SLOVENSKI TURISTICNI FORUM 2. - 4. stran Program dela STO 2005 sprejet Sedmega juni ja je Vlada Rep ub li ke Slovenije potrdila Program dela Slovenske t u ristične orga- nizaci je (STO) za leto 2005. Kateri so glavni poudarki programa, seveda ob upoštevanju, da je za nami že polovica leta in bo določene spremembe in vsebinske poudarke moč vključiti sedaj, v drugi polovici leta? Naj navedemo glavne prednostne usmeritve STO v letu 2005, več podatkov o Programu dela STO pa najdete na www.slovenia.info: a) Sodelovanje z Ministrstvom za gospodarstvo pri opredelitvi turističnih regij. b) Iskanje in spodbujanje oblikovanja novih ključnih partnerjev na turistično manj razvitih območjih in opredelitev statusa dosedanjih ključnih partnerjev. c) Podpiranje razvojnih projektov za razvoj obstoječih in novih turističnih proizvodov s poudar- kom na turistično manj razvitih območjih in letalskih gostih. d) Povečevanje deleža partnerskih in ostalih aktivnosti na področju akcij tržnega komunicira- nja na turistično manj razvitih območjih in podpora receptivnim agencijam. e) Vključevanje centralnega rezervacijskega sistema v slovenski turistični informacijski portal www.sloven ia. i nfo. O Začetek aktivnosti za pripravo nove strategije trženja slovenskega turizma in priprava analiz stanja na področjih , ki zahtevajo večje spremembe v letu 2006 in prihodnjih letih (analiza stanja slovenskega turističnega gospodarstva, analiza stanja obstoječih oz. neobstoječih ključnih partnerjev na turistično bolj in manj razvitih območjih ter analiza zaznavanja in prepoznavnosti Slovenije med slovenskimi in tujimi subjekti kot priprava na vzpostavitev krovne znamke slovenskega turizma v letu 2007). g) Okrepitev med resornega sodelovanja in priprave na predsedovanje Slovenije EU leta 2008 ter vzpostavitev skladnejšega delovanja vseh vpletenih institucij pri nastopih in v promo- cijskih akcijah v tujini. h) Večji poudarek na usklajenosti vseh elementov tržnega komuniciranja z namenom doseči skupne u činke promocije ter priprava na uvajanje za Slovenijo novih oblik tržnega komu- niciranja. Letošnji cilji so povečanje števila tujih prenočitev za 4 %, povečanje deviznega priliva iz naslova turizma za 5 %, realno povečanje prihodkov na nočitev za 0,5 odstotka ter hitrejša rast turističnega prometa na turistično manj razvitih območjih v primerjavi z glavnimi turi- stičnimi središči. 6. - 7. stran Poštnina plačana pri pošti 1121 Ljubljana 10 LET •.!9 TURISTIČNA ,.!::::::= ZVEZA aiiiil SLOVENIJE 100 le-t Turizem ni ljubiteljska panoga »Turizem smo ljudje«, »Turizem nas bogati«, »Slovenija - moja dežela« so slogani, ob katerih se marsikomu orosi oko. Predstavljajo nam Slovenijo, slovensko zavest z najbolj domoljubnimi čustvi, našo neokrnjeno naravo, na katero smo bili in smo še ponosni, naše običaje in kulturno dediščino, ki je ni malo. Pokazali smo, da je poklic turističnega delavca več kot le biti natakar, kuhar ... Je namreč vse to, združeno v eno, v Slovenijo zaljubljeno osebo. Turistična panoga pa se spreminja, je hitro rastoča, kot radi rečemo. Pri tem nas navdaja upanje, da si bomo od tega kolača tudi mi lahko odrezali čim večji del. Turisti pa že dolgo niso več nevedni obiskovalci, zadovoljni s prijemi iz preteklih let. Ne zadovolji jih več zgolj lepa narava, ogled običajev, dobra hrana. Ker smo premalo inovativni, nam konkurenca jemlje zveste goste, kakršni so Nemci. Razlog za manjši obisk nemških gostov ni gospodarska kriza, v kateri se nahaja Nemčija, ampak naša neinovativnost. Zakaj bi kazalci intenzivnosti potovanja Nemcev v povprečju sicer rasli? Domači gostje odhajajo na Hrvaško, ker smo razvoj domoljubnih čustev zanemari- li. 12-krat več Slovencev letuje na hrvaškem morju kot obratno; Slovenci smo tudi na 4. mestu navtičnih gostov na Hrvaškem. Za dopust v hrvaškem primorju se ne odločamo zaradi prijaznosti tamkajšnjih go,stiteljev ali za radi cenovno ugodne pooudbe, ampak zato, ker ima Hrvaška morje. Kaj pa mi? Morda se z mojimi izhodišči kdo ne bo strinjal. Dopuščam možnost, da se motim, da je to le moje dojemanje trenutnega stanja. Vesela bom drugačne, vendar argu- mentirane razlage. Sprašujem pa se, kako naj bo drugače, če stanja do sedaj še nismo analizirali. To so moja razmišljanja, ki temeljijo na podatkih, da številne druge turistične destinacije beležijo rast, eno največjih rasti prihodov in nočitev gostov ravno v vzhodnih državah oz. novih članicah Evropske unije. Turizem že dolgo ni ljubiteljska panoga. Je panoga, ki vključuje vse elemente pod- jetništva, poznavanj~ sodobnih pristopov doseganja poslovne odličnosti. Potrebno je poznavanje in razumevanje vrste ostalih zakonitosti, spreminjajočih se navad, kriz, trendov ... Slovenska turistična organizacija mora biti prva, ki bo vedela, zakaj se je zgodil padec števila nočitev, koliko gostov je na kongresnih in poslovnih dogodkih, kakšni so naši gostje ... Vse to želimo ugotoviti in na osnovi tega z naši- mi partnerji skleniti dogovore, ki naj bi jih obvezovali, da bodo ustrezne podatke tudi sami spremljali in nam jih posredovali. Zastavili smo si, da bomo turistično ponudbo naše dežele ciljno tržili in tako z manjšimi sredstvi izvedli več. Da bi dosegli navedeno, moramo z vzpostavitvijo celovitega obvladovanja odnosov s strankami zagotoviti poznavanje naših strank, njihovih zahtev in potreb; proak- tivni odnos do trga (bolj usmerjene akcije in ukrepe - izboljšave na tem podro- čju); zmanjšati stroške za izvedbo aktivnosti (npr. oglaševanja) in doseči boljše poslovne rezultate. Prav zato v poslovanje Slovenske turistične organizacije uva- jamo sodoben koncept CRM-poslovanja, ki bo temeljil na obvladovanju poslovnih procesov »od A do Ž« in zajemal vsa področja STO - od marketinga do reševanja pritožb. Temeljil bo na izobraževanju in usposabljanju zaposlenih, ki so v stiku s strankami, ter na kakovostni informacijski podpori. Pogosto se podjetja popolnoma opremijo s sodobno informacijsko tehnologijo, priskrbijo si vse tako imenovane moderne informacijske sisteme (Sap, Fidelio ipd.), ne razvijejo pa potrebe zaposlenih po uporabi teh orodij. Zgodi se, da imajo direktorji take sisteme vpeljane že vrsto let, pa svojih zaposlenih v trženju ne povprašajo, katere vrste gostov imajo ter kako so ti gostje zadovoljni s turističnim proizvodom. Marsikdaj je prvo in drugo dobro vpeljano, niso pa definirani pro- cesi. Potrebno je torej močno medsebojno povezovanje in prepletanje vseh treh elementov sistema CRM in seveda usmeritev v poslovne cilje z namenom dobrega poslovanja - poslovne odličnosti. Dragi turistični delavci, v predlogu za temo foruma za leto 2006 ste v večini prime- rov navedli temo »poslovna odličnost«. To kaže na močno zavedanje, da je turizem področje, ki je tudi pri nas postalo veliko več kot zgolj ljubiteljska panoga. Postaja vse, kar smo nekoč doživljali ob naših sloganih in še mnogo več. MAG. BARBARA GuNaR TEMA MESECA: SLOVENSKI TURISTICNI FORUM • TUR!ZEM • 2 . ···- .· .-. -~~-... :-,:· -Y~-,:~~ ·--::·_::::. .· ~:~ - . - ~ , .~ - -~ .... -~~ ... ~ ~ . ~ ..... ---.:...• --u ·-~,;· . ... • - SLOVENSKI TURISTICNI FORUM 2005 - v duhu novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij v turizmu Osmi Slovenski turistični forum se je letos odvijal 9. in 10. junija v Hotelu Golf na Bledu. Potekal je predvsem v luči informacijskfh in komunikacijskih tehnologij. Osrednja tema in rdeča nit letošnejga foruma je bila tako (R)evolucija interneta in novih tehnologij v turizmu, ki omogoča sodobno in še aktivnejše komuniciranje tako s (potencialnimi) turisti kot tudi z vsemi subjekti turističnih ponudnikov javnega, zasebnega in civilnega sektorja. Pred Slovenijo so na področju turizma pomembni cilji: upravljalec CRS zagotovil trženje in prodajo dovolj širokega ne posrednike. Tako morajo turistična podjetja zagotoviti, pridobiti in ohraniti konkurenčno prednost z uporabo naj- spektra slovenskih turističnih namestitev in storitev. Marjan da bodo sistemom za upravljanje turističnih destinacij dala sodobnejših informacijskih sistemov, slediti potrebam in Hribar je prisotnim predstavil tudi pomen vzpostavitve cen- dovolj gradiva, da bi sistem deloval. Hkrati morajo turistična zahtevam trga ter uresničevati Strategijo razvoja integralne- tratnega rezervacijskega sistema za razvoj e-turizma in pove- podjetja poznati stroške posredovanja vsem spletnim posred- ga turističnega informacijskega sistema 2005-2007. Na 8. čanje prodaje turističnih namestitev in storitev v Sloveniji . ni kom, tudi njihovim lokalnim destinacijskim menedžment slovenskem turističnem forumu so bili v okviru sekcij, name- Dr. Arthur Oberascher, predsednik ETC (European Trave! organizacijam. njenih javnemu in zasebnemu sektorju, predstavljeni številni Comission) in mednarodno priznani strokovnjak na podro- Prisotne so zanimali tudi odgovori v povezavi s ponujeno domači in tuji primeri dobre prakse ter informacijskih rešitev čju turizma, je v svojem predavanju z naslovom Destinacijski ceno turističnih storitev preko različnih kanalov. »Najboljši na področju turizma. menedžment organizacije (DMO) v letu 2010 izpostavil vedno način, kako ohraniti celovitost cene in znamke, je, da ponu- Na letošnjem forumu je sodelovalo 245 udeležencev, kar večji pomen turizma, in sicer kot ekonomskega dejavnika, ki dite enako ceno preko vseh kanalov - kupec bo vedno iskal potrjuje, da je bila izbira osrednje teme prava. Vloga in pro- predstavlja veliko možnost za industrijo in nacionalne turistič- najnižjo ceno, in če bo ta povsod enaka, je vet ja verjetnost, blematika informacijske in komunikacijske tehnologije v turi- ne organizacije, da se otresejo statusa »smejočih se in ustrež- da bo opravil rezervacijo na vaši lastni spletni strani - tako stični dejavnosti je na forumu sprožila številne diskusije, ljivih natakarjev« ekonomije. »Današnji turizem je posel, ki se boste približali kupcu,« odgovarja na to vprašanje Alyson dvorana, kjer so potekala predavanja in razprave, pa je bila , temelji na informacijah, komunikaciji in znanju. Informacijska Dombey. polna tudi drugi dan foruma. tehnologija postaja prevladujoča: Splet je trg,« je dejal. Mag. Tinkara Pavlovčič iz Slovenske turistične organizacije V nadaljevanju naj povzamemo najpomembnejše povzetke V nadaljevanju je predstavil vlogo, naloge in cilje avstrijske je prisotnim na forumu predstavila Strategijo razvoja integral- iz predavanj, ki so se zvrstila v dveh dneh foruma. nacionalne turistične organizacije. Vizija avstrijske nacio- nega turističnega informacijskega sistema (ITIS) 2005-2007. nalne turistične organizacije je, da se iz največje storitvene Strategija integralnega turističnega informacijskega sistema Mag. Barbara Gunčar, v. d. direktorice Slovenske turistične organizacije v avstrijski turistični industriji razvije v vplivnega (ITIS) podaja jasne smernice in konkretne•projekte za razvoj organizacije, je v uvodnem predavanju navzočim predstavi- igralca v evropski industriji prostega časa in v organizacijo za integralnega informacijskega turističnega sistema od leta la načrtovano večjo proaktivnost Slovenske turistične orga- upravljanje znanja, dejavno po vsem svetu. · 2005 do 2007. Najpomembnejše usmeritve ITIS so: nizacije (STO) in inovativnost trženjskih orodij za turistične Nato je predstavil položaj in vlogo evropskega turizma v glo- • izboljšati konkurenčnost in učinkovitost promocije ter pro- proizvode, ki so že razviti. Poudarila je pomen vzpostavitve batnem turizmu. »Evropski delež na rastočem svetovnem daje slovenske turistične ponudbe z zagotavljanjem ustrez- znamke slovenskega turizma, s katero se bodo znali poisto- turističnem trgu upada. Evropski nacionalni turistični uradi ne informacijske podpore; vetiti vsi akterji v turistični dejavnosti. Prav tako je izpostavila morajo znotraj Evropske potovalne komisije tesneje sodelo- • izboljšati interakcijo (lled uporabniki in ponudniki turistič- potrebo po večjem poudarku na razvoju in trženju turistično vati in predstavljati Evropo kot celoto,« je svetoval. Strategija nih storitev ter razvitfočinkovit in celovit sistem informira- manj uveljavljenih področij, vzpostavitvi boljšega pregleda Evropske potovalne komisije kot navidezne organizacije teme- nja; nad stanjem v slovenskem turističnem gospodarstvu z name- lji na e-trženju, tržnih informacijah in poslovni odličnosti. • usmerjati razvoj IS v skladu s strategijo trženja STO in bolj nom boljše prilagoditve aktivnosti STO na potrebe, odpravo Mike Jones, vodilni svetovalec v Delta Squared in medna- vključevati informacijski sistem v trženjske aktivnosti in šibkih točk slovenskega turističnega gospodarstva in potrebo rodno uveljavljeni strokovnjak na področju rezervacijskih in delo STO. po večjem obsegu informacij, namenjenih podpori pri odlo- distribucijskih sistemov v turistični industriji, je obiskovalcem Glavni projekti v strategiji ITIS so: razvoj in nadgradnja slo- čanju slovenskega turističnega gospodarstva. . foruma svetoval glede prodaje hotelskih storitev. Okolje pro- venskega turističnega informacijskega portala, vzpostavitev Marjan Hribar, vodja Direktorata za turizem, je obis~oval- daje hotelskih storitev je namreč vedno bolj zapleteno, števil- centralnega rezervacijskega sistema, vzpostavitev celostne- cem foruma predstavil sodobnega uporabnika turističnih sto- ni deli turistične dejavnosti pa nimajo sredstev za reševanje _ ga sistema za podporo pri odločanju, vzpostavitev sistema ritev. Danes turisti samostojno načrtujejo svoja potovanja ter ~ ga vprašanja oziroma zadev ne razumejo. Vse večjo vlogo za upravljanje odnosov s strankami/partnerji (»CRM«), pod- želijo čim bolj pestro, dinamično in kakovostno preživeti svoj pri prodaji hotelskih storitev dobivata tehnologija in trženje, parni projekti informatizacije STO (npr. podpora pri izdaji in prosti čas. Prav zaradi tega morajo biti podatki o turističnih prihodnja donosnost hotelov pa bo odvisna od močne strate- vodenju evidence zalog v distribucijskem centru STO, vzpo- ponudbah ažurni, posredovani hitro in enostavno, predvsem gije na tem področju. »K temu bo veliko pripomoglo premiš- stavitev dokumentnega sistema/korporativnega portala STO, pa morajo biti dostopni na spletu. ljeno vlaganje v strokovno znanje in tehnologijo,« opozarja. podpora finančno-računovodskega poslovanja). Z načrtovani­ Že nekaj časa se na evropskem trgu povečuje spletna prodaja Alyson Dombey, Partners in Marketing, vodilna mednarod- mi koraki v okviru strategije ITIS želimo turistično ponudbo turističnih namestitev in storitev, za leto 2005 pa je napove- na svetovalka na področju e-trženja, prodaje in distribucije, Slovenije še bolj približati končnemu uporabniku, turistu, dana 26-odstotna rast prodaje preko teh sodobnih prodajnih opozarja, da bodo spletni posredniki vedno iskali načine, turističnemu gospodarstvu pa omogočiti konkurenčno pred- kanalov. Prav zaradi tega je vzpostavitev centralnega rezerva- kako potrošnikom ponuditi večjo vrednost, in sicer preko stavitev in prodajo ponudb preko interneta in drugih sodo- cijskega sistema prioritetnega pomena in je del koalicijske nenehnega vlaganja v razvoj vsebine turističnih destinacij bnih tehnologij. pogodbe o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandat (restavracije, turistične atrakcije in dogodki). Pri tem bodo Predavanje strokovnjaka hotelirstva Jacquesa M. Bourgeoisa iz 2004-2005 ter del vladnega programa za leto 2005 v pkviru tiste turistične destinacije, ki so sposobne ustvariti učinkovit THR, lnternational Tourism Consultants, je poželo veliko zani- cilja Povečati prepoznavnost Slovenije kot turistične°!-desti- sistem za upravljanje vsebine spletnih strani (CMS) in plat- manje prisotnih, saj je beseda tekla o trženju destinacij. Trženje nacije na tujih trgih. Le s pomočjo države bo namreč lahko formo za avtomatsko rezervacijo, dragocen partner za splet- destinacij mora danes nagovoriti kupce, ki potujejo, in sicer ob _,_. .,,., • .., : ·.·,\.·,:c:, .. .;__,~-·- , -. , ...,, Forum sta odprla Minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak ... f t f~· ) .i: TEMA MESECA: LOVENSKI TURISTICNI FORUM - ~R!ZEM • 3 • - • • ,,, · · -':.. : --· U"- :·.::,:=-- . - . ... -~}· ·-:.~,- ,_ . .. -·• ~4:•-, ~ .. - - . -;;_~-- .. ·~· . .:·!"'~=~ :~"f~"t""'-!":'""':. ... ,.~'..;-- .- .-.-,_ predpostavki, da je on/ona (turist/turistka) temeljito spremenil/ a svoja pričakovanja. Kupec je namreč iz informacijske družbe, ki išče storitve, napredoval v sanjsko družbo, ki išče doživetja na štirih ključnih področjih: zabava, »edutainment« (izobraže- vanje ob zabavi), estetika in beg iz stvarnosti. Za uspešno zado- voljitev te potrebe se mora trženje destinacij usmeriti v kupčevo čustveno inteligenco in njegovo željo po poosebljanju v vseh vidikih odločanja glede ponujene destinacije: varnosti, razno- likosti, individualnosti, povezovanju, rasti, prispevku. Prisotne je še posebej pritegnil del predavanja o tem, kakš- ne naj bodo spletne strani za trženje slovenske turistične ponudbe. Ustrezni ukrepi e-trženja za slovenske spletne stra- ni naj bi tako zajemali: a) uporabniku prilagojene spletne strani lokalnih skupnosti v 10 jezikih, ki zajemajo 4 celine; b) spletne strani, ki govorijo o posebnostih vsake države; c) ponudbo »visoke vrednosti za majhen trud«: obiskovalcem se ponudita možnosti kje in kaj s posebnimi zemljevidi in slikami; d) ponudbo posebej izdelanih potovalnih načrtov na podlagi petih kriterijev: kje, kaj, koliko dni, koliko ljudi, kolikšna cena. Prvi cilj pa mora biti povečanje števila spletnih obiskov s sedanjih 3 na 25 %. »Trženje destinacij se mora premakniti z operativnega nači­ na e-trgovine (kupi in prodaj) k načinu e-poslovanja: vplivaj, posluj in ohranjaj. Kako? S partnerskim trženjem,« pravi. Vuk Cosic iz podjetja Case Sensitive je poudaril, da se sveto- vni splet in turizem v Sloveniji danes srečujeta na ravni izved- be (rezervacije, nakupi ... ) in ne v celotnem uporabnikovem ciklu. »Vztrajal bi, da je nujen premislek o uporabnikovih dejanskih življenjskih scenarijih, ker je to edina pot do kon- kurenčnosti,« je dejal. »V realnosti, v kateri večina potnikov (predvsem s poceni letalskimi prevozniki) prihaja v Slovenijo 'preko interneta', je splet že zdavnaj del vaše ponudbe in ne samo njena podpora,« je dodal. Svoja razmišljanja o naravi in smislu slovenske turistič­ ne ponudbe (»on- in offline«) je prevetril skozi koncept Experience economy in usmeril pozornost na raven ponudbe, ki seže nad raven že zdavnaj modificiranega koncepta storit- ve. Poslušalcem je predlagal, da o slovenski konkurenčnosti premislijo v luči koncepta Long Tail, ki govori o ekonomski izplačljivosti pluralizma populacijskih interesov. Ta poanta ima namreč lahko vpliv na zasuk monokulturne in linearne ponudbe slovenskega turizma v smer nišnih potreb, ki zara- di slovenske miniaturnosti ne terjajo kolosalnih investicij in se zaradi tega lahko izplačajo. »Spletni nastop slovenskega turizma v celoti je izrazito podstandarden z vidika spletne stroke. Naloga STO je, da vpliva na izobraževanje avtorjev in urednikov spletnih mest tudi zunaj svoje neposredne sfere delovanja,« je predlagal priznani strokovnjak na področjll informacijske tehnologije. Mag. Christian Mauer iz podjetja Christian Maurer eSo- lutions je predstavil poslovno strategijo CRM, ki spodbuja pridobivanje kupcev in njihovo ohranitev, podpira zagotav- ljanje proizvodov in storitev po okusu posameznika, pomaga prepoznavati potrebe in jih preko povezave s ponudniki tudi proaktivno zadovoljiti. »Podjetja morajo vzpostaviti celovite vzajemno delujoče kanale, ki bodo izpolnili visoke potrebe kupcev,« je zatrdil. Izpostavil je pomen segmentacije kup- cev z namenom določitve najpomembnejših in opozoril, da izvajanje CRM povzroča bistvene spremembe pri p9slovnih procesih in zaposlenih v podjetju, ki jih je treba s~remljati in ustrezno orila11oditi. »Poiav oartnerstev v e-ooslovaniu in pametnih poslovnih mrež bo povečal privlačnost destinacij,« je svetoval turističnim delavcem. Marko Šmid iz podjetja SRC.SI se je v svojem predavanju o vlogi novih informacijskih tehnologij v hotelskem poslu osredotočil na CRM v hotelirstvu. »CRM pomeni izboljšanje kakovosti življenja stranke. Pomeni priti s pravo ponudbo k stranki v trenutku, ko jo ta potrebuje. Seveda je CRM tudi način, ka ko uporabljamo programsko in strojno opremo, in je povezan tudi s poslovnim rezultatom, z ROi in s poveče­ vanjem prihodkov ter dobička,« je dejal. Hkrati je priznal, da je CRM veliko bolj povezan s tem, da ponudnik stranki da najboljšo možno vrednost v točki, ko jo stranka resnično potrebuje. »Vsako srtanko lahko zadovoljimo,« je trdil Marko Šmid. Izziv, k se ob tem poraja, je, ali to lahko naredimo na način, ki bo ekonomsko upravičen za podjetje. Iskanje odgo- vora na to vprašanje je po njegovem mnenju bistvo CRM. Predstavnike hotelske dejavnosti je še posebej pritegnila predstavitev petih elementov uspešnega CRM v hotelih: pre- poznavanje gosta, zbiranje podatkov in vzdrževanje, integra- cija kanalov, razvrščanje in razlikovanje gostov ter dvosmerna osebna komunikacija. »Vsi gosti namreč nimajo enake 'vred- nosti' za hotel, zato se v njihovo obravnavo tudi ne vlaga enako sredstev,« je bil mnenja Šmid in dodal: »Najtežji element CRM za hotelirje je sprejetje te strategije, saj je prej veljalo načelo 'vsak gost šteje'.« Razloga za to sta dva: vsem preprosto ni možno nuditi nadstandardne storitve, poleg tega so nekateri gosti preprosto »slabi za posel« (Šmid je kot primer navedel casinoje, ki imajo črne liste nezaželenih gostov). Kakšna je torej pot do uspešne implementacije CRM? Marko Šmid predlaga aktivnosti v štirih korakih: 1. izobrazite zaposlene; poskrbite, da bodo vedeli, kaj morajo delati; 2. prilagodite procese novi poslovni strategiji, ki v središče namesto izdelka/storitve postavlja stranko; 3. vzpostavite tehnološko platformo za podporo nove poslov- ne strategije; 4. merite in konstantno izboljšujte. Primož Žižek iz podjetja Noviforum d.o.o. je obiskovalce foruma opozoril, da uspeh na internetu določajo vsebine in storitve, ne tehnologija, kar je pogosta zmota v razumevanju tega področja. Navedimo nekaj njegovih priporočil, ki jih je dobro imeti pred očmi, ko razm iš ljamo o tem, kako se bomo predstavili na svetovnem spletu: - Iskalniki so srce interneta. - Ključne besede določajo tržni segment. r~ ;,i1M~s~cA:1s~OVl:N$KI T~Rl$JICNI FQIIUlt~R'ZEM . '-,. •: _.,.,~. . . . ,. ,·, - Po zaključku 8. Slovenskega turi stičnega foruma so bili udeleženci povabljeni k reševanju ankete o zado- voljstvu s forumom. Nekatere ugotovitve ankete nava- jamo v nadaljevan ju. Na 8. Slovenskem turističnem forumu je sodelovalo 10 slovenskih in 6 tujih predavateljev, na okrogli mizi pa 5 strokovnjakov s področja turizma. Za oceno zadovoljstva z organizacijo prireditve je bila takoj po končanem foru- mu izvedena spletna anketa, sestavljena iz vprašan j o zadovoljstvu z vsebino, o temi in organizaciji foruma ter vprašanj, ki bodo v pomoč pri organizaciji naslednjega foruma. Celotno dogajanje na forumu so anketiranci ocenili s povprečno oceno 4,1 (1 je bila najslabša, 5 pa najboljša ocena). V lanskem letu je povprečna ocena celotnega doga- janja znašala 3,5, kar pomeni, da so bili udeleženci z letoš- njim forumom bolj zadovoljni. Najnižjo oceno v tem sklopu vprašanj je dosegla izbira predavateljev s sicer še vedno visoko oceno 4, zanimivo pa je, da je bila vsebina teh istih predavateljev ocenjena s 4,3. Vsekakor je tema letošnjega foruma pritegnila veliko zanimanja med poslušalci. Da se bodo na pod lagi letošnjega foruma zelo verjetno udeležili tudi naslednjega, je odgovorilo kar 67,4 % anketirancev, 29,1 % pa se ga bo verjetno udeležilo. Družabni večer je bi l ocenjen s povprečno oceno 4,1. Udeležence smo spraševali tudi po predavatelju, ki bi ga anketiranci želeli v prihodnje poslušati. Seveda je izbi ra predavateljev pogojena s temo, pa vendar naštejmo nekaj zaželenih imen: g. Leslie Vella (direktor za raziskave pri Evropski turistični komisiji), Philip l .. -,~ "l · •. . . . -- . - ~ . ·;:;,;._;:· ·, ·, . Turizem se mora razvijati v vse smeri V tem času je naše Primorje gotovo med bolj obleganimi območji v Sloveniji. In prav je tako, saj poletne mesece že kar po pravilu še vedno povezujemo s toplim soncem, plažo, z morjem. K sreči imamo v Sloveniji tudi tega. Čeprav se veliko ljudi zadnja leta odloča svoj letni dopust preživeti v hribih ali termah, je na Obali še vedno zelo živahno. V Turizmu vam bomo v vsaki številki skušali približati utrip in življenje ene turistične občine. Začenjamo v Kopru, pri županu Borisu Popoviču. V teh poletnih mesecih bo primorski konec Slovenije zagotovo ponovno med bolj, če že ne najbolj obleganimi. Imate občutek, da se ta obleganost iz leta v leto spreminja, da je turistov več ali manj? Turistov je v naše zadovoljstvo iz leta v leto več. Za primerjavo: leta 2004 je bilo v Kopru približno 11 % več turistov kot prejš- nje leto. V času poletne sezone na Obali zelo težko najdete prosto sobo, kar pome- ni, da so naše kapacitete zelo dobro izkoriš- čene. Ugotavljam, da se turisti spreminjajo, postajajo zahtevnejši, kar je normalen proces glede na zasičenost ponudbe na trgu. Zato turizem nenehno terja spremembe, prilagaja- nje in nove produkte. Tega se v Mestni občini Koper zavedamo, zato imamo ze lo ambicioz- ne načrte in upam, da jih bomo v kratkem udejanjili. Katerih turistov bi si želeli več: domačih ali tujih? Zakaj? Želeli bi si čim več zadovoljnih turistov, pa naj bodo ti domači ali tuji. Zadovoljni turisti privabljajo nove turiste ali kot pravi znan pre- govor: »Dober glas seže v deveto vas.« Katere turiste pa bi raje videli v Kopru: malo turistov, vendar tiste premožne, ali množični turizem? Zakaj taka izbira? Koper je ena izmed največjih slovenskih občin. Skupaj z zaledjem turistom lahko ponudimo ogromno, tako majhnemu številu premožnih turistov kot množičnemu turizmu. Skušamo ciljati na posameznikove potrebe in že lje, zato menim, da lahko eni in drugi od Kopra odnesejo veli ko. Paleta kulturnoz- godovinskih znamenitosti, relativno ve like kapacitete v žusterni in Ankaranu, Marina, plezalna stena nad Ospom ... V Mestni občini Koper stavimo tako na nakupovalni kot tudi na športni, navtični, zgodovinski in klasični turizem. Pri nas so dobrodošli vsi. Vsak najde svoj kotiček. Kako je po vašem mnenju poskrbljeno za turiste, ki pridejo na Obalo na počitnice? Obala se po mojem mnenju dobro obnaša do turistov. Tukaj mislim celotno Obalo. Vsako mesto oziroma kraj nudi nekaj tipičnega in posebnega. Iz Izole v Koper pridete hitro, prav tako iz Pirana v Izolo. Radoveden turist ima kaj obiskati, lahko izbira med vrsto različ­ nih dobrih restavracij, da ne govorim o raz- voju wellnesscentrov, za katere so zelo dobro poskrbe li obalni hotelirji. Seveda se da še vedno kaj popraviti; to možnost bomo imeli vedno in za vsako stvar. Trend v svetu je turistu ponuditi vedno več, samo ležalnik in košček plaže že dolgo nista več dovolj. Se vam zdi, da imamo v Sloveniji dovolj spremljajočih dejavnosti? Kaj naj rečem? Kot človek z vizijo in s pogle- dom v prihodnost bom rekel ne. Spremljajočih dejavnosti bi lahko bilo več. PredvselTI tukaj mislim na povezovanje posameznih občin in krajev. Slovenija je majhna, a kljub temu raz- nolika država. Moramo se povezovati, saj se le s produktivnim povezovanjem omogoča raznolikost. Lahko rečem, da je Slovenija na tem področju malo zaspa la, oziroma bolje rečeno, ljudje so bili navajeni za nič dela in majhne rezultate dobiti veliko denarja. Danes se časi spreminjajo. Najprej je treba veliko delati, da se dobi malo denarja. Prej se bodo turistični delavci tega zaveda li , prej bodo zaslužili, kar je seveda njihov cilj . Občine lahko pomagajo in spodbujajo, ampak pre- mike mora fl'arediti gospodarstvo. Kateri produkti so tisti, zaradi katerih naj bi se turist odločil priti na počitnice ravno v Koper? Istrska vinska cesta, plezalna stena nad Ospom, grad Socerb, cerkev v Hrastovljah, Pot gradov, Planinska pot Kraški rob, dolina reke Dragonje, sprehod po starem mestnem jedru, števi lne domače prireditve ali šagre, kot jim pravimo mi, številne ribje specia litete, Marina, konjeniške poti .. . Nekoč sem slišala, da g. Popovič iz vsa- kega »blata« naredi zlato. Predvidevam, da se izraz nanaša na stare, izrabljene objekte, iz katerih zmorete narediti pri- vlačne prostore za turiste? Ali se tako tu~i počutite in kaj pravite na to? (sme~, op.p.) Ne počutim se tako. Če pa ljud- je razumejo moj trud, zagnanost in predvsem vztrajnost, da"R.ared im nekaj pozitivnega za Koper, kot pretvorbo n'ečesa manj dobrega v zlato, je to dodatna spodbuda zame. -Če ima č lovek resnično željo nekaj narediti in se je za to pripravljen potruditi, ga nič ne more usta- viti. Tudi mene ni. Ali imate kak tak projekt v kratkem v mislih? Projektov je ogromno. Nova marina, novi hotelski kompleksi, razvoj športnega turizma, potni;Ški terminal ... To so projekti, ki zahte- vajo ~isoke investicije, kjer brez sodelovanja gospodarstva in podpore države ne bo šlo. V katero smer naj bi se razvijal turizem v Kopru? Turizem se mora razvijati v vse smeri. Kot sem že dejal, je naša občina velika in si lahko pri- vošči raz li čne načine počitnikovanja oziroma vsakemu nekaj ponudi. Poudarek je gotovo na navtičnem turizmu, saj imamo morje in tega moramo tržiti, četudi ga imamo le majhen košček. Seveda z obzirom do obča­ nov. Zagotoviti moramo, da bodo zadovoljni občani, prav tako pa tudi turistični delavci. Poseben pomen namenjamo tudi športnemu turizmu; skušamo se držati izreka »Zdrav duh v zdravem telesu«; če le-tega povežemo še s turistično dejavnostjo, toliko bolje. Kopru bo smer razvoja narekoval tudi razvoj potniške- TINA NOVAK, TINA.NOVAK@PRISTOP.SI ga terminala. Po obisku prve ladje in zado- voljstvu tako potnikov kot predstavnikov lad- jarjev se že veselimo druge. Ni lepšega kot srečen in zadovoljen gost. Imate kakšno posebno mnenje o prepo- znavnosti Slovenije v tujini? Naj se ponavljam?! Slovenija je premalo pre- poznavna, ne znamo se tržiti. Ne znamo biti humorni; to pritegne, to ljudje razumejo in po tem si te zapomnijo. Prodajajo se zgodbe: to vsi poznamo in se tega zavedamo, nič pa ne naredimo v tej smeri. Tudi v Kopru bi lahko naredili več; če to priznamo, smo za razliko od ostalih že na dobri poti. Pravkar potekajo dogovori za vzpostavitev redne avtobusne linije iz Pirana, Izole in Kopra do letališča Trst (Ronchi), kjer pristaja znana nizkocenovna letalska družba. Projekt smo podprli vsi trije obalni župani in prepri- čan sem, da bo dodatno pripomogel k pro- mociji Slovenije in Obale, posledično seveda tudi Kopra. Kako ste do danes kot župan ene izmed najbogatejših občin v Sloveniji sodelovali s Slovensko turistično organizacijo? Seveda sodelujemo s STO-jem. Nedavno smo s skupnimi močmi izdali katalog Zeleni Mediteran, tudi skupni sejemski nastopi so sad medsebojnega sodelovanja, pred časom pa smo se sestali z g. Medenom in govorili o potencialnem dodatnem sodelovanju pri razvoju potniškega terminala. Nenazadnje tudi vodja distribucijskega centra STO pridno zalaga naše TIC-e. Zato sodelovanje ocenjujem pozitivno. Upam, da bo imela nova direktorica, ga. Gunčar, prav tako posluh za razvoj Kopra in Obale nasploh. Morda nam bo na kakem obis- ku predstavi la svoje poglede na razvoj Oba le, Kopra in seveda potniškega terminala; tako bo sodelovanje s STO še naprej pozitivno. K turistični ponudbi sodijo tudi igrišča za golf; zakaj jih Slovensko primorje še nima? Obstajajo interesi za izgradnjo igrišča za golf, ki je vsekakor del celostne turistične ponud- be. S postopki za izgradnjo le-tega smo pri- če l i pred tremi leti. Igrišče naj bi bilo na Ankaranski bonifiki, vendar nam pri ob li ko- vanju družbenega načrta ni uspelo pridobiti soglasja Ministrstva za kmetijstvo. Se v Kopru v bližnji prihodnosti obetajo kakšne novosti? Občina bo v letih 2006 oziroma 2007 izdelala novo prostorsko strategijo, v kateri bo našlo prostor vsaj eno igrišče za golf. Razmišljamo o več lokacijah. Ena je še vedno Ankaranska bonifika, druga je dolina Ospa, kjer so zani- manje pokazali tudi lastniki zem lji šč . V samem postopku pa bomo preučili tudi druge prostorske možnosti. Tako lahko čez nekaj let tudi v Mestni občini Koper pričakujemo naj- manj eno igrišče za golf. Vemo, da ste ponavadi zelo iskreni v odgovorih. Kakšno pa je vaše osebno mnenje o golfu in golfistih? Nimam posebnega mnenja. Golf je vsekakor lep šport, vendar za moj okus preveč umirjen. Raje imam bolj adrena linske športe. Kam greste navadno na dopust? Zakaj tja? Z družino se pozimi najraje odpravimo na Pohorje ali v Kranjsko Goro. Pravzaprav tudi poleti radi obiščemo te kraje. Rad pa imam tudi morje in letos se bom z družino najverjetneje odpra\(il na počitnice v Grčijo ali Španijo. ~ Kaj se bo v Kopru dogajalo to poletje? Koper prvič letos združujemo pod skupno bla- govno znamko Poletje v Kopru, kjer smo pove- zali vse organizatorje v skupno promocijsko akcijo. Šli smo tudi korak dlje in se povezali s Primorskimi novicami in z Radiom Koper; brez medijev je namreč težko omogočiti dobro in učinkovito promocijo dogodkov, in to pred- vsem za manjša društva. V Kopru smo ponos- ni na Primorski poletni festival, FOLKEST, FENS in seveda Rumeno noč. Zanimivih pri- reditev je ogromno. Vse omenjene prireditve občini na svoj način vlivajo življenje. MESTNI _ruRIZEM • TUR!ZEM • 6 . _ ·.-- ·· -. -'7!·"'· ... --~,:~~ ----=_:::.:.: :;~ -- - - ,.. _, -~~\- Mestni turizem raste hitreje kot drugi segmenti - Križarjenje med bari in lovljenje zore Okej, vrag je odnesel šalo: od pred kratkim je uradno - mestni ali urbani turizem je najhitreje rastoči del naše industrije. Dame na ljubljanskem Zavodu za turizem: kapo dol pred uspehi ljubljanske turistične ponudbe, a pazite na konkurenco. Upam, da se bo letos lanska sanjska sezona ponovila, treba pa je vedeti naslednje: medtem ko se »turizem sonca in plaže« krčevito trudi, da bi privabil vsaj lansko število gostov, se (ne samo evropska) mesta vsako pomlad na novo ozaljšajo za vse več ~ostov od blizu in daleč, zato septembra vsako mesto zase poroča o rekordih. Ljubljana je torej v trendu, a iz njega ne izstopa. ' Kaj sploh je mestni turizem? Če že na izust povemo, da je turizem nasploh vsako poto- vanje iz kraja bivanja (razen s ciljem zapo- slitve) za več kot 24 ur, mednarodni pa pač čez mejo, je mestni turizem vsako potovanje v mesto, npr. vsaj čez noč, za užitek, počitek ali posel. A to je bolj »podeželska« defini- cija urbanega turizma. Doslej strokovnjaki očitno še niso čutili potrebe po tem, da bi ga posebej opredelili in določili, jasno pa je, da je urbani turizem odvisen od raznolikosti mestne kulturne, nakupovalne in zabavne ponudbe in nenazadnje, od dostopnosti. Po podatkih European Trave/ Monitorja, ki ga izdaja mUnchenski IPK, je obseg mestnega turizma v letih med 2000 in 2004 zraste! kar za 108 odstotkov in zdaj predstavlja približ- no 38 odstotkov vsega iniciativnega turizma (outbounda). Turistična mesta v Evropi so skorajda vsa glavna mesta, tudi kakšen moldavski Kišinjov, vsekakor pa London, Pariz, nato dolgo časa nič (glej: Madrid, študija primera), potem pa Madrid, Rim, Berlin, Barcelona ... pa Atene, Zagreb, Dubrovnik, Vilnius, skrat- ka tudi vsa mesta, ki so trn v peti turizmu naše ljubljene Ljubljane (ah, tu pa so tudi Manchester, Leeds, Nantes, Sevilla, Split, Gdynia, Haarlem in vsa mesta, za katera nismo niti slišali). In to je samo Evropa. V svetu med turističnimi mesti kajpak pred- njačijo New York, Tokio, Peking in Šanghaj, Bangkok, Buenos Aires, Ciudad de Mexico in ... kar preveč.~ je. Skratka: mestni (urbani) turizem je tu, v dobro obiskovalcev mest in domačinov, ki jim obiskovalci prinašajo tako prepotreben zaslu- žek in nevidni izvoz . Od turizma živijo grad na griču, trgovine in trgovinice, kongresni cen- tri, hoteli, ulični prodajalci in taksisti. Sploh je povsem neprimerno omejevati skupino dobičkarjev na strogo »turistične delavce«, če pa od turizma lahko lepo živi vse mesto. Zato imajo mesta turiste rada, zaradi njih (žal pogostqzaradi domačinov sploh ne) zabojni- ke in kčlnte za smeti skrivajo (ker iz njih vsaj poleti smrdi in niso ravno lepi), ceste vsako jutro pomijejo, barom in restavracijam dovo- lijo odprtje v pozno noč in podobno. Zaradi turizma je življenje v mestih lepše, prijaznej- še in nekako bolj znosno. Temelj uspeha urbane destinacije je part- nerstvo med zasebnim in javnim sektor- jem, pri čemer je vloga domačinov bistvena v zagotovitvi vrednosti mestnega turističnega produkta. Na strani povpraševanja izjemno Najpomembnejši motivi za obisk mest so naslednji: kultura (muzeji, spomeniki, opera in gleda l išče ipd.), poslovn i turizem (tudi to je zdaj uradno: kongresnega turizma tako ali tako ni; zdaj se vsemu, kar je bilo MICE, reče »pos lovni turizem«), obisk pri jateljev in sorodnikov (VFR), zabava vseh vrst in postanek na poti v hribe ali na morje. vlogo v zadnjih nekaj letih igrajo poceni letal- ski prevozniki, kar velja tudi za Ljubljano, a ne samo zanjo. Ryanair, EasyJet in ostali so iz nekdaj zaspanih, »rezervnih« destinacij ustvarili prave turistične Meke. Toskanska Pisa razen poševnega stolpa nima bogve kaj pokazati, a prihod Ryanaira pred nekaj leti je odprl dvajset tisoč novih delovnih mest. Podobno v mestu Pau (Francija), v španskih Valladolidu in Gironi itd. Ko bi ti ljudje le vedeli, kako lep je Maribor ... Maribor ima dobro spletno predstavitev. Novi mediji , zlasti svetovni splet, so zelo pomemben element v promociji mestnega turizma, predvsem zaradi viralnega marke- tinga in s tem tudi sodelovanja številnih sub- jektov urbanega turizma, ki ga omogočajo. To je na podeželju, pa tudi na obali, saj gre pra- viloma za bolj razpršene turistične elemente, medtem ko so v mestu le-ti pravzaprav »na enem mestu«. Skratka - gremo v mesto. Za počitek, zabavo, na izobraževanje, poslovni sestanek ali kar tako. Tako razmišlja vse več ljudi po svetu, zlasti v Evropi, in tega bi se morali zavedati. To pomeni, da je treba oblikovati še več pro- duktov in omiliti včasih tako trmasto mestno politiko do dogodkov, javnih manifestacij ter ·~ . ,"' 1 ~ Torr_~ _co~ el'carniva; ~\i ·:· , -. -·-: . 7 ' ' • '\ "" ' 1 ,.,. ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLHOURISM.ORG Najbolj obiskana mesta Evrope Mesto Število turistov, 200 (v mio) London Pariz 27,6 15,1 6,3 = =-- --~---.5,3 ----' Berlin Barcelona 4,2 ( -~--3,9 3,9 ____ 3,6 ___ --" -~---3 . ..,,1 ___ _ ______ ...,,o VIR: IPK, ETN, 2005. - kar je bilo zlasti v Ljubl,ani tako pogosto predmet samocenzure - rešiti vprašanje čis­ toče in splošne urejenosti . Madrid - »mucha Marnha« ~ Ker so temperature konec junija že dosegle magičnih 40 stopinj, me močno drži, da bi šel smučat. In lahko tudi grem: vsak dan v letu, le 21 km proč v nakupovalno središče Xanadu, ki gosti najdaljše pokrito smučišče Najbolj obiskana število turistov, 2004 španska mesta (v mio) Madrid Barce lona Sevilla 1,542.734 __ _ Palma (Mallorca),_ __ -01,142.028 Va lencia 1,243.538 v Evropi. Ne bo ravno Krvavec, a sneg je tudi tu bel, in kar je najlepše, smučišče ne pozna odjuge in na njem ni gneče . Španska prestolnica (oh, naučimo se že, da je samo glavno mesto monarhije »prestolni- ca«; prestolnica ni niti glavno mesto drža- ve, sploh pa ni npr. Novo mesto »prestolni- ca Dolenjske«) je glede na število turističnih obiskov četrta evropska urbana destinacija. Z dobrimi petimi milijoni turistov je Madrid tudi najbolj turistični kraj v Španiji, ki je tako ali tako tretja najpomembnejša destinacija v svetu. Čudno? Za mesto, kjer se v teh dneh zmrači nekje ob pol enajstih, kjer se kmalu zatem ljud- je odpravijo na večerjo in kjer deveta ura zjutraj velja za »sred' noči«, to ni ravno čudno. Madrid je kraj, v katerem je med južno (Atocha) in severno železniško posta- jo (Chamartin) več barov, restavracij, tape- rij, gostiln ali preprosto »pajzlov« kot v celi Belgiji ... Madrid ni nikoli pri miru, razen morda v soboto in nedeljo zjutraj, pa še takrat gre nekaj tisoč ljudi k maši. Zagotovo je eno od najbolj živahnih mest; pa ne zato, ker pisec teh vrst ic v njem živi in ker je videl čuda dru- gih metropol, temveč zato, ker so ljudje pač taki, da preprosto ne morejo mirovati in gredo po defaultu vsak veče r v tednu »ven« (za raz- liko od bolj »s lovenske« Barcelone, kjer se »mucha marcha« začne šele v petek). Madrid je pravzaprav mlado mesto. Naselje so sicer ustanovili že Arabci v devetem sto- letju in ga poimenovali Magerit (kar pomeni »podzemne zaloge vode«), a do 16. stoletja ni bil nič drugega kot le prašna vas. Leta 1561 ga je kralj Felipe II. samovoljno imenoval za glav- no mesto vse mogočnejše države, ki je svoje bogastvo črpala iz južnoameriških rudn ikov zlata in srebra. Felipe II. je namreč živel v El Escorialu ob vznožju Sierre de Guadarrama, ki mu je bil Madrid mnogo bližji kot tedanje glavno mesto Toledo. Čeprav so ga vsi kasnej- ši vladarji - Habsburgi, Bonaparteji, Bourboni (ki vladajo še danes) - zaljšali in mu gradili mogočne avenije ter spomenike, je bil vedno nekako podcenjevan kot »prenapihnjena vas La Manche« (po baskovskem pisatelju Piu Madrid ima: hotelov s 5 zvezdicami ~ v s 4 zvezdicami hotelov s 3 zvezdicami hotelov z 2 zvezdicama hotelov z 1 zvezdico hostlov s 3 zvezdicami penzionov s 3 zvezdicami penzionov z 2 zvezdicama ~~----31 ___ 147 136 26 Baroji). A zdaj so časi drugačni in Madrid je spoštovanja vreden turistični kraj. Mesto leži na 600 metrih nadmorske viši- ne, temperatura pa avgusta lahko doseže 45 stopinj. Po najnovejšem indeksu cen v mestih je Madrid na 46. mestu, še nedavno je bil na 61. mestu, torej cene rastejo (najdražji je še vedno Tokio, www.citymayors.com/features/ cost_survey.html). Kakor koli že, Madrid je vide l hude dneve, krvavo zad ušeni upor proti Napoleonu, tri leta državljanske vojne, vse do smrti dik- tatorja Franca (1975) pa je živel v nekakšni »samocenzmi«. Nova španska ustava (1978) je prinesla demokracijo in »ku lturno revolu- ci jo«. Zaradi te se je »mačkom« (gatos - tako ljubkovalno pravijo Madridčanom) prepros- to strgalo. Svoboda jim je omogočila, da se lahko naenkrat svobodno gibljejo celo noč, če želijo, kar je dodobra sovpadalo s dobro staro tradicijo »sieste« oz. popoldanskega počitka . Ku lturna revolucija je povzročila odprtje šte- vilnih kulturnih ustanov, ga lerij, alternativnih prizorišč in vsega drugega, kar Madrid umeš- ča med najbolj budna in neprespana evrop- ska mesta. A vendar: olimpijske igre je 1994 dobila Barcelona, svetovno razstavo Sevilla, Madrid pa še čaka na svojo priložnost. Naj se še tako čudno sliši, Madridu manjka hotelov. Ima jih »samo« 193 in 637 host lov in pen- zionov, kar pa je ob bok Londonu in Parizu dokaj malo. Nek~teri od teh hotelov, zlasti novi, so vred - ni občudovanja. Kreativni in barviti kot le kaj . Najboljši je ~da klasični Ritz, lučaj od zna- menitega muzeja Prado. Blizu še dveh muze- jev Reina Sofia in Thysen-Bornemisa je Palace (The Westin). Po podatkih mestnih oblasti turizem v mestno blagajno prinese vsak dese- ti evro (10 % vseh prihodkov), med delovnimi mesti pa jih je v turizmu 9 odstotkov. Gostov jim ne manjka, kljub lanskemu zares bolečemu terorističnemu napadu (11. marca), ki je terjal 192 žrtev. Madrid je leto zaklju- čil s kar 11,2-odstotno rastjo tujih tur i st i č­ nih ~rihodov. Med turisti seveda prednjačijo donlačini, ki prispevajo kar 2,8 milijona ali MESTNI TURIZEM.T R!ZEM • 7 . . ..... --~ ::: - ........ ~ .. ;:..-~ . - - ~:---- ·, .-. •· -~-. Madrid ima danes: prebivalcev, okrog 3,5 milijona 51.714 trgovin in drugih poslovnih lokalov, pribi. 30.000 barov, taperij in drugih gostinskih lokalov, ki letno samo za tape in pinche (značilne španske prigrizke - najbolj priljubljen je pršut) zaračunajo 830 milijonov evrov (vir: Madridsko gostinsko združenje La Viiia, junij 2005), 2825 1962 342 103 87 79 65 58 50 21 restavracij, spomenikov, kipov, kulturne centre, galerij, muzejev, kinov (z več dvoranami), gledališč, koncertnih prizorišč, razstavišč . ... ··- -- · • ·..: • •• ';;'"..:.=· - ·-. - - q,. ,_~ s - .:;.~:..-· nekaj več kot pol vseh prihodov. Med tujci je začuda največ Američanov, lani jih je bilo kar 372.000, sledijo pa jim Angleži, Italijani, Francozi, Nemci, Portugalci in Japonci. Slednji so se lani malce ustrašili, češ da je Madrid nevaren, tako da so edini, ki so jim statistike dodobra padle. V letu 2004 jih je bilo »samo« okrog 250.000, medtem ko jih je bilo pred sedmimi leti 400.000. A razmere se izbolj- šujejo. Mimogrede: turist v Madridu dnev- no porabi povprečno 82 evrov, kar ni ravno ogromno, malo pa tudi ne. Največ turistov Madrid obišče oktobra in septembra, oba meseca več kot pol milijo- na, najmanj pa januarja, ko zna biti »pasje mrzlo« in temperature padejo tudi pod o °C, ter avgusta, ko živo srebro doseže do 45 sto- pinj . Takrat to čudovito mesto resnično ne nudi nobenega razloga za življenje in se sko- rajda spremeni v mesto duhov. Odnos prebivalcev Madrida je pravzaprav simptomatičen: bolj kot imajo svoje mesto radi domačini, raje ga bodo obiskali tudi tujci. In Madrifefii ga imajo radi, tako da ga z veseljem delijo s tujci, ki s_o samo na obis- ku, pa tudi s tistimi, ki so se od ločil i v njem živeti. Verjetno se v tem skriva velik turistični uspeh španskega stolnega mesta, ki mu do živega ne morejo niti baskovski niti islami- stični teroristični napadi. Madrid je začuda varno mesto, čeprav je letos v časniki h vse po lno poročil o ulič ­ nem nasilju v južnih predmestjih in nikoli ne vemo, kdaj nam bo v bližini eksplodirala kakšna doma narejena bomba. Je prijazno, zeleno mesto, kjer vročino in sušo blaži na ducate fontan, ki so praviloma zgrajene na vsakem trgu. V1R: PATR0NAT0 0E TURISM0 DE MAORIO, 2005. __ ...... •-____ ,_ Madrid je mesto, ki bo kmalu postalo znano kot najbolj liberalno v Evropi, čeprav lahke droge niso legalne in čeprav nimamo uradne četrti rdečih lu či kot v Amsterdamu. Mesto je namreč eno najstarejših in najelegantnej- ši h četrti pred propadom rešilo tako, da jo je za majhno ceno ponudilo v obnovo gejev- ski skupnosti, ki je ponudbo z navdušenjem sprejela. Od letošnjega septembra se bodo poleg tega istospolni f)a rtnerji lahko tudi uradno poročali . Španija je pred kratkim »legalizirala« pol milijona nezakonitih pri- seljencev in postavila nova merila za mer- jenje č lovekovih pravic. In tako naprej. Vse to, ne samo či stost sob na Gran Vii in cena piva oa trgu svete Ane, sooblikuje blagovno znaml:& Gospodarsko okrevanje in vračanje optimizma Med 25. in 28. majem 2005 je bila v Seulu, glavnem mestu Južne Koreje, 9. mednarodna konfe- renca o globalnem poslovanju in ekonomskem razvoju pod naslovom »Izzivi menedžmenta v času globalnih sprememb in negotovosti«. Na konferenci je bilo predstavljenih okrog 250 prispevkov iz 40 držav z vseh kontinentov. Predstavitve so potekale v dveh plenarnih sklopih in več posamez- nih programskih sklopih. Eden od programskih sklopov je bil posvečen menedžmentu v turizmu in hotelirstvu. Negotovost je eden od pomembnih dejavnikov, ki oblikuje poslovno okolje. Ker se poslovno okolje spreminja, se spreminjajo tudi tradicionalni pristopi mednarodnega sodelovanja na lokalni, nacionalni, regionalni in globalni ravni, ki so povezani s poslovanjem zasebnih podjetij, drugih organizacij in inštitucij ter s tokovi inve~ticij, z blagovno menjavo, s tokovi dela, kapitala in različnih storitev, vključno s turističnimi tokovL Z gospodarskim okrevanjem se vrača optimizem v globalno gospodarsko okolje, kar bi lahko pozitivno vplivalo na razvoj hotelirstva in turizma. IZR. PROF. DR. ŠTEFAN BOJNEC, UNIVERZA NA PRIMORSKEM (STEFAN.BOJNEC@FM·KP.SI; STEFAN.BOJNEC@TURISTICA.SI) Azija in Južna Koreja je pomembna turistična destinacija. Kot turistična znamenitost pa vse bolj postaja zanimiva demilitarizirana cona vzdolž meje Azija je največja celina na Zemlji, tako po površini kot številu med obema Korejama z Mostom svobode čez reko lmjin, zdru- prebivalstva. V Aziji živi več kot polovica celotnega svetovnega ženo vasjo, opazovalnim stolpom Dora, s tremi infiltracijskimi prebivalstva. Po stopnji gospodarske razvitosti oziroma po predori, spominskim parkom v lmjingak in podobno. Za turizem višini bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca se v Južni Koreji je pristojno Ministrstvo za kulturo in turizem. azijske države precej razlikujejo med seboj. Gospodarsko naj- Seul, ki se razprostira ob reki Han-Gang, je hitro rastoče mesto z bolj razvite države so zlasti Japonska, Južna Koreja in Tajvan v več velikimi stanovanjskimi naselji, s palačami, z velikimi hotel- vzhodni Aziji ali z evropskega izhodišča na Daljnem vzhodu. skimi, prodajnimi in poslovnimi centri (http://english.seoul. Te države z velikimi mesti sodijo tudi med najgosteje poselje- go.kr). Kulturni in zgodovinski turizem je močno povezan z dina- ne na svetu. Omenjene države so razvile konkurenčno gospo- stijo Choseon. Z njo so povezani kulturni in drugi zgodovinski darstvo in pomembno prispevajo k razvoju novih tehnologij, dosežki ter štiri glavne palače in kraljevi vrt. Močno se razvija razvoju podjetništva in na znanju temelječega poslovanja. poslovni, kongresni in športni turizem. Seul je leta 1988 gostil Po korejski vojni (1950-1953) je bil Korejski poloto~ razde- olimpijske igre in leta 2002, skupaj z Japonsko, svetovno nogo- ljen vzdolž 38. vzporednika na dva dela: na Severno in Južno metno prvenstvo. COEX, konvencijski in razstavni center v centru_ Korejo. Uradni jezik je korejski. Posledice vojne so ostale""""Seula, je eden največjih tovrstnih centrov v Aziji in pogosto pros- Meja med državama je postala ena od najbolj utrjenih in raz- tor, kjer se odvijajo najrazličnejše razstave in kongresi. diralnih na svetu. »Pod mejo« pa je bilo več skritih infiltracij- Kakovost hotelskih zmogljivosti v Seulu je visoka . Prisotne skih tunelov. Trije med njimi, na demilitariziranem območju, so najbolj znane mednarodne verige hotelov, od cenejših so postali ena od pomembnih turističnih zanimivosti sodo- do najprestižnejših: Besi Western, Metro, lntercontinental, bne Južne Koreje, ki ima nekaj manj kot 50 milijonov prebi- Hilton, Lotte, Shilla, Sheraton, Westin Choseon, Marriot, valcev. Več kot ena petina prebivalstva (okrog 11 milijonov) naj Hyattt, Litz Carlton idr. Med poslovnimi hoteli s petimi zvez- bi živela v Seulu, glavnem mestu Južne Koreje. Zaradi hitrega dicami se na primer Gran Hyatt v Seulu uvršča med petdeset gospodarskega razvoja, temelječega na izvozu industrijskih najboljših tovrstnih hotelov na svetu. Zaradi gospodarske- in visokotehnoloških proizvodov, ter preskoka v tehnološkem ga in turističnega okrevanja nekatere od teh hotelskih verig razvoju je Južna Koreja ob Tajvanu dobila vzdevek »azijski načrtujejo nove turistične kapacitete. Poleg tega so močno tiger«. Južna Koreja veliko vlaga predvsem v razvoj človeških prisotni tudi domači hoteli. V samem Seulu so številne majh- potencialov in v raziskovalno-razvojne aktivnosti. V-Seulu je ne in velike prodajalne, različne restavracije s korejsko, kitaj- več kot deset univerz z več kot 30.000 študenti. Poleg tega sko, z japonsko in drugo kulinariko. Posamezni deli mesta so imajo večje število manjših univerz in več univerz v drugih podobni velikim ameriškim mestom. mestih. Korejska valuta se imenuje won, pri čemer je tisoč wonov vrednih približno en ameriški dolar. Turizem v Aziji, Južni Koreji in Seulu Azija in Pacifik sta z izjemo leta 2003, ko je bila prisotna bolezen SARS, doživljala hitro rast turističnega povpraševa- nja. Z okrog 120 milijoni mednarodnih turističnih prihodov sta Azija in Pacifik prehitela Ameriko in se prebila na drugo naj- večjo turistično destinacijo na svetu. Znotraj Azije in Pacifika je Kitajska največja posamezna turistična destinacija. Južnokorejski turizem temelji predvsem na naravnih in kul- turnozgodovinskih znamenitostih v povezavi s hitro rastočim izvozno naravnanim gospodarstvom. Samo glavno mesto Seul Globalno poslovanje in ekonomski razvoj Konferenca je potekala na Univerzi Hanyang v Seulu. Koordinatorja organizacije konference sta bila Center za med- narodno poslovanje pri Poslovni šoli Montclair državne univer- ze, New Jersey, Združene države Amerike (ZDA) (http://sbus. montclair.edu/cib), in Univerza Hanyangv Seulu, Južna Koreja (http://www.hayang.ac.kr). Na konferenci sta bila predstav- ljena dva plenarna sklopa in več programskih sekcij. Prvi ple- narni sklop se je nanašal na inovacije v menedžmentu, na menedžment tehnologij v predelavi hrane in menedžment v informacijsko-tehnoloških storitvah. To so področja, ki so pod močnim vplivom razvoja najnovejših tehnologij. Drugi sklop se je nanašal na mednarodne ekonomske politike, ki predstavl- jajo spreminjajoče se okolje na različnih ravneh poslovanja. V posamezni programski sekciji je bilo predstavljenih po pet prispevkov. Programske sekcije so se nanašale na obliko- vanje poslovnih strategij, poslovno izobraževanje, delovanje delniških trgov, trženje in razvoj, različne vrste menedžmenta in menedžmenta znanja, menedžment v turizmu in hotel- irstvu, industrijske študije in študije storitvenega sektorja, globalna omrežja in logistiko, po'djetništvo, skupna vlaganja, majhna in srednja podjetja, tuje neposredne investicije, kapi- talski trg in privatizacijo, korporativno upravljanje in pravna vprašanja, socialno odgovornost in etična vprašanja, region- alno povezovanje in globalizacijo, na mednarodna finančna in bančna vprašanja, valutne negotovosti, mednarodno trgovino in razvoj, Svetovno trgovinsko organizacijo in region- alna vprašanja, poslovanje in vladno politiko, trajnostni raz- voj, porajajoče se trge, računovodska vprašanja in vprašanja obdavčevanja, trg dela, upravljanje s človeškimi viri in raz- voj. Posebna sekcija je bila organizirana o informacijski teh- nologiji in o gospodarskem razvoju v Južni Koreji. Naslednja, deseta konferenca, bo v Budimpešti na Madžarskem. Menedžment v turizmu in hotelirstvu Na konferenci je bila organizirana posebna programska sekcija o menedžmentu v turizmu in hotelirstvu, ki jo je vodil avtor tega prispevka. V tej sekciji je bilo predstavljenih pet prispevkov: en iz Slovenije, dva iz Malezije in dva iz Južnoafriške republike. Prvi prispevek iz Malezije je pred- stavil upravljanje in vzdrževanje turisti,čnega proizvoda na primeru promocije otoka. Poudarjena je bila povezava med lokalnim prebivalstvom in razvojem turistične destinacije ter pomen pravilnih vzpodbud za lokalno prebivalstvo pri raz- voju, ustvarjanju pozitivnega ugleda in promociji turistične destinacije. Posebej poudarjene so bile pozitivne perspek- tive in možne koristi,_ki jih lokalno prebivalstvo vidi v razvo- ju turizma tudi v bolj~radicionalnih okoljih držav v razvoju. Pomembno je, da lokalno prebivalstvo sodeluje pri zaščiti naravnega okolja in pri upravljanju z naravnimi viri v turistični destinaciji. Drugi prispevek iz Malezije je predstavil turistič­ ne zanimivosti oz. znamenitosti in trajnostni razvoj turizma na primeru otoka Perhentian v Maleziji. S pomočjo faktorske in regresijske analize je bil analiziran pomen posameznih dejavnikov, ki vplivajo na atraktivnost destinacije med turisti. Ugotovljeno je bilo, da so infrastruktura in kakovost turistič­ nih storitev pomembnejši dejavnik atraktivnosti kot samo naravno okolje. Prvi prispevek iz Južnoafriške republike je segel na področje ekološkega menedžmenta in trajnostnega turizma, medtem ko je drugi prispevek iz te države prikazal pomen .trajnostnega razvoja turizma pri odpravljanju revščine v lokalnih skupnostih v Južnoafriški republiki. Avtor tega prispevka je na konferenci predstavil prispe- vek o menedžmentu negotovosti v turističnem razvoju. Osrednja tema prispevka je bila upravljanje z negotovostjo v kratkoročnem usklajevanju med turističnim povpraševa- njem in turistično ponudbo, s poudarkom na vlogi institu- cionalnih dejavnikov pri razvoju turizma. Razvoj turizma je močno prepleten in povezan z institucionalmi, s političnimi, z ekonomskimi in drugimi dejavniki razvoja in negotovosti. Njihov vpliv je bil analiziran na primeru časovnih serij poda- tkov za Slovenijo. Razvoj turizma, spremembe v turističnem povpraševanju in v turistični ponudbi so značilno povezani z notranjimi in zunanjimi institucionalnimi, ekonomskimi in političnimi dejavniki. Strategije upravljanja s kratkoročno negotovostjo so povezane z upravljanji negotovosti znotraj posameznega leta s podaljševanjem sezone, inovacijski- mi pristopi in diverzifikacijo ponudbe na nove proizvode in tržne niše ter s kakovostnimi izboljšavami proizvodov in sto- ritev. Članstvo Slovenije v EU bo po pričakovanjih pomemben dejavnik, ki bo znižal institucionalno in politično negotovost ter povečal prepoznavnost in ugled slovenskih turističnih destinacij, kar bi lahko vplivalo na povečano turistično pov- praševanje. Izboljšanje turistične ponudbe bo rezultat večje vloge zasebne iniciative in podjetništva pri povečevanju kon- kurenčnosti turističnih destinacij, in to tudi ob sodelovanju programov in spodbud EU za investicije in razvoj. TUJI TRGI • TUR!ZEM • 10 . • . . • - - r • •• •• • --::,'"--~-:7 • -, _, ••,:~B;~~::. ,:,:.:\ 1 ~:;J" • ~ - • •• ,- • •' ;'~ \1_.. Ali in kako vplivajo nemški ekonomsko-socialni problemi na turistične tokove v svetu? Potovalni cilj s tremi ponudbenimi stebri Ta trenutek je v Nemčiji okrog 4,8 milijona brezposelnih. Gospodarski položaj ni rožnat, čeprav je država vodilna izvoznica. Zato je Nemčija pred dilemo, ali naj ostane socialna država ali pa naj se približa gospodarskemu liberalizmu (nekateri ga imenujejo tudi neoliberalizem, podoben tistemu v ZDA, kjer je skrb za socialo v ozadju oz. celo drugorazrecftla kategorija). Predčasne volitve, ki naj bi bile letos septembra, naj bi odločale o eni ali drugi možnosti. Ta trenutek ima prednost manj socialna opcija, ki jo zagovarja desna opozicija (CDU-CSU in FPD). Nemški problemi vsekakor vplivajo na turistične tokove. Ljudje sicer varčujejo, vendar se ne odrekajo dopustom in potovanjem. Dr. Peter Aderhold, vodja raziskovalne skupine v inštitutu F. U. R (Hamburg-Kiel), je ocenil, da bo letos bržkone odpotovalo na počitnice kar 70 odstotkov Nemcev. 16 odstot- kov je bilo v začetku leta še neodločenih, le 14 odstotkov ljudi pa naj bi ostalo doma - ne bodo odpotovali na i:iopust. Raziskovalni inštitut OPK lnternational pa je v svoji p9toval- ni analizi ugotovil, da bo počitnikovalo v Nemčiji oktog 30 odstotkov ljudi; lani jih je 27 odstotkov oziroma 74 milijonov. Že lani je bila rast višja za 3 odstotke. Po podatkih IPK lnternational - World Trave! Monitor Company Ltd - so nemški turisti lani zabeležili 274 milijo- nov potovanj . Rolf Freitag, direktor IPK lnternational, pravi: »Lani se je število potovanj nemških turistov povečalo za tri odstotke, hkrati pa se je zmanjšalo število plačanih preno- čitev - za 2 odstotka. Skupaj jih je bilo 1,4 milijarde.« Tržni raziskovalec dr. Horst Opaschewski iz Hamburga: »Turistični trendi se spet vzpenjajo, in to ne le v svetu, tudi v Nemčiji, čeprav so počitnice krajše.« Nemčija: kar 94 milijonov evrov od turizma V svetu je bilo lansko leto rekordno turistično leto. Potovalo je kar 760 milijonov turistov. Rolf Freitag napoveduje: »V letu 2005 naj bi se v Nemčiji število počitnikarjev povečalo za okrog 4 odstotke.« »Turisti se kljub negotovim razmeram v svetu vračajo,« poudarja Petra Hedorfer, generalna direktorica Nemške turistične organizacije (Deutsche Zentrale fuer Tourismus). Dodaja: »Turizem, zlasti incoming, je eden od najpomemb- nejših stebrov rasti nemškega gospodarstva. Celotna produk- cijska vrednost turistične industrije v Nemčiji je 185 milijard evrov, zgolj turizem ustvarja 94 milijard evrov. V bruto druž- benem produktu je delež turizma 3,2 odstotka.« Po podatkih Nemške nacionalne banke so nemški turisti lani za turistična potovanja potrošili 58,1 milijarde evrov, prihodki so znašali 21 milijard. Petra Hedorfer poudarja, da je Nemčija postala zelo pomemb- na turistična destinacija v srcu Evrope. »Kar 30 tržišč je zelo pomembnih, med njimi tudi Slovenija,« razloži. Knud Joergen, vodja regionalnega menedžmenta DZT za jugovzhodno Evropo na Dunaju, poudarja, da je Nemčija na tretjem mestu lestvice slovenskih popotnikov. Na Hrvaško potuje 41 odstotkov slovenskih popotnikov, v Italijo 17, v Nemčijo pa 11 odstotkov. Največ, kar 41 odstotkov sloven- skih popotnikov, ki potujejo v Nemčijo, je sicer poslovnežev, vendar je delež pravih turistov 35-odstoten. K sorodnikom in znancem potuje 24 odstotkov slovenskih popotnikov (vir: ITM 2003, IPK lnternational). Leta 2003 je potovalo v Nemčijo 253.000 slovenskih potni- kov. Lani za nekaj odstotkov več . MANFRED.MERSNIK@VECER.COM »Nemški trg je zelo pomemben tudi za slovensko turistično bero,« poudarja Janez Repanšek, vodja predstavništva STO v Muenchnu. Delež nemških prenočitev v Sloveniji je lani po podatkih SURS-a znašal 10,2 odstotka ali 771.747 plačanih prenočitev. Nemčija je tik za Italijo; njen delež je 10,4-odsto- ten (skupaj 786.549). Delež Avstrije je nižji - 9,1-odstoten. Število tujih prenočitev je bilo lani 4,362.783, domačih pa 3,225.954. »Kljub ekonomsko-socialnim problemom bo nemški trg tudi v prihodnje zanimiv za slovenski turizem; med prioritetnimi bo še vedno. Bo pa zelo občutljiv. Cene bodo igrale odločilno vlogo. Turisti bodo potovali tja, kjer bodo dobili več za svoj denar.« Potrošniška košarica nemških turistov v tujini ni preveč napolnjena, čeprav se potrošnja v tujini zvišuje. Rolf Freitag: »Dnevna potrošnja nemških turistov v tujini znaša okrog 940 evrov dnevno.« Tržna analiza Schober Lifestyle je ugotovila, da so cene za vse strukture popotnikov zelo pomemben dejavnik; razen pri ljudeh z najvišjimi zaslužki (topzaslužkarji) so povsod drugje višje od petdesetih odstotkov: Topzaslužkarji 49,6 odstotka Družine 64,8 odstotka Posamezniki 59,1 odstotka Senjorji 58,2 odstotka Kar 90 odstotkov anketiranih Nemcev trdi : »Cena je zelo pomembna ali pomembna.« Le kak odstotek ljudi je prepri- čanih, da cena ni pomembna. Novi pogoji na trgu Ali bo potovalna industrija kos novim razmeram na trgu? Zlasti pri cenah? Kje so rešitve, kakšni so nemški trendi? Temeljna ocena je: potovalna industrija je pravzaprav v dile- mi. Pravzaprav še ni pravih odgovorov na vprašanje, ali zvišati kakovost ponudbe in hkrati zvišati cene ali zvišati kakovost in ostati pri sedanji ravni cen ali pa morda celo znižati cene. Konkurenčni boj bo vsekakor vse hujši in neusmiljen. V Nemčiji majhni ponudniki (od potovalnih agencij do hotelov in gostiln) že zapirajo vrata! Pred turistično industrijo so težki dnevi in leta. Turistična ponudba je lahko cenejša le, če bodo cene znižali hoteli in letalske družbe, zlasti mrežne. Z letali naj bi letos odpotovalo na dopust v tujino 51,3 odstotka nemških turistov. Ni naključje, da naraščajo potovanja s cenejšimi letalskimi prevozniki. Po analizi F. U. R. (Reiseanalyse 2003-2005) se je število potnikov pri cenejših prevoznikih povzpelo s 3,4 odstotka v letu 2002 na 10 odstotkov v letu 2004. Na pohodu je tudi svetovrti splet. Leta 2001 je 15 odstotkov Nemcev iskalo počitniško ponudbo na medmrežju, za nepo- sredne rezervacije se jih je odločilo le 4 odstotke ." Že janu- arja 2005 je podoba povsem drugačna: 33 odstotkov popo- tnikov je iskalo podatke, kar 15 odstotkov se jih je odločilo za neposredni nakup počitnic s takojšnjim plačilom, zlasti s kreditnimi karticami. Na 8. slovenskem turističnem forumu na Bledu je Primož Žižek (Novi forum d. o. o.) dejal: »Internet se je z vidika kon- vergence virov vpliva na javno mnenje pridružil osrednjim centrom moči in novim rastočim trgom. Če naj bo naše komu- niciranje učinkovito, proaktivno in ciljno, bo naša komunika- cijska strategija vključevala nove tehnologije.« Odpirajo se torej nova vrata v turistični industriji. In pritiski na cene že spreminjajo podobo nemškega ponudbenega trga. Veliki koncerni oblikujejo trg, denimo Thomas Cook in TUi. Ta trenutek je na nemškem trgu od šest do sedem koncernov, ki so glavni igralci na turističnem trgu. Ni še dolgo od tega, ko jih je bilo na seznamu celo dvajset. Neckermann se je npr. že poslovil od križarjenj. Spletna on-line multikanalna strategija koncerna TUi, naj- večjega v Evropi, je že obrodila plodove. Na evropskem on- line trgu je TUi na prvem mestu, saj je lani ustvaril 2,6 milijar- de evrov prometa. Za njim so AC/Travel lnternational (2 mili- jardi evrov), lastminute.com (1,8), Easy)et.com (1,6), Ryanair (1,3). Dr. Michael Frenzel, predsednik uprave konce(na TUi, Dr. Michael Frenzel: »Koncern ni imel dobička le zaradi rasti on-line rezervacij, temveč tudi preko klicnih centrov in tele- vizijskih hiš. Oba partnerja sta ustvarila 1,3 milijard evrov prometa. Potovalne agencije seveda tega zneska niso izgu- bile iz svojih bilanc, saj neposredni rezervatorji pridobiva- jo nove stranke. Hkrati bodo ostale potovalne agencije še vedno najpomembnejši rezervacijsko-prodajni kanal v Evropi. Naredili smo analizo v šestih državah, anketirali smo 3.000 kupcev turističnih storitev. Rezultat je pravzaprav presenet- ljiv in spodbuden: potovalne agencije imajo pri individualnih stikih s turisti in varnosti pri plačevanju storitev veliko pred- nost pred internetom. Klasične potovalne agencije bodo tudi v prihodnje igrale pri'i<.upcih prvo violino.« Wolfgang Beeser, priznani marketinški strokovnjak pri Neckermannu, ocenjuje: »Ker bo tudi v prihodnje značilnost turističnega trga masovnost, ne individualna potovanja, bo na nemškem trgu še dovolj prostora za specialiste.« Brez temeljitih analiz trga, tudi konkurentov, destinacij in produktov ne bo pravih učinkov, sploh ne finančnih. Stare in nove kupce bo treba z natančnimi podatki pre- pričati, da je ponudba neke agencije res pravšnja - z vseh vidikov. Cene so seveda na prvem mestu. Nemčija ima ta trenutek tri ponudbene segmente: • križarjenja, • wellness, • zdraviliški turizem. Tito Braune, predsednik Nemške turistične zveze (DTV), poudarja: »Turistično gospodarstvo in vsi, ki sodelujejo pri oblikovanju ponudbe, morajo graditi svojo prihodnost na inovacijah, kakovosti in razširjenosti turistične ponudbe. Brez novih naložb v infrastrukturo pa ne bo plodov. Končno v turizmu dela 2 milijona ljudi. Ne moremo si privoščiti, da bi ostali brez dela, brez prihodnosti.« Braune pričakuje zlasti od mest in občin, da izboljšajo svojo turistično ponudbo na trgu, in sicer tudi s kooperacijami in sodelovanjem čez občinske in regionalne plotove. Gre namreč za sinergijske učinke. Za pestrost pri produktih. Braune pravi: »Sredstva za komunalno turistično infrastruk- turo se ne smejo zmanjšati. Več denarja jim bo treba nameniti iz proračunov in v večji meri bodo morali pritegniti zasebne investitorje. Recept so javno-zasebna partnerstva. In birokra- ciji je treba vzeti veter iz jader.« Kapitalske investicije so lani v Nemčiji znašale 31,6 mili- jarde evrov. pravi, da je lani TUi povečal prodajo preko svetovneg~ spleta • • • .... • za kar 5 odstotkov; delež trgov Velike Britanije in Skandinavije 2005: 46,5 m I l!JOna prenOClteV IZ _ je 60-odstoten. TUi je preko svetovnega spleta prodal v Evropi----tu ji ne 10 odstotkov vseh počitnic. ' Petra Hedorfer napoveduje: »Tuji turisti naj bi letos plačali v Nemčiji 46,5 milijona prenočitev. Za 2 odstotka naj bi se povečalo število domačih in tujih prenočitev. « Na tradicionalnih trgih Evrope in prekooceanskem območju naj bi bila rast 3-odstotna, na trgih prihodnosti, torej v Aziji, arabskih državah, vzhodni Evropi, od 5 od 10-odstotna, na domačem trgu pa od 1 do 2-odstotna.« Nemški statistični urad napoveduje leta 2006 in 2007 rast prenočitev na vseh območjih. Tako naj bi se povzpelo njiho- vo število na območju severozahodne Evrope (Nizozemska, Velika Britanija, Belgija, Luksemburg, Republika Irska) s 14,3 milijona v letu 2004 na okrog 15 milijonov, na območju jugo- zahodne Evrope (Švica, Italija, Francija, Španija, Portugalska) z 8,7 na več kot 9,5 milijona prenočitev, v Nemčiji, na območ­ ju severovzhodne Evrope (Danska, Švedska, Poljska, Rusija, Norveška, Finska, Baltik) s 5,9 na 6,5 milijona prenočitev, na območju jugovzhodne Evrope ( Avstrija, Češka, Madžarska, Turčija, Grčija) pa s 3,6 na več kot 4 milijone prenočitev. Tržišči obeh Amerik (ZDA, Kanada, Brazilija, druge južnoame- riške države, Karibsko otočje in srednja Amerika) ter Izraela naj bi dale nemškemu trgu 6 milijonov prenočitev; lani jih je bilo 5,6 milijona. Azijski trg naj bi pripeljal v Nemčijo več kot 5 milijonov prenočitev, za okrog 400.000 več kot lani. Od svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji 2006 pri- čakujejo v Nemčiji 1,7-odstotno rast prenočitev. 3,2 milijona gledalcev naj bi na nemških stadionih, vsi so prenovljeni ali zgrajeni na novo, denimo Allianz Arena v Muenchnu, sprem- ljalo vrhunske tekme. TUJI TRGl,.r ~!ZEM • 11 .. -· - -.;,.~- .. .. -~'""' Letošnje temeljne te.me promocije nemškega turizma so Živahna mesta, 200.iletnica smrti Friedricha Schillerja in posvetitev nove Gospejine cerkve (Frauenkirche) v Dresdnu. »Produkte tržimo s pomočjo tematskih kampanj, ki ljudi po svetu spodbujajo k obisku Nemčije,« poudarja Petra Hedorfer. Ta trenutek so temeljna promocijska orodja DZT še vedno sejmi in turistične delavnice. »Tako bo tudi v prihodnje,« pove Hedorferjeva. DZT je lani predstavila nemško turistično ponudbo na 22 strokovnih sejmih, 38 strokovno-potrošniških in na 36 potrošniških sejmih. Organiziranih je bilo 81 delavnic, na 480 študijskih potovanjih je bilo več kot 2.000 udeležencev (novinarjev, turističnih agentov). In kako bo v prihodnje? Petra Hedorfer: »Od leta 2006 dalje bo letno v ospredju le ena tema, poleg tega pa bomo posve- tili pozornost raznim obletnicam in pomembnim prireditvam, ki bodo podprte s posebnimi tržnimi akcijami. Potencialnim turistom, ki bodo obiskali Nemčijo, bomo ponudili pestre pre- nočitvene možnosti - od dragih hotelov do kampiranja.« Nemški trg ta trenutek ponuja 889.297 sob za prenočeva­ nje. Zdajšnja izkoriščenost sob je 61-odstotna. Nemci tudi že pripravljajo program ob dvajsetletnico padca berlinskega zidu. Letni proračun Nemške centrale za turizem znaša okrog 34 milijonov evrov. »Stojimo na žogi,« pove Petra Hedorfer. Projekt tematskih ponudb do leta 2010 je naslednji: 2007 Umetniška in ku lturna dežela Nemčija, 2008 Gradovi in parki - romantična Nemčija, 2009 Nemčija v osrčju Evrope - dežela regij in mest, 2010 Ku lturna mesta Nemči je. Posebna ponudba v letu 2010 bo denimo 200 let Oktoberfesta v Muenchnu, ki ga letno obi šče mi lijon obis- kovalcev in se tam zabava do jutra. Ne gre prezreti podatka, da je letno v N emčiji kar 2,5 milijona turističnih in drugih prireditev. TR~NE RAZISKAVE• TUR!ZEM • 12 ,. ~ ·: : - __ ,..,_ .·· - ·--=. ~--;::;-:.:.: ... Po katerih športih povprašujejo turisti v Sloveniji? V zadnjih letih prihajajo vse bolj v ospredje posebne potrebe na področju turistične ponudbe. Vse kaže, da ima povprečni turist vse višja pričakovanja; udobno prenočišče, pogled na morje ter plaža niso več ključni gonilniki. Vsebina ponudbe v času in kraju dopustovanja je vse bolj pomembna· za turiste, torej na drugi strani tudi za ponudnike fOčitnic. Trend vse višjih pri- čakovanj se kaže tudi na področju športnega turizma. Vendar pa je bilo sistematično zbranih podatkov na tem področju do danes malo, kar odraža tudi trenutno stanje. MATJAŽ ROBINŠAK, MR@CATI.SI v začetku smo t~rej na raziskovalni družbi CATI v sodelova- Prednjačita tenis in smučanje nju s Slovensko turistično organizacijo izvedli raziskavo med ponudniki aktivnih počitnic oziroma med ponudniki športnih V splošnem v ponudbi prednjačita tenis (in ostali športi z aktivnosti za turiste in izletnike (v nadaljevanju ponudniki). loparji) ter smučanje, saj vsakega ponuja skoraj tretjina ponud- Namen raziskave je bil deljen na tri osrednje nivoje: nikov- ne glede, ali gre za ponudnike odprtega tipa (nudijo tudi (1) Ker je trg športnega turizma v Sloveniji še zelo nedefini- turistom in izletnikom) ali ponudnike zaprtega tipa. V ponudbi ran, smo posebno pozornost posvetili vprašanju, kdo so ponud- ponudnikov zaprtega tipa so najpogostejši običajni skupinski niki športnih aktivnosti turistom in izletnikom v Sloveniji. športi (nogomet, košarka ... ) in atletika. Na sliki 1 je prikazanih (2) Na drugem nivoju nas je zanimala obstoječa ponudba, »zgornjih 21« športnih aktivnosti, ki so prisotne v ponudbi. in pričakovano povečanje povpraševanja po posameznih Za nas so bili zanimivi predvsem ponudniki odprtega tipa; športnih aktivnostih. Identificirali smo športne aktivnosti, to so tisti, ki svojo ponudbo tržijo tudi turistom in izletni- ponudniki kljub temu pričakujejo povečanje povpraševanje, ki so v obstoječi ponudbi bolj ali manj zastopane in v katero kom. Med temi se seznam popularnejših športnih aktivnosti sta gorsko kolesarjenje in golf. Pri slednjem je bilo pričakovano smer gre povpraševanje. Na ta način bi ponudniki pridobili v ponudbi nekoliko spremeni. Tenis in smučanje sta še vedno povečano povpraševanje ocenjeno kot nadpovprečno, obenem neke osnovne smernice razvoja športne turistične ponudbe, aktivnosti, ki sta največkrat prisotni v ponudbi, vendar pa pa je trenutna ponudba relativno nizka, lm naj bi pomeni lo, ki bi jim pomagale pri razvoju svoje ponudbe. več kot 20 % ponudnikov ponuja tudi vsaj eno od naslednjih da je potrebno ti dve dejavnosti bolj razvijati in jih podpirati. (3) Nazadnje pa so nas zanimale še potrebe po znanjih aktivnosti: izletništvo oziroma pohodništvo; cestno kolesar- Ponudniki sicer menijo, da se bo povpraševanje po klasič- med ponudniki. jenje in plavanje z drugimi vodnimi športi. nem smučanju povečevalo, vendar je v splošnem skladno s V raziskavo so bile vključene organizacije in podjetja, ki ponudbo. Pri tenisu (in drugih športih z loparji) pa je zgodba so lahko na kakršenko li način povezane z ponudbo šport- nekoliko drugačna. Ponudniki sicer pričakujejo povečanje nih aktivnosti, ter športne aktivnosti v turizmu (primarna Rast povpraševanja po cestnem povpraševanja, venda( so pričakovanja veliko manj izrazita dejavnost, hoteli, kampi, žičnice, organizacije, ki posreduje- kolesarjenju napram obstoječi ponJdbi. jo športne aktivnosti). Med temi je bila izvedena telefonska Posebej smo vzeli pod drobnogled tudi razlike med ponud- anketa. Velikost realiziranega vzorca je n=540. Pri analizi ponudbe proti povpraševanju smo opazovali raz- bo ponudnikov, ki imajo med svojimi gosti tuje turiste, in Med vsemi, katere smo definirali kot potencialne ponudnike merje med ponudbo in povpraševanjem. Največ povpraševa- tistimi, ki med svojimi gosti nimajo tujcev. Ponudniki s tuji- športnih aktivnosti, je dejanskih ponudnikov 76 % vendar nja med pogosto ponujenimi aktivnostmi pričakujejo ponudni- mi turisti svojim obiskovalcem v večji meri ponujajo jogging niso vsi odprte narave, torej ne ponujajo svojih storitev turi- ki pri cestnem kolesarjenju. Razmerje med ponudbo in povpra- (atletika, gimnastika), izlete (pohodništvo) ter plavanje in stom in izletnikom. Ponovno med vsemi subjekti je polovica ševanjem je namreč nadpovprečno v prid povpraševanja (glej druge vodne športe. Tenis in športi z loparji, skupinski špor- takih, ki svojo ponudbo športnih aktivnosti nudijo tudi turi- sliko 1). Nekoliko manj izrazito pričakovano povečanje pav- ti ter cestno in gorsko kolesarstvo so v večji meri domena slom in izletnikom, in 7 % takih, ki so razmišljali, da bi le-to praševanja je še pri aerobiki (fitness, ples) in pri pohodništvu. _ domačih obiskovalcev, alpsko klasično smučanje pa je ena- dejavnost pričeli nuditi. ~ed aktivnostmi, ki so v manjši meri prisotne v ponudbi, pa kovredno prisotno povsod. Slika 1. Smučanje - klasično Tenis in ostali športi z loparji Izleti (pohodništvo) Cestno kolesarjenje Plavan je in podobni vodni športi Aerobika, fitness, ples Skup inski običajni športi (košarka, nogomet) Gorsko kolesarjenje Atletika, gimnastika, jogging Rafting Golf Športi z živalmi Planinarjenje Kajak· Kanu Sankanje Smučanje· turna smuka Plezanje Padalstvo· klasično Ribolov Drsanje Kotalkanje, ro\anje, rolkanje ::-~:.:,.;,,s~~(~?){\;~~~:'-~ 1",~•:."'m'l',F;l_\ '\".r~~ l'.~;-~:;.~:_;•-~~:l"?..."Yi'd"J! 11. ••.• ,,dJ•R.,.,_·;,;;•~ ~"'J-Vrl'.,~ • ponudba - ponudnik nudi tudi izletnikom in turistom 9•1. • ponudba - ponudnik zaprtega tipa • ponudba skupaj Kaj pa druge športne aktivnosti? V raziskavi smo izhajali iz nabora 40 športnih aktiv- nosti, za katere menimo, da so v celoti zajele celotno ponudbo športnih aktivnosti. O ponudbi pri ostalih športnih aktivnostih lahko rečemo, da je v splošnem podpovprečna oziroma je je malo. Seveda ne moremo vseh aktivnosti obravnavati na enak način. Na sezna- mu so prisotni tako ekstremni športi, kot je »bungee jumping«, kot zelo specifični športi, kot sta npr. ple- zanje ali potapljanje. Take športe bi lahko označil i kot niše. Ali pa tudi ne. Vendar na to vprašanje ne moremo odgovoriti samo s predstavljeno raziskavo. Na slovenskem trgu športnega turizma sta v ospredju dve ključni aktivnosti, ki bi ju lahko označili za sloven- ski nacionalni rekreativni aktivnosti. Osrednja zimska športna aktivnost - klasično smučanje - in več ap manj letna aktivnost: tenis in drugi športi z loparji. · Trendi V splošnem gre ponudba v smeri zunanjih, kopenskih in v večji meri letnih rekreativnih športov. Cestno kolesarjenje in pohodništvo sta zagotovo dve aktivnosti, ki sta že močneje uveljavljeni in pri katerih lahko še pričakujemo povečanje ponudbe v prihodnosti. Slednje v večji meri ve lja za cest- no kolesarjenje. Golf in gorsko kolesarjenje pa prihajata v ospredje, čeprav je morda tukaj potrebno upoštevati spe- cifike aktivnosti in s tem predvideti nek maksimu·m, ki ga lahko dosežeta. 1 Pri nadaljnjem raziskovanju trga športnega turizmi name- ravamo posvetiti pozornost še samim uporabnikom šport- nih aktivnosti, saj smo tokrat orisa li le vidik ponudnikov. Za potrebe nadaljnjega razvoja športnega turizma v Sloveniji je potreben natančnejši vpogled v same športne navade Slovencev ter tujih turistov, prav tako pa je treba tudi poi- skati aktivnosti, ki jih ponudniki lahko zapakirajo v svoj pori- folijo ponudbe. _ ..... ·---~.:..i.. .. : ... __,. . TRZNE RAZISKAVE• TUR!ZEM • 13 .... ___ ....: - Slika 2: Razsevni grafikon 1. • Tenis in ostali z loparji • Smučanje - klasično 0 ,20 fU QI ·o ... UI .0 o ponudniki, ki nimajo tujih turistov 0,30 0,20 0,10 • Tenis in ostali z loparji S upinski običajni športi (košarka, nogomet) • Smučanje - k las ično • Gorsko kolesarjenje Športi z Živalmi 'e Golf ponudniki , ki imajo tuje turiste Plav~nje in podobni vodni športi • Izleti (pohodništvo) • Aerobika,fttness,ples Atlet a,gimnastikajogging • Polaplanje Surfanje Jadr8nje Vodno smučanje in drugi vlečni športi o,oo ...J-,---------:::-"'"'-""'1.J!!J":--~ ~ =--------------,----' Veslanje -0 .10 0 ,10 Razlika v ponudbi ponudnikov glede na tuje turiste Ribolov Paintball SoftbaU BASE Jump (skok s padalom) Jel sprint - motor na vodi Navodilo za branje razsevnega grafikona. Kvadranti so oblikovani na pod lagi povprečne ponudbe in povprečnega pov- praševan ja celotnega nabora aktivnosti. Kadar je točka locirana v zgornjem desnem kvadrantu v večj i meri, je ta aktivnost ponujena s strani ponudnikov (nadpovprečno) in obenem ponudniki nadpovprečno ocenjujejo, da se povpraševanje po tej ponudbi močneje povečuje. Kadar je točka locirana v spodnjem levem kvadrantu, to pomeni, da je športna aktivnost v manjši meri (podpovprečno) ponujena s stran i ponudnikov in ponudniki ocenjujejo, da se povpraševanje po aktivnosti ne povečuje oziroma je povpraševanje podpovprečno. Razliko v razmerju ponudbe in povpraševanja ponazarja diagonala. Kadar je točka locirana nad diagonalo, je razmerje v prid ponudbi, kadar pa je točka locirana pod diagonalo, je razmerje v prid povečanju povpraševanja (ponudba je pod- povprečna, pričakovano povpraševanje pa je nadpovprečno) . UTRIP TURISTICNIH TRGOV •TUR!ZEM•14 , · ' · . , ··-- ····.-. -~~ .... :-; - ~'-,:':-~ :~.:_ ::.~.:. .· ~:;;..,. - ~ - . -· ~ -· -~~. - ~-~..... ... '• .... ---.... · ...., · --~.;. . . . · . G1ban1e teca1ev OTA Gibanja tečajev 250 .. 200 "r .... 1, Investitorji, ki del svojih sredstev vlagajo na Ljubljansko borzo vrednostnih papirjev, tudi v zadnjem mesecu niso imeli veliko raz logov za veselje. Padanje tečajev najpomembnejših delnic se je ob nizkem prometu nadaljeva lo. Tako se je borzni indeks SBI 20 v zadn jih šti - rih ted ni h zniža l še za 1,2 odstotka. Njegova vrednost je v sredin i meseca junija znaša la skromnih 4601,49 indeksnih točk, kar je za dobrih 6 odstotkov manj v primerjavi z vred- nostjo indeksa na začetku leta, ko je njegova vrednost znaša la nekaj več kot 4900 indeks- nih točk . ... ~ ", 'L 1/ „"I ~"' ...... III. .. .. , v, 150 ~ .,.'f ~ .,,,. ,. ... w '"'"' .. ~ .. ~"' """' """" 1/ .. ~ • 111 .,,"" ,,,, ,. I , .. II' ,.. 19' --~ .. . " v, ~ LI ... .... .... . ' . ,, .... . . . -.... .... . . .. .. -. " Uu ,- ~ ,. .. .... .. .. ·•i--... " . Q/ "'O •II'" . •' 1111 .. . ''"'". ; ~,• ..... .. . 1 -= 100 ;,< .. ~ ~ ~ . ~ . ,.. •~ . .... ,,., .. ,.. ~ ,, so o ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. ._,. "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' "' o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N N ...; ...; "' "' "' "' "' -