bodo tudi ogibali koHk* je v njih moči. rVedo, da vajita je najhujše zlo zs človeštva V slučaju, ds so napadeni, se ne bodo postili ksr na slepo ubijati, saj še vaaka najmanjša ž Kal se brani smrti in se postavi nasproti Tudi vodo. ksj jih čsks od nssprotnikov kspitall-Stov. Sko so slučsjno premagadi. Zato jih ps tudi zaflovarjsm In tudi ponosen, da imamo o- tfhrtte aa ft. HraaL) PONDEUEK, 18. APRir.i , Kdaj bo zcmfraprcoMjudena? Ns podlagi cenitve računamo dnevni nr,v, stek človeštva na 50,000, torej v enem milijonov glav. Leta 1928 Je bilo na zemlji ok ® li 1920 milijonov ljudi. Ker pa U Čas ni točna, računajmo okroglo na 2 milii. Ji V začetku 19. stoletja je bilo na nsšen: olanetu tako računajo, okoli 900 milijonov ljudi S epidemijam, vojnam in naravnim katastrof.« smo se v 100 letih pomnožili za 2% krat Ce bodo aedaajc higienske razmer r*tal* postane pomnoževanje prebivalstva v do nem času nevarno. Leta 2080 bo štela „ mi,9" 4 milijarde in leta 2200 8 milijard ljudi' i„2 je najvišje Itevllb, kl ga bo mogla L:n [ hranjevati — po drugih računih koma; 6 mi" Ujard. Najkaaneje v 200 letih tprej bo postalo pomnoževanje Človeštva njegov Življenj i, „ro blem. Mogoče si bo tačas našel človeški genii izhodov? Pogoj je, da se današnji položaj temeljito Izpremeni, sicer je računati i zapletljajl še veliko prej. Vse dotlej pa, dokler bodo zabranjevale redko naseljene pokrajine priseljevanje, pa še izdaleka ni misliti na sist« matično reševanje preobljudenosti. Oglejmo si tabelo, ki nam kaže, koliko prebi-vaktva imajp posamezni kontinenti in koliko ga še morejo privzeti. ' ') fitmllo I pt«tai val siva Nejvllle luv, prmvatatvh lio Moirn l>rira>i«k 600 2800 1700 3100 400 8100 H + 116 + 2116 + 662 + 2874 + 391 + 6199 ' Kontinent /Evropa.. 484 Afrika ....>.....<,..............144 'Azija..... ................. ....1088 ' Amerika.................... 226 Avstralija.............................9 Skupaj......... .k......... »..1901 Krajevna preob^udenost se kaže danes v Za-.^dni in Osrednji Evropi, kjer imajo 40 mili-jonov ljudi previška. Pod letom 1914 tega ni bilo opaiiti, a povojne razmere nam pričajo o tem dovolj jasno: brezposelnost v Angliji in Nemčiji, preobljudenost v Italiji in Poljski, ki si iščeta vseh mogočih izhodov — dejstva, katerih nikakor ne moremo podcenjevati. Se resnejše postaja vprašanje preobljudenosti v In-dijj, Kitajski in Japonski, odkoder preplavljajo trume izseljencev sosedne pokrajine. ■ Pojdimo v naših računih še dalje. Leta 2400 bo na avetu dva in trideset milijard ljudi. In kaj potem? fte-smefao upati, da nam bodo dale rakete možnost naseljevanja na planetih, ne, ostati hočemo na aemljl. Oglejmo al zaenkrat le položaj leta 2200, ko bomo Imeli 8 milijard prebivalstva. Izgledi niso tako slabi, kakor si mislimo. --------r—— - Racionalizacija poljedelstva bo dosegla gotovo še večje uspehe. A ksr nam je pokazalo zadnjih 100 let — večji del po zaslugi Liebiga UIII9-je kakor pravljica proti preteklosti. In to je komaj začetek novega razvoja. Ko bo ea-krat obdelana <$e!ina, ki je danes zmožna produkcije, si bo kemfjs našit nova pota za pri-dobivanje sintetičnih živflMHH^^^H Ogromne toplotno energije zemlje, solčno svetlobo, veter, plimo ih oseko, letne čase, vse bomo morali izpremeniti v delo. Osušili smo močvirja, Jeaera, da celo dele morske površine. Ukrotili sme hudournike in vodopade, da nam dajejo delo, luč in toploto. Ali ne bi mogli n. pr. osušiti s pomočjo ogromnih virbv toplote, ki so nam na razpolago, sibirskih tunder? Kdo je mislil pred 100 leti, da je mogoče stalno bivati na Grumaatih (Spitzbergih). Danes živi tori par sto ljudi i In Arktids ter Antarktida ita še neposeljeni. Puščave in stepe bemo morali obdelati; posekati pragozdove. Saharo k«' *n i jo umetno namakati in napraviti iz nje žitni-?>*> vesoljnega čk>ve%s. Izbiti bomo morali iz semlje poslednjo mrvi-eo kruha in jo prisiliti z racionalizacijo, da nam bo dajala najv^jt možni donos. Mogoče bo boj težak) a eijajni napredki tehnike nam bodo omogočili vae dO skrajnoeti. Po vsem tem bo mogla zemlja prehranjevati preko 8 mili-' Jard prebivalstva, a poeebrio prijetno ne bo na tako preobljndtei aemljl . .. iV « ^• ^EST7, "n M. B. Ženska Stara sporna tolka, kdo je bolj radoveden, ženska ali molki, je sedaj dokončno rešen* Statistika Jo Je relila z uro v roki in računalom Rezultat Je pa ta, da oetaja ženska pred izložbami komaj odlomek dihljaja dlje nego moški: namreč 17.6 sek., molki pa 17.8 sek. , Zt jl ' ■ fia- t>+r*i izložbami draguljarjev (28.7 sek.), rm^ki P* pred isložbaml knjigarn. 294 aek.! Ce pa suj Pita dve feneki pred drsguljsrno. gorat it* » • aek. Pred izložbami tebekarn aa žen^e u stavljsjo komaj H) sek., v dni«« z mo*k!m P» 16.6 ss. Zsto je pa tudi "oa* kavalir ter sstsne r s Jen I družM pMd dnaguljarasmi 0.7 torej sa celo sekunda dlje, nego le bi Wla «ama. Molka galaatnest Je torej srdaJ sutistišaa Inksasas ia potfDE 18. APftIL A PROSVETA Vesti iz Jugoslavije || L— » "» i—S—asmma i i....... ' " JI (Is v urna porodila is Jagoslavijt) stkkli NA SOKOI^JKEGA STAROSTO » Nekoliko pripolnb k poročilu, ob-javljenem v Prosvsti 4. f«br. le t oh • « — m__■ i, ji J _ i,. 1, „ J ' kdo povedal tudi, aa je sedanji poslanec Prekoršek govoril o Mejakovem nacionalizmu n® baž pohvalno. Spričo takih delnih priznani in ocen, v, ljubljanskem dnevniku, pač nI nič čudnega, da ei je naš dopisnik iz starih krajev uatvajil o dr. Mejaku domnevo, da je eden tistih rodoljubov, ki po potrebi] najflo menjavajo avoje bauve ln kakršnih je — v tem bi nam pritrdil najbrž tudi g, dr. Mejak —med Slovenci dovolj. Ce dr. Mejak ni eden teh. nas ta veseli in nam je šal. da smo mu delali krivico. it?, fl MMMMrtteMHMMkMMT " • ■t '1 DR. STANKO VURNIK UMRL Mladi umetnoatni zgodovinar podlegel tuberkulozi I'O daljšem bolehanju je danes zjutraj krog polnoči umrl v hiralnici sv. Jošefa v Ljubljani ^^ •'■•t-lctni umetnostni zgodovinar gj,^ države dr. Stanko Vurnik. Kakor mno-ire nafte pesnike v mladosti je !M)sckala tudi njega tuberkulozi, tuberkuloza grla 4n pljuč. Bolezen se je pooetrlla pred nekaj meneči, moral je v bolnico i'< v zdravniške roke, hiral dalje v hiralnici. Pred nekaj dni se je "m kovo »tanje izboljšalo, odleg mu je kot odleše ponatadl tu-i kuloznim pred smrtjo. Danes pi, bil potem novinar, dokler nI m pet znanost svablla na Ljubljana, 28. marca 1982. Pod naslovom "Streli na ao-kolskegs sUroato" smo dne 4. februarja letos priobčili poročilo našega dopisnika v Jugoslaviji 0 napadu na odvetnika dr. Ervi-na Mejaka, aokolskega starosto v Konjicah. Od dr. Mejaka smo nato prejeli -pismo, v katerem trdi, da je bilo naše poročilo neresnično, v kolikor se tiče njegove osebe in v poročilu omenjenega procesa. V pismu je napisal tudi celo avtobiografijo o sebi kot nacionalnem delavcu in neumornem Sokolu. Bil je član nekdanjega, starega Sokola in je zdaj član novega Sokola kraljevine Jugoslavije. Ker je naš list vsekdar za poštenost in resnioo, radi izjavljamo, da so šli očitki V omenjenem poročilu našega dopisnika predaleč in da nismo imeli namena žaliti dr. Mejaka s pretiranimi ali celo neresničnimi trditvami, ki so bile v poročilu mimogrede irrečene. Saj n. pr. o omenjenem procesu nismo objavili nikakega posebnega poročila, dasi je bil procea tako sa-nimiv, da so nekateri listi objavljali cele kolone poročil 0 njem. Neki ljubljanski dnevnik j« n. pr. pisal tedaj, da je dr. Mejak pred sodiščem na procesu sam priznal, "da je bil v mladosti JungschUtz, da pa so se morali tedaj dijaki obveano vaditi streljat in bi bilo nevarno, itog-niti se tem vajam. Nazadnje je bilo vprašanje članstva pri Jung- ^ schutzu tudi krušno vprašanje, £££ j^JVdm«- saj je dobival dve kroni na te-,r den." Na istem procesu je ne. ki bodo ostali nedokončani. Pisal je dolgo razpravo o slovenskem slikarju Valentinu Metzin-gerju v baročni dobi, kot naro-dopiaec je objavil v Etnologu razprave o slovenski kmečki ht-Šl, o avbl, peči, o panjevih končnicah, o slovenski narodni pesmi itd. Te razprave so prve te vrste in na visoki znanstveni višini. Tu je polagal temelje. Poleg tega je študiral tudi glasbo, pisal in izdal knjigo Uvod v glasbo, nakar je začel pisati Zgodovino glasbe, ki je izhajrfla v Domu in Svetu, a je obdelal le antiko. Bil pa je tudi kritik naših glasbenih in pevskih prireditev ln vselej in povsod je propagiral moderno glasbeno umetnost. Kot kritik in člankar je bil o-ster, brezkompromisen Član mlade katoliške inteligence, ki so ga radi značajnostl cenili tudi nasprotniki. Kot znanstvenik je dovršil mnogo trajnih del. Za znanstvenikom dr. Vumikom žaluje vsa kulturna jj^ynost. , v ) » PROTI IZVAŽANJU DENARJA Priporočena pisma za in stvo morajo pošiljatelji oddajati na pošti odprta Uprava (>ošte in brzojava je te dni izdala odredbo, ki predpisuje, ds je treba vsa priporočena pisma za inozemstvo oddajati na pošti odprta. Poštni nameščenec mora pregledati vsebino pisma in ss prepričati, ali ni morda v njem efektivnega denarja. Pisemska tajnost, ki je pismeno po «tne zgodovine, narodo-["*". tudlja glasbe, polao vell-del je zsčel Hi jih ni motel " k nčati Ae na smrtni postelji i' tiir«| gradivo za svoje eseje, njen obrat zelo razširil in kupčija je šla dbbro od rok. Imela ;Je tovarno * Ljubljani, kjer ja bilo zaposlenih nad 860 delavcev, tovarno na Vrhniki, ki je imela krog 100 delavčev zaposlenih, ter velik obrat v Kranju. V dobi dobre kupčije je zaposlovala tvrdka krog 1000 delavcev. A kakor je tvrdka po vojni naglo pspevala ln ae dvigala, tako je zadnja leta naglo propadala ln pred meseci je odpovedala službo vsem delsvcem. Zdsj ps je prišel tudi konkurz, ki gs je bilo pričakovati. Morilec žene umrl v nmobolalel Pred tedni se je izvršil stra-šen zločin verake blaznosti ns Svirkovem vrhu pri Metliki. Po-sestnik Jože Vrviščar je zadavil svojo Uno ter ji iipulil jezik. Mots so sretirsll ter odvedli v Ljubljano, kjer so ga z opazovalnice poslali v umobolnico na Studenec. Tu jepo šestih tednih, 19. t lA. umrl. Blaznež se je pod . zavedal svojega zločina, maral ni » nobena jedi-la in t nekaj tednih je oslabel do smrti, t Radja n liilifestae Ljubi jsnsks policij s hoče Ljubljsno "očistiti" brezposel-nlh breadoaicev. Fš je Uvrflla racijo ter v ^sf sami noči polo-vils po mestu krog 80 moških In žensk, ki niso Imeli posls ae pra- 80,000 rudarskih otrok v oskrbi kvekerjev New Vork, N. Y. — American Friends Service komitej (kve-ker j i) ima v oskrbi 80,000 rudarski otrok, poroča predeednik odbora Harry J. Cadbury. Organizacija vodi pomožno akcijo od zadnje jeseni v 40 okrajih v državah Maryland, Kentucky, Tenh »ssee, Illinois, Psnnsylvsnia in West Virglnlja. Cadbury v svojem poročilu tudi omenja, da očetje družin, ka» tare oskrbujejo kvekerji, ne bodo nikdar več dobili dela v premogovni Industriji vsled starosti ln onemoglosti. Ugionarjl protestirajo I Boston, Masf. — Krog deset tieoč leglonarjev v tej sekciji je resigniralo v znak protesta proti Izjavi komandanta Ameriške legije Stevensa, ki se je Izrekel proti Izpiačltvl bonuaa. Več postojank bo moralo zapreti uri-de, ker so člani pristopili k novi organizaciji Veterani inozemskih vojn. Pravijo, da je izplačl* tev bonuaa potrebna, ker je na tisoče veteranov radi depresije zabredlo v pomanjkanje. Delo no potrobujo več MsaaiMfc maši vi v fwain muti Moč strojev vsega sveta, katero napravijo v enem dnevu je enaka delu, ki ga dovrši dva-tisoč miljonov sužnjev v dvanajstih urah. Dva tisoč miljonov prav toliko ljudi nekako šivi na naši zemeljski obli. A v ta jarem dela bi ae morali v preči vsi, prav yai: dojenčki in starci, Bušmani in Kakimi, kmetje in trgovci, pesniki ln mornarji — vsi, kar ae jih prišteva med člo-veštvo; šele ta množina človeštva bi bila koa ogromnemu detlu atrojev. Tretjina ljudi je zaposlena, da nadsoruje stroje, tretina pa je direktno ali indl-rektno zaposlena v službi današnje tehnike, brez katere v današnjih razmerah ne bi mogli živisti; prav tako bi jih pogrešali kakor srak in vodo. Človeštvo je etaro; spomin mnogih miljonov pradedov kroti po njegovih žilah. Mnogo, mnogo prednikov je bilo potrebno, da je naatala današnja generacija. Stroji pa so nlladi; komaj nekaj stoletij šteje njih iivljen-ska doba. Človek se je spoprijateljil z njimi še kot otrok. Pozneje so mu bili predmet občudovanja in slednjič so ga še celo pomlajevali. Odvaeli so mu naporno delo pri vseh panogah Šiv-ljenja: pri lavrševanju — iade-lovanju vseh mogočih predmetov ln življensklh potrebščin, v umetnosti kakor tudi pri vedno rastočem prometu. Do tu bi bilo še vse v redu. Človek se je spoprijateljil s atro-jem, sedaj pa ja pričel razglabljati njegovo blatvo in njegovo bodočnost. In glej — stroj, kateri je bil prvotno njegova hrepeneča Želja, kateri mu je postal neizogibno potreben — prav ta stroj mu sedaj poetaja problem. ^ Rudolf Dieael, izumitelj istoimenskega ftroja je kratko pred avojo smrtjo stal na ploščati no-voagrajenega* osemsto konjakih aH močnega motorja; divil ae je svojemu delil in rekel kraj aebe stoječemu sinu! "Lepo jo iznajti ln uatvarjati kakor ustvarja umetnik. A ako ima vae to moje dalo kak pameti za človeštvo, ako bo vsled te pridobitve zadovolj-nejše in srečnejše — tega sedsj še ne morem ugotoviti." Presenetljiva so nasprotja, a katerim nekateri zagovarjajo obstoječo tthnlko in jo čaate kot oljnega boda, v primeri z drugimi, ki jo i»pet Smatrajo kot "Satanovo" učlovečenje, ker za-sužnuje človeštvo radi telesnega, kakor tudltaateHelnega dobrobl-ta. Obe struji pa pretiravata. Navedel bi le nekoliko primerov, da al lahko vsak aam Izbere pravilno pot. V letu 1800 ao Učenjaki Izračunali, da je zemeljska obla še preobljudena. S pomočjo strojev se danes obdeluje Ista zemeljska površina , in ta redi dvojna množino ljudi, katerih žlvljenske potrebe so Še enkrst večje v primeri s takratno dobo. Veliko večja pa ja razlika v gmotnem, kakor tudi v moralnem oziru glede ila dejatvo, da jtasluši delavec v industrijskem kraju najmanj sedemdeset dt-narnih enot, ko %e plača Indijskemu kullju sa Isto človekoljubno delo le 20 penijev. Neprijazno lice strojev se o-pazi navadno le tedaj, kadar nastopijo gospodarske ali politične krize. Ravno tedaj ae stroj iz-premeni iz prijatelja - v »• vrašnlka. 4zkale.se namreč ne- nadoma, da jc na tfretu velik? preveč dobri stroje/ Ti proizvajajo takrat veliko preveč kakor ljudje konsumirajo. Učinki ao prav različni: Vsled preobilne količine proizvodov se njih cena zmanjša, kar je poaledica znižanja delavskih plač ali oelo odpusta delavcev. t Zadnje krizo še poveča. — Vsled padca cen nastane na svetovnem trgu konkurenca v ponujanju blaga, kar lahko povzroči še politične za-pletljaje in slične neprilike. V vaeh slučajih pa se položaj Človeštva, posebno delavoev zelo poslabša. Navadno zvrača trpeče ljudstvo vso krivdo na Mtroja, kateri pa v resnici niso kri\j, da so jih uvedli v tovarne. Vsemu so krivi poedlncl, kateri »o do sedaj gospodovali, a ae jim je sedaj "gospodstvo" izmuznilo Iz rok.; • V rednih prilikah ae nihče ne spodtika nad obatoječim redom. Stroji tečejo enakomerno svojo pot dalje In s svojim delom ne povzročajo nadprodukclje — ao ubogljivi in se uklonijo človeški potrebi. Človeška aamogoltnoet pa zahteva od njih vedno več, in njih potrebe ae stalno ivlšujejo. — V XV. stoletju je bila soproga Karla VII. edina Francosinja, ki je takrat posedovala dve srajci. Iznajdba tkal nega stroja pa je nensdoms povzročila potrsbo perila, ki ae še vedno stopnuje in dosezs neverjetne izdatke. — Iznajdba kinematografa je u-stvarlla posebno industrijo, ki zaposluje stotlsoče ljudi, Stroj ne čfcka, da bi človek sam zahteval potrebo po njem. Stroj sam proizvaja potrebo — raste ssm Iz sebe. Maščuje se nad človekom sili ga, da jih uporablja celo v kulturne svrhe. Poslušati mora gramofonske plošče, mesto da bi slišal pravi človeški glas, ogleduje senčne postave na platnu, namesto šivih slik, duha umetne dišava — mesto cvetljičnega vonj t. Človeštvo bo pofaei postalo duševno ln telesno zasužnjeao od strojev, on pa bo postal skoro neodvisen od Človeštva. Ameri-Aka Industrijska produkcija ae je od leta 1018 zvišala kar aa 42%, a vsled tega ni bil zapeelen iz naselbin (NaSaljsvanjs s t. strani.) no pošterifo delavsko vlado, pred katero ae kapitalizem trese. Zagovarjam tretjo inter., ker stoji ns straši in ims pravi oilj, cilj, po katerem ml proletarci vsega, a^eta! tako hrepenimo. Vem pa, da*ne trpijo aarvajaloev v svoji blišini, da bi^ih kdo izkoriščal. 'v N« vem kaj tukaj tretja inter. dela, vem pa, de v Rusiji dela dobro. lunina nimajo aa svetnika v tretji inter., pač pa ga imajo za moša pravice in bi ga tudi moral spoštovati vsak zaveden delavec, ker' ae je v resnici boril as pravioe človeštva, ne pa korito. Zakaj spoštujejo tuksj Edisona? Zato. ker je dosti dobrega dela naredil za današnji svet. Dobrega mojstrs ni trebs hvaliti, pač pa ga hvali njegovo dobro delo. kar ga je napravil, in ga tudi bo hvalila agodovlna človeštva zrni-rom, Trockij je bil dober za čass revolucije, revolucije ps mora bit tudi enkrat konec, pride pa čas miru in dela, ne pa i« s veliko vnemo nadlegoval. Toda vslic temu se je -redi mrsza in hudih ne-prilik pojavil v sobi, kjvr je pred meseci z drugimi vred strmel v čudaškega Mirka in si radi njega rasbljsl glavo s ugibanjem. Mirko ja takrat sginil, mnogi ao ga oelo pozabili, toda Janko je vprav radi njega prišel k natakarici Marici v poznem zimskem večeru. Ko je vstopsl skoti zadnje duri, mu je ona prihajsls nasproti. — Skozi okno sem te videle. Čudno, ds hodiš v tam mrazu okrog. — Mar ni prav, če pridem? Janka Je posilil kašelj, Marico je pa prevzelo precejšnje veselje. Preden je vstopil, je bile zelo tslostns. Njegovega prihoda se je razveselila v toliki meri, da mu osorne besede nI zmogla semoritl. — O, všeč mi je, ae vsaj kaj pogovorim, ko nI nobene druftbe. — V tokih hlšeh Je ie tako: včasih bataljon ljudi, drugič pa nikogar. Pri naa doma je pa večen dolgčas. Le danes so me presenetili z novico. , Marica je postala sačudena. ; — S kakšno? . — Mirka ao videli. , — Nemogoče! Ta njen vsklik je bil izraz neverjetnosti. Janko ja pa pripovedoval: — Po ceeti je šel, samjšljen je bil, nikogsr nI poglsdal. de ozdravljaf je le malomarno . .. — Tri mesece ni bilo glasu o njem, zdaj pa karnaenkret. * —> Ga eem ie ni bilo? — Povedala bi, ne boj se. h — Radi njega prihajam. Tako rad bi ga videl. Janko Je postal zemišljen, upal ja, da Mirka najde v tej hiši. Ko ee je uveril, da ao nade splavale po vodi, je Marico nekaj drugega povprašal; — Kako je z Ivanom, kaj veš? Natakarici se je zgubila vaa veaeioat. , — Dva tedna mi ie ni pisal. — Zato se ti vleče vae na kislo. — No, potrpi . . . • — Skrbi me. Janko je zamahnil z roko in vnovič zakašljal. — Moje skrbi »e ponavadi z dobro kapljico zalijejo. Prinesi kaj. — Nič, a tafc> grem. Odšel je naprej v notranje proetore in tudi natakarica je šla z njim. Ker pa so med tem duri v ozadju zopet zaškripale, je Marica zaustavila svoj korak in se vrnila. V sobo sta prišla Viktor Fabijan in Metka. ; On je bjl odpravljen za potovanje, ona pa je nosila mnogo lepšo obleko kot v jeseni. Ze med vstopanjem je Fabijan vpil nad natakarico ter oblastno ukazoval: — Kaj toplega! Caj morda! Pa naglo, prosim ! Mraz je in čaaa primanjkuje. Natakarica je hitela proč, da mu nemudoma postreže. ' Viktor in Metka sta sedla k desni mizi, ki je bila bližje vhoda. On je neprestano pogledoval na svojo uro, ona pa je silila vanj in ga spraševala: ^ — Koliko dni bom sama? . — Mojih poslov nI malo, zato ne vem točno uro vrnitve. — Kmalu jih opravi. Veruj, da bom težko strpela. Marica se je vrnila in prinesla, kar Je Viktor naroČil. V sobo je vstopil šofer TomaŽ, ki je oba pripeljal. Ker se je Janko spet znašel v prostoru, je Tomažev prihod nemo pozdravil in šoferja povabil naj gre z njim. Ta ae je ljubeznjivemu migu prafv rad odzval in šel za Jankom. Fabijan je vrgel Marici bankovec: — Takole! v Hvala. Marica se je odstranila. Viktor je prav tedaj opazil, da mu šofer zgi-nja v notranjost. y Hej Tomaž, nikamor daleč! Šofer se Je povrnil. — Samo dušo al priveiem. Pokličite, gospod. Viktor in Metku sta oetala sama. Ona se mu je sdaj še bolj vsiljevala, on pa je pokazal zgolj zmerno ljubeznivost in se od rssneženega dekleta ni prav nič razgrel. .Metka pa ni odnehala. — Kar s tabo bi se odpeljala.--Nič ne vem, ksko prestanem te dni. Do zdaj sem bila vsak večer pri tebi, zdaj pa kar naenkrat nič. — Pisati mi moraš. Iz vsakega kraja, vsak dan. —. Le zaupaj ml. Od povsod ti ksj prinesem. — — — Morem msr priseči, da boš ver-jdla? ' Ne, ni treba. 2e do zdaj al ee dovolj izka-, zal. Boljša služba, lepo stanovanje tu zgoraj, ah, toliko, da ti večno ostenem Ha dolgu.-- Kadar sem sama, premišljujem, kako dobro mi bo, ko postanem tudi pred ljudmi tvoja. — Kako: prid ljudmi? Kot tvoja lena. — Smem upati, smeip živeti v lepem pričakovanju? — Smešna postajal. Ti Še vedno dvomiš. Prav nič se Še nisi otresla tistih slabih razvad, ki so te med prostaškimi ljudmi okužile. Besedo sem ti dal, pa mi ne zaupaš. To ni lepo. — Ne bodi hud. — Saj nisem. Vidim pa, da mi ne moreš prav verjeti. Predobro veš, da so ponavadi dane le prazne obljube. V naših pisarnah so večne tožbe neerečnih deklet. Merslkomu od-trgujemo od plače za otročaje, katerim je z lepimi obljubami pomagal na svet. Same sitnosti ao s to sodrgo. ^ (Dalja prihodnji«.) IZPIT (Resnične zgodb« iz povojnih časov) "Napravite mi te naloge!" Iz-ročl mi polo papirja, na kateri so bile štiri naloge. Prve tri ao se nanašale na aeštevanj«, množenje in deljenje najnaverinejših vlomkov. Zadnja naloga je pa zahtevala izračunanje pr«Mtorni-ne stotca iz zadanega radiu** o-* nov nega krog* in iz sedam* vi-šine. V eni minuti bi bile gotove napemet in popolnoma pravilno vse štiri naloge in Mol6ek Simon bi ae proalavil s matematično odliko In sicer celo z Jubilej no odliko, ker Je on že deseti. Prestani strah mi je pa a vetov« I previdno« t. Mogoče bo tudi goM|tod ravnatelj pri ust m« nem delu lipi ta hotel vedeti kakšne neum nos ti is Črnomlja in aad«lje nI izključeno, da bom moral delali izpit še iz cele vrate drugih pr*d-metov, o katerih mi ni tisti au naj pri vrattti nič omenil Računal sem počasi in s fingirsnim trudom cele pol ure. fWečk«l sem vao polo. Pri kubeturi utoš-ce sem napravil napako, k«*r *efa uanovno ploskev pomnošil z 14 višine meato s 1'*. Končno pride gospod revnetelj In gleda mo- je čačke — v začetku dvomljivo, končno pa zadovoljno prikim*: "Matematike pa še nekaj sns- te!" "Seveda, sem al mialil, mogoče bom prihodnje leto Še pri tebi študente teko mre varil kot je ravnokar tale tvoj dpktor mene. Kako se boš čudil, akp ne boš pozabil moje fizionomije ... "Beeh pri *tote*i ste napravili napako! Meato ^ pride l/V' Protestiral sem, Aeš, de ploskev na dnu stošca znaša cel krog, ne vrhu pa nlč.TravIlen re-zultet dobimo torej tako, da vsa-memo sredino med 0 In 1 in to Je ravno Začuden nad mojim "logičnim" dokazovanjem mi reče g. ravnatelj: "Zadnje naloga je sicer pogrebne, vendar Vam bom dal s osirom na Vaše matematično mišljenje in Izvajanje in z osirom ns pravilen rezultat prvih treh nalog — odlično/' Hudiča, ali Je dane* vse za-copreno? Zopet n novih presenečenj. Gos|md ravnatelj lista nekaj čas* po strtih in nato me vpraša: "K> ste študirali T "Končal sem štiri gimnazije v Kranju." "T*ko — štiri gimnazije ste napravili r "Da, gospod ravnatelj!" "Zakaj ste pa potem prišli deteti izpit iz matematike?" * Zaprlo mi je sapo. Zakaj sem prišel delati izpit — kako naj jaz to vem, saj mi ni nobeden povedal. Pojdi rajše vprašat onega tam zunaj pri vratih. Oa ti bo že znal razložiti. Postal sem konfuzen in rdeč kot rak Ali naj sedaj pograbim klobuk in zl>ežim skozi vrata, ko sem revno zaslužil jubilejno odliko aa peeudoizpitov is mate- matike? V prepričanj da te eituaclje ni nobene rešitve, sem povesil oči v tla ln čakal Bo-gu vdano katastrofo. "Ta Je pe lepa," nadaljuje goepod ravnatelj, "takega kan d Ida ta pia še nieem Imel. ki bi napravil Izpit s odliko In pri Um pa ne bi vedel, sakaj Je sploh prišel na izplt,H in lista po aktih .... "Aha. sedaj pa še vemo, kaj Je t vamir Zganil sem se. de zbeiim — tod« prehitel me Je gospod ravnatelj: "VI ate dobili v četrtem razredu gimnazije v matematiki __BROS? Efl^ red "nichtgenUgend" in radi tega ste morali delati sprejemni ispit iz matematike." Globoko eem si oddahnil. "Goepod revnetelj, slabih redov se dijaki ženirajo," sem takoj pripomnil in postrani pogledal v akt, ali je še kakšen "nichtgenUgend" v izpričevalu. Obenem sem dobil pa novo skrb, kaj si more goepod ravnatelj misliti o mojem matematičnem mišljenju in izvajanju, ker "nichtgenUgend" in ravnokar zaslužena jubilejna odlika proti lastni volji, to vendar ne gre ekupaj. Zato sem takoj dodal, da sem v gimnaziji profesorjem zelo nagajal in da'sem tako radi slabega obnašanja po krivici prišel do reda "nichgenttgend" v matematiki. Podkrepil sem svojo trditev z dejstvom, da eem imel v obnašanju takrat "entepre-chend", katerega sem v izpričevalu ravnokar zapazil. "Izpit je končan", ugotovi gospod ravnatelj. "Izpolniti morate še nackmaJe", ter mi da polo papirja pplno rubjrik. Vprašanja v rubrikah so bile še mnogo težja nego vprašanja: "Kako je v Črnomlju?",, "Zakaj sem prišel delati izpit is matematike?" itd. itd. Navesti je treba podatke o višini davkov, o dekliškem imenu matere itd. itd. Hišnih številk tudi ne smem pisati ker ima g. ravnatelj akt pred eeboj in je vrhu tega o mojih generalijah splošno boljše informiran nego jaz sam. Kako bi jaz drugače izvedel, da sem imel v četrti gimnaziji "nich-genUgeng" v matematiki; ako mi ne bi on tega razložil. Spomnil sem se, da bi on, ki tam zunaj pri vratih čaka, lahko pomagal izpolniti rubrike. Prosil sem g. ravnatelja, da. me pusti na stran/ Radi prestanega strahu sem faktično imel prav potencirano veliko in malo potrebo. Ravnatelj mi je blagohotno dovolil in ispit je tako v celoti vkljub vsem težavam po voljno potekel. Plačati sem moral sa mo še takso 100 kron. Gospodu ravnatelju sem ponudil bankovec za 1000 kron. Gospod rav natelj je pozorno pregledal bankovec in začel zbirati drobiž za 900 kron. Pri teity^ft vzel iz žepa svojo listnico in poiskal v njej neSigoakn bankovec za 60 kron. Nekoliko nerodno prime za štampiljkp trgovske akademije in jo pritisne pa bankovec in pri tem jo nekoliko zavrti, da bi bil šig manj čitlitf. Ta gesta gospoda ravnatelji-mi je vlila korajžo in samozavest na srce. Nič več se nisem sršmoval svojega nepoštenega početja, da delam Izpite za drug*. Ko mi je gospod ravnatelj odštel med drugim drobižem tudi Hvnokar žigosani bankovec za tO kron, sem postal celo nepremišljen in predrzen — saj s falsificiranjem denarja se pa vseeno še ne pečam. Ko sem preštel, me je vprašal gospod ravnatelj: "Ali je v redu, gospod Mol-ček?" "Gospod ravnatelj, jaz nisem Molček. Molček čaka zunaj pri vratih In ga lahko pokličete. Jaz sem samo meato njego prišel na izpit." Gospod ravnatelj obstrmi. z očmi buli moje prste, med katerimi ravno vijem falsificiran NAROttflltmZOR! Znamenje (March SI, 1932). pomeni, da vaa Je naročnina potekla U dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ust vimo, Ako Usta na prejmeta, Ja mogoče ustavljen, ker ni I plačan. Ako je val tet plačan to ga ne prejmete, je »ogoče netavljen reM napačnega naf ■lova, pišite nam doplenice In navedite stari In novi naslov. Nafti taste**! in val dr* fttvenl tajniki In dr*i saatopnl. ki, pri katerih lahko plačate no- Naročninam In za pol leta p SNPJ doplačajo »pol Mafl^t. Zameet lete 9740, pel Za Evrope $4.W, na vos Claal d spis taja SloCkere «« «a pol leta hHh. »fropoll.70. >1.00 na bankovec za 50 kron. Ustrašil nem tek lističev, "rabim" n« sem ee, da ga«adene kap in že drugem, in beseda "denarja" ns sem videl v fantaziji, kako se bo tretjem; četrti košček je bil po-začeia zanimati policija za mo> pisan s besedico "sladki", takoj jubilejni pseudoizpit Toda gospod ravnatelj ai kmalu odpo-more in čez nekaj časa mi reče rafinirano ljubeznivostjo: "Sedaj po končanem izpitu ni treba tega meni pripovedovati. Moral bi sestaviti protokol. Toda danes nimam časa. Sicer pa sprejemni izpit je samo formalnost. Glavno bo Vaš bodoči študij v našem zavodu." Zunaj na hodniku mi je poklonil Molček Simon falsificira-ni bankovec za 50 kron kot honorar za odlično položeni izpit Z novo življenjsko ironijo sem ga spravil v žep in premišljsl, kako bi ga najboljše porabil. (Konac.) NEZVESTOBA GOSPODA Napisal U. K. Mobiue "Dober večer", je pozdravil gospod Močnik, ko ee je po napornem delu vrnil zvečer domov. Toda nihče mu ni prišel naproti kakor drugače. "Hm", je zamrmral, odložil suknjo in klobuk in stopil v sobo. Njegova žena je ledeno odvrnila njegov drugi pozdrav. Tedaj je gospoda Močnika obšla čudna tesnoba. "AH ae je kaj zgodilo?" "Zgodilo?" je mrzlo odgovorila žena. "Mislim, da bi to lahko bolje vedel kakor jaz." "Kaj naj bi bolje vedel?" je ves osupel vprašal gospod Močnik. "Imenitno se znaš pretvarjati," je tedaj zavpila žena, komaj premagovaje sobe. 'Toda zmotil ai se, če si mislil, da te ne bom dobila — evo!M, Vrgla je-preden j nekaj zmečkanih koščkov papirja in zalhtela na glas. Gospod Močnik je vzel koščke papirja v roke, jih zravna in se zdrznil. Toda že naslednj mah mu je zletet nasmešek Čez obraz. To pa je bilo gospe Moč-nikovi preveč. Kakor bi jo iz loka ustrelil,, je planila s stola pred moža, se grozeče ustavila pred njim in iz njentti ust se je vsu-la povodenj očitkov. ".Lepa je ta — zdaj se mi bo še posmehoval! Misliš, da mi bo« utajil, pa si v zmoti! Tole so neizpodbitni dokazi, diagi moj ! Ločiti se dam!" Goepod Močnik si je spet začel ogledovati zmečkane koščke papirja. Bili so deH raztrganega pisma, tega ni bik) moči tajiti. In še usodni deli povrh: na vsakem koščku je bila po ona beseda aH vsa} pol — in komur je ljuboeumnost v krvi, ai je k njih igraje sestavil zmiselno »celoto. "Dragi", je bilo napisano na e- za njo pa je bil papir mit rgan. "Kje si dobila te koščke papirja?" "Pod tvojo pisalno mizo.H. "Na, saj sem vedeli" je menil gospod Močnik. Nekam svečano je stopil k pisalni mizi, še sve-Čaneje odklenil predal in vzel i^ njega majhen šop papirnatih koscev. "Igor," je potem poklical v drugo sobo, kjer ee je učil njegov edinec, "pridi takoj sem! I-mam zato zanimivo zloženko! Ko je Igor prišel, mu je« oče velel, naj zlepi pomamezne delce pisma, ki jih je ml pobral v predalu, v pametno celoto. Mati je sedela kakor na trnjih. Toda I-gor, ki je bil v veeh vrstah u-gank doma, je bil hitro pri kon- 'Izvolite prebrati i" je rekel gospod Močnik svoji ženi. In gospa Močnikova je brala: "Dragi sin! Razumem, da si se v tej malce nerodni zadevi obrnil name. Tvoja na je, kakor praviš, dovolj taktna, da se ne norčuje iz tebe, ker si se začel rediti. iČe te tvoji tovairlši dražijo jp te obkladajo z "debeluhom", u-pam, da si ne boš-^preveč k htcu jemal. Vendar dobro razumem tvojo željo pohujšanju. Ker vem, da ti je mnogo do sladkih reči, ti svetujem,,!** rečeš ženi, naj ti jih ne aladi več s sladkorjem, nego s- saharinom. Jaz ga rabim za vse močnate jedi, ker je brez redilnih snovi in se zato po njem človek ne debeK; le preveč ga ne smeš. vzeti. Takp si prihraniš tudi dosti denarja. Drugič kaj več! Tvoja mati." Gospa Močnikova od zadrege ni vedela, kam bi se dela. Seveda je bil gospod Močnik pismo svoje matere le pomotoma raztrgal. Ta zgodbica nas uči, da se človek nikoli ne eme prenagliti. Takile štirje koščki papirja utegnejo, če pridejo na tako usoden PONDEUEK, 18. APun a na&n komu v roke, kaCTj. toagjdllopri pnikovih * praviti nepopravljivo škodo. ■ » — diplomat in pes Dosedanji anglešk, posUnik v republiki Venezueli Je odpokli can inse mora takoj Yrniti v do-movino. Vzrok pjegovega odpo. klica je bil njegov pe«. Venezuelska vlada je iz stra. hu pred pasjo steklino izdala odredbo, da morajo psi ineti n* gobčnike, ker jih bo sicer konja* zastrupil. Angleški poslanik (y Reilly je tudi imel psa, pa se ni hotel pokoriti odredbi. Nekega dne je našel svojega psa mrtveca ^ed hišo. To ga je tako raz. burilo, da je velel psa odnesti pred vrata zdravstvenega urada venezuelske republike. Zraven je pustil listek z besedami: "To ste storili vi!" Njegove izjave pa so tudi sicer prekoračile ton med-narodne diplomatske vljudnosti. Diplomat se je namreč tako dal leč spozabil, da je opsoval Veno zuelčane z divjaki. Venezuelska vlada je zahtevala takojšnji odpoklic poslanika, ki ga je angleški kabinet zaenkrat pozval v London. j NAZNANILO. Društvenim tajnikom in tajnicam aa tem potem naznanja, da morajo naznaniti vse spre* membe naalovov članov in čla. nic, naslove novih članov, ter imena in naakrve odstoplih, ftrUagi in izobčenih članov na. znaniti upravništvu Prosveta, da a? lahko točno vredi imenik sa pošiljanje lista Prosveta. Imena in naslove, katere pošlje-ia glavnemu tajniku, ostanejo tam t arhivu in jih npravništro ne dobi Torej je zelo važno, dt vselej pošljete na nalašč zato pripravljenih listinah vse naslove upravništvu Prosveta posebej. Pri vsaki spremembi naslova naj ae vselej omeni stari Is novi naslov. Upravništvo uljad-no apelira, da društveni tajniki in tajnice to upoštevajo^-PhiUp Ali ate ie naroČili Prosveto aH Mladinski list svojemu prijatelju aH sorodniku v domovino? To ja edini dar trajne vrednoati, ki gaza mal denar lahka pošljete svojcem v |Qdt^upravit^ V BLAGI SPOMIN OBLETNICE SMRTI nsšega ljubljenega soproga in oč«U KAROL CIRAR-JA katerega sa« Je aeisprosna ernrt fstfgala Is naše srede IS. aprila 19S1. Minulo je leto dni ad kar ai Tf aapustil naa ia pe£lvai v hladni semlji, nai apomin na Ta pa širi v našMi aretti. NI nam «ogoje pozabiti na gteailo kjer počiva Tvoje ^laso aree, ki mm breimajno J« ndano bik> rea čaa do sadnjega dna. »paraj sladko v aemlji hladni in odpo«j so truda vsega.—Žalujoii ostali: Prancea Cirar aoproRa. Francea Jf. in Pauliae hčeri In Michad Cirar. brat v Livingatonu. III. Ivan Cirar brat v stari domovini. Looia in Valentin Cirar popolu bra-U v Nokomia, III. ter Martin In Matilda Ocepek atariia »al«jote So-Livingston, III. t tst MLADINSKI LIST JB TUDI ŽA ODRASLE. ALI STB NABOČKNI NANJt > ' M I 1 | I . ' TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA VSA ) * * j& , , u* * v tiskarsko obrt spadajoča dela Mladinnkl Ltet leteli JO. UpmmlfttTt "PROSVETA" HU & Um** An, dlcf Tlaka vabila sa veaeHee Ia alkede, vizitalce, taaalke, knjige, koledarja, letake Itd. v alereaekoB, krvatake«, alovaškea jmOn Ia dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &RPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tlakama Cene tmenta, unijsko dalo prve vrste PHIU po tnformaetje m naakor: S. N. P. J. PRINTERY K* Ž657-59 So. Utiiile Avenoo CHICA#0, ILL. TAM 8B DOBE NA ZELJO TUDJ V8A U8TMENA POJASNILA