V vrtcu v ulici Brolo v Gorici ni prostora za četrto sekcijo Tudi Južnotirolci liimamo zam Binstvo ^ ■ ^ Huseyin je star 31 let. _ Je kurdski begunec in trenutno živi v Trstu. Klopa je marsikaj zanimalo... / 22 Primorski PETEK, 15. FEBRUARJA 2008 Št. 39 (19.129) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Vladno »darilo« Riccardu Illyju Dušan Udovič Je mogoče, da ministrski svet v odstopu ta trenutek ni imel pred seboj pomembnejših odločitev, kot da spravi na ustavno sodišče deželni zakon o zaščiti Furlanov? Nenavadni sklep pušča za seboj veliko dvomov in odpira več kot kakšno vprašanje. Najbolj izstopa ugotovitev, da levosredin-ska vlada v navalu državljanske vneme spodmika stol levi sredini Riccarda Illyja, ki se pripravlja na deželne volitve. Ministri so dejansko zminirali eno izmed pomembnih volilnih obvez, s katerimi je Illy prišel na oblast. Res je, da je deželni svet novembra lani odobril zakon o zaščiti Furlanov tudi z dvema disidentoma v vrstah leve sredine, a vendar je bila to polnopravna odločitev, sklep dežele, ki ji specifiko, vključno z zaščito manjšin, jasno določa posebni statut. Ministrski svet se je pod vplivom bolj levosredinskih kot desničarskih nasprotnikov zaščite Furlanov očitno postavil v spor z deželo. In kot vemo, je v rimskih krogih na prepihu tudi sam deželni statut, vključno s štirijezičnim napisom na pročelju stavbe deželnega sveta. Ne upamo si tvegati hipoteze, kakšna bo lahko odločitev ustavnega sodišča. Toda če bi bil zakon res očitno ustavno sporen, bi v proceduri najbrž samodejno naletel na kontrolne mreže ustreznih državnih institucij. Tako lahko le z grenkobo ugotavljamo, da je zaščita Furlanov naletela na čer po zaslugi tako desnih kot levo-sredinskih branilcev državnega centralizma, ki že mesece delajo iz tega vprašanja pravo medijsko gonjo. Nazadnje se ni mogoče ogniti vprašanju: komu v korist? dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) ITALIJA - UDC se hoče na predčasnih volitvah predstaviti s svojim simbolom Casini in Berlusconi sta se uradno razšla V kratkem še zadnji poskus zbližanja - DS povezana samo z Italijo vrednot inovativnost - V Vidmu odprli tretji salon InnovAction V ospredju energija, okolje in skrb za kakovost življenja VIDEM - Tretja izvedba salona inovativnosti InnovAction, ki se je včeraj začela na videmskem sejmišču, je nova potrditev pravilnosti odločitve Il-lyjeve deželne uprave, da inovativnost vključi med temeljne točke svojega mandata. Letošnji salon poteka v zna- menju energije in okolja, inovativnost pa je vezna nit več kot 600 razstavljal-cev s področja gospodarstva, javne uprave, znanosti, izobraževanja in sploh vsega, kar prispeva k dvigu kakovosti življenja. Kako odločilno lahko tehnologija prispeva k energetske- mu varčevanju, varovanju okolja in udobnosti bivanja, kako lahko pomaga tudi invalidnim osebam, so lahko obiskovalci videli ob ogledu »inteligentnega« stanovanja, nastalega v okviru projekta Domotica FVG. Na 4. strani RIM - Vodstvo Demokrščanske unije (-UDC) je včeraj soglasno odobrilo stališče, da se bo stranka na predčasnih parlamentarnih volitvah 13. in 14. aprila predstavila s svojim simbolom, Casinija pa je predlagalo za premierskega kandidata. Casini je kandidaturo sprejel, a z zadržkom. Dejal je, da bo še enkrat poskusil govoriti s Silviom Berlusconijem, da bi preveril, ali bi bilo mogoče obnoviti nekdanje desnosredinsko zavezništvo. Medtem je voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni potrdil, da se bo njegova stranka povezala samo z Italijo vrednot ministra Antonia Di Pietra. Socialiste in radikalce je še enkrat pozval, naj predlagajo svoje kandidate na liste Demokratske stranke. Na 13. strani Tudi v Sloveniji dan spomina na holokavst Na 5. strani Občina Trst: spet protest leve sredine ob proračunu Na 7. strani V SSG zanimivo srečanje z igralcem Branetom Grubarjem Na 8. strani V Gorici o uveljavljanju izvorne oblike priimkov in imen Na 15. strani Vse več zasvojenih z igrami na srečo in svetovnim spletom Na 16. strani kosovo - Razglasili naj bi jo v nedeljo Srbska vlada vnaprej razveljavila neodvisnost BEOGRAD - Srbska vlada pod predsedstvom premiera Vojislava Koštunice (na sliki) je včeraj sprejela odločitev, s katero razveljavlja razglasitev neodvisnosti Kosova. Odločitev bo stopila v veljavo v primeru razglasitve neodvisnosti pokrajine, vlada pa jo je poslala še v sprejem parlamentu, ki naj bi se sestal v ponedeljek ali torek. Za nično je Beograd že razglasil tudi napotitev misije EU na Kosovo. O zadevi je sinoči razpravljal tudi Varnostni svet ZN na izredni seji. Vse kaže, da bo do razglasitve neodvisnosti Kosova prišlo v nedeljo. Na 18. strani ZAKON O FURLANIH Vlada na ustavno ■ • v v sodišče RIM - Ministrski svet v odstopu je včeraj soglasno odločil, da bo na ustavnem sodišču izpodbijal veljavnost deželnega zakona Furlani-je-Julijske krajine o zaščiti in promociji furlanskega jezika. Vlada je prepričana, da je zakon v nasprotju s številnimi ustavnimi načeli in da presega samo vsebino zakona, to je zaščito furlanskega jezika, »in predvideva v nekaterih svojih vidikih dejansko uvedbo bilingvizma, ponekod pa celo ekskluzivno rabo furlanskega jezika«.Odločitev vlade je naletela na različne odzive iz FJK. Na 3. strani TRST - Drevi v Kulturnem domu Vsi na mladostno Prešernovo proslavo 2 Petek, 15. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Namen in smisel krščanskega posta P. David Bresciani S.l. Tik pred začetkom posta smo pri svetih mašah brali svetopisemsko pripoved o kralju Davidu. Njegov lik je za razumevanje posta presenetljivo izrazit. Kralj David je bil od Boga posebej blagoslovljen. Od mladega pastirja je postal mogočen kralj in to z Božjo pomočjo. Vendar tej Božji naklonjenosti niso botrovali mračni in skriti interesi, ampak dejstvo, daje bil mladi pastir David Bogu po srcu všeč. To pomeni, da je poosebljal človeka ustvarjenega po Božji podobi, takega kot ga je Bog na začetku ustvaril: človeka temeljno povezanega z Bogom. To sta bila na začetku Adam in Eva, biser vsega stvarstva. Kralj David je dobro vedel, da vse kar ima in kar je, prihaja od Boga, toda prišel je čas, ko je na to pozabil in zagle dal se je v svojo kraljevo veličino in mogočnost. Pozabil je na Boga in mislil je, da mu je vse dovoljeno in je grešil. Ven dar pa je ve li či na tega sve topi -semskega moža v priznanju svoje zaslepljenosti, v priznanju dejstva, da sam ni gospodar življenja, ni kralj Izraela, še manj pa človek, ki bi bil Bogu po srcu všeč. Še več, priznal je, da je brez Boga izgubil celo dostojanstvo človeka, saj človek, ki ubije nedolžnega človeka, ni več vre den, da bi se ime no val člo vek. / Zato se je kralj David pokoril: oblekel si je spokorno obleko, ni jedel, ne pil in pustil j e, da ga je Šimi iz Savlove rodbine preklinjal: »Naj tako preklinja...če mu je Gospod tako rekel« (2Sam 16, 10). Tako se je ponovno spomnil na Boga in na mesto, ki ga ima v njegovem življenju. Kralj David je šel vase in sebe ponovno našel v Bogu. Ponovno je obrnil svoj pogled na Boga in ni se dal več motiti od nobene zunanje stvari, saj so ga prav te zaslepile: names to da bi mu o Bogu go vo rile, so ga od Boga odvrnile. Pokoro, aske-zo, odpoved in post lahko razumemo samo iz vidika odnosa med Bogom in člo ve kom. Ne gre za izpol -njevanje vnaprej danih pravil, niti ne za neko nasprotje med zunanjostjo in notranjostjo, kot zlahka pojmujemo duhovnost, pač pa za vrednost no les tvi co, kjer v pris podobi rečeno, videz frizure ne more biti bolj pomemben od srca, ki v telesu bije. Kralj David ni bil ne menih samotar, ne asket, ne spokornik. Bil je kralj, imel je vse in vse mu je bi lo da no od Boga. Ko je na Boga pozabil, mu kraljestva, slave in časti nihče ni odvzel, toda posledice so bi le tra gič ne in krvave: pre šuš tvo, uboj...! Če morda pokora, odpoved in post na prvi pogled nasprotujejo tako ime no vanim življenj skim potre -bam človeka, se nam gotovo postavlja globlje vprašanje, in sicer o raz-človečenju človeka. Kje, kako in v odno su s Kom lah ko člo vek pos ta-ne bolj člo vek, bolj podo ben temu kar je ide al člo ve ka in pa kje, kako in s kom postaja bolj podoben divjim zverem? Vprašanje ni odveč! Poko ra in post člo ve ka oči ščujeta, osvobajata človekovo srce vseh navezanosti in ga sproščata v ljubezni. Človek namesto, da bi posedoval in vezal nase, daruje in se Bogu izroča vedno bolj celostno. Kristjani moramo vedno razlikovati med pobožnostjo in pobož-njakarstvom, med vero in verstvom. V postnem času še posebej stopa v ospredje treznost naše vere, iskrenost odnosa Bog-človek, poštenost medčloveških odnosov in resničnost trpljenja, kateremu sleherni člo vek sku ša da ti odgo vor in naj ti smi sel. V ospredje sto pa le pota in drama odnosa Boga Sina Jezusa Kri stu sa in Boga Oče ta. Ta dra ma in ta odnos nis ta in ne mo reta bi ti obrobna, pač pa sta osrednja tako za člo ve ka, kot za družbo in tudi za dogajanje v svetu danes. KULINARIČNI KOTIČEK Nekoč je bila v Trstu na Elizej-skih poljanah majhna gostilna, ki sta jo vodila mož in žena. Zena je bila vedno v kuhinji in se potila pred štedilnikom, on pa, ki je bil pravi posebnež, je kratkočasil goste s svojimi bolj ali manj posrečenimi zgodbami. Silvio mu je bilo ime, imel pa je prav poseben odnos z živalmi. Ni je bilo mačke, pa naj je bila še tako divja in nezaupljiva, da se mu ne bi približala in se pustila pobožati. V njegov lokal so zahajali v glavnem stalni gostje, od časa do časa pa je prišla mimo tudi kaka znana osebnost. Tako naj bi nekoč pri njemu večerjal tudi pokojni senator Fanfani, ki je bil na obisku pri svojih strankarskih tovariših v Trstu in so ga domačini pripeljali k Silviu. Jedilnik je imel prav malo izbire, kar pa je ponujal pa je bilo odlično. Odlične so bile na pr. mešane školjke na buzaro ali polenta z omako od ka-lamarov. Paradna jed lokala so bili polnjeni lignji, ki so jih servirali tudi Fan-faniju. Z užitkom jih je posnel, ob koncu pa je povedal Silviu, da tudi pri njih v Toskani pripravljajo polnjene kala-mare, vendar jih polnijo tudi s pršutom in parmezanom in da so zato bolj okusni. Malo je manjkalo, da bi ga Silvio zapodil iz svojega lokala, saj je bilo po njegovem mnenju bogokletno mešati pršut in sir z ribo. Ne strinjam se v celoti z njim, njegovi polnjeni kalamari, v katerih seveda ni bilo niti pršuta niti sira, pa so bili res odlični. Recept ni pretirano kompliciran, skrivnost pa je v tem, da morajo biti kalamari res sveži. Potrebujemo 1 kg kalamarov, dva kozarca ribanega kruha, 4 slane sardone, 1 kg osličev, 2 jajci, 4 stroke česna, peteršilj, baziliko, olivno olje, sol, poper, 1 liter paradižnikove omake, 1 čebulo, lovorov list, belo vino. Lignje očistimo in lovke narežemo na majhne koščke. Na olivnem olju prepražimo 2 stroka česna in peteršilj. Dodamo lovke lignjev, dobro nasekljane kose osliča in nase-kljane sardone. Ko se to ohladi umešamo jajca, sol, poper, baziliko in drobtinice, ki smo jih namočili v mleku. S to zmesjo napolnimo lignje in jih zapremo z zobotrebci. Lignje ne smemo napolniti preveč, sicer bodo počili. Medtem pripravimo omako, tako da prepražimo preostali česen in čebulo, čemur dodamo paradižnikovo omako, belo vino in lovorov list. Pustimo, da se kuha 15 minut. Lignje zložimo v ognjevarno posodo, ki smo jo namazali z malo olivnega olja, Preko lignjev polijemo omako in pustimo, da se v peči peče pri temperaturi 190 stopinj približno pol ure. Preden jih polijemo z omako in damo v peč, jih lahko na hitro opečemo v olju, da dobijo skorjico in komaj potem postopamo, kot sem prej opisal. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Malodušje ni na mestu Z zanimanjem sem prebral prispevek Aceta Mermolje o premikih povezanih z nekdanjo mejo. Ker sva oba diplomirala v Ljubljani, si nekako predstavljava, da nekoliko bolje poznava slovensko stvarnost v njeni celovitosti. Prav zaradi tega so mi njegov prispevek in še posebej njegove sklepne misli pustile občutek grenkobe. Vse lepo in prav, da imamo tihotapca za narodnega junaka in da je več desetletij naše manjšinsko gospodarstvo cvetelo na trgovanju ob meji in preko nje. Kaj pa sedaj, ko so nam odnesli mejo? Bomo užaljeno čakali, da se nas kdo usmili? Ker nas v Ljubljani ne razumejo in ne cenijo naših prizadevanj za slovenski jezik, bomo vrgli puško v koruzo in se predali malodušju? Osebno sem trdno prepričan, da je med našimi podjetniki toliko nabrane energije, inova-tivnosti in trdoživosti, da lahko reagiramo in izkoristimo prednosti, ki nam jih ponujajo nove razmere. Kot dokaz, naj navedem, da smo pred kratkim imeli v Gorici srečanje z dvema zelo uspešnima, če lahko tako rečemo, gostilničarjema, Avguštinom De-vetakom in Joškom Sirkom, ki sta nam s svojim delom dokazala prav obratno. Spominjam se srečanja naših gostilničarjev pred približno dvanajstimi leti, ko so nekateri vztrajno trdili, da je nemogoče konkurirati s slovenskimi gostilničarji na nasprotni strani meje, ker so bile takrat razlike v ceni res občutne. Na gostinskem področju namreč že dolgo ni bilo prave meje. Glede na takratne predpostavke bi morali torej ostati brez slovenskih gostiln v Italiji. Realnost je na srečo popolnoma drugačna. Ne vem, če se je zgodil čudež, ali so si mogoče naši gostilničarji samo pošteno zavihali rokave, kljub vsemu pa lahko z določeno mero ponosa ugotavljamo, da so naše gostilne med najboljšimi v deželi, pridobivajo celo serijo priznanj ter njihova sekcija je med najbolj aktivnimi v okviru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Med drugim mogoče velja omeniti, da pridobivajo vedno več gostov tudi iz Slovenije. Mislim, da si noben zamejski podjetnik ne dela utvar, da bo šlo vse kot po maslu. Na omenjenem goriškem srečanju je Joško Sirk poudaril, da bodo morali naši podjetniki še pospešiti ritem in začeti teči. K temu bi lahko celo dodali, da so jim pri tem dali nogo v gips, ker tolikšna je trenutna razlika med italijansko in slovensko birokracijo, da sploh ne govorimo o različnem davčnem pritisku. Prav zaradi izzivov in ker nas v Sloveniji nočejo in ne morejo razumeti, ko tarnamo nad svojo zamejsko usodo, je mogoče bolj primerno, da sledimo zgledu naših dobrih gostilničarjev, ki so se znali prilagoditi novim razmeram ter pritegniti nove in obdržati stare goste. V tej logiki bi se morali vsi v vse večji meri povezati s slovenskim kulturnim in gospodarskim prostorom. V to nas silijo same razmere. V Gorici na primer nastaja enotno mesto in s časom se bomo vsi vedno bolj čutili prebivalci enotnega prostora. Tega ne bo uspelo preprečiti niti sedanjemu goriškemu županu, ki predlaga videoka-mere na meji. Naj mi Ace ne zameri, če vsaj glede gospodarstva ob meji opustimo vremenoslovje in se raje zamislimo, kaj lahko kot posamezniki prispevamo k temu, da bomo kot skupnost uspešnejši. Pri tem nočem trditi, da si moramo iskati nove junake, ki naj ne bi bili povezani s šverckomercom, vendar vsaj bodimo nekoliko ponosni na tiste osebe, v tem primeru podjetnike, ki jim je svojim trdim delom uspelo dokazati, da tudi zamejski Slovenci nismo od muh. Karlo Devetak Parkirišče na Kontovelu in obnova šole Milčinski 13. februarja je naš dnevnik objavil tiskovno sporočilo, kjer je kolega Igor Švab poročal o bodočem parkirišču na Kontovelu in o obnovitvenih deli na katinarski šoli Milčinski. Kar se tiče parkirišča, je treba še dodati, da je poseg dobil finančno kritje v izvensodnem dogovoru med Jusom Kontovel in tržaško Občino, ki ga je občinski svet odobril 13. maja 2005. Na žalost se vsi spominjamo edinega občinskega svetnika, ki je takrat glasoval proti dogovoru in torej tudi proti parkirišču. Danes je sodelovanje med slovenskimi občinskimi svetniki zgledno in v tem sklopu velja zabeležiti zgodbo, ki priča o zapletenih odnosih med slovenskimi svetniki, županom in desnosredinsko večino. Med drugim je pripoved še kar sočna in jo bom delno zapisal v izvirniku. Dalj časa smo si s Švabom in Furlaničem prizadevali za rešitev problemov na katinarski šoli, nakar se je stanje poslabšalo in v stavbo je začela pronicati deževnica. Azbest na podstrešju je postajal vse nevarnejši, en razred je bil neuporaben. Takrat je marsikomu prekipelo, tudi meni. Ob osmih zjutraj sem klical župana, mu razložil zadevo in dodal: »Roberto risolvi sto problema, o te pianto una grana che no te ga mai visto.« Po šestih urah me je poklical in dejal :« Sta bon, I fioi li tasferimo in quela scola de riserva, el trasporto xe a carico del Comun, e pei lavori a Catinara go trova 200000 euro, te basta ?« Nekaj mesecev kasneje je odbornik za javna dela razkril, da mu je župan ukazal naj nemudoma začne z deli in slovenski svetniki smo novico sprejeli z veseljem. Stefano Ukmar, tržaški občinski svetnik gradec - Pri založbi Leykam Izšla obsežna slovenska zgodovina v nemščini Peter Štih (levo) in Vaško Simoniti (desno) GRADEC - Pri graški založbi Leykam je izšla prva obsežna predstavitev slovenske zgodovine v nemščini. Avtorji knjige "Slowenische Geschichte - Gesellschaft, Politik, Kultur" so ljubljanski zgodovinarji Peter Štih, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec, ki so tesno sodelovali z zgodovinsko komisijo za deželo Štajersko. Knjigo so v sredo predstavili v Gradcu. Zgodovina slovenskega poselitvenega območja je pomembna ne le za današnjo Slovenijo, temveč tudi za celotni razvoj območja Alpe-Jadran: "Ustrezne zaokrožene predstavitve v tujem jeziku doslej ni bilo," je na predstavitvi poudaril soavtor Peter Štih, profesor za srednjeveško zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Njegov kolega Peter Vodopivec, profesor za zgodovino 18. in 19. stoletja na ljubljanski univerzi, je celo dejal, da je to "zgodovinski dogodek za slovensko zgodovinopisje". Zgodovina slovenskega poselitvenega območja je zgodovina prostora, ki se je raztezalo na različnih historičnih tvorbah: na približno tretjini nekdanje vojvodine Štajerske, Gorice in Trsta, vojvodine Koroške, delu Istre in na madžarskih prekmurskih županijah Železno in Zala, je Gerhard Pferschy, bivši direktor Štajerskega deželnega arhiva, pojasnil poglavitne predmete raziskave treh zgodovinarjev. Knjiga na okoli 600 straneh osvetljuje politični, kulturni, družbeni in gospodarski razvoj slovenskega poselitvenega območja od pradavnine do danes. Več kot polovica neilustrirane knjige je posvečena minulima stoletjema. Avtorji so knjigo pripravljali okoli 15 let: leta 1995 je v slovenščini izšla prva knjiga, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Štih je knjigo, ki se je v Sloveniji odlično prodajala, napisal skupaj z Vas-kom Simonitijem, sedanjim ministrom za kulturo. "Nadaljevanje" je izšlo leta 2006, ko je Peter Vodopivec v knjigi predstavil slovensko zgodovino od konca 18. do 20. stoletja. Štajerski zgodovinar Pferschy je potem dal pobudo za nanovo pripravljen povzetek obeh del v nemškem prevodu. Knjigo bodo 26. februarja predstavili tudi v rezidenci veleposlanika Avstrije v Ljubljani. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 16. februarja 2008 3 rim - Soglasna odločitev ministrskega sveta Pritožba na ustavno sodišče proti deželnemu zakonu za Furlane Po mnenju vlade nekateri členi niso skladni z ustavo - Takojšnje reakcije v FJK RIM - Ministrski svet v odstopu je včeraj soglasno odločil, da bo na ustavnem sodišču izpodbijala veljavnost deželnega zakona Furlanije-Julijske krajine o zaščiti in promociji furlanskega jezika. Vlada je prepričana, da je zakon v nasprotju s številnimi ustavnimi načeli in da presega samo vsebino zakona, to je zaščito furlanskega jezika, »in predvideva v nekaterih svojih vidikih dejansko uvedbo bilingvizma, ponekod pa celo ekskluzivno rabo furlanskega jezika«. V sporočilu ministrstva za deželne zadeve je še zapisano, da se je vlada za pritožbo na ustavno sodišče odločila po intenzivni razpravi med predstavniki ministrstva, krajevnih avtonomij in Dežele FJK. »Čeprav so si vse strani prizadevale, da bi premostili težave, pa nekaterih dvomov v zvezi z ustavnostjo zakona ni bilo mogoče odpraviti,« še piše v tiskovnem sporočilu mi nis tr stva. Na odzive iz Furlanije-Julijske krajine ni bilo treba dolgo čakati. De- rim Roberto Antonaz želni odbornik za kulturo Roberto An-to naz je pre pri čan, da je od lo či tev vla -de napačna in da ima Dežela v svojih rokah vse »pravne in politične adute, da dokaže ustavnost in upravičenost zakona«. Poudaril je, da so v zadnjih tednih skušali funkcionarje ministrstva za dežele prepričati, da zakon za zaščito in promocijo furlanskega jezika upošteva zakon št. 482 o jezikovnih manjšinah. »Očitali so nam 12 nepravilnosti, ki smo jih v razpravi skrčili na štiri in zadevajo način vpisa v šolo, napise in možnost, da se pobude v furlan- Poslanska zbornica O večnamenskem dekretu v torek TRST - Poslanska zbornica bo v torek, 19. februarja, razpravljala o tako imenovanem večnamenskem dekretu, ki vsebuje tudi amandma o spremembi državnega finančnega zakona za leto 2008. V skladu s to spremembo naj bi davke od pokojnin upokojencev iz Furlanije-Julijske krajine prenesli na FJK. Kot je znano, je to tudi pogoj, da Riccardo Illy potrdi svojo kandidaturo na čelu levosredinskega zavezništva na letošnjih deželnih volitvah, kjer naj bi se potegoval za svoj drugi predsedniški mandat. Vest o tem je po sre do val furlanski poslanec Demokratske stran ke Iva no Striz zo lo, ki je po -uda ril, da je ta amand ma del tek -sta, ki je bil že v komisiji za prora čun in bo to rej go to vo odob ren. O dogovorjenih amandmajih namreč v zbor ni ci ne bo do več raz -pravljali. Razprava bo tekla le o Ivano Strizzolo amandmajih, ki jih v proračunski komisiji niso vključili v besedilo. Gre za približno tisoč dopolnil, o katerih bo morala biti razprava ze lo kratka, da bi lah ko de kret sprejeli. Kot je poudaril Strizzolo, sta obe stra ni v par la men tu, ta ko leva kot desna sredina, pripravljeni, da odlok pravočasno pride v senat, kjer naj bi ga sprejeli brez spre memb ne po sred no v pris toj -ni komisiji. ščini in furlanski jezik podprejo tudi izven območja, kjer živijo Furlani. V petek bomo o tem govorili na deželnem odboru in po mojem mnenju mora Dežela vztrajati pri zakonu, saj ni v nasprotju z nobenim od ustavnih načel,« je pre pri čan An to naz. Do dal je še, da pri tem misli na spore v zvezi s tihim pristankom na pouk furlanščine. »Vsaka šola je namreč v okviru šolske avtonomije izbrala način za vpis, ki se ji zdi naj bolj pri me ren. Prav to pa po nje go -vem mnenju dokazuje, daje ministrski svet tokrat sprejel napačno odločitev. Na isti valovni dolžini je tudi rektor videmske univerze in kandidat Demokratske stranke za videmskega župana Furio Honsell. Poudaril je, da je res zaskrbljujoče, da nekateri še vedno vidijo probleme v zvezi s poučevanjem furlanščine v šolah. »To je še toliko bolj nerazumljivo, če vemo, da zakon, ki po mnenju vlade ni ustaven, enostavno izvaja določila državnega zakona št. 482,« je še dejal Honsell. Kandidat za videmskega župana je dodal, da je treba upoštevati avtonomijo dežele s specialnim statutom, ki je v skladu z državnim zakonom sprejela deželni zakon za promocijo enega od jezikov, ki predstavlja pravo bogastvo in skupaj z drugimi jeziki v FJK tudi posebnost, ki jo je treba zaščititi in razvijati in na katero morajo biti po njegovem mnenju vsi po nos ni. De žel ni svet nik De mo krat ske stranke Igor Dolenc je dejal, da je bila od lo či tev vla de pri ča ko va na, saj je za RenzoTondo nekatere sporno predvsem določilo o tihem pristanku, pa čeprav je bilo besedilo v zvezi s tem nekoliko spremenjeno. Meni pa, da odločitev o pritožbi na ustavno sodišče v sedanjem trenutku ni bila najbolj primerna. Kot veliko škodo za Furlanijo in Furlane pa je včerajšnji sklep vlade ocenil predsednik Furlanskega filološkega društva Giovanni Pelizzo, ki ni mogel skrivati svojega razočaranja, tudi zato, kot je dejal, ker so zakonu nasprotovali tudi parlamentarci iz FJK. S sklepom vlade pa je zadovoljen deželni tajnik sindikalne organizacije UIL Luca Visentini, ki je dejal, da je zakon o fur lan šči ni v ne ka te rih čle nih v nasprotju z ustavo, v drugih pa tudi krši državno zakonodajo na področju izobraževanja, šolske avtonomije in zaposlovanju učiteljev. Visentini je še dejal, da pričakuje, da bodo novi deželni or ga ni us pe li v za kon vnes ti po prav ke, »s katerimi bo poskrbljeno za pravično zaščito manjšinskega jezika ob upoštevanju načela, da ta zaščita ne sme predstavljati diskriminacijo drugega prebivalstva«. Še nepotrjeni kandidat desne sredi ne za pred sed ni ka de že le Ren zo Tondo pa je v svoji spletni klepetalni-ci zapisal, da je imel sprejem zakona za zaščito furlanščine izrazito propagandni značaj, »kar je zdaj z odločitvijo vlade prišlo jasno do izraza, nas pa v naslednji zakonodajni dobi čaka naloga, da zakon spremenimo tako, da bo spoštoval jezik in vrednote Furlanije.« založba v.b.z. Trije novi slovenski prevodi hrvaških del ZAGREB, LJUBLJANA -Ljubljanska podružnica zagrebškega založnika V.B.Z. je objavila prevode hrvaških avtorjev Miljenka Jer-govica, Zorana Ferica in Romana Simica, pripravljajo pa novi knjigi Predraga Matvejevica in Slavenke Drakulic, so objavili na spletni strani V.B.Z. To bo skupaj 15 prevodov v ediciji Izbrana dela hrvaške književnosti od leta 2002. Ljubljanski V.B.Z. je sveže objavil Jergovicev roman Ruta Tannenbaum v prevodu Mateje Tigur-šek. Gre za četrto Jergovicevo knjigo v omenjeni ediciji, potem ko so bili objavljeni njegovi romani Sarajevski Marlboro, Bucik Riviera in Dvorci iz orehovine. Njegov novi roman, Ruta Tannenbaum, govori o judovski deklici, ki je bila priljubljena igralka in pevka pred drugo svetovno vojno v Zagrebu, po uveljavitvi Neodvisne države Hrvaške pa doživlja usodo svojega naroda. Slovensko občinstvo je imelo priložnost spoznati Ferica skozi prevod njegove knjige Smrt deklice z vžigalicami, novi roman pa nosi naslov Otroci Patrasa v prevodu Tadeja Čaterja. Feric obravnava ljubezen zrelega in poročenega profesorja do 17-letne obolele učenke. Simic pa ponuja zbirko zgodb Vkaj se zaljubljamo, ki jih je prevedla Maja Brodschneider Kotnik. Hrvaški radio je lani predvajal radio dramo po naslovni Simicevi pripovedi, Jutarnji list pa je razglasil V kaj se zaljubljamo za najboljše prozno delo leta 2005 na Hrvaškem. Sodeč po napovedih, bo leto 2008 najbolj plodovito v zadnjih šestih letih, ko gre za prevode sodobnih hrvaških avtorjev pri V.B.Z. Založba namreč namerava do sredine leta objaviti knjigo Drakuliceve Frida ali o bolečini ter Mediteranski brevir Matvejevica. Prav Matvejevi-ceva knjiga Drugačne Benetke je bila prva med V.B.Z. izbranimi deli hrvaške književnosti leta 2002. Največ prevodov pri V.B.Z. je zabeležil Ante Tomic - Nič nas ne sme presenetiti, Kaj je moški brez brkov in Veliki šoping. Med prevodi V.B.Z. sta tudi Christkind Borisa Dežulovica in Zemlja pleše Ne-nada Rizvanovica, kije bil edini objavljen lani. (STA) celovec - Osrednja proslava koroških Slovencev ob kulturnem prazniku Praznovanje v znamenju Trubarja Slavnostni govornik je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, ki je spregovoril o Trubarjevem pomenu v preteklosti in tudi danes CELOVEC - Osrednja prireditev koroških Slovencev ob Slovenskem kulturnem prazniku v sredo zvečer v Celovcu je potekala povsem v znamenju 500-letnice rojstva Primoža Trubarja. Slavnostni govornik, predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, je v svojem govoru spregovoril o Trubarju in njegovem pomenu v preteklosti in tudi danes. Ob tem je poudaril, da je ob drugih velikanih slovenske kulture - od Prešerna navzdol - Primož Trubar vsaj v zadnjih 100 letih bil nekako zasenčen. V svojem govoru je Pregl menil, da je bil Trubar za ene reformator, za druge verski človek, vsekakor pa je Slovencem razvezal jezik. S pogledom na novo, razširjeno Evropo, je slavnostni govornik dejal, da je Trubarjev pomen za Slovence v vzponu. Prireditelji osrednje proslave koroških Slovencev, Društvo slovenskih pisateljev/pisateljic, publicistov/publicistk in prevajalcev/prevajalk v Avstriji (DSPPPA), obe osrednji kulturni organizaciji koroških Slovencev, Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Slovenska prosvetna zveza (SPZ), ter Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu, so letošnjo proslavo priredili v prireditvenem centru Artecielo v Celovcu, obisk pa je bil množičen. Osrednjo prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu so glasbeno sooblikovali kitarist Janez Gregorič, saksofonist Gilbert Sabitzer, flavtist Kristijan Filipič in harmonikar Roman Pechmann. Moderatorka povsem uspelega večera pa je bila Mira Grotschnig-Einspieler. Ivan Lukan Osrednja prireditev koroških Slovencev ob kulturnem prazniku je bila letos posvečena Trubarju 4 Petek, 15. februarja 2008 GOSPODARSTVO inovativnost - V Vidmu odprli tretji salon inovativnosti InnovAction 2008 Illy: Kakovost življenja je odvisna od vseh nas Predsednik FJK je orisal rezultate svoje uprave pri pospeševanju inovativnosti VIDEM - S tretjo izvedbo, ki se je začela včeraj na videmskem sejmišču, se je salon inovativnosti InnovAction dodobra uveljavil ne samo v Furlaniji-Julijski krajini, ampak tudi v Italiji in v mednarodnem okolju. Odločitev o prirejanju tega februarskega razstavnega dogodka je sprejela II-lyjeva deželna uprava takoj na začetku svojega mandata, ki je bil sicer prežet z veliko pozornostjo za to področje in z namenskimi finančnimi sredstvi za njegovo spodbujanje. »Če je bil scenarij, v katerem je potekala lanska izvedba salona InnovAction, osredotočen na globalizacijo in dobo znanja, je letošnja izvedba posvečena razmisleku o energetski krizi in o okolju. Razumeti moramo, kakšen je odnos javne uprave do teh problemov in kakšen je lahko njen vpliv,« je na odprtju salona InnovAction dejal predsednik Dežele FJK Riccardo Illy, ki je podal analizo odnosa med inova-tivnostjo in javno upravo. Kakovost življenja je po njegovih besedah odvisna od vseh nas, od javnega in zasebnega, od posameznikov, pa naj bodo aktivni ali pasivni. Ob tem je Illy navedel primer tečajev računalniškega opismenjevanja, ki jih je deželna uprava organizirala za upokojence in gospodinje. Potem ko je uvedla načela inovativnosti v svoj upravni sistem in dala podjetjem na voljo dotacije za inoviranje, se mora po Illyjevem prepričanju Dežela zdaj posvetiti odgovoru na dve nujnosti, energetsko in okoljsko, ki vplivata na kakovost življenja. Na energetskem področju mora javna uprava po eni strani spodbujati uporabo alternativnih in obnovljivih virov, po drugi strani pa mora dajati zgled pri porabi teh virov. Deželna uprava daje npr. zgled pri uvajanju varčevalnih ukrepov v svojih sedežih, prav tako kot z vključevanjem prisilnih norm v urbanistično zakonodajo ali z razpisom za izbiro edinega upravljalca lokalnega javnega prevoza, kar prinaša tudi izboljšanje kakovosti službe in integracijo različnih transportnih sistemov. Illyje kot primer prizadevanj svoje uprave za inovativnost omenil še vlaganja v širokopasovno omrežje po vsej deželi in aktivnosti za spodbujanje integracije sistemov na proizvodnem področju: »Tudi tako je mogoče vplivati na kakovost življenja.« Uvodni del salona InnovAction je označila tudi okrogla miza o inovativnosti na križišču med znanostjo, etiko in ekonomijo, na kateri so svoje ideje prispevali izvedenci, raziskovalci in podjetniki. O etičnih implikacijah inovativnosti sta razpravljala pravnik Francesco Paolo Casavo-la in William Haseltine, ki sta opozorila na pomen projektiranja kot sredstva za upravljanje epohalnih sprememb, strinjala pa sta se tudi ob ugotovitvi, da je znanost odgovorna za reševanje problemov, ki jih sama odpira pri svojem napredovanju. Pri uporabi tehnologij, ki nam jih podarja znanost, je torej neobhodno »načelo odgovornosti«, ali z drugimi besedami, ni človek tisti, ki ga pretresajo transformacije, ampak je ravno on tisti, ki jih povzroča. Drugo točka razmišljanja, odnos med inovativnostjo in gospodarsko rastjo, so analizirali ekonomist Andrea Bolt-ho in podjetnika Nerio Alessandri in Mario Mascolo. Če za ekonomista z makroekonomskega vidika razmerje med inovativnostjo in rastjo ni neposredno, pa je vez med njima zelo izrazita na mikroekonom-skem področju, torej na ravni podjetja. Toda treba je vedeti, kaj lahko inovativnost pospešuje: legalni sistem zaščite podjetij, preprostejši in bolj prožen finančni sistem in ekonomsko stabilnost. S tem sta se strinjala tudi podjetnika, ki pa sta opozorila, da je v podjetju hitrost sprejemanja odločitev pogosto bolj pomembna od vlaganj. Zadnjo besedo je na odprtju salona inovativnosti, ki bo trajal do vključno nedelje, imel minister za javno upravo Lui-gi Nicolais, ki je opozoril na potrebo čim večjega konsenza za reforme na vseh ravneh, od ustavnih do reform v javni upravi, šoli, na univerzi, trgu dela. »Brez inovativnosti ni prihodnosti,« je bil prepričan minister Nicolais. Predsednik Dežele FJK Riccardo Illy med govorom na včerajšnjem odprtju salona InnovAction 2008 v Vidmu innovaction - Minister za javno upravo Luigi Nicolais Italija potrebuje radikalno obliko inovativnosti, ki se začenja v vrtcu VIDEM - »Merila za ocenjevanje, ki jih uporablja Evropska unija, se ne prilegajo državi, kot je Italija, kjer prevladujejo mala in srednja podjetja,« je včeraj na salonu inovativnosti menil minister za javno upravo Luigi Nicolais. Njegov komentar se je nanašal na včeraj objavljeno poročilo Evropske komisije o položaju držav članic EU na področju inovacij. Na vrhu lestvice so Švedska, Danska, Finska, Nemčija in Velika Britanija, drugo skupino držav, ki sledijo vodilnim, sestavljajo Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Luksemburg in Nizozemska, Italija pa sodi v tretjo skupino »zmernih inovatorjev«, ki se nahajajo pod evropskim povprečjem in med katerimi so še Slovenija (ki je sicer na lestvici pred Italijo), Španija, Češka, Estonija in Ciper. V zadnjo skupino do-hitevajočih držav so se uvrstile Litva, Latvija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Madžarska, Malta, Grčija, Bolgarija in Romunija. Evropski komisar za podjetništvo Günter Verheugen je izrazil zadovoljstvo in dejal, da lizbonska strategija in širša strategija za inovacije že delujeta. Ker pa pregled tudi kaže, da so ZDA v primerjavi z EU še vedno v občutni prednosti in da se je napredek v EU, viden predvsem pri na lož -bah v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, razširjenosti širokopasovnega omrežja, tveganem kapitalu v začetni fazi in prijavi patentov, v zadnjem času upočasnil, je Verheugen opozoril na nujnost še večjih naporov na tem področju. Nicolais je kot omenjeno to lestvico komentiral z ugotovitvijo, da kriteriji, ki jih uporablja Bruselj pri merjenju stopnje inovativnosti bolj ustrezajo državam, kot sta Nemčija in Francija, kjer obstaja zmes majhnih in velikih podjetij, medtem ko sta Italija in Španija zaradi prevlade majhnih podjetij v slabšem polo žaju. »To da če pogledamo nekatere sektorje, kot je enogastronomija ali pa tiste, ki so vezani na dobro počutje, potem je Italija najmočnejša, čeprav je ne bo ni-ko li na no beni les tvi ci. To seve da ne pomeni, da se nam ni treba truditi, da naredimo več,« je sklenil minister. V posegu na odprtju videmske-ga salona inovativnosti je Nicolais govoril o dveh vrstah inovativnosti, pos top ni, ki omo go ča izbolj ša nje proizvoda, in radikalni, ki popolnoma prenavlja proizvode in strategije. Italija ima po njegovi oceni vse večjo potrebo po radikalni inovativnosti, kar je ponazoril s primerom javne uprave, pri kateri ne zadostuje zamenjava papirja z računalnikom, ampak korenita reforma do temeljev. Glede podjetij pa je minister ocenil, da se ta zelo spreminjajo in vse bolj iščejo tehnološke partnerje in ne poddobavite-ljev kot v preteklosti. Politika mora zato zagotavljati kontinuirano inovativnost, ki se mora začeti v vrtcih in priti do univerze, je sklenil minister. innovaction - Projekt Domotica prihodnost za pohištveni okoliš Inteligentno stanovanje za večjo kakovost življenja in prihranek energije VIDEM - Pralni stroj, ki opere perilo in ga povrhu še zlika? Ali pa avtomobil, iz katerega lahko med vožnjo domov prižgemo luči v stanovanju, vključimo pečico in si napolnimo kad s toplo vodo? Zdi se znanstvena fantastika, a je veliko več. Pralni stroj, ki pere in lika že proizvajajo v Electroluxu, pri Fiatu pa so izdelali inteligentno avtomobilsko komandno ploščo, s katero je mogoče daljinsko uprav- AMERIŠKI DOLAR 1,4626 € +0,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 14. februarja 2008 valute evro (povprečni tečaj) 14.02. 13.02. ljati gospodinjske aparate v stanovanju. To je le dro bec tis tega, kar so obis -kovalci prvega dne salona InnovAction videli včeraj ob odprtju 500 kvadratnih metrov velikega inteligentnega stanovanja, poimenovanega Quality Life Haus (na posnetku). Ta, nedvomno najbolj privlačna razstava na videmskem salonu, je rezultat projekta Domotica FVG, pri katerem je sodelovalo 47 podjetij, s pomočjo sofinanciranja Dežele FJK pa so ga izvedli AREA Science park, Friuli Innovazione, Agemnot, pordenonski Polo Tecnologico in podjetje Rino Saidero Spa. Predsednik Dežele FJK Riccardo Illy je projekt označil kot model za prihodnost pohištvenega industrijskega okoliša, sicer pa je inteligentno stanovanje zanj ne samo velik prispevek h kakovosti življenja in k energetskemu varčevanju, ampak ima tudi socialni pomen. Illy je govoril o »socialni domotiki«, saj nove tehnologije močno olajšujejo življenje invalidnim ali povsem nepremičnim osebam, kot npr. sistem, ki omogoča uporabo računalnika z očesnimi ali zvočnimi povelji. ameriški dolar japonski jen 1,4626 1,4586 158,22 156,83 ruski rubel 36,0180 7,4542 35,9630 7,4557 britanski funt 0,74160 9,3288 0,74315 9,3493 norveška krona 7,9510 7,9830 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,6112 1,6083 15,6466 15,6466 261,43 263,05 kanadski dolar 1,4560 1,4562 bolgarski lev 1,9558 3,6491 1,9558 slovaška krona 32,931 3,4528 33,032 3,4528 latvijski lats 0,6963 2,5473 0,6964 2,5483 islandska krona 97,31 98,30 hrvaška kuna 7,2610 7,2661 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 14. februarja 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 3,11625 3,065 2,96125 LIBOR (EUR) 4,17938 4,34375 4,33625 LIBOR (CHF) 2,625 2,755 2,77333 EURIBOR (EUR) 4,179 4,342 4,335 2,74875 4,3275 2,795 4,327 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ] | ■ 19.921,94 € +70,22 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 14. februarja 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 38,20 +3,61 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 108,56 +3,65 MERCATOR MERKUR MERKUR 73,49 320,48 +1,25 PETROL TELEKOM SLOVENIJE 400,00 400,00 698,51 313,96 +1,65 +1,38 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 125,48 DELO PRODAJA -ETOL 196,90 ISKRA AVTOELEKTRIKA -ISTRABENZ 93,03 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 37,58 MLINOTEST -KOMPAS MTS -NIKA -PIVOVARNA LAŠKO 86,93 PROBANKA -SALUS, LJUBLJANA -SAVA 566,84 +0,92 -0,05 +0,86 +1,40 -0,07 +5,00 ŽITO 279,07 +0,01 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 14. februarja 2008 +°,32 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,715 8,395 -1,95 -0,65 BANCA ITALEASE 6,765 -1,16 -3,18 BCA MPS 3,085 -1,44 EDISON ENEL 1,734 -1,57 -0,29 ENI 7,505 22,37 +0,40 +1,31 FINMECCANICA 20,56 -3,09 +1,73 GENERALI 28,02 28,14 +0,82 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 4,5575 -0,14 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,15 -0,37 -1,92 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,87 12,99 +0,30 PIRELLI SAIPEM SAIPEM 2,4725 0,693 +1,45 SNAM RETE GAS STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TENARIS TENARIS 25,7 4,3575 8,545 1,91 -2,76 +1,65 -1,34 TERNA UBI BANCA UBI BANCA 2,8225 -0,30 UNICREDITO 5,0125 +0,90 SOD NAFTE 95,24 $ -0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 14. februarja 2008 indeks zaključni tečaj : prememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 9.854,75 +2,14 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 2.180,05 6.360,16 117,16 +2,63 +2,03 -0,29 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 4.064,14 2.445,16 -0,30 FIRS, Banjaluka 5.906,22 2.138,28 -0,53 SRX, Beograd 1.129,72 5.233,33 -0,42 -2,09 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 29.985,11 6.836,33 -3,82 +0,60 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.376,98 1.787,59 -1,40 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.348,86 1.445,47 6.962,28 -1,34 +0,51 -0,16 CAC 40, Pariz 5.879,30 4.858,65 3.917,18 -0,01 +0,07 +0,29 PX, Praga 1.572,3 3.797,89 +0,15 -0,14 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.626,45 3.045,59 24.021,68 4.552,32 17.766,63 +4,27 +3,26 +3,68 +1,37 +4,82 / ALPE-JADRAN Sobota, 16. februarja 2008 5 ljubljana - Sklep slovenske vlade Odslej tudi v Sloveniji dan spomina na holokavst S tem je Slovenija sprejela resolucijo ZN s konca leta 2005 LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj sprejela sklep, s katerim je 27. januar razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst, je po seji povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Haj-dinjak. Ob tem je dodal, da se vlada zaveda dejstva, da je zgodovinski spomin ključni dejavnik, ki preprečuje ponavljanje takšnih dejanj. Zato si vlada tudi prizadeva za vključitev v organizacijo The Task Force for International Cooperation on Holocaust Education, Remembrance and Research, katere namen je podpora izobraževanju, spominu in raziskovanju o holokavstu, Slovenija pa ima v njej zdaj status opazovalke. Generalna skupščina Združenih narodov je novembra leta 2005 izdala resolucijo o spominu na holokavst ter določila 27. januar za mednarodni spominski dan holokavsta. Z resolucijo je tudi brez zadržkov obsodila vsakršno pojavljanje verske nestrpnosti, hujskanja, mučenja oziroma trpinčenja ali nasilja nad posamezniki ali skupnostmi zaradi etničnega izvora ali verskega prepričanja. Lani pa je Generalna skupščina ZN dan pred spominskim dnevom sprejela tudi resolucijo o zanikanju holokavsta, s katero je ponovno obsodila vsakršno zanikanje holokavsta in tudi vsem državam članicam priporočila, da brez zadržkov zavrnejo vsako zanikanje holokavsta kot zgodovinskega dogodka. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč je pozdravil včerajšnjo odločitev vlade, da je sledila opozorilom žrtev nacifašističnega nasilja v Sloveniji in 27. januar razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. Ob tem je izrazil začudenje, da je vlada za to potrebovala več kot leto dni, saj je prve predloge prejela že pred 27. januarjem lani. Kot je v izjavi za javnost še spomnil Potrč, je dan spomina na holokavst po novembru 2005, ko ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, povzelo že več kot 67 evropskih držav. Določitev spominskega dneva zato res ne bi smelo biti vprašanje, ki bi zahteva lo od lo ča nje več kot le to dni, ugo tav -lja Potrč. "Toda, nikoli ni prepozno in opozarjanje poslanske skupine SD je končno obrodilo sadove. Tudi v Sloveniji bomo, zaradi poštenega odnosa do zgodovine in da bi spoštovali žrtve in njihovo trpljenje, od prihodnjega leta dalje praznovali 27. januar kot spomin na žrtve nacifašističnega nasilja v Sloveniji", je še zapisal. (STA) koper - V prostorih knjigarne Libris Predstavili knjigo Slovenska narečna književnost Marije Stanonik KOPER - Koprska knjigarna in založba Libris, ki je lani praznovala 15-letnico delovanja, skrbi med drugim tudi za popularizacijo knjig i n s tem tudi za predstavi tev knjiž nih del. Ta ko so na li te -rarnem večeru v torek v svojih prostorih predstavili knjigo Slovenska narečna književnost avtorice dr. Marije Stanonik, znane slovenske dialektologinje. V knjigi so zbrani nekateri že objavljeni prispevki, ki se nanašajo na narečno li te ra tu ro, ve li ko pa je tu di no vih. Delo, ki ga je izdalo Slavistično društvo Maribor, je razdeljeno na tri razdelke: slovenska narečna dramatika, slovenska narečna poezija in slovenska narečna proza. V delu je avtorica posebno pozornost na me ni la tu di pri mor skim li -terarnim ustvarjalcem v narečju in ne ka te re med nji mi je di rek to ri ca Librisa Alojzija Zavnik tudi povabila na tokratni večer, ki se ga je udeležilo veliko obiskovalcev. Med njimi so se predstavili pisatelji Renato Podbersič, Aldo Černigoj, Silvo Fatur in pesnica Alferija Br-žan. Predstavitve knjige in pogovore s sodelujočimi je vodila oziroma povezovala Jasna Čebron. Ve če ra se je ude le žil tu di dr. Mar -ko Jesenšek iz Slavističnega društva Maribor. Za prav po seb no pre se ne če -nje pa sta v kul tur nem pro gra mu pos kr be li so pra nist ka Vi da Ma ti - čič in pi a nist ka Al da Kljun, ki sta zapeli in zaigrali tri narečne pesmi Alferije Bržan, ki jih je uglas-bil znani zborovodja Ambrož Čopi. Sodelujoči so z branjem svoji del v narečju prikazali njihovo pestrost in opozorili na dejstvo, da ima lahko tudi literarno ustvarjanje v narečju veliko estetsko in literarno vrednost. Po besedah dr. Marije Stanonik pa monografija odpira novo poglavje v slovenski literarni zgodovini in literarni vedi sploh, saj je prvo delo, ki skuša sis-te ma tič no pri ka za ti slo ven sko na -rečno književnost z vidika estetskega vrednotenja snovi, motivike, stilnih sredstev, percepcije itd. Olga Knez V jutrišnji oddaji Brez meje po TV Koper o Slovenskem informativnem centru v Trstu KOPER - Jutri bo v koprski oddaji Brez meje govor o Slovenskem informativnem centru, ki je bil ravnokar ponovno odprt v Narodnem domu v Trstu. Z Martino Kafol se bodo o vlogi in programu urada pogovarjali ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Marino Marsič in koordinatorka urada v Narodnem domu Jana Pečar. Oddaja bo na Televiziji Koper jutri ob 18.00. Ob kulturnem prazniku jutri v Bertokih komedija Južic in Juca KOPER - Koprska Oljka organizira ob kulturnem prazniku ogled komedije Marijana Tomšiča »Južic in Juca« v izvedbi Šavrinov in Anka Šavrink jutri ob 18.30 uri v Bertokih. Urico smeha poklanja Oljka ob kulturnem prazniku občankam in občanom mestne občine Koper. Vstop je prost. V Sežani predstavitev knjige Vino v starih slovenskih jedeh SEŽANA - Občina Sežana in Združenje slovenskega reda vitezov vina pripravljata v torek, 19. februarja, ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani predstavitev knjige »Vino v starih slovenskih jedeh« avtorjev Dina Del Medica, Zvesta Apollonia in Li-via Jakomina. Predstavitev bodo popestrili Glasbena šola Sežana, Kraški vinarji Slovenskega reda vitezov vina in Društvo kraških kuharjev »Terra Carsus«. Bevcu na Hrvaškem dosodili pet let zapora ZAGREB - Sodišče v Veliki Gorici je včeraj nekdanjega predsednika uprave družbe PIK Vrbovec slovenskega državljana Bojana Bevca obsodilo na pet let zapora zaradi več zlorab položaja in pooblastil v gospodarskem poslovanju. Sodba še ni pravnomočna, tako tožilstvo kot njegov zagovornik Čedo Prodanovic pa so na odločitev sodišča napovedali pritožbo. Sodišče je ugotovilo, da je Bevc oškodoval PIK Vrbovec, ki ga je julija 2002 angažiral pri sanaciji podjetja, za približno 5,5 milijona kun (750.000 evrov). Bevc je kot predsednik uprave PIK Vrbovec do prekinitve pogodbe z omenjenim podjetjem junija 2004 izplačal svojemu ameriškemu podjetju Adria Managament večje zneske za nadomestilo, kot je predvidevala menedžerska pogodba. ljubljana - Preiskava v treh velikih gradbenih podjetjih in Kontroli zračnega prometa Kontrolni stolp odnaša prvega kontrolorja Sedem od osmih osumljenih na prostosti - Minister Žerjav pozval direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Janšo k odstopu - Danes morda odločitev o imuniteti Crnigoja LJUBLJANA - Domnevno sporna gradnja kontrolnega stolpa na brniškem letališču bo najverjetneje s položaja spodnesla direktorja Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečka Janšo. Prometni minister Radovan Žerjav gaje namreč zaradi objektivne odgovornosti pozval k odstopu. Medtem je sedem od osmih osumljenih gospodarskega kriminala zaenkrat na prostosti. Preiskovalna sodnica je v okviru preiskave gospodarskega kriminala v sredo zvečer zaslišala sedem oseb. Osumljenci niso podali vsebinskega zagovora, državni tožilec pa je zanje predlagal pripor. Ta je bil odrejen za eno osebo, ostale pa so izpustili. O njihovem morebitnem priporu bo odločal zunajobravnav-ni senat. Gre za senat treh sodnikov, ki mora v primeru, če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom tožilstva za uvedbo pripora, v 48 urah o istem predlogu za uvedbo pripora odločati še enkrat. Kot je včeraj povedal vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri vrhovnem državnem tožilstvi Harij Furlan, je tožilec pripor za sedmerico - med njimi predsednika uprave SCT Ivana Zidarja, direktorico Vegrada Hildo Tovšak in Tomaža Ži-berta iz Kontrole zračnega prometa, za katerega je bil nato dejansko odrejen pripor - predlagal iz razloga t.i. personalne koluzijske nevarnosti, saj obstajajo okoli- ščine, ki kažejo, da bodo osebe, če ne bodo priprte, vplivale na priče. En osumljenec v sredo ni bil pripeljan na zaslišanje k preiskovalni sodnici, saj ga je policija že v torek zvečer zaradi sklicevanja na imuniteto izpustila iz pridržanja. Gre za prvega moža Primorja in državnega svetnika Dušana Črnigoja. Furlan je pojasnil, daje tožilstvo v četrtek predsedniku državnega sveta poslalo zahtevo, da v skladu s poslovnikom osumljenemu svetniku imuniteto odvzame. "Upam, da bo o naši zahtevi odločeno že v petek," je dodal. Državni svet bo o tem odločal na petkovi seji mandatno-imunitet-ne komisije. Sicer pa je skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala na Okrožno sodišče v Ljubljani v sredo okoli 20. ure vložila zahtevo za preiskavo zoper osem oseb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril v postopku javnega naročila. "Zoper šest oseb je bil podan utemeljen sum storitve nedovoljenega dajanja daril, za dve osebi pa utemeljen sum storitve nedovoljenega sprejemanja daril pri javnem naročilu za izgradnjo novega centra za kontrolo zračnega prometa na Letališču Jožeta Pučnika," je pojasnil Furlan. Hišne preiskave so se po njegovih besedah sicer vršile za večje število sumov kaznivih dejanj, ne samo za omenjenega. So se pa zaradi obsežnosti preiskave sprva osredotočili le na omenjen sum kaznivega dejanja, za katerega je bilo mogoče zbrati tudi največ dokazov. "Ostalo bomo delali postopno, glede na analizo dokazov," je povedal Furlan, ki ne izključuje širitev preiskave tudi na poslovanje preiskovanih podjetij v tujini. Direktor uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi Aleksander Jevšek je poudaril, da se policija na tej točki ne bo ustavila. Medtem ko so na tem primeru že zdaj sodelovali z uradom za preprečevanje pranja denarja in davčno upravo, za naprej pričakujejo tudi vključevanje strokovnjakov s področja trga vrednostnih papirjev, drugih nadzornih finančnih institucij in sodelovanje s tujimi varnostnimi organi. Minister Žerjav pa je prvega moža Kontrole zračnega prometa Srečka Janšo zaradi objektivne odgovornosti medtem pozval k odstopu, saj je bilo javno podjetje vpleteno v nepravilnosti na področju javnega naročanja. Kriminalisti naj bi namreč zoper zaposlenega v podjetju Tomaža Žiberta podali utemeljen sum, da je v zameno za pridobitev premoženjske pravne koristi najmanj dvema ponudnikoma omogočil zamenjavo prvotne razpisne ponudbe s popravljeno in ji- ma pri tem zagotovil, da jo bo strokovna komisija Kontroli zračnega prometa priporočila kot najugodnejšo. Janša je nad Žerjavovim pozivom presenečen. "Bil sem zelo presenečen, ker se ne čutim popolnoma nič odgovornega. Ne vem, kaj je botrovalo takšni odločitvi," je povedal za STA. V izjavi za medije je povedal, da o morebitnem odstopu še razmišlja in napovedal, da "se bo treba odločiti v kakšnem dnevu". Po izpustitvi v sredo pozno zvečer je bila direktorica Vegrada Hilda Tovšak včeraj že na delovnem mestu, zagotavlja pa, da preiskava na delo v družbi ne vpliva. V sporočilu za javnost je Tovšakova poudarila, da je Vegrad v primeru oddaje javnega naročila za izgradnjo kontrolnega stolpa postopal korektno in transparentno ter v skladu z razpisno dokumentacijo in pogoji razpisa. Po njenih besedah očitki o zahtevi za preiskavo niso utemeljeni. Predsednika uprave SCT Ivana Zidarja včeraj zaradi slabega zdravstvenega stanja ni bilo v službi, družba pa tekoče gradbeni projekte izvaja skladno s pogodbami. V SCT so sicer prepričani, da se bo v postopkih, ki so v teku, izkazalo, da so vsi očitki neutemeljeni in da so bili posli opravljeni korektno. Glede na odmevnost dogodka pa ocenjujejo, da bodo negativne posledice, ne glede na rezultat preiskave, nesporno velike. (STA) 6 Četrtek, 14. februarja 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it osrednja prešernova proslava - Nocoj na Tržaškem jutri pa na Goriškem Župančičeva Duma rdeča nit prireditve Mladi bodo izvajali pesnitev obogateno z glasbo, petjem in plesom »Kje, domovina, si?« se sprašuje pesnik Oton Župančič proti koncu svoje znane pesnitve Duma. V sedanjem zgodovinskem trenutku je to vprašanje prav tako ak tual no kot je bi lo pred okroglimi sto leti, ko je Duma nastala, pa čeprav so se tako politične kot kulturne razmere zelo spremenile. Zato bo vsakdo, ki se bo nocoj ob 20.30 udeležil osrednje proslave ob dnevu slovenske kulture v tržaškem Kulturnem domu (jutri pa ob 17. uri v centru Lojze Bratuž v Gorici), lahko v besedilu velikega slovenskega pesnika našel kako spodbu do za pre mis lek, obe nem pa bo nedvomno užival ob bogatem besedilu, ki s svojim čustvenim valovanjem pritegne ne samo razum, pač pa tudi srce. Ker je sama pesem že po zgradbi in vsebini razdeljena na tri sklope, bodo ti prišli do izraza tudi z glasbenimi in plesnimi poudarki. Originalno glasbo je posebej za to priložnost napisal Iztok Cergol, ki vodi tudi mali big band orkester, ki jo bo izvajal skupaj z zborom Mačkolje pod vodstvom Andreje Štucin. Sama bo izvajala tudi solistične vložke sopranistke, poleg nje pa bosta kot solista nastopila tudi Martina Fe-ri in Nikolaj Bukavec. Koreografijo je sestavila Raffaella Petronio, ki tudi vodi plesalce. Mladi recitatorji Slovenskega kulturnega kluba (skoraj vsi obiskujejo tudi gledališko šolo Studio art) bodo posredovali besedilo, iz katerega izhajajo trije glavni motivi: v prvem delu imamo dialog med moškim in ženskim glasom. Ženski glas govori o lepotah domače zemlje in življenja na kmetih. Odgovarja mu moški glas, ki hvali mesto, napredek znanosti in umetnosti. V drugem delu spregovori pesnikovo srce o lepotah domovine, o njenih »pre-lestih« in o spominih iz otroštva. Nato pa preide v tretji del, ko govori o njenih »bolestih«, to je predvsem o problemu množičnega izseljevanja. Poleg devetih recitatorjev bo besedilo pesmi posredoval še glas iz ozadja, ki predstavlja notranji Župančičev glas; prizor spominov na otroška le ta, pa bo predvajan v ob li ki vide a. Iz -vajalci so člani Radijskega odra ter otrok Niko Trento (skupina Tamara Pe- taros, ki deluje v okviru Finžgarjevega doma). Video v ozadju spremlja tudi celotno predstavo istočasno s plesom, glasbo in recitacijo, sestavil pa ga je Alex Purič. Nocojšnjo predstavo oblikujejo torej večinoma mladi, tako v kreativnih vlogah kot v vlogah izvajalcev. Dobili so enkratno priložnost, da se spopadejo z zahtevno prireditvijo in pokažejo, česa so sposobni. Ob strani so jim bili ves čas režiser Gre gor Tadej Tozon in pomožna režiserka in dramaturginja Lučka Pe ter lin Su sič. Poseben pečat pa bo celotni predstavi dal še film O, Vrba, prvi slovenski zvočni film, ki ga je izjemo ma za to priložnost dal na razpolago Arhiv Republike Slovenije, ter še posebej izredna slavnostna govornica, gospa Luigia Negro, predsednica društva Razajanski dum iz Re zije. Lučka Susič Večji plakat na mestnih ulicah že več dni vabi na nocojšnjo Prešernovo proslavo, na kateri bo osrednja govornica kulturna delavka Luigia Negro kroma giorgio ret »Priznavamo pravice slovenske manjšine« Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in občinska odbornica Tjaša Šva-ra sta nam včeraj poslala sledeče tiskovno sporočilo: Menim, da je naš proračun izreden, saj je rezultat petletnega intenzivnega dela desnosredinskega odbora, katerega vodim. S tem dokumentom lahko danes žanjemo vidne rezultate na področju sociale, javnih del, šolstva in urbane opreme. Delo v korist ozemlja in prebivalstva je bilo od vsega začetka naš cilj in je v prvem petletju pogojevalo naše izbire, s katerimi je prejšnja opozicija večkrat soglašala, sedanja pa z besedami razglaša podobna načela, a jih nato ne udejanja. Glavna tema včerajšnje seje občinskega sveta je bila odobritev letošnjega finančnega dokumenta. Na podlagi omenjene listine bomo lahko odslej opravljali storitve na ozemlju v korist občanov in se s tem odzvali na prošnje po okrepitvi in optimizaciji občinskih služb, ne da bi s tem dodatno obremenili krajevno prebivalstvo. Skratka davki in tarife ostajajo nespremenjeni v brk tistim osebam, ki širijo govorice o stalnem višanju stroškov s strani naše uprave in o negativnem vplivu tega povišanja na vseh gospodarskih področjih. Proračun je sad dela, v katerega smo prepričani, opozicija pa z njim ne soglaša in pri njem noče sodelovati. Globoko obžalujemo dosedanje obnašanje opozicije, ki omalovažuje pomen obravnavanega dokumenta in nam ponovno pripisuje način ravnanja, v katerem se ne prepoznavamo in s katerim ne soglašamo. Občinska uprava priznava pravice slovenske narodne skupnosti in se zato požrtvovalno trudi za ohranitev in ovrednotenje njene kulture, kot je razvidno iz letošnjega proračuna, in to ne samo z izpolnitvijo zakonskih obvez, ampak tudi s konkretnimi dejanji, namenjenimi ohranjanju in ovrednotenju narodne skupnosti, mimo golega prevajanja listin. Letošnji proračun je navsezadnje dokaz teh trditev. Slovensko narodno skupnost spoštujemo ne glede na gole provokaci-je in mimo dejstva, da opozicija žal še vedno izrablja to temo za svoje politične skgz - Prihodnjo sredo okrogla miza o KGS Perspektive upravljanja Krasa Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza prireja javno okroglo mizo o perspektivah upravljanja kraškega teritorija, na katero bo povabila deželne javne upravitelje, župane in stanovske organizacije. Okrogla miza bo v sredo, 20. februarja, ob 18. uri v dvorani Slovenskega kul tur ne ga druš tva Igo Gru den v Nabre žini. Različni odzivi, ki so v minulih tednih spremljali vest o črtanju možnosti obnove nekdanje Kraške gor ske skup nos ti iz zako na o go ra -tih območjih, kličejo vso našo skupnost in še posebej javne upravitelje ter stanovske organizacije k resnemu razmisleku o perspektivah, ki se nam ponujajo v zvezi s smotrnim in učinkovitim upravljanjem kraškega teri torija na Tržaš kem in Goriš kem, piše v sporočilu za javnost SKGZ. Z odstopom predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Riccarda Illyja in posledično razpus- titvijo deželnega sveta se možnost obnovitve nekdanje KGS ali njej podobnega upravno-političnega telesa prenaša na novo zakonodajno dobo: »Za to je ključ ne ga pome na prav ta faza, ko stranke in koalicije pišejo vo lil ne pro gra me in skle pajo ob -veze,« poudarja deželni tajnik SKGZ Igor Gabrovec, ki bo vodil sredino okroglo mi zo. Na njej bodo z uvod -nimi razmišljanji sodelovali še predstavniki stanovskih organizacij, politiki in izvoljeni javni upravitelji. SKGZ je podpirala prizadevanja županov, ki so enotno zahtevali obnovitev KGS. Cilj okrogle mize je, da se skupaj razmisli o možnih ko ra kih pred zaklju čkom de žel -ne zako no daj ne do be. Okrogla mi -za bo tudi priložnost, da se skupaj sproži novo strategijo, ki naj jasneje začr ta smer de la v prid kraškega teritorija in ljudi, ki na njem delajo in živijo, se zaklju čuje spo roči lo SKGZ. davki - Po večletnem delu zaprli urade v Ul. Von Bruck Agencija za dohodke se je dokončno preselila v Rojan V bivši tovarni Stock v Rojanu so odprli nove urade Agencije za dohodke. Nov prostor lokalnega urada je nadomestil urade v Ul. Von Bruck, za njegovo odprtje pa je bilo potrebnih pet let dela. V novi strukturi, ki so jo odprli v Ul. Stock št. 2/3, je zaposlenih 170 uslužbencev. Reforma davčnega sistema, avtonomija agencije in način delovanja so prispevali, da je odnos med državo in davkoplačevalci v deželi Furlaniji-julij-ski krajini pravičnejši, sta na uradnem odprtju ob udeležbi deželnega predsednika Riccarda Illyja povedala deželni direktor agencije Franco Latti in direktor lokalne agencije Massimo Romano. Boj proti davčni utaji, sta dodala, prispeva tudi k izboljšanju konkurenčnosti gospodarskega sistema, ker postane teritorij, ki nudi jamstva na davčnem področju, za podjetja privlačnejši. Na državni ravni bo medtem stekel načrt za odprtje vir-tualnega okenca, ki bo zaposloval okrog dva tisoč ljudi in ki bo čez dve leti kril vse dežele. / TRST Sobota, 16. februarja 2008 1 1 TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Ob proračunski razpravi spet trenja med večino in opozicijo Na valentinovo več razprtij kot ljubezni Protest uslužbenk vzgojnih služb - Demokrati zapustili svoje sedeže in odšli med občinstvo Valentinovo sinoči ni spodbudilo v tržaški občinski palači nobenih ljubezenskih tonov. Niti prijateljskih, ker sta se des-nosredinska večina in levosredinska opozicija ob začetku dolge proračunske razprave gledali kot pregovorna pes in mačka. Žaljivih izpadov, kakršno je bilo sredino pso-vanje župana Roberta Dipiazze na račun demokrata Alessandra Minisinija, sicer ni bilo slišati, vzdušje pa je bilo naelektreno in tudi odkritih protestov ni manjkalo. Prvega so že pred vhodom v občinsko palačo uprizorile občinske uslužbenke, zaposlene v vzgojnih službah. Protestirale so proti v proračunskih programskih smernicah omenjene namere mestne uprave o oddaji vzgojne službe zunanjim podjetjem. Zavedajo se, da tvegajo delovna mesta, zato so prišla tudi v občinsko dvorano povedati odgovornemu odborniku svoj »Ne«. Prvi del seje je bil v znamenju odmevov na sredin županov besedni izpad. Vodja Demokratske stranke Fabio Omero je izrazil solidarnost napadenemu Minisiniju, okrcal pa je predsednika skupščine Sergia Pacorja, ker ni učinkovito posegel, da bi preprečil incident. Zato je napovedal, da bo leva sredina predstavila resolucijo o nezaupnici. Predstavnik Veltronijeve stranke je protestiral, ker se občinska uprava ni dr- tržaški zaliv Obalna straža zagledala ribičevo barko Točno teden dni potem, ko je gradeška ribiška ladja naključno naletela na truplo miljskega upokojenca Stefana Sindicija, je tržaška obalna straža včeraj našla še njegovo potopljeno barko. Sindici se je odpravil na ribolov v torek, 5. februarja zjutraj, našli pa so ga dva dni zatem. Najverjetneje je njegova petmetrska barčica trčila v večji predmet (morda v drugo plovilo), pri čemer je Miljčan utrpel udarec v glavo in padel v vodo, barka pa se je prevrnila in potopila. Obalni stražniki, ki so pregledovali območje skupaj s tehniki eksperimentalne geofizične opazovalnice (-OGS), so zagledali plovilo včeraj okrog ure kosila. Nahajalo se je na morskem dnu približno 5 navtič-nih milj od Miramara, nedaleč od slovenskih teritorialnih voda; v bližini so pred 8 dnevi našli rezervoar za gorivo, ki je bržkone padla s Sindicijeve barke. Levo: protest občinskih uslužbenk, zaposlenih v vzgojnih službah pred občinsko palačo; desno: svetniki Demokratske stranke so se iz protesta zapustili svoje sedeže ter se preselili med občinstvo kroma žala obvez, ki jih je bila sprejela ob lanskem proračunu in ni opravila del na socialnem področju, za katera se je obvezala. Zato jo bo opozicija prijavila računskemu sodišču. Iz protesta proti omalovaževalnemu odnosu večine do opozicije pa so nato svetniki Demokratske stranke, z izjemo načelnika, zapustili svoje sedeže in se preselili na konec dvorane, med občinstvo. Da je bil odnos večine do opozicije res omalovaževalen, je pokazala razprava o resolucijah k odlokom o znižanju davka na nepremičnine ICI in o novih tarifah za gradbene storitve. Večina je »povozila« vse resolucije leve sredine, glasovala pa za svoje, ki jih je bila vsebinsko »prepisala« od opozicije. Župan Roberto Dipiazza se je pojavil v dvorani po dobri uri. »Priklical« ga je načelnik njegove skupine Maurizio Ferrara, potem ko je opozicija ostro protestirala zaradi njegove odsotnosti. Prvi občan se je ponovno opravičil Minisiniju za sredin incident, svetnik Demokratske stranke pa kljub temu še razmišlja o sodni prijavi. Ko bi se morala začeti razprava o amandmajih k proračunu, je bila seja prekinjena. Načelniki skupin večine in opozicije so se skušali dogovoriti, kaj bi se dalo storiti, da bi bila razprava čim bolj tekoča. Leva sredina je postavila vrsto zahtev (beri: zagotovila za nekatera javna de- la). Tako si je Marino Andolina (Stranka komunistične prenove) prizadeval za obnovo poslopja proseške osnovne šole (200 tisoč evrov). Ostale skupine so postavile še druge zahteve v prid občanov. SKP je bila pri svojih zahtevah zelo jasna. Predstavila je 120 od skupnih 268 predloženih amandmajev. Bila je pripravljena na obstrukcijo, (medtem ko je Omero napovedal, da se Demokratska stranka zaenkrat ne bo poslužila te metode). Kar pomeni, da bi lahko Andolina in Iztok Fur-lanič o vsakem amandmaju govorila po 10 minut v prvem posegu, prav toliko v drugem, imela pa bi še čas za glasovalno izjavo. Ko bi do tega prišlo, bi se razprava iz dolge spremenila v maratonsko. Sinoči še ni bilo odgovora na zahteve opozicije. Pač pa so slovenski svetniki Iztok Furlanič, Igor švab in Stefano Ukmar izrekli podporo in solidarnost »kolegu Minisiniju ob grobem besednem napadu, ki ga je bil deležen s strani tržaškega župana.« Obenem so ostro obsodili žaljiv odnos, ki gaje župan pokazal do celotne opozicije, »saj znak demokracije ni samo v iskanju nekega političnega ravnovesja med večino in opozicijo, ampak naj bi bil predvsem izraz spoštovanja do človeškega dostojanstva, na te vrednote pa je župan pozabil.« Marjan Kemperle shod sik Pred Burlom v obrambo zakona 194 Stranka italijanskih komunistov se bo v ponedeljek, 18. februarja, postavila v bran zakonu 194 o prostovoljni prekinitvi nosečnosti. Kot so zapisali njeni predstavniki v tiskovnem sporočilu se bodo zbrali pred tržaško pediatrično bolnišnico Burlo, da bi izkazali solidarnost ženskam in branili ta pomemben civilizacijski dosežek. Po njegovi zaslugi se je namreč število splavov od leta 1983 dalje skorajda razpolovilo: leta 1983 so jih zabeležili 233 tisoč, leta 2006 pa 130 tisoč. Sra mot ni na pa di zad njih tednov in torkov vdor policije v neapeljsko bolnišnico, kjer naj bi izvajali nezakoniti splav, so izzvali val protestnih shodov v podporo pravici žensk do samoodločbe in upravljanja svojega telesa. ssk - Sporočilo Slovenci naj pazijo na pravilen zapis imen Objavljamo tiskovno sporočilo pokrajinskega tajnika SSk Petra Močnika v zvezi z uporabo slovenskih črk in imen v uradnih dokumentih: »Slovenska skupnost pozdravlja pomembno razsodbo državnega sveta, ki je dokončno potrdila pravico vseh Slovencev do pravilno napisanega imena in priimka na vseh uradnih dokumentih, tudi z uporabo črk slovenske abecede. Državni svet je pri tem tudi ošvrknil oblasti, rekoč, da kar je mogoče doseči na navadnem računalniku, mora biti mogoče tudi na velikem sistemu, ki ga uporablja država. Pravica do imena in priimka je osnovna človekova pravica in kršitev tega pravila predstavlja hudo diskriminacijo. Zato je SSk začela boj za pravilno napisane zdravstvene izkaznice in ga bo tudi dosledno nadaljevala. Razsodbo je zato tajnik Peter Močnik že poslal predsedniku deželne uprave Riccardu Illyju, čeprav v odstopu, in tržaškemu prefektu Dr. Giovanniju Balsamu. Obenem pa SSk vabi vse rojakinje in rojake, da skrbno pazijo in zahtevajo pravilno pisavo lastnega imena in priimka na vseh dokumentih in da javijo pomanjkljivosti javnih uradov na tem področju. V zvezi s tem SSk spominja, da je že nekaj mesecev na razpolago tudi urad za slovensko manjšino, kjer deluje osebje z znanjem slovenščine in ki pripada različnim upravam. Slovenska stranka vabi vse, da se v čim večji meri poslužujejo te storitve. Predvsem pa je pomembno, da se v čim večjem številu opremimo z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami, ki so danes na razpolago tudi v Trstu in jih lahko zamenjamo, čeprav ni še zapadel naš dokument. Gre za pravico, ki verjetno ni popolnoma izražena, saj dokument ni v celoti dvojezičen, kot bi moral sicer biti, a žal je to posledica prakse od povojnega časa do danes in verjetno tudi drugačne politične drže, na primer naše ali nemške manjšine. Pravica je pa bila dosežena po dolgem času in s težavo in je lahko znak naše doslednosti ter zavednosti. Istočasno je tudi znak odprtosti, saj je zanjo povprašalo že kar nekaj italijanskih someščanov. Toliko bolj je zato prav, da zanjo povprašamo tudi Slovenci tržaški mestni redarji - V letu 2007 Odkrili 26 »divjih« odlagališč Mnogo jih je bilo na Krasu - Nezakonita odlagališča so sanirali - Odkrili 10 ljudi, ki so odlagali material na nedovoljena mesta Eno od nezakonitih odlagališč na Krasu Oddelek za okolje mestnih redarjev je opravil v lanskem letu več kot 100 posegov na vsem ozemlju tržaške občine v iskanju nezakonitih odlagališč. Iskanje je bilo uspešno: odkrili so 26 krajev, kamor so neznanci odložili skupno več kot 100 kubičnih metrov raznih materialov. Mestni redarji so pod vodstvom poročnice Cristine Del Bufalo odstranili na-nošeni material in odlagališča sanirali. Ugotovili so, daje na nekaterih krajih odloženi material botroval požarom. Ti so se lansko poletje razplamteli na območjih Reške ceste, Ul. Caboto, Ul. Malaspina, pri Proseku in v Ul. Rio Spinoleto. Lani je oddelek za okolje mestnih redarjev odkril nezakonita odlagališča v sledečih krajih: pri Proseku, pri Sv. Ivanu, v Ul. Miani, v Ul. Campanelle, pri Sv. Jakobu (dve od-la ga li šči), v Ul. Ma las pi na, v Ul. Ca bo to, pri Op či nah, v Ul. Eremo, pri Gropadi, pri Lonjerju, v Ul. Crosada, v Ul. von Bruck, v Ul. Montasio, v Miramarskem drevoredu, v Ul. Gi-anelli, v Ul. Peco, na Reški cesti, v Ul. Grego, na Vrdelski cesti, pri Padričah, v Ul. Pietraferrata, pri Naselju sv. Sergija in pri Bazovici. Po ugotovitvah mestnih redarjev je bila z divjimi odlagališči storjena velika okoljska škoda. Možje postave so uvedli preiskave, da bi ugotovili storilce. Iskanje ni bilo lahko, kljub temu pa so odkrili deset ljudi, ki so nezakonito odlagali material v Trstu in okolici. Vsak je moral plačati globo v višini 200 evrov, odstraniti material in sanirati območje na lastne stroške. 8 Sobota, 16. februarja 2008 TRST / pesniški večer ssg - V sredo pod odrom tržaškega Kulturnega doma Brane Grubar o svoji ljubezni do jadranja ... Kam? Drugam! Tokratni gost Janka Petrovca je bil priznani igralec, avtor zanimivega potopisnega eseja V sugestivnem pododrju tržaškega Kulturnega doma je v sredo zvečer tekla beseda o morju. Tokratni pesniški večer namreč ni bil namenjen poeziji, ampak liričnim opisom morskih potovanj, ki jih je med svojim večdesetletnim jadranjem zapisal Brane Grubar. Škoda, da jim je prisluhnila le »komorna zasedba« poslušalcev, kot je uvodoma ugotovil voditelj večera Janko Petrovec. A kdor se je odločil, da bo sredin večer preživel v družbi Braneta Grubarja in njegovega prvenca »Kam? Drugam!«, najbrž ni bil razočaran. Grubar je uveljavljen slovenski igralec, ki ga je občinstvo Slovenskega stalnega gledališča nazadnje videlo v Cankarjevih Romantičnih dušah; kljub upokojitvi je namreč še vedno redni sodelavec ljubljanske Drame. Za sabo ima na stotine gledaliških in filmskih vlog (na primer v Cvitkovičevem filmu Odgrobad-ogroba) ...a tudi nekaj tisoč morskih milj. Kajti skoraj vsak igralec začuti v določenem trenutku potrebo po dodatnem poklicu in Brane Grubar je izbral poklic jadralca. Pred tridesetimi leti si je začel sredi Ljubljane graditi jadrnico, jo s pomočjo prijateljev dogradil in splavil v Izoli. Od takrat vsako leto preživi vsaj dva meseca na valovih Sredozemskega morja, na hrvaških Kornatih, še najraje pa v Grčiji, med Kikladskimi otoki. Ali ob obalah tistega otoka Trizonia v Jonskem morju, mimo katerega preprosto ne more: postanek pod njegovimi oljkami je vsakič obvezen. »Če so pravi vetrovi, na jadrnici pa pravi ljudje in prava hrana, so vsa morja krasna,« je bil Gruberjev odgovor na Pe-trovčevo vprašanje o najljubših morjih. Med »pravimi« člani posadke sta trenutno predvsem Valentina in Timon, Gru-barjeva žena in njun šestletni sinček: z njima jadra po Sredozemlju, poleti bodo morda iz grške Kalamate, kjer prezimu-je njihova jadrnica, mimo Krete in Kar-patosa pripluli do Sicilije. Ali pa morda spet drugam. Grubarjev prvenec je neke vrste potopisni esej, ki ga bogatijo avtorjeve čr-no-bele fotografije (»založnik mi ponavlja, da če bi bile barvne, bi bila knjiga že razprodana«). Kot je opozoril Janko Petrovec pa sestavlja knjigo predvsem mozaik srečevanj. Vsako poglavje uvede zapis iz ladijskega dnevnika, nadaljuje pa asociacija ali spomin, v katerih se prepletajo čudoviti mali in veliki liki. Od neznanega jadralca iz Chioggie do Pina Mlakarja, Grubarjevega mentorja na ljubljanski igralski akademiji, a tudi strastnega ljubitelja morja. (pd) Gledališki in filmski igralec Brane Grubar je svoji ljubezni do morja posvetil knjižni prvenec Kam? Drugam! kroma svoboda res je zlata - Po predstavi tudi DVD Koristen pripomoček Skupina Metronom ga deli vsem slovenskim šolam v Italiji - Začeli pri Svetem Jakobu Kot smo že poročali, je gledališka skupina Metronom pred nedavnim posnela DVD Svoboda res je zlata..., ki je pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev nastal na podlagi istoimenske gledališke predstave. Slednja je prikazovala življenje Slovencev na Primorskem pod fašizmom, oziroma v obdobju od leta 1920 do leta 1945. Ob predstavitvi DVD-ja so člani skupine Metronom napovedali, da ga bodo podarili vsem slovenskim šolam v naši deželi, saj je lahko za šole dodaten in dragocen pripomoček pri spoznavanju zgodovine tistega obdobja. V februarju poteka razdeljevanje DVDjev po tržaških šolah (na sliki: člani gledališke skupine Metronom poklanjajo DVD osnovnim šolam didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu), v prihodnjih mesecih pa ga bodo prejele tudi šole na Goriškem in v Benečiji. ŠOLSTVO - Delovni zvezek naravoslovja, zvezek poizkusov in priročnik za učitelje V naravi Igrivo spoznavanje narave Učenci drugega in tretjega razreda osnovne šole spoznavajo okolje in letne čase skozi vaje, igre in preizskuse Učitelji in učenci slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem imajo na razpolago pripomoček za poučevanje oz. učenje naravoslovja, ki ga je izdal in založil Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino. Pripomoček je namenjen otrokom, ki obiskujejo drugi in tretji razred osnovne šole in sestoji v delovnem zvezku V naravi 1 in zvezku poizkusov V naravi 2, poleg tega pa je tu še priročnik za učitelje. Omenjene publikacije so sad truda Barbare Boneta, Marine Gulin in Olge Tavčar, ki so poskrbele za besedilo, oblikovanje in ilustracije, medtem ko so pregled dela opravili Lucia Abram, Ksenija Dobrila in Zvonko Legiša. Bonetova, Gulinova in Tavčarjeva niso neznane, saj gre za avtorice naravoslovnega delovnega zvezka z naslovom Živali in rastline, ki ga je leta 2004 izdalo Didaktično ravnateljstvo Opčine. Tako takratna kot sedanja cilj in posebnost sta ista, se pravi učenčevo spoznavanje narave in okolja skozi letne čase s pomočjo precej nekonvencionalnega učenja: gre namreč za delovni zvezek, ki na koncu šolskega leta ne sme več obstajati. Publikacija namreč vsebuje vrsto slik, risb, križank, iger in vaj, ki jih mora učenec izpolniti, izrezati in nalepiti v svoj zvezek, tako da sam oblikuje osebni naravoslovni zvezek. Publikacija ima štiri sklope, vezane na letne čase: prvi sklop obsega jesen in s tem povezane značilnosti vinograda, kleti, trganja grozdja, pridelave vina ter zelenjave; drugi sklop, posvečen zimi, obsega vremenski koledar, padavine ter gozd in gozdne živali; tretji sklop obravnava pomlad oz. njene znanilke, kot so npr. vijolica in trobentica med rastlinami in lastovka med živalmi; četrti in zadnji sklop je posvečen vročemu poletju, pod drobnogledom pa je predvsem nevarnost požarov. Kot že rečeno, imajo učenci poleg delovnega zvezka na voljo tudi zvezek, v katerem se jim za vsak letni čas ponuja vrsta poizkusov, s pomočjo katerih imajo možnost priti do zanimivih odkritij. »Paket« dopolnjuje še priročnik za učitelje, v katerem so za posamezno vsebino naravoslovnih zvezkov zapisani odgovarjajoči smotri in cilji, ki so jih avtorice povzele iz smernic, kijih predvideva nova šolska reforma, pri čemer so pripisale tudi besedje, ki naj bi ga učenci usvojili pri posamezni učni enoti, možno medpredmetno povezavo s predlagano vsebino ter nekaj predlogov oz. zgledov didaktičnih dejavnosti. Priročnik vsebuje tudi dodatek z novimi smernicami za vsebine zvezka za prvi razred Rastline in živali in prilogo z dodatnimi vajami, slikovnim gradivom, notnim zapisom predlaganih pesmi in pro-sojnicami. Delovni zvezek, ki ga na koncu šolskega leta ne bo več Evropsko državljanstvo in evroregije Zveza Italijanov po svetu, združenje Historia, ITAL-UIL in revija o geopolitiki Limes organizirajo današnji posvet z naslovom »Evropsko državljanstvo in evroregije - Državljanske pravice«, ki bo potekal med 11. in 14. uro na Pomorski postaji (v dvorani Oceania). Srečanje bo uvedel odvetnik in profesor na Univerzi v Vidmu Guglielmo Cevolin, o naslovnih temah pa bodo nato spregovorili podtajnik na notranjem ministrstvu Ettore Rosato, poslanec DS Alessandro Maran (oba bosta govorila o državljanstvu in položaju Italijanov v Sloveniji in Hrvaški), predstavnik ITAL-UIM Luigi Rosa Teio (socialne pravice), zgodovinar Fulvio Salimbeni (predhodniki evroregije na severnem Jadranu), antropolog Antonio Palmisano (etnične raznolikosti v evroregiji), pravnik Leopoldo Coen (institucionalni koraki do evroregi-je), odgovorni urednik revije Limes Lucio Caracciolo (evroregije in geopolitika), deželni odbornik FJK za mednarodne odnose Franco Iacop (evroregija in FJK), zaključke pa bo podal generalni tajnik Zveze Italijanov po svetu Alberto Sera. Laboratorij za demokracijo Pomorska postaja bo danes prizorišče posveta novoustanovljenega združenja Laboratorij za demokracijo Bruno Pincher-le. V dvorani Vulcania bodo od 17. ure dalje razpravljali o nevarnostih in možnih izhodih iz krize politike. Po mnenju prirediteljev bi zavračanje politike ošibilo institucije, zaradi česar so nujne bolj konstruktivne rešitve. Uvodni poseg bo imel predsednik združenja Piero Alzetta, delo bo povezoval profesor politične ekonomije na Univerzi v Trstu Gabriele Pastrello, sodelovali pa bodo še profesor politične sociologije na Univerzi v Milanu Paolo Se-gatti, poslanec DS Alessandro Maran, upravni vodja tržaškega prizivnega sodišča Renato Romano, profesor mednarodnih politik za izobraževanje na Univerzi v Vidmu Francesco Russo ter soustanovitelj in predsednik družbe javnomnenjskih raziskav SWG Roberto Weber. SIK in predčasne volitve V kavarni San Marco bo danes popoldne (ob 18. uri) govor o predčasnih parlamentarnih volitvah, ki bodo 13. in 14. aprila na novo določile sestavo senata in poslanske zbornice. Z občinstvom se bosta pogovarjala poslanec SIK Jacopo Venier in deželni tajnik iste stranke Stojan Spetič, ki bosta opisala predloge stranke in ugotavljala, kakšna bo politična slika na levici za časa volitev. Energetsko varčevanje v Zgoniku in na Opčinah Občina Zgonik in SKD Tabor podpirata energetsko varčevanje in sta se tudi letos odzvala pobudi »M'illumino di meno« (Osvetlim se manj) oddaje Caterpillar, ob obletnici vstopa v veljavo Kjotskega protokola. Protokol je namenjen državam, pobuda »M'illumino« pa državljanom, ki lahko z vsakdanjimi posegi prispevajo k omejitvi onesnaženja. Zgoniška občinska uprava bo v ta namen ugasnila razsvetljavo občinskega spomenika padlim. K akciji je povabila tudi Župnijo sv. Mihaela, ki bo od mraka 15. do zore 16. februarja ugasnila razsvetljavo cerkve sv. Mihaela v Zgo-niku. Družine so vabljene, da omejijo porabo in ugasnejo nepotrebne naprave. Omenjena pobuda je deležna pokroviteljstva ministrstva za okolje in predsedstva ministrskega sveta, podprlo pa jo je nič koliko javnih uprav, organizacij, društev in posameznikov v Italiji in tujini. K njej je tudi letos pristopilo SKD Tabor: openski Prosvetni dom bo danes med 18. uro in 18.30 razsvetljen samo s svečami. Strehlerjeva razstava V palači Gopčevic je na ogled razstava »Strehler privato«, danes bo na vrsti nov voden obisk. Ob 17.30 bo obiskovalce spremljala Erica Culot, vstop je prost. Razstavo ponujajo mestni muzeji zgodovine in umetnosti, muzej Carlo Schmidl in od-borništvo za kulturo Občine Trst. Debata o navdihu Literarni center FJK vabi člane in radovedneže na srečanje, ki bo danes ob 17.30 v baru Tiffany (Ul. Ginnastica). Na vrsti bo debata o navdihu za pisce in umetnike. / TRST Petek, 15. februarja 2008 9 narodni dom - Odlično obiskan etnološki večer Mičen izbor ljudskih pripovedi od morja do Krasa Knjiga Kruh in ribe Nade Ravbar Morato je izšla pri Celjski Mohorjevi V nabito polni mali dvorani Narodnega doma so predvčerajšnjim predstavili zanimivo knjigo, ki odstira folklorno in drugo neprecenljivo pripovedno gradivo iz Trsta in njegovega kraškega zaledja. Bogata publikacija z naslovom Kruh in ribe je nastala izpod peresa Nade Ravbar Morato, ki je zelo natančno in celovito zbrala številne folklorne pripovedi, ki prepričljivo predstavljajo zgodovino območja, od koder izhajajo. Knjiga je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, in sicer v okviru zbirke Glasovi, ki se posveča predvsem slovenskim folklornim pripovedim. O tem, kako je publikacija nastajala, katere ovire je avtorica pri zbiranju zapisov morala premagati, o poslanstvu založbe, ki je knjigo izdala, in še o drugih zanimivih utrinkih so na uradni predstavitvi Na levi sliki Nada Ravbar Morato med tržaško predstavitvijo, desno pa njena knjiga kroma spregovorili avtorica Nada Ravbar Morato, glavna urednica zbirke Glasovi Marija Stanonik ter predsednik Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel. Odlično obiskan etnološki večer je povezoval Boris Pangerc, ki je gostom zastavil kar nekaj vprašanj. Pangerc je uvodoma pohvalil delo avtorice, ki je, kot je sam ocenil, knjigo obogatila s preglednicami, dodala slovarček ter označila mesto naglasa. Ob tem je Pangerc še dodal, da je zamisel za knjigo nastala leta 1996, ko so ga pobudniki povabili k sodelovanju, a žal zaradi drugih obveznosti ni mogel sprejeti tako ambicioznega projekta. »Takrat je delo prevzela Nada Morato, ki je ustvarila tisti biser, ki ga jaz ne bi mogel«, je še dejal Boris Pangerc, ki je nagovoril tudi direktorja založbe Jožeta Faganela. Ta je na vprašanje, kakšna je bila vloga založbe pri nastajanju te publikacije, odgovoril, da zbirka Glasovi a priori spodbuja širjenje tradicije narečne slovenščine. Po govornikovi oceni brez organskega jezika - narečja ne bi bilo lepega standardnega jezika. Bistvena reč narečnih zapisov pa je tudi govor, je še pojasnil Faganel in pristavil, da založba spodbuja tudi izdajo zvočnih zapisov ali CD-jev, ki omogočajo sodobnejše dojemanje narečne slovenščine. In kakšen je organski jezik naših krajev? V knjigi Kruh in ribe je avtorica zbrala folklorne pripovedi, ki sežejo od miljskih hribov, Krasa, barkovljan-ske in devinske obale vse do doberdob-skega Krasa in Vrha . Gre torej za zajeten opus, ki v besedi in sliki izraža duha naših krajev. Občinstvo je predvče- rajšnjim lahko prisluhnilo trem zgodbam, ki jih je za slovenski program Radia Trst A posnela Loredana Gec. V prvi zgodbi je prevladovalo mačkoljansko narečje, v drugi je bilo slišati škedenj-sko narečje, v tretji zgodbi pa je do izraza prišlo narečje z Vrha . Poleg teh zgodb so s peto besedo narečje naših krajev predstavile še članice pevske skupine Stu ledi, ki so zapele ljudske pesmi slo ven ske ga zaho da. Ob kon cu uradne predstavitve knjige Kruh in ribe je navzoče občinstvo lahko okušalo še pravi kruh in ribe, ki jih je pripravila avtorica nove publikacije. Ta se že nahaja na knjižnih policah knjigarn. Naj ob koncu še povemo, da bo za knjigo, ki med drugim vsebuje koristne podatke o ljudskih šegah in navadah naših krajev, treba odšteti 25 evrov. (sč) znanost - Projekt za izdelavo genske podatkovne baze prebivalcev dežele FJK Genetski park FJK za preventivo in uspešne terapije pri večfaktorskih boleznih Izdelava podatkovne baze z genskimi podatki oseb iz 6 skupnosti v deželi Furlaniji-julijski krajini je cilj »Genetskega parka FJK«, ki ga namerava ustanoviti deželna vlada. Namen projekta so raziskave o večfaktorskih boleznih, kot so npr. sladkorna bolezen, srčna kap, osteoporoza, disleksija in druge nevrološke bolezni, ki prizadenejo otroke. V projekt bo Dežela FJK vložila okrog 200 tisoč evrov, pri njem pa sodelujejo center za molekularno biomedicino (CBM), raziskovalni center AREA na Padričah, center za študije o obolenju jeter (CSF), bolnišnica Burlo Garofolo ter tržaška in goriška uni-ver za. Projekt, ki so ga predstavili deželni odbornik Ro ber to Co soli ni, predsed ni ca CBM Ma ria Cris ti -na Pedicchio in koordinator pobude Paolo Gaspa-rini, bo trajal tri leta in bo udeleženih 4 tisoč ljudi vseh starosti. Ugotavljanje genetskih značilnosti je temelj ne ga pome na za raz ume vanje patogen skih dejavnikov, so povedali, in torej za preventivo oz. za razvijanje uspešne terapije. Podatkovno bazo bodo v ta namen sestavljali genski podatki ljudi iz krajev Erto/Casso, Clauzetto, Illegio, Sauris, iz Mar-tinščine in iz Rezije. Pri izvajanju projekta bodo tesno sodelovali raziskovalci iz Slovenije, ki so soroden projekt že sprožili v Selški dolini. Predstavitev Genetskega parka Furlanije-julijske krajine kroma Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja V soboto 16. februarja bo v Grudnovi rojstni hiši v Nabrežini večer z naslovom »Počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja«. Večer organizira občinska knjižnica iz Na-brežine in spada v niz Večeri v knjižnici. Primož Trubar je zelo važen lik za Slovence, saj je začel pisati knjige v slovenščini. Želel je, da bi narod razumel preko domačega jezika novo vero, t.j. protestantsko. Leta 1550 je tiskal prvi dve slovenski knjigi, to sta bili Katekizem in Abecednik. Sledilo jima je še drugih 25 knjig. Najpomembnejše delo pa je prevod Novega Testamenta (1555-1577) in Psalmov (1566). O tem zelo zanimivem in pomembnem Slovencu bo spregovorila prof. Tatjana Rojc, ki si je večer zamislila in ga bo tudi oblikovala. Kot vedno se bo srečanje pričelo ob 18. uri. Vstop prost. Dogodki in osebe v Cgil Na pobudo inštituta Livio Saranz in sindikata Cgil bo v Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 drevi predstavitev nove publikacije. Gre za knjigo La strada del lavoro. Fatti e persone nella Cgil, da Piazza Fontana all'articolo 18, izpod peresa Carla Ghezzija. Ob avtorju bodo spregovorili Ariella Verrocchio, Al-ceo Riosa in Franco Belci. Pesmi Stefana Sacherja V knjigarni Minerva bodo drevi ob 18. uri predstavili zbirko Poesie prime Stefana Sacherja, ki je izšla pri založbi Ibiskos. Ustava praznuje 60 let Visokega jubileja italijanske ustave, njene 60-letnice se bodo drevi spomnili v Ljudskem domu Antonio Gramsci na Pončani. Združenje Kruh in vrtnice z Edoardom Kan-zianom na čelu prireja ob 18. uri srečanje z naslovom Porcellum, so-vranitàpopolare: un ossimoro?, pri katerem bodo sodelovali Andrej Carli, Alessandro Radovini, Fabio Sfregola, Mauro Felluga, Liliana Sa-etti, Giuseppe Mell in Alma Masé. Pobuda FilMakers s filmom Come l'ombra V okviru filmske prireditve FilMa-kers 2008, ki jo prireja krajevna sekcija Agis v sodelovanju z združenjem La Cappella Underground, bodo v kinodvorani Ariston drevi predvajali film Come l'ombra milanske režiserke Marine Spada, v katerem nastopa goriška igralka Anita Kravos. Film bo zaživel na platnu ob 20. in 22. uri, ob 21.30 pa se bosta Spadova in Kravosova srečali s publiko. Narečna komedija v miljskem gledališču Na odru gledališča Verdi v Miljah bo drevi ob 20.30 (ponovitve tudi jutri in v nedeljo) zaživela komedija v narečju »La linea di estremo oriente«, ki vključuje teksteLina Carpinterija in Mariana Faragune v režiji Gian-franca Salette. Vstop 10 evrov (oziroma 8 evrov po znižani ceni). Sergio Ferrari razstavlja V svoj objektiv je tržaški fotograf Sergio Ferrari ujel marsikaj, predvsem pa ljudi, njihove izraze v trenutkih veselja ali jeze, igre ali dela. Tržaški fotografski krožek bo na svojem sedežu (v Ulici Zovenzoni 4) jutri ob 18.30 odprl razstavo njegovih posnetkov z naslovom »La mia gen-te« (Moji ljudje), na katerih se bodo gledalci lahko zazrli v oči različnih ljudi, s katerimi se je fotograf srečal. Devetindvajset fotografij v formatu 50x50 si bo mogoče ogledati do sobote, 1. marca od 18. do 20. ure ob delavnikih, v soboto in nedeljo pa od 10. do 12. ure. Vstop je prost. 1 0 Petek, 15. februarja 2008 TRST primorski dnevnik - Dobrodošli mladi gosti Učenci osnovne šole Trubar - Kajuh iz Bazovice obiskali naše uredništvo Včeraj so naše uredništvo v spremstvu svojih učiteljic obiskali učenci osnovne šole Kajuh - Trubar iz Bazovice. S tem, kako nastaja vsak dan časopis Slovencev v Italiji, jih je seznanil odgovorni urednik Dušan Udovič. Z razliko od preteklosti, ko so časopis izdelovali z velikimi tiskarskimi stroji, je danes skoraj za vse uporaben sodobni računalnik. Nekdanje tiskarske stroje pa so si lahko mladi obiskovalci ogledali le še kot muzejske eksponate na stopnišču stavbe. Edini veliki stroj, ki Šolarji bazovske šole so z zanimanjem oblegali računalnik kroma je še ostal, je rotacija švedske izdelave, ki je vzbujala še posebno zanimanje. Šolarji so Primorskemu dnevniku poklonili lepo knjigo Ti povem ano pravco, ki jo je izdalo Združenje staršev vrtca in šol iz Bazovice, Gropade in Padrič. mestna knjižnica - Muzej Petrarchesco Piccolomineo Na ogled več grafik Razstava v drugem nadstropju knjižnice na Trgu Hortis bo na ogled do 17. maja Kulturno društvo Vigred vabi v Štalco na pester teden slovenske kulture Slovensko kulturno društvo Vigred vabi v domačo Štalco v Šem-polaju na pester teden slovenske kulture. Vse se bo začelo v ponedeljek, 18. februarja, ob 19. uri, ko bo na sporedu odprtje razstave »Barve otroštva v črnobelem« - fotografija Marija Magajne, za postavitev katere je priskočila na pomoč Zveza slovenskih kulturnih društev. Na večeru sodelujejo glasbeno-pevska skupina Vigred in otroški pevski zbor Fran Venturini. V sredo, 20. februarja, ob 20.30 se bodo vrata Štalce odprla za slavnostni »Kulturni večer«, pri katerem sodelujejo Oktet Škofije, Ines Cergol, Alenka Rebula, Bert Pribac in Boris Pangerc. V petek, 22. februarja, bo ob 19. uri na vrsti spet drugi »Kulturni večer«, ki ga domače društvo Vigred tokrat prireja v sodelovanju z društvom Kraška harmonika iz Sežane. Na petkovem večeru bodo sodelovali glasbena skupina Vigred, harmonikaši društva Kraška harmonika in Dušan Drobnič s predavanjem »Harmonike od znotraj«. Kultura bo zavela tudi v ponedeljek, 25. februarja, ob 19. uri, ko bo v sodelovanju z osnovno šolo Stanko Gruden na vrsti večer »Kultura je tudi fotografija«, pri katerem bodo sodelovali učenci domače osnovne šole, fotograf Miloš Zidarič in član fotografskega krožka Foto Trst 80 Robi Jakomin. Loterija 14. februarja 2008 Bari 30 69 81 9 8 Cagliari 59 82 23 40 66 Firence 4 59 80 10 47 Genova 78 58 89 87 63 Milan 74 40 48 30 69 Neapelj 73 80 5 88 59 Palermo 73 69 80 12 19 Rim 18 89 71 5 20 Turin 16 52 69 9 51 Benetke 78 46 73 71 51 Nazionale 52 18 10 44 23 Super Enalotto Št. 20 4 18 30 69 73 74 jolly78 Nagradni sklad 7.110.028,74 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 2.823.994,08 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 51.345,35 € 1.443 dobitnikov s 4 točkami 391,40 € 53.251 dobitnikov s 3 točkami 10,60 € Superstar 52 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnikov s 4 točkami 39.140,00 € 166 dobitnikov s 3 točkami 1.106,00 € 2.625 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.361 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.770 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Včeraj danes Danes, PETEK, 15. februarja 2008 JORDAN Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 - Dolžina dneva 10.23 - Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 2.51. Jutri, SOBOTA, 16. februarja 2008 JULIJANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,8 stopinje C, zračni tlak 1031,4 mb ustaljen, brezvetrje, nebo jasno, vlaga 56-odstotna, morje mirno, temperatura morja 8,1 stopinje C. [I] Lekarne V prostorih muzeja Petrarchesco Piccolomineo na Trgu Hortis 4 (drugo nadstropje) sta včeraj občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in ravnateljica mestne knjižničarske službe Bianca Cuderi predstavila novo razstavo z naslovom Stam-pe svelate trafiandre e ritratti petrarcheschi nelle collezione rossettiana. Uredili sta jo Alessandra Sirugo in Federica Moscolin. Do 17. maja si bo publika lahko ogledala 47 dragocenih umetnin, grafik iz zbirke publikacij Francesca Petrarche in Enea Silvia Piccolominija, ki jo je baron Domenico Rossetti leta 1842 daroval mestu Trst oziroma mestni knjižnici in jih je tržaška občina z deželnim prispevkom pred časom restavrirala. Do sobote, 16. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venzia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M& Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Caramel«. AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Parlami d'amore«. ARISTON - 16.00 »Away from her -Lontano da lei«; 18.25, 20.00, 22.00 »Come l'ombra«; 21.30 Marina Spada in Anita Kravos se pogovorita s prisotnimi. CINECITY - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Parlami d'amore«; 15.45, 18.45, 21.45 »Il Petroliere«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Caos calmo«; 18.05, 20.00, 22.00 »La guerra di Charlie Wilson«; 16.00, 22.05 »Clo-verfield«; 17.45, 19.55 »Sogni e delit-ti«; 15.50, 18.45, 21.40 »American Gangster«; 16.10 »Alvin superstar«. EXCELSIOR - 15.45, 18.20, 21.00 »Cous Cous«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 18.30, 21.00 »American Gangster«; 17.00 »Mr. Magorium e la bot-tega delle meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45 »Alvin superstar«; 18.30, 20.25, 22.15 »Sogni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Caos calmo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.10 »Alvin in veverički«; 19.20, 21.20, 23.20 »L kot ljubezen«; 18.30 »Poslednja legija«; 20.20, 22.40 »Vedno priča, nikoli nevesta« 21.00, 23.30 »Zbogom, Befana«; 17.00 »Asterix na olimpijskih igrah«; 17.20 »Divji safari«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Il Petroliere«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La guerra di Charlie Wilson«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 3: 20.15, 22.15 »30 giorni di buio«; 18.15 »Cloverfield«; Dvorana 4: 16.30, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Parlami d'amore«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Caos cal-mo«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Asterix alle Olimpiadi«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.15 »30 giorni di buio«; Dvorana 5: 17.50, 21.15 »Into the Wild«. 9 Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009. Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 0408329280/282). DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA razpisuje 8. Glasbeno revijo, ki bo potekala od 5. do 7. marca 2008. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax. 040-567500) in na naslovu www.ci-rilmetod.it. Prijave morajo biti oddane do srede, 20. februarja. M izleti SK DEVIN prireja študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: v nedeljo, 17., in 24. februarja ter 2., 9., 16. marca. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štivana; prihod v Štivan ob 17.45; v Nabrežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). NOVI GLAS prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekistan. Vpisovanje do 28. februarja na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481/533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040/365473, kjer dobite vse potrebne informacije in program potovanja. PD V ROJANU, KD LONJER KATINA-RA IN KRUT vabijo v nedeljo, 20. aprila, na enodnevni izlet na največji jadranski otok Krk in na otok Košljun. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072, tel. 040826661 (g. Darko Kobal) ali tel. 040417025 (g. Anton Bole). / TRST Petek, 15. februarja 2008 1 1 Društvo Slovencev miljske občine Državni otroški vrtec »Mavrica« Celodnevna osnovna šola »A.Bubnič« v sodelovanju z Občino Milje in z Zvezo slovenskih kulturnih društev vabijo na otvoritev razstave na poti svojega srca... v sklopu dnevov slovenske kulture v Miljah danes, 15. februarja ob 17.30 v galeriji G. Negrisin v Miljah, trg Republike 4 Razstavljajo in sooblikujejo večer otroci državnega otroškega vrtca Mavrica, učenci celodnevne osnovne šole»A.Bubnič« pod mentorstvom učiteljic iz vrtca in šole, prof. Nede Sancin in Štefana Turka. Dela razstavlja v priznani umetnik Štefan Turk. j Čestitke Ü3 Obvestila ^afveAno/ padfeife Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 Draga EDVINA! Danes okrogla leta boš slavila, in vsa klapa se bo s teboj veselila! Čaše bomo dvignile in zapele »kolikor kapljic toliko let, Bog ti daj na svet živet«. Tvoje prijateljice. Danes praznuje naša nona in bisnona ANICA okroglih 80 let. Da bi še mnogo zdravih let v krogu svojih dragih uživala svet. Srčna voščila od Bol-junca do Tržiča od Samota, Melisse in Gabriela - najmlajšega fantiča. Dragi IVAN! Danes v Boljuncu velik je praznik tvoj! Mi vsi, ki radi te imamo, praznovali ga bomo s teboj! Dovoli nam nekaj preprostih besed, za katere srčno upamo, da polepšajo ti svet: zdravje, sreča in veselje, to so naše želje. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z deželnim sedežem Rai in pod pokroviteljstvom ZSKD vabi v v petek, 22. februarja, na predvajanje in nagrajevanje 8. video natečaja Ota-Hrovatin. Predavanje in nagrajevanje za šole bo ob 10. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, za ostale pa ob 20. uri v Narodnem domu v Trstu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP obveščata, da je iz tehničnih razlogov nagrajevanje likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade preloženo na kasnejši datum, ki bo objavljen v naslednjih dneh. Za informacije: rast_mla-dika@hotmail.com. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 15. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od M'nče do Labadnic. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče na Fantariče ob 8.30. Jus Trebče obenem obvešča, da se danes, 15. fa-bruarja, vzdrževalna sečnja na poljskih poteh v letošnji sezoni zaključi. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi danes, 15. februarja, ob 16.30 v dvorani Baroncini (Ul. Trento 8) predavanje na temo »Kako živeti s sladkorno boleznijo«. Predaval bo raziskovalec in specialist Tržaškega diabetološkega centra dr. Riccardo Candido. Vabljeni vsi! ZDRUŽENJA ZA ZAŠČITO OBČIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo danes, 15. februarja, ob 20. uri v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v veliki dvorani zgoraj omenjenega društva v Briščikih, v soboto, 16. februarja, ob 15.30, tekmovanje v ri- SKD Igo Gruden odprtje dveh razstav v Nabrežini Deziderij Švara PROSTOR IN UMETNOST v dvorani Igo Gruden Pogovor z umetnikom AiaX Tretja te Judith Horvath Fontana ODSEVI V MODREM v kavarni Gruden Predstavitev Fflbio FflVrettD Jutri. 16. februarja ob 18. uri sanju, ter ob 16.30 predvajanje risanke v italijanskem jeziku »Happy Feet«. Vstop prost. Vsi toplo vabljeni! DRUŠTVO TAO organizira tečaj »Tai ji«, ki bo na sedežu društva (Ul. S. Maurizio 9/F) v nedeljo, 17. februarja, med 10. in 13. uro. Dodatne informacije: tel. 340-1607908 ali na spletni strani www.associazionetao.it. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 17. februarja, v Marijinem domu pri Svetem Ivanu spet zavrtel Gledališki vrtiljak. Na sporedu bo lutkovna pravljica »Sneguljčica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava za red Sonček se bo začela ob 16. uri, za red Zvezda pa ob 17.30. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 18. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 18. februarja, ob 20.30 (Peterlinova dvorana) predstavitev knjige »Hrvati v Trstu«. O njej bodo govorili Damir Murkovic, Marko Šare in Milan Pahor. Večera se bo udeležil tudi po-dravnatelj Hrvaške izseljeniške matice Ante Petric. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in Komisija za enake možnosti v Miljah organizirata srečanje v spomin na Hermino Fer-luga. Vabljeni vsi, ki so jo poznali, v torek, 19. februarja, ob 17.30 v dvorano Millo v Miljah, trg Republike 4. OTVORITEV IN BLAGOSLOV obnovljenega Slomškovega doma v Bazovici s poklonom pokojnemu Mirku Spacanu bo v torek, 19. februarja, ob 19.30. Prisotni bodo: tržaški škof Ev-gen Ravignani, govornika prof. Fulvia Premolin in dr. Damijan Terpin, ostali predstavniki stranke Slovenske skupnosti in vsi domači zbori. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 19. februarja, na debato o knjigi novinarja-zgodovinarja Stefana Luse »La dissolu-zione del potere. Il Partito comunista sloveno ed il processo di democratiz-zazione della Slovenia«. Ob avtorjevi prisotnosti bo o delu spregovoril prof. Jože Pirjevec. Večer bo potekal v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 19. februarja 2008, ob 20.45 na sedežu v Padričah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vas vljudno vabi na predavanje »Stil življenja: preventiva proti težkim boleznim« v torek, 19. februarja, ob 17. uri v razstavno dvorano na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago Zadružna kraška banka. Predaval bo onkolog dr. Simon Spazzapan. KD ZA UMETNOST KONS sklicuje redni občni zbor v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Grego-ričevi dvorani (ul. S. Francesco 20, 2. nads.) v Trstu. Dnevni red: 1. obračun delovanja 2007, 2. program 2008, 3. včlanjevanje 2008, 4. volitve novega upravnega odbora, 5. razno. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slovenija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-italijan- Slovensko kulturno društvo Primorsko iz Mačkolj vabi ob Dnevu slovenske kulture na Večer ljudskega izročila Sodelujejo otroci, plesalci in pevke Folklorne skupine »Stu ledi« Jutri, 16.2.2008, ob 20.00 uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vljudno vabljeni! skega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinformandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpo-dlaga.com ali www.ks-sezana.net. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV obvešča, da je v Peter-linovi dvorani v ulici Donizetti 3, do 22. februarja na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Ogled je možen od ponedeljka od petka od 9. do 17. ure. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v zdravilišča Strun-jan, Šmarješke in Dolenjske toplice ali ostale termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Podrobnejše informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b ali na tel. št. 040-360072. TEČAJ V BAZENU v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov, namenjen dojenčkom do 12. meseca starosti, se bo začel 27. februarja. Prijave in informacije na tel. št. 328-4559414, in-fo@melanieklein.org. TAI CHI CHUAN - tedenski tečaji za zdravje, sproščenost, notranjo moč, in dolgoživo harmoničnost v življenju. Informacije in prijave Sklad Mitja Čuk, tel. št. 040-212289. KRUT obvešča, da se 12. marca začnejo tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone, 8/B, tel. 040-360072. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi, 14) je odprt s sledečim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 12. ure, sreda in petek od 16. do 18. ure (tel. št. 040-3481248, ali elektronski naslov: info@narodnidom.eu). TEČAJ ZA DOJENČKE v priredbi Š.c. Melanie Klein in državne zbornice kliničnih pedagogov se bo začel 10. marca. Tečaj predvideva masažo dojenčka in dejavnosti v bazenu. Prijave in informacije na tel. št. 3284559414, info@melanieklein.org. ZSKD v sodelovanju s kulturnimi društvi vabi na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« po sledečem razporedu: četrtek, 21. februarja 2008 ob 20.30, društveni prostori SKD Barkovlje (ul. Bonafata, 6), v soboto, 1. marca 2008 ob 18. uri, Dom Anton Ukmar Miro (Domjo 227, v organizaciji KD Fran Venturini, SKD France Prešeren, SKD Valentin Vodnik), v soboto, 8. marca 2008 ob 20. uri, Kulturni dom na Colu (Col 18, v organizaciji KD Kraški dom), v nedeljo, 9. marca 2008 ob 17. uri, Srenjska hiša v Gorčani (Gročana 56, v organizaciji SKD Krasno Polje), v sredo, 26. marca 2008 ob 20. uri, Štalca v Šem-polaju (v organizaciji SKD Vigred). 13 Prireditve SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi ob Dnevu slovenske kulture na Večer ljudskega izročila. Sodelujejo otroci, plesalci in pevke Folklorne skupine »Stu ledi«. Prireditev bo v soboto, 16. februarja 2008, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Vljudno vabljeni! OSREDNJE ZAMEJSKE SLOVENSKE ORGANIZACIJE vabijo na Prešernovo proslavo z naslovom »Kje, domovina, si?«, ki bo danes, 15. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Župančičevo Dumo v sliki, besedi, plesu in glasbi oblikujejo mladi reci- tatorji in plesalci SKK-ja in MOSP-a, igralci Radijskega odra, MePz Mačkolje, solisti Martina Feri, Andreja Štucin in Nikolaj Bukavec ter orkester pod vodstvom Iztoka Cergola. Režiser je Gregor Tozon, slavnostni govornik pa Luigia Negro, predsednica društva Razajanski dum. Toplo vabljeni vsi! Vstop prost! SŠK TIMAVA vabi člane in prijatelje na »Prešernovo proslavo«, ki bo danes, 15. februarja, ob 20.30 v gostilni Pri Pino-tu v Medji vasi, v poklon pesniku Ivanu Burniku Legiši in njegovi poeziji. Sodelujejo: vsestranski umetnik Aleksij Pre-garc, literarna kritičarka Vilma Purič, istrski pesnik Bert Pribac in harmoni-kaš Zoran Lupinc. Toplo vabljeni! KD ROVTE - KOLONKOVEC (UL. M. Sernio 27) vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture v soboto, 16. februarja, ob 20.30. Celovečerni koncert bodo izvedle članice pevskega zbora Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Marjetke Popovski. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje dveh razstav v soboto, 16. februarja, ob 18 uri: v dvorani Kulturnega doma v Nabrežini razstavlja Desiderij Šva-ra, predstavitev Ani Tretjak; v kavarni Gruden razstavlja Judith Horvath-Fontana, predstavitev Fabio Favretto. SKD PRIMOREC vabi v soboto, 16. februarja, ob 21. uri v Ljudski dom v Trebče na ogled veseloigre v domačem narečju »Je še zmjerej kej nau-ga...«, v priredbi dramske skupine SKD Slovenec. Večer spada v niz Prešernovih proslav vzhodnokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Je-lenc), Pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovic), Godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje - Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbe-no društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). KULTURNA DRUŠTVA VZHODNEGA KRASA v sodelovanju in s pokroviteljstvom ZSKD ob dnevu slovenske kulture »Prešerno skupaj« bo v soboto, 16. februarja, ob 21. uri v Ljudskem domu v Trebčah gostovanje dramske skupine SKD Slovenec z veseloigro v domačem narečju »Je še zmjerej kej nauga...«; v nedeljo, 17. februarja ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani »Kulturni utrinki iz Brega«. SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA vabijo v nedeljo, 17. februarja 2008, ob 17. uri, v Srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo 2008. Nastopili bodo Tamburaški ansambel »F. Prešeren« iz Boljunca in pesnica Danila Tuljak-Bandi. Prireditev spada v niz Prešernovih proslav vzhod-nokraških kulturnih društev »Prešerno skupaj«. Toplo vabljeni! SKD TABOR IN ZSKD - »Openska glasbena srečanja« v nedeljo 17. februarja ob 18. uri koncert v Prosvetnem domu na Opčinah v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije -»CIKEL GM ODER« in Glasbenim julijem - »Tekmovanje Primož Ramovš«. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na teden slovenske kulture: v ponedeljek, 18. februarja ob 19. uri, bo otvoritev razstave »Barve otroštva v črnobelem« - fotografija Marija Ma-gajne. Sodelujejo glasbeno-pevska skupina Vigred in otroški pevski zbor Fran Venturini; v sredo, 20. februarja ob 20.30 »Kulturni večer«; sodelujejo: Oktet Škofije, Ines Cergol, Alenka Rebula, Bert Pribac in Boris Pangerc. GLASBENA MATICA - Šola »M.Kogoj« prireja nastop »Glasbeniki ob dnevu slovenske kulture«, v sredo, 20. februarja ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Na sporedu solisti, komorne skupine in Mešani mladinski zbor Trst. Vabljeni! SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) v sodelovanju z ZSKD vabi v četrtek, 21. februarja 2008, ob 20.30 na kabaretno predstavo gledališča Komigo »Radioaktivni live«. Nastopajo: Tjaša Ruzzier, Marko Sancin, Boris Deve-tak, Franko Korošec. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE, državni otroški vrtec Mavrica, COŠ A. Bubniča, v sodelovanju z občino Milje in z ZSKD, vabijo danes, 15. februarja, ob 17.30 na otvoritev razstave »Na poti svojega srca...«, v galeriji G. Negrisin (trg Republike 4). Razstavljajo in sooblikujejo večer otroci OV Mavrica in učenci COŠ A. Bubniča. Svoja dela razstavlja priznani umetnik Štefan Turk. Razstava bo odprta od sobote, 16., do petka, 22. februarja, s sledečim urnikom: 10.00 - 12.00 in 17.00- 19.00. SKD GRAD od Banov vabi ob praznovanju dneva slovenske kulture na večer z naslovom »Beseda, pesem in glasba«, ki bo v petek, 22. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih. 0 Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA, resna in zanesljiva, išče delo kot otroška varuška. Tel. 347-2513877. DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. št. 333-4154687. IZGUBILA SEM ČRNI VOLNENI KLOBUČEK na pustnem sprevodu na Opčinah. Prosim poštenega najditelja, naj pokliče na tel. št. 340-6116866. IŠČEM hišo v občini Dolina tudi potrebno popravil. Tel. 040-231399. IŠČEMO izkušeno slovensko govorečo gospo za skrb in nego nepokretne gospe srednjih let, 24 ur dnevno. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 347-6357400 v večernih urah. KDOR JE POZABIL JOPIČ v pustnem šotoru v Zgoniku naj se oglasi v nedeljo, 17. februarja od 10. do 11. ure, na rokometnem igrišču v Zgoniku (kjer je bil postavljen šotor). KMEČKI TURIZEM GRUDEN-ŽBO-GAR v Samatorci je spet odprt od četrtka do nedelje. Tel. št. 040-229191. KMEČKI TURIZEM HRMADA v Ce-rovljah je spet odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-299501. MLADIČE KRAŠKEGA OVČARJA z rodovnikom prodamo. Pes je primeren za družino z otroki in vrtom. Tel. na 040-226207 ob uri obedov. PONUJAM priložnostno varstvo, tudi ob večernih urah. Tel.: 040-394611. PRODAM ford transit van 280M, letnik 2003, v dobrem stanju, prevoženih 68.000 km. Tel. na: 338-2578724. PRODAM stanovanje v Ronkah, 1. nadstropje, približno 90 kv.m., leto zgradbe '95,(popolnoma prebarvano), dve kopalnici, dve spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, dva balkona, garaža, klet in zunanje parkirišče; informacije na tel. 339-6980287. PRODAM staro kraško skrinjo z oreha. Tel.: 339-7396098. V BORŠTU dajem v najem udobno, opremljeno stanovanje, veliko približno 80 kv. metrov, s samostojnim ogrevanjem, parkiriščem in avtobusno postajo pred hišo. Tel. na 3394484840 v jutranjih ali večernih urah. V NABREŽINI prodajam vrstno hišo z vrtom iz leta 1997 v treh nadstropjih, 2 kopalnici, 3 spalnice. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-208326 ali 335304758. V POKRITEM ŠOTORU V ZGONIKU sta bila na pustni torek pomotoma zamenjana popolnoma enaka jopiča temno rdeče barve znamke Murphy & Nye. Prosimo, da se, kdor je oblekel jopič velikosti large, javi na tel. st. 348 3518496, da si vzame svojega, ki pa je velikosti small. Id Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442 BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel.: 040-229270. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči belo in črno domačo kapljico. Vabljeni na obisk! ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. Prispevki V spomin na prijateljico Hermino Fer-luga daruje Marija Čač 40,00 evrov za društvo Slovencev miljske občine. 12 Sobota, 16. februarja 2008 KULTURA / koper - Fakulteta za humanistiko Univerze na Primorskem Fluminensia Slovenica oz. o Slovencih na Reki Predstavili so knjigo prof. dr. Irvina Lukežica, ki je v hrvaščini izšla marca lani Na Fakulteti za humanistiko Univerze na Primorskem ugotavljajo, da študente zelo zanima, kako je s Slovenci na Hrvaškem, saj - nekoliko presenetljivo -o tem vedo manj kot o manjšinah v drugih sosednjih državah. Tako nekako je dekanja fakultete Vesna Mikolič pojasnila, zakaj so v sredo tudi v Kopru predstavili knjigo prof. dr. Irvina Lukežica o Slovencih na Reki in o slovensko-reških stikih z naslovom Fluminensia Slovenica. Poleg zgodovinske knjige so prikazali tudi sedanjo organiziranost in dejavnosti naših rojakov v mestu ob obali Kvarnerja. Knjigo, ki je napisana v hrvaščini, je v okviru zbirke Fluminensia izdala založba ICR (Izdavački centar Rijeka) marca lani, ob 60. obletnici ustanovitve Kulturno-prosvetnega društva Bazovica, kije bilo tudi sozaložnik. Profesor hrvaške književnosti na reški Filozofski fakulteti Irvin Lukežic je z njo nadaljeval svoj niz knjig o kulturni zgodovini rojstnega kraja. Avtor ni slovenskega porekla, je pa ob raziskovanju preteklosti nekoč zelo pomembnega večkulturnega mesta naletel na številne in stalne povezave s pripadniki naroda, ki živi severozahodno od Reke. O teh povezavah pa je našel zelo malo že napisanega. Tako je na 304 straneh objavil številne dokumente iz reškega arhiva in jim - po besedah Vladke Tu-covič, asistentke na FHŠ in avtorjeve sogovornice v Kopru - s svojo interpretacijo vdihnil življenje. »Poskušal sem graditi na eksaktnih osnovah, ne na mitologiji, ker je ta nevarna. Obstaja kontinuiteta stikov med Slovenci in Hrvati. Želim si, da bi knjiga prispevala k boljšemu razumevanju med narodoma,« je poudaril Lukežic in med drugim dodal še nekaj misli: »Knjiga je zgodba o reški identiteti, ki ima več obrazov. Podobno kot Trst. Ni samo Mediteranska, ampak je tudi Srednjeevropska, celo Panonska in še kaj bi se našlo. Zgodba o Slovencih O Slovencih na Hrvaškem študentje malo vedo fpa je del večje zgodbe o mestu, ki še ni bila povedana. Govorim o svetu, ki je potonil, ki je pozab ljen.« Prvi del knjige govori o gospodar-sko-političnih stikih, drugi o literarnih. Vse pa temelji na življenjskih zgodbah posameznikov. Med njimi je veliko zgodovinskih osebnosti. Od Primoža Trubarja, ki se je na Reki šolal in se tam seznanil z glagolico, naprej. V kapucinski red je tam stopil Janez Svetokriški. Na tamkajšnji gimnaziji sta službovala Matija Čop in Janez Trdina. Med osebnostmi 20. stoletja si je med drugimi posebno omembo zaslužil gledališki igralec Rade Pregarc, doma iz Trsta, natančneje iz Rojana. Poleg kulturnih ustvarjalcev pa je bilo v pristaniškem mestu tudi veliko slovenskih trgovcev. Med njimi je posebno mesto namenjeno bankirju, velepo- sestniku in ladjarju Josipu Gorupu plemenitemu Slavinskemu (1834-1912), najbogatejšemu meščanu svojega časa, ki je ostal v spominu tudi kot mecen Simona Gregorčiča. Ta mu je med drugim posvetil pesem, ki jo je na koprski predstavitvi recitiral Alojz Usenik, nekdanji gledališki igralec in še vedno vodja dramske skupine Slovenski dom pri KPD Bazovica. Fluminensia Slovenica pa predstavlja še veliko manj znanih oseb in družin, ki so tako ali drugače povezane na eni strani z Reko, na drugi s Slovenijo. O sedanjosti med Slovenci na Reki in širše na Hrvaškem je v imenu KPD Bazovica govorila Marjana Mirkovic. Predstavila je vlogo svetov slovenske narodne manjšine, ki delujejo v okviru mestnih in pokrajinskih oblasti, ter pri- zadevanja društev za ohranitev jezika in za približevanje slovenske kulture večinskemu prebivalstvu. Povedala je, daje na Reki vse več zanimanja za dopolnilni pouk slovenščine. Ta poteka v javni šoli v dveh skupinah. V tem šolskem letu je bilo prijav še za eno skupino več, kot so sprva predvidevali. Na Reki KPD Bazovica skupaj s svetoma slovenske narodne manjšine mesta Reka in Primorsko-Goranske županije izdaja mesečni bilten Kažipot. Društvo goji tudi gledališko, pevsko, folklorno-plesno, knjižničarsko in planinsko dejavnost. Mirkoviceva sicer opozarja, da ljubiteljska društva niso dovolj. Med drugim upa, da bo država uresničila že dano obljubo in bo poskrbela za uvedbo študija slovenistike tudi na Hrvaškem. Bojan Kralj Zlati medved za romunski kratki film, častni pa za Rosija Na 58. berlinalu je znan prvi dobitnik zlatega medveda. Prejme ga romunski kratki film "O zi buna de plaja" (Lep dan za pla-vanje)Bogdana Mustate, ki pripoveduje o treh mladostniških prestopnikih, pobeglih iz zapora. Veliki protagonist včerajšnjega festivalskega dogajanja pa je bil 85-letni italijanskirežiser Francesco Rosi, ena najbolj pomembnih osebnosti italijanskega realizma, ki vsaj štiri desetletja v svojih filmih odlično združuje zahtevne in razvedrilne teme. Za svoje filme je prejel številna priznanja, leta 1962, prav tako v Berlinu, tudi srebrnega medveda za film Salvatore Giuliano. 14. revija kraških pihalnih godb Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica prirejata Revijo kraških pihalnih godb. Gre za štirinajsto izvedbo priljubljene revije, ki poteka v štirih primorskih krajih, na katerih se predstavi kar dvajast pihalnih orkestrov z obeh strani meje. Prva večera letošnje revije sta potekala 26. in 27. januarja v avli osnovne šole v Pivki in v Kosovelovem domu v Sežani. Tretji večer pa bo na vrsti jutri ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah, ko se bodo predstavile tri godbe in sicer Godbeno društvo Prosek, Pihalni orkester Ilirska Bistrica in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Letošnja revija pa se bo zaključila v nedeljo, 24. februarja, 2008 s koncertom v gledališču Verdi v Miljah. Takrat se bodo predstavili Pihalni orkester Ric-manje, Pihalni orkester Divača in Godbeno društvo Nabrežina. tržaška operna hiša verdi - Mascagnijeve opere niso uprizorili dobrih trideset let Na tržaškem odru ponovno Iris Tržaško je uprizoritev pripravilo v koprodukciji z gledališči iz Livorna in Barija - Operi se je z veliko vnemo posvetila ekipa oblikovalcev Mascagnijeva »japonska« opera v marsičem spominja na Puccini-jevo Butterfly in na prvi pogled bi človek sklepal, da gre za neprikrito posnemanje; v resnici se je Iris rodila šest let pred Čo-Čo-San, ko so Evropejci proti koncu 20. stoletja začeli radovedno odkrivati skrivnosti Daljnega vzhoda. Kitajska in Japonska sta postali pravi modni trend, ne samo v glasbi, temveč tudi v slikarstvu in hiš ni opre mi. Sama ra do ved -nost pa ne more jamčiti umetniškega rezultata: kljub temu, daje Masca-gniju libretto pripravil Luigi Illica, dolgoletni Puccinijev sodelavec, se zgodba o mladi naivni Musme ni vpisala med najžlahtnejše izdelke italijan ske ga ve riz ma; kma lu po pre mi e -ri je začela krožiti parodija, ki je brila nor ce na ra čun eksotič ne ope re, odziv občinstva in kritike pa je bil pozitiven, a le do tedaj, ko je Puccini s svojo japonsko gešo pometel s cvet-lič no Iris. Med tos kan ski ma skla da -teljema so se venomer kresale iskre ostre konkurence, nevoščljivosti, celo zafrko vanja in ob reko vanja; reše-to časa je pretehtalo umetniške vrednote in prepustilo Mascagniju slavo Cavallerie Rusticane in nekaj spoštovanja do ostalih oper, med katerimi lahko Iris še vedno računa na zveste privržence, ki občasno dolivajo vode krhki cvetlici. Od zadnje tržaške uprizoritve je mi ni lo dob rih tri de set let, zato je mnogim obiskovalcem opera zvenela čisto nova: gledališče Verdi je ob tej priložnosti navezalo koprodukci- jo z gledališči iz Livorna in Barija in operi se je z veliko vnemo posvetila ekipa oblikovalcev, ki je pripravila zgodbi ze lo ele gan ten okvir. Pi er Pa -o lo Bis le ri je us tva ril pre pro sto, ge -o met rič no čis to sce no, na kateri je igra luči Juraja Salerija oblikovala lepe kombinacije; japonskemu vzdušju so prispevale prosojne jedkanice in zelo slikoviti kostumi Giovanne Buz-zi, režiser Federico Tiezzi pa se je po-služil sivih figur odrskih delavcev, ki so pri na ša li in odna ša li gle da liš ke re- kvi zite. Tu pa tam se režija ni dr žala stro go filo loš ke ga pris topa in odmik je bil posebej opazen v prvem prizoru, ko se speča Iris prebudi ob zakulisnem petju Himne soncu, Tiezzi pa je zbor pripeljal na sam odrski rob in ga oblekel v industrijske delavske kom bi ne zo ne. Od zamolklih harmonij kontrabasa, ki postopoma rastejo kot pris-podo ba son čne ga vzho da ter pri peljejo celoten orkester in zbor do prave zvočne apoteoze, je dirigent Nel- lo Santi razkril temeljitost svojega dela; priletni mojster je v Trstu prvič dirigiral in do kazal, da je nje gov med -na rod ni ugled povsem upra vičen: iz par ti ture je izlu ščil naj manjše de taj -le, vodstvo je bilo venomer zanesljivo in glasba je stekla z naravnim tokom ter pevce spremljala s tankočutno pozornostjo. Ni težko verjeti, da se je Mascagni svoji Iris posvetil z iskre no vne mo, saj je vanjo na tre sel obilico zamisli: genialnosti ni, fantazija pa se ponekod dvigne, čeprav ne more dvigniti dramaturškega nivoja, ki gledalca nikoli ne povsem prevzame. Morda v namenih orientalsko sti-liziran, v rezultatu pa preveč izumetničen libretto po nepotrebnem zaustavlja tek dogodkov, ki se pravzaprav ne kopičijo v obilici: Iris nasede dvojici, ki jo z zvijačo ugrabi slepemu očetu in odvede v Yoshiwara-hišo prepovedanih naslad, s tem pa obsodi nežno cvetlico na smrt; dekle konča v greznici, krut realizem, mor da pa le pris podo ba, kot je zaključni prizor neke vrste metafizično ožarjenje nesrečnice. Pevsko in igralsko zelo zahtevno vlogo je odlično poustvarila sopranistka Adriana Marfisi, venomer v pravem čustvenem sozvočju z likom. Njen slepi oče je bil korekten poljski basist Gregor Rozycki, dvojico zlobnežev pa sta pela korejski tenorist Sung-Kyu Park in imeniten francoski baritonist PierreYves Pruvot. Tenorist je širokogrud-no razdajal svoj zveneči glas, manj prepričljivi so bili njegovi poskusi bolj tankočutnega doziranja, baritonist pa je pokazal dokaj večje bogastvo inter-pretativnih odtenkov. Vlogo Geishe je lepo odpela mezzosopranistka Se-on Young Pak, pohvalno so se odrezali tudi nosilci stranskih vlog Gian-luca Bocchino, Giuliano Pelizon in Dax Velenich. Lorenzo Fratini je zbor dobro pripravil in na premieri je občinstvo zelo visoko ocenilo trud vseh oblikovalcev; ponovitve z različnimi pevskimi zasedbami skoraj vsak dan do vključno 20. februarja. Katja Kralj / ITALIJA Petek, 15. februarja 2008 13 predčasne volitve - Soglasen sklep vodstva Demokrščanske unije UDC bo nastopila s svojim simbolom, če potrebno tudi sama Casini bo še enkrat poskusil pregovoriti Berlusconija - Pripombe na račun povezave med DS in Italijo vrednot RIM - Pierferdinando Casini in Silvio Berlusconi sta od včeraj uradno politična tekmeca. Vodstvo Demokrščanske unije (UDC) je namreč včeraj soglasno odobrilo stališče, da se bo stranka na predčasnih parlamentarnih volitvah 13. in 14. aprila predstavila s svojim simbolom, Casinija pa je predlagalo za premi-erskega kandidata. Casini je sprejel, a z zadržkom. Dejal je, da bo še enkrat poskusil govoriti s Silviom Berlusconijem, da bi preveril, ali bi bilo mogoče obnoviti nekdanje desnosredinsko zavezništvo. »Pripravljeni smo na sodelovanje, ne na aneksijo. Nikoli si ne bi mislil, da bo kdo od nas zahteval, naj zapustimo svoje vrednote in korenine zato, da bi lahko bili polnopravno doma v tem političnem prostoru,« je dejal voditelj UDC. Toda Berlusconi v svojih včerajšnjih javnih nastopih ni popusti. V televizijski oddaji Unomattina je Casinija spet pozval, naj napravi »žrtvico« in opusti zahtevo, da bi se UDC na volitvah predstavila s svojim simbolom. »Konec koncev gre za simbol, ki se ne more ponašati z bogve kako dolgo in častitljivo zgodovino,« je poudaril. Sicer pa je Berlusconi opozoril, da bi UDC v primeru ločenega nastopa požela zelo skromen volilni rezultat. Voditelj Ljudstva svobode je sploh pozval volivce, naj ne podprejo manjših list, ki nimajo nobene možnosti zmage. Berlusconi si je v pogovorih s časnikarji privoščil tudi kritiko na račun De mo krat ske stran ke in nje ne ga vo di -telja Walterja Veltronija. Dejal je, da ne razume, kako sta mogla pristati na volilno povezavo z Italijo vrednot Antonia Di Pietra, ko pa gre za človeka, ki je kot javni tožilec dal zapreti vrsto nedolžnih ljudi. Zanimivo je, da se je ob to povezavo včeraj kritično obregnil tudi predsednik poslanske zbornice Fausto Ber-tinotti, sicer premierski kandidat Mavrične levice. Po njegovem povezava ne sloni na čvrsti programski osnovi, kot radi pravijo voditelji obeh strank. »Naj spomnim le, da sta Oljka in Italija vrednot zavzeli dokaj različni stališči, ko je npr. šlo za sprejem zakona o kazenskem odpustu, kar ni malenkost,« je opozoril Bertinotti. Medtem so vzbudile pozornost nekatere programske točke Demokratske stranke, ki jih je Veltroni anticipiral v sredini televizijski oddaji Porta a porta in ki bodo predmet razprave na jutrišnji strankini ustanovni skupščini. Veltroni je med drugim dejal, da bo pro- gram njegove stranke obsegal kakih 15 temeljnih točk. Med temi bo posebna pozornost posvečena zagotovitvi minimalnih dohodkov socialno šibkejšim slojem. Veltroni je konkretno predlagal, naj bi prekernim delavcem zagotovili vsaj tisoč evrov plače na mesec, zavzel pa se je tudi za uvedbo davčnih olajšav za revnejše družine z otroki. Sicer pa je poudaril, da je dvig delavskih plač ena izmed njegovih programskih prioritet. Kar zadeva zavezništva, je potrdil, da Demokratska stranka ne bo sklepala novih povezav. Pri tem se je nanašal konkretno na socialiste in radikalce, ki jih je spet povabil, naj kandidirajo na listi njegove stranke. Vlada v odstopu Romana Prodija je včeraj končno sprejela odlok, na osnovi katerega bo prvi krog upravnih volitev potekal 13. in 14. aprila istočasno s parlamentarnimi. Bivši pravosodni minister Clemente Mastella, kije s svojim odstopom sprožil vladno krizo, pa je včeraj napovedal, da se bo njegova stranka na parlamentarnih volitvah po vsej verjetnosti predstavila sama. Očitno se za volilno navezo z njo nihče ne poteguje. Pierferdinando Casini, v ozadju simbol UDC ansa Manifestacije v Neaplju se je kot tistih v drugih mestih udeležilo mnogo ljudi ansa KABUL - Truplo podčastnika Giovannija Pezzula, ki je umrl med sredinim streljanjem v afganistanski dolini Uzeebin, je včeraj zvečer dospelo v Italijo. Pred tem je bila na zasneženem vojaškem letališču v Kabulu slovesnost, s katero so se od pokojnika poslovili njegovi tovariši in poveljniki, pa tudi italijanski veleposlanik in tuji predstavniki Natove misije Isaf. Pezzulo, ki je imel stalno bivališče v Oderzu pri Trevisu in zapušča ženo ter 18-letni hčer, se je v Afganistanu ukvarjal s civilno-vojaško kooperacijo, v okviru katere je v zadnjih dneh oskrboval vasi v pokrajini Surobi z živili in oblačili. V hangarju kabulskega vojaškega letališča je Pezzulovo krsto blagoslovil kaplan, po nekajminutni tišini pa so vojaki dvignili krsto, ki je bila ovita v trobojnico, jo nosili po letalski stezi in jo po 500 metrih položili v letalo C-130 italijanskega letalstva, ki je odletelo proti Italiji. Na rimskem letališču Ciampino je pristalo v poznih večernih urah. Pogreb naj bi potekal jutri v domačem Oderzu. Pozno popoldne je včeraj priletel v Rim tudi ranjeni 31-letni podčastnik Enrico Mercuri. Italijanska vlada bo v prihodnje poročala o smrti vojaka parlamentarnim komisijam za obrambo in za zunanje zadeve, datuma pa še niso določili. Krvavi dogodek je kot običajno sprožil različne politične komentarje: velika večina politikov poudarja, da mora italijanska vojska kljub vsemu nadaljevati z delom v Afganistanu (tako Prodi, D'Alema, Veltroni, Fini in Berlusconi), nasprotnega mnenja pa je Mavrična levica, ki podaljšanju misije odločno nasprotuje. splav - Po vdoru policije na kliniko v Neaplju in zaslišanju pacientke Manifestacije v italijanskih mestih Policija v Rimu ustavila protestnice Ministrica za zdravje Livia Turco: »Kar se je zgodilo v Neaplju, se ne sme nikdar več ponoviti« RIM - »Kar se je zgodilo v Neaplju, se ne sme nikdar več ponoviti. Splav je za ženske dramatičen trenutek, zakon 194 pa je treba braniti in zahtevati njegovo izvajanje«. To je poudarila ministrica za zdravje Livia Turco, ko se je včeraj v Rimu udeležila manifestacije za obrambo zakona 194. Sicer so bili manifestacije in protestni shodi v mnogih italijanskih mestih, od Neaplja do Milana in Bologne. Priredila jih je Zveza žensk Italije (UDI), ki zahteva, da morajo o tem vprašanju odločati ženske. Med mnogimi udeleženkami manifestacij so bile poleg ministrice Turco voditeljica programa Otto e mezzo Ritanna Armenni, predstavnica Zelenih Loredana De Petris, odbornica Dežele Lazio Giulia Rodano, tajnica radikalne stranke Rita Bernardini in svetovalka ministrice Turco za ženska vprašanja Maura Cossutta. Glavni vzgib za protest je bil torkov vdor policije na polikliniko v Neaplju, kjer naj bi izvajali nezakonit splav. Policija je bila na osnovi anonimnega klica obveščena, da so na kliniki izvajali splav, ki naj ne bi bil v skladu z zakonom. Policija je takoj po operaciji več ur zasliševala pacientko, kar je v javnosti povzročilo ogorčenost. Policija je vsekakor ugotovila, da je bil splav medicinsko utemeljen, saj je bil fetus že v maternici mrtev. Policija je zasegla tako fetus kot zdravstveni karton pacientke. Ministrica Livia Turco je dogodek obsodila kot skrajno anahronističen in nedemokratičen, uvedli pa so tudi preiskavo. Vdor na kliniko in zasliševanje pacientke predstavljata vrhunec razgrete etično-politične razprave, ki jo je pred kakim mesecem sprožil glavni urednik časnika Il Foglio Giuliano Ferrara. Slednji je napovedal, da bo na aprilskih parlamentarnih volitvah nastopil z novo Stranko za življenje, želi pa postati novi minister za zdravje. Zaradi dogodka v Neaplju so bili torej v številnih italijanskih mestih protestni shodi v podporo pravici žensk do svobodnega odločanja glede rojstev in za obrambo zakona 194. Do izgredov pa je prišlo ob Tiberi v središču Rima, kjer se je policija s čeladami v roki zopersta-vila sprevodu. Protestnice so se nato prek Garibaldijevega mostu približale pravosodnemu ministrstvu. Tam pa se je moral sprevod ustaviti, ker je policija s pomočjo avtomobilov preprečila dostop do območja. afganistan - Truplo pokojnika se je vrnilo v domovino Tovariši so se v snegu poslovili od vojaka Pezzula Giovanni Pezzulo v Afganistanu ansa Avtobus v tramvaj: en mrtev in 26 ranjenih MILAN - Včeraj se je nekaj po 15. uri pripetila huda nesreča v središču Milana. Na Korzu Porta Vittoria v bližini sodnije je avtobus čelno trčil v tramvaj, pri čemer je takoj umrla ena potnica, ranjenih pa je bilo 26 ljudi, trije hudo. Kaže, da je nesrečo zakrivilo terensko vozilo, na katerem se je peljal švicarski trgovski potnik. Vozilo je namreč nenadno zavilo na avtobusno stezo baje zato, da bi se izognilo pešcem, avtobus pa je zavozil na tračnice tramvaja, da bi se izognil terenskemu vozilu. Trčenje je bilo silovito. Prednji del avtobusa se je za-rinil v prednji del tramvaja. Nekatere potnike so iz skrotovičene pločevine morali rešiti gasilci. Na kraj dogodka je med drugimi prišla milanska županja Letizia Moratti in izrazila solidarnost s prizadetimi. Opravičilo princa Emanueleja Filiberta PALERMO - Potomec savojske kraljeve družine Emanuele Filiberto, ki bi se lahko v prihodnjih letih aktivno vključil v politiko, se je italijanski javnosti opravičil zaradi razburjenja, ki ga je povzročila zahteva njegove družine. Kot znano, so Savojci zahtevali milijonsko odškodnino od italijanske države zaradi izgnanstva, v katerem so bili dolga leta prisiljeni živeti. Emanuele Filiberto je priznal, da so se Italijani ob tem upravičeno razburili, obenem pa še enkrat poudaril, kako nepravično je bilo po njegovem mnenju ustavno določilo, ki je moškim članom kraljeve družine dolga desetletja prepovedovalo vrnitev v domovino. Karabinjerji zasegli milijon 500 tisoč sadik konoplje PALERMO - Daljše preiskave so se naposled le obnesle. Karabinjerji iz Monrealeja pri Palermu so včeraj odkrili večji nasad konoplje, skupno kakih pet hektarov zemlje v okolici Pa-lerma, točneje v krajih San Giuseppe Jato in San Cipirello. Pri tem so zasegli milijon 500 tisoč sadik Cannabis sative, se pravi indijske konoplje. Šest oseb se je znašlo za zapahi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Sile javnega reda pa so bile sicer tudi drugod po Italiji v zadnjem času zelo uspešne pri odkrivanju nezakonite proizvodnje in prometa z indijsko konopljo. Karabinjerji iz Tra-panija so na primer odredili začasni pripor v zaporu zoper petnajst osumljencev, pri tem pa so zaplenili tudi dve nepremičnini v vrednosti 500 tisočih evrov. Prav tako so agenti finančne straže iz Ancone prekinili mednarodni promet mamil. V preiskavi, imenovani operacija Bins, so zasegli skoraj tono hašiša in zaprli dve osebi: voznika tovornjaka, ki je prevažal nedovoljeni tovor, in kolego špediterske službe. Agenti so tudi ugotovili, da je tovornjak prispel v Livorno iz Španije. Lažni slepec vozil »ape« LA SPEZIA - Decembra so kara-binjerji ustavili priletnega voznika trikolesnega vozila »ape«, bil je brez vozniškega dovoljenja. Naložili so mu globo, nato pa so uvedli preiskavo, ki je prinesla neverjetne rezultate. 72-letni P.Z. je od leta 1965 uradno invalid zaradi slepote, s čimer si je zagotovil zaposlitev kot telefonist prav pri zavodu INPS, na priporočilo italijanskega združenja slepcev. Leta 1977 je pridobil oznako popolnega slepca in leta 1991 se je upokojil. Ob pokojnini je prejemal tudi odškodnino (800 evrov na mesec) za spremljevalca. Delovno mesto je v preteklosti baje redno zapuščal z motorjem. Karabinjerji so moškega prijavili sodstvu, računsko sodišče pa ocenjuje škodo, ki jo je lažni slepec povzročil v 43 letih: samo s prejemanjem invalidske pokojnine naj bi oškodoval državo za 300 tisoč evrov. 1 4 Petek, 15. februarja 2008 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Slovenska konzulta pri goriški občini razpravljala o vprašanju šolstva V poslopju vrtca v ulici Brolo ni prostora za četrto sekcijo Brainijeva in Kovičeva predstavili položaj slovenskih šol - Zaskrbljujoče pomanjkanje učnega kadra V poslopju vrtca v ulici Brolo v Gorici ni mogoče odpreti četrte sekcije. Število otrok, ki so jih starši vpisali v prvi letnik, bi sicer zadoščalo za odprtje dodatnega razreda, stavba pa tega ne dopušča. »S tehniki smo ugotovili, da je površina vrtca premajhna. Po zakonu bi namreč morali ob novi učilnici urediti tudi dodatna stranišča. Posega ni mogoče izvesti,« je povedala občinska odbornica Silvana Romano, ki je v sredo obiskala Miroslavo Braini na sedežu Didaktičnega ravnateljstva v ulici Brolo. Problem je Brainijeva nato posredovala članom slovenske konzulte pri goriški občini, ki je sredin sestanek posvetila slovenskemu šolstvu. V ta namen je na županstvo povabila Brainijevo in ravnateljico nižje srednje šole Ivan Trinko Elizabeto Kovic, ki sta članom predstavili položaj slovenskih šol v mestu. »Čeprav je število vpisov v prvi letnik vrtca v ulici Brolo za šolsko leto 2008/2009 nekoliko nižje od predvidenega - nekateri so namreč vpisali otroke v dva ali tri vrtce istočasno -, bi lahko vseeno odprli dodatno sekcijo. Poiskati moramo alternativno rešitev, da bodo vsi predhodno vpisani otroci w Elizabeta Kovic bumbaca lahko obiskovali slovenski vrtec,« je povedala Brainijeva, predsednik konzulte Ivo Co-tič pa je zagotovil, da ji bo svetovalni organ stal ob strani v pogovorih z upravo. Ravnateljica je povedala, da seje z Romanovo pogovorila tudi o problemu prostorske stiske na šoli Župančič, ki čaka na dopolnitev levega krila stavbe že več desetletij. »Iščemo denar, ki bi omogočil poseg,« nam je včeraj povedala Romanova, Cotič pa je poudaril, da bo konzulta pobližje sledila tudi temu vprašanju. Kovičeva je članom konzulte razložila, daje šola Trinko v fazi razcveta, saj je šte- Miroslava Braini bumbaca vilo vpisov čedalje večje, pa tudi z večjimi težavami se v tem trenutku ne srečujejo. »S sedežem v ulici Grabizio smo zadovoljni in imamo dovolj prostora,« je povedala ravnateljica šole Trinko. Edino težavo imajo s poukom telesne vzgoje, saj nimajo svoje telovadnice in morajo obiskovati telovadnico v parku Basaglia, ki je zaradi zasedenosti ne uspejo uporabljati v popoldanskih urah. Obe ravnateljici sta izpostavili problem pomanjkanja učnega kadra. »Pri nas primanjkuje predvsem profesorjev matematike, tudi profesorjev slovenščine in nemščine pa ni veliko. Z istimi težavami se vsako Z zasedanja občinske konzulte bumbaca leto srečujejo na nižji srednji šoli v Doberdobu,« je povedala Kovičeva in pristavila: »V primerih, ko nimamo na razpolago primernega osebja, se moramo posluževati profesorjev iz Slovenije. To se je že zgodilo, čeprav je pri tem treba odpravljati običajne birokratske težave.« Brainijeva je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja kadra, saj je za poučevanje na osnovni šoli danes potrebna univerzitetna izobrazba, po kateri se mnogi odločijo za drugačno pot. Konzulta je ob koncu razpravljala tudi o nadomestitvi dvojezične table v Podgo-ri z enojezično. Funkcionarka urada za slovensko manjšino na občini Tanja Curto je pojasnila, da je že pred sejo konzulte pristojni občinski urad zagotovil, da bo v najkrajšem možnem času poskrbel za odpravo neljube napake, kar se je tudi zgodilo. Prisotni so sprejeli predlog, ki ga bodo naslovili na goriško občinsko upravo in v katerem bodo zahtevali, naj se ne nameščajo nove enojezične table, dokler ne postavijo dvojezičnih. Konzulta se je med drugim obvezala, da bo pozorno spremljala nadaljnjo zamenjavo tabel. (Ale) Oborožen rop v Vipavi V sredo je okoli 17.15 neznan moški, oborožen in zamaskiran, vstopil v poslovalnico HKS Vipava v Vipavi. Z grožnjami je uslužbenko prisilil, da mu je izročila zaenkrat neznano količino denarja. Po dejanju je z denarjem pobegnil in še ni bil izsleden, sporočajo z novogoriške policijske uprave. Pri kaznivem dejanju ni bil nihče telesno poškodovan. V času dejanja je bila poslovalnica odprta. Policija išče moškega, visokega približno 185 centimetrov, koščenega obraza, oblečenega v temna oblačila. (km) Jutri poklon Bratužu Ob obletnici smrti Lojzeta Bratuža se bodo njegovemu spominu poklonili predstavniki Sveta slovenskih organizacij. Na grob skladatelja, pevovodje in zavednega Slovenca na glavnem pokopališču v Gorici bodo položili šopek rož jutri, 16. februarja, ob 12. uri. Nova parkirna mesta Danes bodo odprli novo parkirišče na vogalu med ulicama Cadorna in Santa Chiara v Gorici. Poseg, ki ga je določila že prejšnja občinska uprava, je omogočil pridobitev približno 30 parkirnih prostorov. Gradbena dela so znašala 57.846 evrov. Parkirišče naj bi bilo začasno: njegova usoda bo namreč odvisna od namembnosti bivše tržnice na debelo, ki jo župan Ettore Ro-moli namerava spremeniti v parkirišče. Motnagnani član DS Tržiški občinski odbornik Andrea Montagnani ni več član Socialistične stranke; odločil se je namreč za vstop v Demokratsko stranko. Bliža se zaprtje ceste Državno cesto 305, ki povezuje Tržič z Ronkami, bodo zaradi gradnje novega podvoza zaprli v ponedeljek, 18. februarja. V polnem teku je gradnja alternativnega obvoza, ki bo namenjen predvsem lokalnemu prometu in ki ga bodo odprli v torek, 18. februarja, sicer pa bodo danes in jutri namestili cestne znake, ki bodo voznike obveščali o spremenjenem prometnem režimu. Asfaltirajo ulice V Tržiču se je začela prenova raznih cest. Pred dnevi so postavili gradbišče pred železniško postajo in v sosednji ulici Sorgente, včeraj pa so se lotili dela v ulici Parini, ki jo bodo na novo asfaltirali. Danes bi se moralo začeti tudi asfaltiranje sedemsto metrov dolgega dela ulice Boito, medtem ko bodo pred koncem februarja začeli prenavljati cestišče ulice Rossetti in Gorizia v Pan- gorica - K pobudi radijske oddaje Caterpillar pristopile vse občine goriške pokrajine Pozivajo k varčevanju z energijo Danes bodo simbolno ugasnili osvetljavo tudi na županstvih in glavnih trgih v Novi Gorici, Ljubljani in raznih krajih na Hrvaškem V vseh občinah goriške pokrajine, v Novi Gorici, Ljubljani, v raznih krajih na Hrvaškem in v številnih evropskih mestih bodo danes ob 18. uri simbolično ugasnili osvetljavo občinskih palač, glavnih trgov in nekaterih spomenikov. Ta simbolična gesta je vključena v pobudo »M'illumino di meno«, ki jo že peto leto zapored uspešno prireja radijska oddaja Caterpillar. Goriška pokrajina je k tej pobudi pristopila že lani, s tem da je vanjo vključila kar vse svoje občine in tudi Novo Gorico. Letos je pokrajina povabila k sodelovanju tudi Ljubljano, občino Novigrad in razna druga hrvaška mesta. »Poleg te simbolične pobude je goriška pokrajina soudeležena tudi pri drugih projektih v zvezi z varčevanjem energetskih virov. Naš cilj je uvesti sistematično varčevanje vode, elektrike in plina na vseh goriških višjih šolah, za katere je pristojna goriška pokrajina,« je povedala pokrajinska odbornica Mara Černic na včerajšnji predstavitvi pobude. »Pozitivno je, da smo letos vključili v projekt tudi mesta iz drugih držav in druge organizacije, med katerimi izstopajo družbi Iris in Isogas ter agencija Golea iz Nove Gorice, ki skrbi za razvoj alternativnih energetskih virov. Razne raziskave so dokazale, da bi z večjo pazljivostjo v vsakdanjem življenju lahko zmanjšali porabo energije za kar 30-odstotkov. To so lahko majhne stvari, vendar vse skupaj pomenijo velik prihranek,« je dodal pokrajinski odbornik Marko Marinčič. Na predstavitvi sta spregovorila tudi občinska odbornika občin Fara Mario Brumati in Moš Andrea Bullitta, ki je poudaril, da njegova občinska uprava prireja razna srečanja na osnovnih šolah, kjer se učenci učijo osnov varčevanja z energijo. Nevio Del Bello, občinski odbornik občine Zagraj, je ob tem napovedal, da bodo drevi ugasnili osvetljavo jezu na Soči, ob tem pa bodo priredili simbolični pohod iz Zdrav-ščine do Martinščine, kjer bo na sporedu koncert z glasbenimi inštrumenti, ki ne potrebujejo električne energije. Med raznimi spomeniki, ki bodo danes »zatemnjeni«, spadata tudi goriški grad in Ara pacis v Me-deji. »Upamo, da se bodo te pobude udeležili tudi številne družine in posamezniki, saj je lani v Italiji pri projektu sodelovalo več kot milijon ljudi. Želimo si tudi, da bi se varčevanje nadaljevalo tudi v vsakdanjem življenju, saj je je premišljena poraba energetskih virov danes nujno potrebna,« je zaključila Mara Černic. Pobudo prirejajo na današnji datum, da bi se spomnili na 15. februar leta 1997, ko so podpisali Kjot-ski protokol. Albert Voncina Z včerajšnje predstavitve pobude o varčevanju z energijo bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Petek, 15. februarja 2008 15 gorica - SKGZ priredila večer o uveljavljanju izvornih oblik priimkov in imen S priročnikom spodbujajo, v uradu pa nudijo pomoč Postopek za spremembo priimkov in imen je utečen, zato ne povzroča težav Številni Slovenci, ki živijo v Italiji, so si že spremenili poitalijančene priimke in imena v slovensko obliko; da bi spodbudili tudi tiste, ki se za ta korak še niso odločili, so pri Slovensko kulturno gospodarski zvezi izdali priročnik za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka. Knjižico s koristnimi napotki so doslej predstavili že v raznih krajih po Tržaškem, včeraj pa so predstavitev priredili v čitalnici Feiglove knjižnice v KB Centru v Gorici. Srečanje je uvedel deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, poleg njega pa je bila prisotna Marjetica Možina, kije priročnik uredila. Po Pavšičevih besedah so v priročni knjižnici povzeli zakonska določila, ki urejajo postopke za udejanjanje pravice vsakega državljana do imena in priimka v izvorni obliki. Predsednik SKGZ je pojasnil, da imamo Slovenci v Italiji dva državna zakona, 38/2001 in 482/1999, lani pa je tudi dežela izglasovala svoj zakon za slovensko manjšino. Zaradi tega je prišel čas, da posamezniki z zamenjavo poitalijančenih priimkov in imen dokažejo svojo prisotnost in identiteto. Po Pavšičevih besedah so podatki o številu spremenjenih priimkov in imen spodbudni, še veliko pa je takih, ki se še niso odločili za uveljavitev izvorne oblike. Tudi zaradi tega seje včerajšnje predstavitve udeležila tudi Tanja Curto, odgovorna za slovenski urad pri goriški občini, v katerem nudijo med drugim tudi pomoč pri pripravi prošenj za uveljavitev slovenskih imen in priimkov. Curtova je predstavila delovanje urada in spregovorila o storitvah, ki jih nudi slovensko in italijansko govorečim občanom, posebno pozornost pa je namenila prav uveljavitvi izvornih oblik priimkov in imen. Pojasnila je, katera dokumentacija je potrebna in kako priti do nje, ob tem pa pojasnila, da je slovenski urad v stalnem stiku s prefekturo, zato pa s postopkom za vračanje izvornih oblik priimkov in imen ni nikakršnih težav. Predstavitev je sklenil David Peterin, ki je predstavil pobudo Mladinske iniciative SKGZ, cilj katere je spodbujanje povpraševanja po dvojezičnih osebnih izkaznicah. »Že lani smo razmišljali, kako bi spodbudili povpraševanje po dvojezičnih osebnih izkaznicah, naposled pa smo se odločili za pripravo letaka. Na njem smo razložili, kako in kje je treba pravzaprav zaprositi za dvojezični dokument,« je pojasnil Peterin. Po njegovih besedah bodo letake delili po šolah in društvih, naknadno pa bodo odločili, ali akcijo še razširiti. Na letake so med drugim zapisali, da je matični urad goriške občine odprt od ponedeljka do petka med 8.45 in 12. uro, ob sredah in petkih med 16.30 in 17.30. Dvojezične elektronske izkaznice izdajajo samo ob ponedeljkih in torkih. (dr) štmaver - Drevi Začenja se praznovanje sv. Valentina V Štmavru se bo danes pričelo tridnevno praznovanja vaškega zavetnika sv. Valentina, ki ga prireja kulturno društvo Sabotin v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZSKP in domačim okrožnim svetom. Drevi ob 20.30 bo na društvenem sedežu na Znorišču nastopil moški pevski zbor Štmaver, zatem pa bodo odprli razstavo ročnih del domačih ustvarjalcev; večer se bo nato nadaljeval s koncertom moškega pevskega zbora Tabor z Opčin. Jutri ob 20.30 bo v cerkvi v Štmavru koncert harmonikarskega kvinteta Glasbene matice Kvintak in harmonikarskega orkestra Glasbene matice iz Špetra, ob tem pa bodo predstavili knjigo Življenjska pot Rafka Premrla (1906-1983). V nedeljo, 17. februarja, ob 10. uri bodo odprli kioske z jedmi na žaru, pijačo in kuhanimi štruklji; ob 14.30 bo slovesna maša, ob 15.30 pa nastop pihalnega orkestra Goriška Brda. Z leve David Peterin, Rudi Pavšič, Marjetica Možina in Tanja Curto bumbaca V Doberdobu bodo odvažali kosovne odpadke Tehnični urad občine Doberdob obvešča, da se bo v ponedeljek, 18. februarja, pričelo pobiranje kosovnih odpadkov od vrat do vrat na območju doberdobske občine; odvažanje je razdeljeno na kosovne odpadke (blazine, vzmetnice, leseno ali železno pohištvo, kuhinjski štedilniki, vrata in/ali okna - vsakič po en kos -, bojlerji) in kosovne odpadke RAEE (veliki gospodinjski stroji, televizorji, domači fotokopirni stroji, pralni stroji, pomivalni stroji, elektronske naprave, računalniki in vsi njihovi priključki). Ob ponedeljkih in četrtkih bodo pobirali kosovne odpadke, ob sredah kosovne odpadke RAEE (odpadki ne smejo presegati zgornje meje 2 kubičnih metrov za vsako napoved). Služba za odvažanje kosovnih odpadkov od vrat do vrat ne predvideva plačila, temveč samo predhodno telefonsko napoved na zeleno številko 800.844.344 od ponedeljka do petka od 8 do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Občani, ki se bodo poslužili te službe, bodo morali namestiti kosovne odpadke na javnem mestu v bližini svoje hišne številke zvečer pred dnevom, ki je predviden za odvoz. Družina Cassini v Rusiji V palači Coronini v Gorici bo danes ob 17.30 Cristina Bragaglia Venuti predavala o piemontski plemiški družini Cassini, ki se je leta 1774 preselila v Rusijo in delala na carskem dvoru. Zapuščino Eduar-da Cassinija je družina Coronini podedovala leta 1913. Cojaniz drevi v Tržiču V knjigarni Rinascita v Tržiču bodo danes ob 20.30 predstavili knjigo Claudia Co-janiza Cobra 13. podgora - Podjetje nadomestilo tablo pred vhodom v predor Baruzzi Spet dvojezični napis Stefano Cosma: »V prihodnjih dneh se bomo sestali z direktorjem del, da ugotovimo, zakaj je prišlo do namestitve enojezičnega napisa« Tabla z dvojezičnim napisom »Piedi-monte Podgora« pri predoru Baruzzi, ki jo je podjetje SIOS v sredo odstranilo in nadomestilo z enojezično, je bila včeraj zjutraj ponovno na svojem mestu. Občinski uradi so namreč po navalu protestnih klicev, s katerimi so goriško upravo seznanili z dogodkom, takoj poskrbeli, da so delavci podjetja spet postavili pred predor prejšnjo tablo. »Alarm je torej preklican. Zadovoljen sem nad hitrim posegom goriške uprave,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je v sredo zahteval od občine utemeljitev za postavitev enojezične table. »Pravzaprav točne ne vemo, kaj se je zgodilo. Morda gre za pomoto, morda za nepopolno besedilo pogodbe. Jasno pa mora biti, da ni uprava nikomur naročila, naj se dvojezično tablo z napisom Podgora nadomesti z enojezično, na kateri piše le Pi-edimonte. Podgora je namreč zgodovinsko ime, ki ga zaradi dogodkov med prvo svetovno vojno najdemo v knjigah in tudi med imeni ulic drugih italijanskih mest, zato si nihče ne sanja, da bi ga izbrisal,« je povedal odgovorni za stike z javnostjo pri občini Stefano Cosma. Po njegovih besedah je podjetje, kije nadomestilo tablo, zmagalo javno dražbo že v času Brancatijeve uprave. »Podjetje je zadolženo za zamenjavo vseh starih tabel na območju občine. Začelo je v Podgori, namesto nove dvojezične table pa so delavci postavili enojezično. Ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo, smo ustavili dela. V prihodnjih dneh se bomo srečali z direktorjem, da ugotovimo, zakaj je do tega prišlo,« je zaključil Cosma. (Ale) Včeraj je bila dvojezična tabla spet na svojem mestu bumbaca podgora - Rimske mode so se nalezli tudi goriški mladi pari Ključavnice ljubezni Navada rimskih zaljubljencev, kije zaslovela s knjigo Franca Moccie, je zapustila sled tudi na dveh goriških mostovih Zaljubljenci, ki so včeraj praznovali | svoj praznik, lahko svojo ljubezen simbolično zaklenejo - zapečatijo s ključavnico. Ta romantična gesta ima svojo tradicijo v Rimu, kjer si predvsem mladi radi obljubijo večno ljubezen na Milvijskem mostu, s tem da na svetilko obesijo ključavnico in ključ vržejo v Tibero. Franco Moccia je to navado opisal v knjigi »Ho voglia di te«, po kateri so lani povzeli še film. Zatem je zaklepanje ključavnic po mostovih postala prava moda, ki so se je zaljubljenci očitno nalezli tudi v Gorici. Na svetilkah »pašerele« med Podgo-ro in Stražcami ter na Pevmskem mostu so se namreč v zadnjih časih začele pojavljati prve ključavnice. Pojav sicer ni še dosegel rimske ravni, kjer so se svetilke podlegle preveliki teži ljubezni (drogovi svetilk so se namreč ponekod celo nagnili), mnogi mladi pa so z novim ljubezenskim obredom že seznanjeni. Moda se je razširila tudi v drugih mestih, npr. v Benetkah, Meranu in Paler-mu, v deželi FJK pa nima še veliko privržencev. Več informacij je na razpolago na spletni strani www.lucchettipontemilvio.com. Ključavnico so na podgorski most zaklenili z verigo, na kateri je dovolj prostora še za druge ljubezenske obljube bumbaca gradež - Umor Nož in obleke so odposlali v Parmo Na specializirani oddelek kara-binjerjev RIS v Parmi so včeraj odposlali dokazno gradivo, ki so ga preiskovalci zbrali v Gradežu ob umoru Itala Felluge. Gradeškega natakarja so ubili prejšnji petek; na kraju zločina so karabinjerji zasegli kuhinjski nož, s katerim so moškega večkrat zabodli, ne da leč stran pa so v za boj ni ku za smeti našli še okrvavljena oblačila, ki naj bi jih nosil 44-letni Milovan La-zarevc. Srbskega državljana so karabinjerji aretirali prejšnjo soboto in ga za tem za pr li v tr žaš ko kaz nil ni co, si -cer pa je glavni osumljenec umora Gradežana. Preiskavo dokaznega gradiva je zahteval goriški namestnik javnega tožilca Massimo Panzeri, medtem ko sta Lazareviceva odvetnika Stefano Benetto in Mario Corubolo vložila prošnjo po izpustitvi na prostost. Obdukcijo na truplu Itala Felluge, po kateri bo po vsej verjetnosti ne ko li ko bolj jas na di na mi ka umo -ra, bodo opravili danes v tržiški bol-niš ni ci. 16 1 8 Četrtek, 14. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Vodja ABO Miha Kramli o problematiki »nekemičnih« odvisnosti Igre na srečo in svetovni splet vse pogostejše oblike zasvojenosti zamrznitve pevma Ogorčenje zaradi Špacapan vidi rešitev v informiranju, raziskavah, delu z zaposlenimi in sistemu samoprepovedi »Ambulanta za zdravljenje bolezni odvisnosti v Novi Gorici je zaradi obmejne lege in hitrega razvoja ponudbe igralniške dejavnosti še posebej soočena s povpraševanjem po pomoči tistih, ki so zapadli v odvisnost od iger na srečo,« pravi Miha Kramli, vodja omenjene ambulante, ki pa obenem priznava, da med »nekemičnimi« odvisnostmi sicer prednjači odvisnost od interneta. Zato nameravajo temu čim prej posvetiti potrebno pozornost in opraviti ustrezne študije obsega te odvis-nos ti, zlas ti pri mla dih, » da bo do dr -žali korak s temi pojavi in jih ne bo prej povozil čas«. Direktor službe za zdravljenje odvisnosti SERT pri goriškem zdravstvenem podjetju Bernard Špacapan priznava, da so na se v Sloveniji hitreje odzvali na problem zasvojenosti od iger na srečo, saj j e bilo čez mejo okrog te ga več de ba te za ra di na čr -tovanega velezabavišča in se je na to odzvala celotna družba. »Furlanija-Ju-lijska krajina je bila prva dežela, ki je bila izpostavljena velikemu nastanku igralnic. Veliko dvoran za bingo sedaj skušajo spremeniti v igralne salone, razvile so se stavnice, loterije in športne stave. Posledično smo se spopadli z velikim številom ljudi, ki so prišli po pomoč,« dodaja Špacapan, ki rešitev vidi v informiranju prebivalstva o pasteh, kijih prinašajo igre na srečo, rednih socialnih in ekonomskih raziskavah, aktivnem ukvarjanju z zaposlenimi in sistemih samoprepovedi v igralni cah. Zaradi precejšnjega števila zasvojenih s trdimi drogami, ki je vsako leto skokovito naraščalo, je novogoriška ABO začela delovati v letu 1995. Ker pa se je zlasti v zadnjih sedmih letih začelo pri njih oglašati vse več odvisnikov na srečo, med 487 odvisniki, ki so se oglasili v ambulanti, je 161 takih, ki trpijo zaradi t.i. nekemičnih zasvojenosti, so se začeli ukvarjati tudi z zasvojenostjo z igrami na srečo, internetom in glasbo. Pri njih se oglašajo ljudje s tovrstnimi težavami iz vse Slovenije, od Murske Sobote do Nove Gorice, saj drugod teh težav ne zdravijo. »Vendar smo pri tem naleteli na številne ovire,« pravi Miha Kramli, »Naj izrazitejša je neurejeno financiranje, saj država nima urejenega in dogovorjenega sistemskega pristopa, kako se spopadati s tovrstnimi težavami. Ker iz naslova sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije dejavnost ni financirana, je sredstva mogoče zagotav- Miha Kramli (levo) in Bernard Špacapan foto k. m. ljati le iz proračunskih sredstev lokalnih skupnosti.« Kramli nadalje dodaja, da v Novi Gorici zdravljenja odvis-nos ti od iger na sre čo in in ter ne ta ne bi mogli izvajati, če jim pri tem finančno ne bi pomagala novogoriška mestna občina, ki je tudi edina lokalna skupnost, ki sofinancira njihovo dejavnost. »Izhod iz sedanje situacije je možen le s celovito ureditvijo nalog in pristojnosti institucij sistema v Republiki Sloveniji,« opozarja Kramli. »Tudi italijanski zdravstveni sistem danes ni pripravljen, da bi odgovoril na nastale potrebe po zdravstveni obravnavi te patologije. Med prvimi deželami, ki so se odzvale na ta izziv, je prav Furlani-ja-Julijska krajina, kjer že več let delujejo različne javne in zasebne službe, ki nudijo možnost zdravljenja,« pravi Bernard Špacapan, ki med javnimi ustanovami izpostavlja center za zdravljenje odvisnosti v Gorici, med zasebnimi pa center za zdravljenje odvisnosti od iger na srečo pri Vidmu, ki ga vodi psiholog Rolando De Luca. Slednji sodeluje tudi z novogoriško ABO. Ob vse večjem povpraševanju po terapijah - tako skupinskih, individualnih in bolnišničnem zdravljenju - so se v novo-go riš ki ABO na mreč po po moč obr ni -li k sosedom v Italiji. »Že vrsto let sodelujemo s Špacapanom in si izmenjujemo strokovne izkušnje,« dodaja Miha Kramli. S pomočjo sosedov so že organizirali izobraževanja za zaposlene v igralniški dejavnosti in gostovanje tujih strokovnjakov. V Novi Gorici ne skrivajo želje, da bi njihova ABO postala vodilna v Sloveniji glede terapevtskega in preventivnega dela. Zato so se preko Špacapana povezali s centrom iz Vi dma, ki je po ka zal od pr tost za so de -lovanje na področju izobraževanja terapevtov. V Novi Gorici namreč želijo zaposliti tudi dodatnega terapevta, ki se bo v ta namen izobraževal v tujini. Po italijanskem zgledu bodo uvedli tudi t. i. SOS telefon, na številki 00386 (0)51 22 66 00 bo 24 ur dnevno dosegljivo usposobljeno osebje za pogovor o težavah posameznikov. Posebno te- rapijo pa zagotavljajo tudi zaposlenim v igralništvu. Zaradi obsega ponudbe iger na srečo, od klasičnih do internet-nih, loterije, športnih stav ipd, opažajo terapevti nujno preventivno delovanje že v osnovnih in srednjih šolah. Kramli nadalje navaja uspešno sodelovanje s tudi z drugimi tujimi inšti-tucijami in strokovnjaki, ki ambulanti za zdravljenje bolezni odvisnosti v Novi Gorici omogoča dostop do novih znanj in sodobnih praks. »Uspešno sodelovanje s tujimi inštitucijam in strokovnjaki naši ambulanti prinaša možnost prevzemanja vodilne vloge pri izobraževanju potrebnega kadra ter oblikovanje preventivnih ukrepov, kot je vzpostavitev SOS telefona in supervi-zijske mreže za družbe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.« V Novi Gorici so pred kratkim izdali tudi priročnik za samopomoč pri premagovanju odvisnosti od iger na srečo, pri njegovem nastanku so sodelovali Kramli, Špacapan in Tomica Dumančic. Katja Munih gorica - Koncert ob priložnosti Male Prešernove proslave Dijaškega doma Kultura se ne izraža le z besedo Ob 18. uri bo zaigral mladinski simfonični orkester glasbene šole iz Novega mesta - V programu klasična in narodno zabavna glasba Beethoven in ostali velikani klasične glasbe, pa tudi muzikal in narodno zabavne popevke. Vse to bo na programu koncerta v goriškem Kulturnem domu, kjer bo drevi potekala Mala Prešernova proslava Dijaškega doma Simon Gregorčič. Gojenci tokrat ne bodo praznovali dneva slovenske kulture z običajnim nastopom, pač pa bodo prisluhnili mladinskemu simfoničnemu orkestru iz Novega mesta. »Malo Prešernovo proslavo prirejamo že deset let, namesto običajnega nastopa pa smo si tokrat zamislili drugačno formulo,« je povedala ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez in pojasnila: »Naši otroci nimajo vsak dan priložnosti, da prisluhnejo pravemu koncertu, zato smo s pomočjo društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta povabili v Gorico mladinski simfonični orkester tamkajšnje glasbene šole. S tem želimo pokazati otrokom, da se kultura ne izraža le z besedo, pač pa da so njene poti zelo različne.« Knezova je poudarila, daje koncert namenjen tudi staršem gojencev. Zasedbo, ki jo vodi Sandi Franko, sestavlja 80 mladih izvajalcev, sedanjih in bivših učencev glasbene šole. Predstavili bodo glasbeni program, ki so ga 8. februarja izvajali na kulturni proslavi v Novem mestu. Koncert, ki se bo začel ob 18. uri, bo sestavljen iz treh delov. Prvi bo namenjen klasični glasbi, v drugem bo publika prisluhnila instrumentom in dvema solistoma, tretji del pa bo posvečen narodno zabavni glasbi. Dijaški dom prireja pobudo v sodelovanju z ludoteko Pikanogavička, Kulturnim domom, športnim združenjem Dom in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Ob gojencih in starših je na koncert vabljena najširša javnost. (Aie) Simfonični orkester iz Novega mesta delovanja Kljub zamrznitvi uradnega delovanja krajevnih svetov je pred dnevi zasedal mali parlament, ki mu predseduje Lovrenc Persoglia in so ga pred letom dni na zakonitih volitvah izvolili prebivalci Pev-me, Oslavja in Štmavra. Prav iz tega podatka je izhajalo ogorčenje svetnikov, ki se nikakor ne morejo strinjati z nasilnim postopkom, ki so ga višje oblasti uporabile pri ukinjanju izvoljenih teles. Pevmski svet sicer razume, da majhna občina, kot je Gorica, ne more imeti toliko podteles, nikakor pa se ne more strinjati z uporabljenimi nedemokratičnimi metodami, ki spominjajo na druge nič kaj prijetne čase. S tem ukrepom je bil krajevnim skupnostim, posebno še tistim, ki niso direktno povezane z mestnim jedrom, odvzet še tisti kanček avtonomije, ki so jim ga krajevni sveti nudili. Prebivalstvo je navezano na svoje krajevne svete, saj v njih ne vidi le sredstva za urejanje upravnih zadev, temveč jih je osvojilo tudi kot center, okrog katerega gravitira marsikatera kulturna, spominska ali družbena dejavnost. To velja zlasti za vasi na desnem bregu Soče, ki zaradi majhnosti ne premorejo močnih kulturnih ali športnih sredin. Krajevni svet pa jim je bil v opo ro in je bil po bud nik mar - bumbaca sikatere prireditve, proslave ali kulturnega večera. Zamrznitev sicer še ne pomeni ukinitve, nastala negotovost pa vseeno spravlja v izredno nelagoden položaj ljudi, ki so svoj prosti čas žrtvovali za dobrobit skupnosti. Z nastalo situacijo se bodo najbrž še bolj zapletle tudi zadeve okrog dograditve športno-re-kreacijskega središča v Pevmi. Do sedaj je prav krajevni svet stalno sledil raznim fazam projekta in bi po odprtju objekta postal tudi njegov upravitelj. Kako bo sedaj, ne zna nihče povedati. Svetniki so vsekakor izrazili upanje, da bodo pristojne oblasti ponovno preverile umestnost restriktivnih ukrepov in omogočile izvoljenim telesom, da svoje delo opravljajo še naprej, vsaj do zapadlosti mandata. Kakor koli že so svetniki brez uradnega zapisnikarja vzeli v pretres številne probleme, ki zadevajo tri vasi na desnem bregu Soče. Obravnavali so nekatere nedorečenosti glede usadov v Štmavru, ki včasih ogrožajo varnost ljudi, izdelali predloge, v katerih pozivajo občinsko upravo, naj nakaže sredstva za že dogovorjena popravila in vzdrževalne posege na sedežu sveta v Pevmi, izdelali so tudi kratek seznam manjših posegov, ki naj bi jih opravile razne občinske službe. Gre za ureditev dvorišča v pevmskem vrtcu ter za nekatera popravila na cestah in pločnikih. Svet bo tudi opozoril pristojno službo, da naj na pevmskem pokopališču ne odstrani nekaterih grobov zgodovinske vrednosti, ki jim je zapadla koncesija. Na koncu so se svetniki obvezali, da bodo upoštevali županovo priporočilo in nadaljevali z delom, pa čeprav brezplačno in brez zagotovljenih sredstev, ki so bila do sedaj dodeljena krajevnim svetom. (vip) / Odprtje razstave V Mestni galeriji Nova Gorica bo danes ob 19. uri odprtje pregledne razstave primorskega umetnika (kiparja, fotografa, medijskega umetnika) Bojana Štoklja, ki je živel in ustvarjal v Novi Gorici. Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana, bodo med drugim na ogled Štokljevi kipi, objekti, fotografije in video, ki bodo poskušali pokazati kompleksnost umetnikovega ustvarjanja. Razstava bo odprta do 7. marca. 65-letnica zasedanja OF Krajevna skupnost Kromberk-Loke in Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevna organizacija Kromberk-Lo-ke prirejata proslavo ob 65. obletnici zasedanja prvega pokrajinskega ple-numa OF za Primorsko. Tedaj ga je pripravil dr. Aleš Bebler, poverjenik CK KPS in izvršnega odbora OF za slovensko Primorje. Zasedanje je bilo 14. februarja 1943 v Lokah, v hiši št. 11, pri Pavlinovih. Udeleženci so se z resolucijo opredelili za program OF. Proslava bo jutri, 16. februarja, ob 14. uri pri Pavlinovih v Lokah št. 11. Pozdravno besedo bo imela Katjuša Gorjan, podpredsednica sveta krajevne skupnosti, in Mirko Brulc, župan mestne občine Nova Gorica, slavnostni govor pa Anton Bebler. V kulturnem programu bodo sodelovali MPZ Kromberški Vodopivci, učenci osnovni šol Milojke Štrukelj in Frana Erjavca. Zaključno besedo bo imel Martin Mačus, predsednik ZB za vrednote NOB - Krajevna organizacija Krom-berk -Loke. Prireditev bo potekala v sodelovanju novogoriške mestne občine in Območne ZB za vrednote NOB Nova Gorica. (km) GORIŠKI PROSTOR [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, trg sv. Frančiška 4, tel. 0481530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU: »SiparioRagazzi« 17. februarja ob 16. uri »Lo scarabeo d'oro«; »SiparioProsa«: 25. februarja ob 21. uri »Rumori fuori scena« (Michael Frayn); informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057). ZIMSKI POPOLDNEVI, niz gledaliških predstav za otroke v priredbi CTA: v soboto, 16. februarja, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici skupina Clac Teatro iz kraja Santa Lucia di Cesena z igro »Scale a vela & orologi a soffio«. m Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.15 »Ca-os calmo«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »30 giorni di buio«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 21.30 »Cous Cous«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Asterix alle Olimpiadi«. Rumena dvorana: 17.45 - 22.30 »La guerra di Charlie Wilson«; 20.00 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Parlami d'amore«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Ca-os calmo«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Aste-rix alle Olimpiadi«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.15 »30 giorni di buio«. Dvorana 5: 17.50 - 21.15 »Into the Wild«. NOVA GORICA: 18.00 »Čebelji film«; 20.15 »Ti, ki živiš«. Razstave GORIŠKI MUZEJ prireja odprtje razstave Žarka Vrezca v galeriji Zorana Mušiča na Gradu Dobrovo v danes, 15. februarja, ob 19. uri; o avtorju bo govoril Milček Komelj. NA GORIŠKEM GRADU bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od torka do nedelje med 9.30 in 17.30, informacije na tel. 0481-535146. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja; razstavlja Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 003865-3984300. RAZSTAVA »UNODIDUE« je na ogled v knjigarni Equilibri v ul. Seminario v Gorici in v E.QU. v ul. Oberdan v Gorici. Skupaj razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere; na ogled bo do 27. februarja po urniku odprtja knjigarne. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30. V GORIŠKI SINAGOGI v ul. Ascoli je na ogled razstava z naslovom »19381945 Preganjanje Judov v Italiji«. Razstava v organizaciji združenja Prijatelji Izraela in občine Gorica bo odprta ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro ter vsako drugo nedeljo v mesecu med 10. in 13. uro; informacije na tel. 0481-532115. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo danes, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V OBČINSKI DVORANI ANTICHE MURA v ul. F.lli Rosselli v Tržiču bo v organizaciji Občinske galerije sodobne umetnosti v Tržiču danes, 15. februarja, ob 19. uri odprtje fotografske razstave z naslovom Fruz 02: nova generacija umetnikov v deželi. Razstavljali bodo Serena Salvadori, Anna Bandelli, Alessandra Bincoletto, Teresa Cos, Marina Ferretti in Federica Valvassori; do 28. februarja vsak dan med 16. in 19. uro, vstop prost. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 17. februarja na ogled razstava »IM02 -L'immagine sottile«; od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481494369. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. marca na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava arhitekta Sve-tozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pi-lonovi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-368917. ~M Koncerti V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo danes, 15. februarja, ob 18. uri v organizaciji združenja Panta rhei klavirski koncert Carla Tommasija z naslovom »Segreti e simpatie: la musica dei quattro elementi«. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 15. februarja, ob 22. uri rock koncert štiričlanske slovenske skupine Tide; informacije na tel. 003865-3300912 ali info@mo-stovna.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 20. februarja, ob 20.30 koncert Zorana Predina & Gypsy Swing Band; informacije v Kulturnem domu (tel. 0481-33288, »info@kulturnidom.it«). VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: danes, 15. februarja, ob 20.45 v deželnem avditoriju v Gorici klavirski recital Simone-ja Pedronija; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). ZA KONCERTNO SEZONO 20072008 v organizaciji SCGV Emil Ko-mel, Združenja cerkvenih pevskih zborov in Kulturnega centra Lojze Bratuž bo v četrtek, 21. februarja, ob 18. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2007 Ti-mura Gasratova iz Ukrajine. Izvajal bo skladbe Brahmsa, Schumanna, Prokofieva, Liszt-Horowitza. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: v soboto, 16. februarja, ob 17. uri v palači Attems-Petzenstein v Gorici bodo nastopili flavtist Giorgio Samar, klavičembalist Fabio Cadetto in violončelist Andrea Musto. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek, pihalni orkester Ilirska Bistrica, godbeno društvo Viktor Parma Trebče; v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ric-manje, pihalni orkester Divača, god-beno društvo Nabrežina. & Izleti DRUŽABNI AVTOBUSNI IZLET NA BI-ZELJSKO - Srečanje deklet iz Soške doline s slovenskimi fanti iz Italije bo v soboto, 16. februarja; informacije na tel. 328-7599640 (Paolo). IZLET V BRDA v organizaciji Krmin-ske enoteke bo v torek, 4. marca, z odhodom avtobusa ob 9.30, z obiskom kleti Movia, Klinec Medana, gradu Dobrovo, kleti Dobrovo in Bjana, utrdbe na Šmartnem in večerje pri Bužinelu; informacije na tel. 0481-630371. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Ancona, Macerata, Recanati, Loreto, Ascoli Piceno, Offida in Ur-bino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 329-4006925. PD RUPA-PEČ prireja izlet v Rusijo od 21. do 29. avgusta. Ob velikem zanimanju je na razpolago še nekaj prostih mest v drugem avtobusu; vpisovanje in informacije do 20. februarja na tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). POTOVANJE V UZBEKISTHAN: Novi glas prireja od 15. do 22. maja letos potovanje v Uzbekisthan; vpisovanje do 28. t.m. na upravi Novega glasa v Gorici, Travnik 25, tel. 0481-533177 ali v Trstu, ul. Donizetti 3, tel. 040365473, kjer bodo zainteresirani dobili vse potrebne informacije in program potovanja. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi v nedeljo, 2. marca, na 30. spominski pohod na Arihovo peč na Koroškem; informacije in prijave ob uri kosila na tel. 882079 (Vlado). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. MLADINSKI PEVSKI ZBOR IN PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA razpisujeta 8. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2008. Revijalni del srečanja bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem Centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. Zbori se lahko vpišejo najkasneje do 5. marca. Pisna prijava mora vsebovati uradno ime pevskega zbora, vrsto zasedbe, poštni naslov, predvideno število sodelujočih, program nastopa in opredelitev, v katero kategorijo se zbor prijavlja (A ali B). Prijave je treba poslati na faks 0481-882488; informacije na tel. 3333461368 (Mirko Ferlan ) in na pdvrhsvmihaela@yahoo.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiške-ga kulturnega konzorcija, Vila Vicen-tini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ron-ke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. TABORNIKI RMV družine Presiha-jočega jezera obveščajo, da bo sestanek v soboto, 16. februarja, ob 15. uri na sedežu društva Jezero v Doberdbu. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da je objavila ažurirane razpise za pridobitev prispevkov v letošnjem letu. Na razpolago so na sedežu Fundacije v ulici Carducci v Gorici ali pa na spletni strani www.fon-dazionecarigo.it. Hkrati obvešča, da so bile vnešene nekatere spremembe v pravilnik, ki zadevajo namembnost delovanja prosilcev. Prošnje za prispevek je treba oddati do 30. aprila letos, h katerim bo moral prosilec priložiti izpolnjeno informativno anketo za letošnje leto in projektni obrazec 2008. Prošenj z nepopolno dokumentacijo ne bodo vzeli v poštev. Zato se obračajo tudi na te, ki so že vložili prošnjo, vendar brez ankete in projektnega obrazca, da jo dopolnijo do aprilskega roka. Tudi letos pa bo zapadel 30. junija rok za prošnje, ki jih bodo vložile šole iz goriške pokrajine ali društva, angažirana na šolskem področju. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Fundacije (tel. 0481537111) od ponedeljka do četrtka med 8.15 in 13.15 ter ob petkih med 8.15 in 13.45. SLOVENSKI URAD na goriški prefek-turi (v pritličju, zadnja vrata na levi) na Travniku je odprt javnosti ob torkih in četrtkih med 9.30 in 12.30; informacije na tel. 0481-595469. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržavna organizacija pokuševal-cev vin) iz Gorice prireja tečaj za po-kuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krmi-nu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giardini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481-533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 338-5908287), pri blagaj-ničarju Fabiu Rivoltu (tel. 3312529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »prenotazio-ni@coronini.it«. SOVODENJSKA PUSTNA LOTERIJA 2008 - Seznam zmagovitih srečk, ki so bile izžrebane 7. februarja: št. 6505, enotedenske počitnice za dve osebi v Šarm El Šejk; št. 1052, dva dneva za dve Petek, 15. februarja 2008 osebi v Termah Čatež; št. 6549, videokamera; št. 8774, televizija; št. 4752, večerja za dve osebi v gostilni Devetak na Vrhu; št. 2075, domači pršut; št. 1953, mikrovalovna pečica; št. 3691, mobilni telefon; št. 2114, hi-fi; št. 3848, gastronomska košara z raznimi dobrotami. Lastniki izžrebanih številk imajo na razpolago trideset dni, da dvignejo nagrade na sedežu društva Kar-nival na trgu Indipendenza, 5 v Ga-brjah. Pred dvigom nagrade je treba klicati na tel. 0481-882119. 0 Prireditve OSREDNJE ZAMEJSKE SLOVENSKE ORGANIZACIJE vabijo na Prešernovo proslavo z naslovom »Kje, domovina, si?« v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Župančičevo Dumo v sliki, besedi, plesu in glasbi oblikujejo mladi re-citatorji in plesalci SKK-ja in MOSP-a, igralci Radijskega odra, MePZ Mačkol-je, solisti Martina Feri, Andreja Štucin in Nikolaj Bukavec ter orkester pod vodstvom Iztoka Cergola. Režiser je Gregor Tozon, slavnostni govornik Luigia Negro, predsednica društva Ra-zajanski dum.; vstop prost. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 18. februarja, od 16.30 do 18. ure predavanje na temo občutkov krivde; večer bo povezovala Selena Del Buono. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo v soboto, 16. februarja, ob 21. uri knjižna turneja Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta, organizatorja festivala Animateka, ki je nedavno v sodelovanju z Društvom za širjenje filmske kulture Kino! prevedlo in izdalo kultno knjigo Šola risanega filma. Po predstavitvi knjige bo sledila projekcija devetih avtorjevih filmov. Drugi del večera bo namenjen predstavitvi druge številke revije Kino! in tematiki novega dokumentarnega filma, kateri bo sledila projekcija t.i. »črnega filma« Želimirja Žilni-ka. Večer se bo nadaljeval z glasbo v mali dvorani Mostovne; informacije na tel. 003865-3300912 ali info@mo-stovna.com. V PALAČI CORONINI CRONBERG (v bivši konjušnici) na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici bo danes 15. februarja, ob 17.30 predavanje Cristine Bragaglia Venuti o ruski dediščini grofov Coronini; vstop prost, informacije na tel. 0481-533485. 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. PLANINSKI VESTNIK - kupim letnike od 1895 do vključno 1901, tudi posamezne letnike in številke. Tel.: 040396013 ob večernih urah (Vojko). PRODAM suha gozdna drva z dostavo na dom in ekstradeviško oljčno olje; tel. 0481-390238 (ob uri obedov). Pogrebi DANES V GRADIŠČU: 11.00, Angela Iacovelli vd. Simone (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.40) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. DANES V FARI: 14.30, Giannina Padrin por. Santirocco v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.00, Nella Majetti vd. Solari s pokopališča v stolnico Sv. Ambroža in v Trst za upepelitev; 11.00, Alma Zian v stolnici Sv. Ambroža in v Videm za upepelitev. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Ponton vd. Zuin s pokopališča v cerkev Marije Matere Cerkve in na pokopališče; 14.00, Ervino Comand v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V PIERISU: 14.30, Alcea Folla (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.50) v cerkvi in na pokopališču. Člani društva Mirko Filej Oder 90 izrekajo svojemu režiserju Radošu Bolčini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. 18 1 8 Sobota' 18- februarja 2008 SVET / srbija - Odločitev naj bi potrdil parlament v ponedeljek ali v torek, dan ali dva po razglasitvi Vlada vnaprej razveljavila razglasitev neodvisnosti Kosova O zadevi sinoči razpravljal tudi VS ZN - Kosovski premier Thaci pa je potrdil, da priprave na neodvisnost redno tečejo evropska unija Jutri zelena luč za civilno misijo na Kosovu BRUSELJ - EU bo dokončno pravno odločitev o napotitvi misije na Kosovo sprejela v noči s petka na soboto, začetek nameščanja pa je predviden zelo kmalu po ponedeljkovem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju, so včeraj povedali diplomatski viri EU. "Misija je - če bo taka božja volja - podpisana in zapečatena," so poudarili. Zadnji pravni dokument o misiji bo tako s t.i. tiho proceduro sprejet v soboto zgodaj zjutraj, še pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova, napovedano za nedeljo. Nameščanje sodnikov in policistov na Kosovu pa se bo začelo nekaj dni pozneje in bo trajalo 120 dni, po izteku katerih bo misija začela delovati. Na pričakovano razglasitev neodvisnosti Kosova pa se bo EU v ponedeljek odzvala s politično izjavo ali sklepi o priznavanju neodvisnosti, ki pa ne bodo zavezujoči za države članice, so pojasnili diplomatski viri EU. Težko si je predstavljati, da bi katera evropska država Kosovo priznala pred pone delj kom, so do da li. V tej politični izjavi ali sklepih - verjetnejša je sicer prva, ker bi se tako članicam EU lažje pridružile zainteresirane tretje države - naj bi se ce lot na EU med dru -gim posebej zavezala k prihodnji vpetosti Kosova v proces stabilizacije in pridruževanja, kar naj bi bilo nadomestilo za neuspeh pri doseganju enotnega priznanja EU. EU naj bi priznala dejstvo, da vse države ne bodo priznale Kosova, odprto pa še ostaja, s kakšno formulo, so pojasnili viri. Države, ki odprto nasprotujejo priznanju, so Ciper, Romunija, Slovaška, Španija in Grčija. Vendar sta med tistimi, ki bi raje priznanje pod okriljem ZN, tu di Mal ta in Por tu gal -ska, nekje vmes pa tudi Avstrija in Madžarska, so povedali. (STA) Nemški vojak Nato v Prizrenu na Kosovu ansa BEOGRAD - Srbska vlada je včeraj sprejela odločitev, s katero razveljavlja razglasitev neodvisnosti Kosova. Odločitev bo stopila v veljavo v primeru razglasitve neodvisnosti pokrajine, vlada pa jo je poslala še v sprejem parlamentu, ki naj bi se sestal v ponedeljek ali torek. Za nično je Beograd že razglasil tudi napotitev misije EU na Kosovo. Vlada je na seji sprejela odločitev o "razveljavitvi protipravnih aktov začasnih organov Kosova o razglasitvi neodvisnosti", ker kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Srbije. Ti akti pomenijo "nasilno in enostransko odcepitev dela ozemlja Srbije in so zato neveljavni in nični", nimajo pa niti nobenega pravnega učinka v Srbiji niti v mednarodni pravni ureditvi, piše v odločitvi vlade, ki jo je v celoti objavila srbska tiskovna agencija Tanjug. Vlada je z odločitvijo potrdila tudi, da "so Srbi in vsi državljani Kosova, ki priznavajo srbsko državo", enakopravni državljani Srbije in da "imajo polno pravico, da ne priznajo nezakonitih aktov o razglasitvi neodvisnosti". Na podlagi parlamentarne resolucije o zaščiti suverenosti Srbije, v kateri so poslanci zapisali, da EU ne more priti na Kosovo "brez ustrezne odločitve Varnostnega sveta ZN", je vlada v odločitvi za "nične" razglasila tudi "vse odločitve organov EU o napotitvi misije na Kosovo". "Kot protipravne te odločitve za Srbijo nimajo nobenega pravnega učinka in ne pomenijo nikakršne obveze Srbije do EU," piše v odločitvi srbske vlade. Vlada tudi zahteva sklic nujne seje Varnostnega sveta ZN, na kateri bi razveljavili akte o razglasitvi neodvisnosti Kosova. Od vseh članic ZN pa "zahteva", da spoštujejo njeno suverenost in ozemeljsko celovitost v skladu z mednarodnim pravom, Ustanovno listino ZN in resolucijo VS ZN 1244 o Kosovu, piše v odločitvi, ki bo stopila v veljavo z dnem objave v uradnem listu. Sicer pa je o zadevi pozno sinoči že razpravljal VS ZN, kako je izredno zasedanje potekalo, pa ne moremo poročati, saj se je odvijalo, ko smo že zaključili redakcijo dnevnika. Kosovski premier Hashim Thaci je medtem včeraj v Prištini napovedal, da razmišljajo o tem, da bi neodvisnost pokrajine proslavili ob zvokih Beethovnove devete simfonije, Ode radosti, himne Evropske unije. Ne da bi povedal, kdaj bo Priština razglasila neodvisnost, je Thaci zagotovil, da so sprejeli vse potrebne ukrepe, še posebej v območjih, kjer so Srbi manjšina, za zagotovitev "mirnega poteka" razglasitve neodvisnosti, proslave pa naj bi potekale samo do polnoči. rusija - Ruski predsednik Putin pred iztekom mandata Nasprotovanje protiraketnemu ščitu in neodvisnosti Kosova MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj ponovno izrazil nasprotovanje ameriškim načrtom za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Če bodo ZDA svoje vojaške objekte postavile na Poljskem in Češkem, bo Rusija prisiljena del svojih raket usmeriti na nove cilje, je na letni novinarski konferenci v Moskvi dejal Putin. Rusija bo rakete "primorana" usmeriti tudi proti Ukrajini, če bo "njena varnost ogrožena" zaradi postavitve oporišč zveze Nato ali delov ameriškega protiraketnega ščita, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina je po Putino-vih besedah "proti mnenju prebivalstva" že začela korake za vstop v Nato. "Prav tako bi se lahko odločili za postavitev oporišč ali delov ameriškega protiraketnega ščita," je menil ruski predsednik. Podobno opozorilo je ta teden že izrekel, in sicer na srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom v Moskvi. Putin je poleg tega dejal, da bi bilo priznanje neodvisnosti Kosova "nemoral- Vladimir Putin no in nezakonito" ter da bi se morale evropske države, ki podpirajo prizadevanja Kosova za neodvisnost, sramovati zaradi dvojnih meril. "Nikogar ne želim užaliti, vendar pa je severni Ciper skoraj 40 let praktično neodvisen. Zakaj tega niste priznali? Ali vas, Evropejce, ni sram zaradi teh dvojnih meril," je dejal. "Imamo Abhazijo, Južno Osetijo, Pridnestrje, in oni trdijo, daje Kosovo poseben primer," je še dejal Putin in Evropo pozval, naj ne podpira separatizma. Ruski predsednik je sicer dal jasno vedeti, da Rusija ni zainteresirana za spopad z Zahodom. "Takšnega razvoja dogodkov si ne želimo," je poudaril pred več kot 1300 ruskimi in tujimi novinarji. V zvezi s tem je omenil obnovitev prakse iz nekdanje Sovjetske zveze, to je preletov bombnikov blizu meja drugih držav. Kot je dejal, Moskva ne išče spopada, a mora izvajati te polete za ohranitev vojske v dobri kondiciji. Na Putinove izjave v zvezi z Ukrajino in oporišči Nata so se že odzvali v zavezništvu. Kot je dejal tiskovni predstavnik Nata James Appathurai, bodo članice zavezništva odločile, kdo se bo pridružil Natu. "Nobena druga država nima besede v tem procesu," je dejal. Dva tedna pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v Rusiji 2. marca, je Putin ponovno izrazil podporo svojemu izbrancu, ki naj bi ga nasledil na položaju, Dmitriju Medvedjevu, o sebi pa je dejal, da nima zadržkov do prevzema premi-erskega položaja pod naslednjim ruskim predsednikom. (STA) libanon - Včeraj dva množična shoda v Bejrutu ob izrednih varnostnih ukrepih Del Libanoncev žaloval za nekdanjim premierom Haririjem, del pa za vodjo Hezbollaha Mughniehom BEJRUT - V libanonski prestolnici Bejrut se je včeraj več sto tisoč provladno in prozahodno usmerjenih Libanoncev zbralo na zborovanju ob tretji obletnici umora nekdanjega premiera Rafika Hari-rija. Nekaj kilometrov vstran so se množično zbrali tudi privrženci opozicijskega gibanja Hezbolah na pogrebu v torek ubitega Imada Mughnieha, enega od vodij Hezbolaha. Zaradi zborovanj, ki sta bila odraz globoke razdeljenosti libanonske družbe, in zaradi strahu pred spopadi med njunimi udeleženci, so oblasti udeležence spominskega zborovanja za leta 2005 umorjenega premiera Haririja v središču mesta zavarovale z 8000 vojaki in policisti. Na pomembnejših cestah in križiščih so postavili zapore z oklepnimi vozili, udeležence zborovanja pa so še dodatno zavarovali z bodečo žico. Medtem se je množica privržencev Hezbolaha na jugu Bejruta udeležila pogreba Mughnieha, ki je vodil enoto za posebne operacije tega proiranskega gibanja. Bil je tudi na ameriškem seznamu najbolj is- kanih oseb zaradi vloge v vrsti napadov na ameriške in izraelske cilje v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Mughnieh je bil ubit v torek zvečer v eni od stanovanjskih četrti v sirski prestolnici Damask v napadu z avtomobilom bombo. Hezbolah in njegov tesen zaveznik Iran sta odgovornost za napad pripisala Izraelu, kar je slednji zanikal, ob tem da ni skrival zadovoljstva ob njegovi smrti. Smrt Mughnieha so pozdravile tudi ZDA. Pogreba se je ob visokih predstavnikih Hezbolaha udeležil tudi iranski zunanji minister Manušer Motaki, ki je sožalje svojcem izrekel v spremstvu libanonskega zunanjega ministra Fawzija Salloukha. V sožalju, ki ga je izrekel v imenu iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, je izpostavil tesne vezi Teherana in Hezbolaha. Poudaril je tudi, da Mughnieh ni ne prvi ne zadnji mučenec in da jih bo "še na milijone". Dodal je, da pomeni njegov umor "še en sramoten madež na zgodovini sio-nizma in njegovih zaščitnikov v svetu". Vodja Hezbolaha, ki živi v izgnanstvu, Hasan Nasralah je v govoru, ki so ga predva- jali prek video povezave na velikem platnu, Izrael obtožil odgovornosti za smrt Mughnieha in obljubil maščevanje. Na glavnem trgu v Bejrutu se je medtem zbralo več sto tisoč ljudi, po nekaterih podatkih naj bi jih bilo 1,5 milijona, na zborovanju v spomin umorjenemu bivšemu premieru Haririju. Ljudje so nosili libanonske zastave in transparente s fotografijo Haririja. Govorci so bili v nastopih predvsem kritični do Hezbolaha. Tako je vodja druzov Walid Jumblatt izpostavil, da se libanonska vlada ne bo uklonila prizadevanjem opozicije, da bi Libanon "izročili hudobnemu iransko-sirskemu svetu". Množica se je spominu Haririja poklonila tudi na njegovem grobu v središču mesta, njegov brat Shafik pa je na kraju, kjer je bil ubit, odkril njegov spomenik. Hariri je bil umorjen 14. februarja 2005, odgovornost za umor pa pripisujejo Siriji, kar pa ta zanika. Libanon se sicer trenutno sooča z eno najhujših političnih kriz, zaradi katere med drugim že 14-krat niso uspeli izvoliti novega predsednika države. (STA) Žalovanje za Haririjem Bush podpisal zakon o stimulacijskem paketu WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush je v sredo svečano podpisal zakon o stimulacijskem paketu za opotekajoče gospodarstvo, kar pomeni, da bo večina ameriških davkoplačevalcev meseca maja začela dobivati od ministrstva za finance čeke za 600 dolarjev, z željo Washingtona, da jih takoj zapravijo. Bela hiša, kongres, zvezne rezerve in večji del ekonomistov menijo, da bo takšno zapravljanje vzpodbudilo gospodarsko rast, ki škripa zaradi nadaljevanja nepremičninske krize, iz katere izhajajo vse druge težave. Anketa ameriške tiskovne agencije AP je pokazala, da bo največji del Američanov raje plačal stare dolgove, le 19 odstotkov pa se jih misli podati na "noro zapravljanje", kot upa oblast. Stimulacij-ski paket, ki ga je Bush podpisal ob prisotnosti vseh, ki v Washingtonu kaj pomenijo, znaša 168 milijard dolarjev. ECB se boji upočasnitve gospodarske rasti FRANKFURT - Evropska centralna banka (ECB) v svojem rednem mesečnem poročilu za februar opozarja, da je negotovost glede pričakovane gospodarske rasti neobičajno visoka, tveganja pa so na strani upočasnje-vanja gospodarske rasti, na katero bi negativen vpliv utegnili imeti pretresi na finančnih trgih. "Gre predvsem za tveganje, da bodo sedanja dogajanja na finančnih trgih imela večji vpliv na pogoje financiranja in gospodarsko klimo, kot je pričakovano, kar bi negativno vplivalo na svetovno rast in rast v območju z evrom," opozarja ECB. ECB ocenjuje, da bo v prihodnjem obdobju upočasnjevanje gospodarske rasti v nekaterih najpomembnejših trgovinskih partnericah območja z evrom verjetno prizadelo realno rast BDP v letu 2008, na kar kaže že umirjanje gospodarske rasti v zadnjem četrtletju 2007, vseeno pa bo po ocenah ECB rast predvidoma še naprej podpiralo domače in tuje povpraševanje. Grčijo stresel močan potres ATENE - Jug Grčije je včeraj stresel močan potres, ki je prestrašil prebivalstvo. Potres, ki je imel žarišče južno od manjšega pristaniškega mesta Me-toni v Sredozemlju, so čutili tudi na Kreti, v Atenah in celo v Kairu, po dosedanjih podatkih pa ni terjal žrtev. Po ocenah seizmološkega instituta v Atenah je imel potres, ki je tla stresel opoldne po lokalnem času, jakost 6,5. / tržaški teater orazio bobbio - Do nedelje, 24. februarja Drevi Goldonijev umetniški manifest »Il teatro comico« Med kakovostnimi predstavami, ki jih tržaško zasebno gledališče Orazio Bobbio ponuja svojim abo-nentom v letošnjem gledališkem pro gra mu, naj de mo tudi eno pr vih Goldonijevih komedij z naslovom Il teatro comico, ki je po svoje umetniški manifest beneškega komedio- grafa. Režijo je podpisal Marco Bernardi, v glavnih vlogah pa bosta nastopila Patrizia Milani in Carlo Simoni. Predstavo bodo drevi ob 20.30 v tržaškem teatru odigrali člani italijanskega Stalnega gledališča iz Boc-na, v Trstu pa bo gostovala vse do ne- delje 24. februarja. Vstopnice si lahko interesenti zagotovijo pri blagajni gledališča (tel. 040/390613 ali 040/948471) ali pri Ticket pointu na Korzu Italia 6/c (tel. 040/3498276 ali 040/3498277) oziroma na spletnih straneh www.vivaticket.it in www.contrada.it. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 15. februarja ob 20.30 / Prešernova proslava z naslovom »Kje, domovina, si?«. Zupančičevo Dumo v sliki, besedi, plesu in glasbi oblikujejo mladi recitatorji in plesalci SKK-a in MOSP-a, igralci Radijskega odra, MePZ Mačkolje, solisti Martina Feri, Andreja Štucin in Nikolaj Bukavec ter orkester pod vodstvom Iztoka Cergo-la. Režiser je Gregor Tozon, slavnostni govornik pa Luigia Negro, predsednica društva Razajanski dum. Prost vstop! Gledališče Rossetti William Shakespeare: »La tempesta« / režija: Tato Russo. Danes, 15. in jutri, 16. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 17. februarja ob 16.00. Dvorana Bartoli Nino Romeo: »Dollirio« / Režija: Nino Romeo. Urnik: v torek, 19., v sredo, 20., v četrtek, 21. in v petek, 2. februarja ob 21.00 ter v soboto, 23. februarja ob 17.00 in 21.00. La Contrada Carlo Goldoni: »Il teatro comico« / režija: Marco Bernardi; nastopajo: Pa-trizia Milani in Carlo Simoni. Danes, 15. in jutri, 16. februarja ob 20.30, v nedeljo, 17. februarja, ob 16.30, v torek, 19. februarja, ob 16.30, v sredo, 20., v četrtek, 21., v petek, 22. in v soboto 23. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 24. februarja ob 16.30. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Tre sorelle... un imbranato«. V petek, 22. februarja ob 20.45 / gledališka festival TEATRANDO predstava / »Otto pericolose simpatiche donnette«. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 15. februarja ob 10.00 za osnovnošolce in jutri, 16. februarja ob 16.30 v okviru niza Zimski popoldnevi / Clac Teatro (Santa Lucia di Cesena - Forli) »Scale a vela & orologi a soffio«. V nedeljo, 17. februarja ob 17.00 / Prešernova proslava z naslovom »Kje, domovina, si?«. Zupančičevo Dumo v sliki, besedi, plesu in glasbi oblikujejo mladi recitatorji in plesalci SKK-a in MOSP-a, igralci Radijskega odra, MePZ Mačkolje, solisti Martina Feri, Andreja Štucin in Nikolaj Bukavec ter orkester pod vodstvom Iztoka Cergo-la. Režiser je Gregor Tozon, slavnostni govornik pa Luigia Negro, predsednica društva Razajanski dum. Prost vstop! V soboto, 23. februarja ob 16.30 / v okviru niza Zimski popoldnevi, Teatro del Buratto (Milan) »Giocagiocattolo«. TRŽIČ Občinsko gledališče Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. V nedeljo, 17. februarja, ob 20.45. VIDEM Teatro Palamostre Elio Petri: »Roma ore 11« / gledališče Mitipretese / gledališče Eliseo; igrajo: Anna Gualdo, Manuela Mandracchia, Sandra Toffolatti in Mariàngeles Torres. Jutri, 16. februarja ob 21.00. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Italo Svevo: »La rigenerazione« / Nastopa Stalno gledališče Il Rossetti v režiji Antonia Calende. Na sporedu do 17. februarja ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 16. in v četrtek, 21. februarja ob 20.00 / »Duohtar pod mus«. V sredo, 20. februarja ob 20.00 / Vasilij V. Sigarev: »Ahasver«. Gostuje SNG Drama Ljubljana. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 23. februarja ob 20.00 / Boris Kobal: »Evrofilija«, nastopa Slovensko ljudsko gledališče Celje. PIRAN Gledališče Tartini Danes, 15. februarja ob 20.00 / Maja Gal Štromar: »Alma Ajaka«, monodrama. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 15. februarja - 19.30-21.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. Jutri, 16. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V torek, 19. februarja - 19.30-21.20 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V sredo, 20. februarja - 11.00-12.50 in 19.30-21.20 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. PRIREDITVE V petek, 22. februarja - 11.00-12.25 in 19.30-20.55 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. Mala drama Danes, 15. februarja - 20.00-21.30 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. Jutri, 16. in v ponedeljek, 18. februarja ob 20.00 / Yukio Mishima: »Markiza de Sade«. V torek, 19. februarja - 20.00-21.45 / Julian Barnes: »Prerekanja«. MGL Veliki oder Danes, 15. februarja ob 10.00 in 13.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. Jutri, 16. februarja ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V ponedeljek, 18. in v sredo, 20. februarja ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. V torek, 19. februarja ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan v smrti Jožce Rožce«. Mala scena MGL Danes, 15. februarja ob 20.00 / Kurt Weill, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Jutri, 16. in v ponedeljek, 18. februarja ob 20.00 / José Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V sredo, 20. februarja ob 20.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki« / do torka, 19. februarja, ob 17.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi »Iris«, Pietro Mascagni / v okviru operne in baletne sezone 2007-2008 / jutri, 16. februarja ob 17.00, v nedeljo 17. februarja ob 16.00, v torek, 19. in v sredo 20. februarja ob 20.30. Gledališče Rossetti V ponedeljek, 18. februarja ob 20.30 / V priredbi tržaškega koncertnega društva, Paul Lewis - klavir. Tato Russo: »Masaniello«, muzikal / Urnik: v sredo, 20., v četrtek, 21. in v petek, 22. februarja ob 20.30, v soboto, 23. ob 16.00, in 20.30 ter v nedeljo, 24. februarja ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 17. februarja ob 18.00 / SKD Tabor in ZSKD - »Openska glasbena srečanja«, koncert v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije - »Cikel GM oder« in Glasbenim julijem -»Tekmovanje Primož Ramovš«. GORICA Kulturni dom Danes, 15. februarja ob 18.00 / Mala Prešernova proslava / »Sinfonični orkester iz Novega Mesta«. V sredo, 20. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Zoran Predin & Gypsy Swing Band«. V soboto, 23. februarja ob 20.30 / koncert v sklopu Across the border / »Koncert albanske glasbe«. Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 21. februarja ob 18.00 / V okviru koncertne sezone 2007/08 - klavirski recital nagrajenca na 7. mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2007 - Timur Gasratov, Ukrajina. Avditorij Danes, 15. februarja ob 20.45 / Recital pianista Simoneja Pedronija. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V ponedeljek, 18. februarja ob 20.45 / Nastop pevskega zbora Chor Accen-tus. Dirigent: Laurence Equilbey. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 19. februarja ob 20.00 / Koncert za zaljubljene - Zoran Predin Gipsy Swing Band. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 15. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Aleksander Ve-dernikov. V četrtek, 21. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / »Šeherezada«.Simfo-nični orkester RTV Slovenija. Dirigent: En Shao. Gospodarsko razstavišče Sergej S. Prokofjev: »Romeo in Julija« / Urnik: danes, 15. ob 15.00, jutri, 16. ob19.30, v torek, 19. ob 12.00, v četrtek, 21. in v petek, 22. februarja ob 19.30. _KOROŠKA_ CELOVEC Dom glasbe V nedeljo, 2. marca ob 14.30 / Koroška poje, ob 100-letnici rojstva dr. Franceta Cigana. Vstopnice v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze, 10.-Oktoberstrasse 25/3, Celovec, tel. 0463516243, e-mail: office@kkz.at, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Haček ter eno uro pred koncertom. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Razstavni prostor Sanmichele 11: do 14. marca bo na ogled razstava »a+u« Dimitrija Waltritscha. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 29. februarja bo na ogled likovna Sobota, 351. februarja 2008 razstava Matjaža Hmeljaka z naslovom: »Po-mejski iz-rezki«. Urnik razstave». od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma je do 22. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik: v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 29. februarja ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »L'eredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. Knjigarna Equilibri (Ul. Seminario in v E.QU. v Ul. Oberdan): do 27. februarja je na ogled razstava »Unodi-due«. Razstavljata slikarja Manuel Grosso in Nicola La Rovere. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. SEŽANA Kosovelov dom: v ponedeljek, 18. februarja ob 18.00 bo v Mali galeriji Mira Kranjca odprtje razstave slik Ide Rebula. AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava arhitekta Svetozarja Križaja, rojenega v Ajdovščini. Prirejajo jo ob 30-oblet-nici postavitve stalne zbirke v Pilono- vi galeriji, ki jo je Križaj uredil in oblikoval ter zanjo bil leta 1976 nagrajen s Plečnikovo nagrado; do 7. marca od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih, informacije na tel. 003865-3689177. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5): danes, 15. februarja, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Potovanje po delu Bojana Štoklja; na ogled bo do 7. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Mednarodni grafični likovni center: do 24. februarja bo na ogled razstava Hermana Gvardjančiča »Zapisi«. 20 Petek, 15. februarja 2QQ8 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it naš pogovor - Ta čas najboljši slalomist italijanske vrste Južni Tirolec Manfred Moelgg »Avstrijce je vedno užitek premagati, ker so najboljši« Tudi Južni Tirolci imajo svoje zamejsko prvenstvo - Pomanjkanje denarja pesti predvsem trenerje Požrtvovalen, iskren in delaven. Tako se nam je na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Al Sole v Beli peči pri Trbižu, kjer te dni trenira (včeraj jih je obiskala tudi Mladinina smučarka Meri Perti), opisal član moške italijanske smučarske reprezentance Manfred Moelgg, ki bo v nedeljo pri Zagrebu na Hrvaškem lovil prvo sla-lomsko zmago v svoji karieri. Južni Tirolec (njegov naglas ni izrazito nemški) je do slej v le toš nji sezo ni že petkrat stopil na zmagovalni oder. Zadnjič je na slalomski preizkušnji v Garmisch Partenkirchnu zasedel drugo mesto. »Ne obupujem in prepričan sem, da bodo prej ali slej trdo delo ter treningi poplačani. Vsi me sprašujejo, kdaj bom osvojil to prvo mesto. Tekmeci so zelo močni in vsakič se je treba maksimalno potruditi. Jaz dam vedno vse od sebe. Ni lahko. Mogoče pa bom na najvišjo stopničko stopil že v nedeljo na Hrvaškem (smeh). Nikoli se ne ve,« meni 25-letni (junija bo upihnil 26 svečk) Manfred, ki živi v kraju St. Vigil in Enneberg (San Vigilio di Mareb-be) na nadmorski višini 1200 metrov. »Pri nas lahko vsakdo smuča tudi do šest mesecev na leto. To je naša prednost, nimamo pa morja, kot ga imate vi,« se je pošalil Moelgg, kije zelo vezan na svoj rojstni kraj. Ko le more se vrne domov. Mogoče prav zaradi te navezanosti na domači kraj, delavnosti in marljivosti ste Južni Tirolci tako uspešni in sam ponos italijanskih reprezentanc v različnih zimskih športnih disciplinah. »Velja. Nas je kar veliko dobrih smučarjev, deskarjev, hokejistov, pa tudi sankačev kot je Armin Zoggler. So pa tudi dobri italijanski športniki v zimskih panogah. Pri nas se veliko ljudi ukvarja s športom, tako da je čisto normalno, da se prej ali slej tudi kdo izkaže in prodre v sam vrh.« Vaše domače športne organizacije enkrat letno nagradijo tudi najboljšega južnotirolskega športnika. »Vsako leto. Tudi jaz sem že bil nagrajen. Zatem pa organizirajo tudi južnotirolsko smučarsko prvenstvo. In tu simbolično nagradijo južnotirol-skega smučarskega prvaka (nekako kot naše zamejsko smučarsko prvenstvo op. ur.). V lanski sezoni sem to bil jaz. Tekma je bolj promocijskega značaja, vsekakor pa je zelo kakovostna, saj nastopajo tudi reprezentanti Thaler, Fill, pri ženskah pa Karbono-va, moja sestra Manuela itd. Vse skupaj pa je zelo prijetno, saj sledi velika žurka pod šotorom.« Ali se večkrat slišita s sestro Manuelo (Moelggova tekmuje z žensko člansko italijansko reprezentanco)? »Stalno sva v kontaktu. Ta teden bova še posebno, saj ona tekmuje v Zagrebu že v soboto (jutri) in mi bo prav gotovo podala podrobno analizo proge.« Državni mediji o smučanju ne poročajo veliko. Kakšen poudarek pa vam dajo domači mediji na Južnem Tirolskem (npr. dnevnik Dolomiten)? »Dajo nam res veliko poudarka in večkrat smo tudi na prvi strani. Državni mediji pa poročajo o nas le občasno. Le ko kdo zmaga. Nismo pač tako zanimivi kot nogometaši. V Avstriji pa ni tako in športni časopisi redno poročajo o smučarskih podvigih domače selekcije.« Kako pa o Južnih Tirolcih v dresu italijanske reprezentance poročajo mediji v Avstriji, še posebno na Severnem Tirolskem? Manfred Moelgg je letos v slalomu že petkrat stal na najvišji stopnički zmagovalnega odra na tekmah za svetovni pokal ansa »O nas pišejo veliko. Večkrat nas tudi pokličejo. Vseeno pa so usmerjeni predvsem v poročanje o uspehih avstrijskih reprezentantov. Zanimivo pa je, da nas občinstvo vedno nagradi s pravo ovacijo, ko zmagamo kako tekmo v Avstriji. Avstrijce pa je vsakič užitek premagati, saj imajo najboljšo smučarsko reprezentanco na svetu.« Trenutno si na slalomski lestvici 2., v veleslalomu pa 5. Tvoj cilj je... »V obeh disciplinah lahko še ciljam na osvojitev malega kristalnega globusa. V slalomu zaostajam za Francozom Baptistom za dobrih devetde- set točk, na veleslalomski lestvici pa me od vrha loči trideset točk. Med mano in prvo uvrščenim Albrechtom pa so še štirje smučarji. Trenutno sem v dobri formi, tako da je še vse odprto.« Smučarska federacija je lani bankrotirala. Kljub temu pa so vaši rezultati v letošnji sezoni zelo dobri. Kako to? »Res je. Razmere za vadbo niso lahke. Večkrat se s težavo prebijemo do konca meseca. Predvsem velja to za naše trenerje, ki pa vseeno vztrajajo. Pozna se, da so veliki ljubitelji tega športa in jim ni vseeno za usodo italijanskega smučanja. Upam, da bodo naši uspehi pomagali tudi smučarski zvezi pri iskanju novih sponzorjev. Na žalost tekme v Italiji niso dobro obiskane. Zbere se le nekaj tisoč ljudi. V Avstriji in v drugih krajih se jih zbere tudi do 45 tisoč. Tako da drugje nimajo težav s sponzorji.» S čim pa se Manfred ukvarja v prostem času? »V glavnem sem vedno aktiven. Ko ne smučam, rad kolesarim, hodim v naravo ali pa deskam po internetu. S sestro imava tudi spletno stran mo-elgg.it (odpre se najprej v nemščini, je pa trojezična - še v italijanščini in v angleščini). Prostega časa pa imam res malo.« Jan Grgič »HUDOBIJA« Davor Šuker kot Stipe Mesic Dimitrij KriZman Slovenci radi trdimo, da smo narod športnih fenomenov, kljub le dvem milijonom prebivalcev uspemo biti dobri ali celo odlični v mnogih panogah. Kaj bi torej lahko dejali Hrvati?!Njih ni bistveno več, kake 4 milijone in pol - dvojno od nas, vendar še vedno zelo malo v svetovnem merilu. Da primerjam športne uspehe Slovenije in Hrvaške. V nogometu niti ni treba preveč razglabljati o minulih dosežkih, ki so verjetno večini dobro znani. Bolj pomembno se mi zdi tu poudariti, kakšna je »specifična teža« teh hrvaških nogometnih zmagoslavij. Ko bomo konec letošnje sezone delali seznam teh in onih zmag (in porazov), bomo zlahka ugotovili, da je hrvaška zmaga na Wembleyu in posledična izločitev Anglije iz EP eden izmed medijskih dogodkov v športni sezoni! Gremo naprej. V košarki je sedaj razmerje moči bolj ali manj izenačeno, toda, smo Slovenci kdaj imeli košarkarsko reprezentanco, ki je v fi- nalu Olimpijskih iger igrala proti edinemu pravemu ameriškemu dream teamu? Ne. V odbojki morda res prednjačimo Slovenci...a le s pomočjo Mateja Cernica in Lorisa Maniaja! Resda gre za manj razširjene ekipne športe, toda v rokometu so Hrvati morda celo najuspešnejša reprezentanca zadnjega ducata let, v vaterpolu pa so ravno tako svetovna velesila. V posamičnih športih je slika podobna in le malo bolj ugodna nam Slovencem. Razen gimnastike, paradni slovenski olimpijski panogi, kjer Hrvati res niso konkurenčni, bi omenil veslanje, ki je ravno tako za Slovenijo vir neštetih kolajn na pomembnih tekmovanjih. No, Hrvati so v Sydneyu leta 2000 bili bronasti z osmercem, ki je v veslanju to, kar je admiralska ladja v ladjevju. Potem so tu še unikatni fenomeni, kot Janica (in Ivica) Kostelič, Goran Ivaniševič, morda bo to postala še Blanka Vlašič. Kje tiči vzrok za tako različno športno uspešnost Slovencev in Hrvatov? Naj se komu zdi to še tako pre-tenciozno, toda odgovor sem dobil v ponedeljek na Delu. Na prvi strani se je svetil članek, ki je poročal, kako so Hrvati oziroma njihov predsednik Stipe Mesic ponovno ostro odgovorili na izpade Giorgia Napolitana, zraven pa se še čudili, kako da niso podobno odgovorili tudi v Sloveniji. In v tem grmu tiči zajec, v športu moraš imeti (ne)ma-lo tiste »športne hudobije«, ki je Hrvati (pa tudi nekateri ostali narodi bivše skupne Jugoslavije) imajo zvrhan koš, Slovenci pa smo v tem popolni amaterji. Tako je v slovenski nogometni reprezentanci to hudobijo recimo imel Amir Karic. Tako so za to hudobijo pri naših nogometnih ekipah v glavnem zadolženi igralci italijanske narodnosti. Pri športnih primerih se bom tu ustavil. Kam bo Slovence na obeh straneh (bivše) meje pripeljalo popolno pomanjkanje politične hudobije je drugo vprašanje. (dimkrizman@yahoo.it) nogomet Donadoni še brez pogodbe RIM -Nogometna zveza FIG C še ni podaljšala pogodbe s selektorjem državne reprezentance Robertom Donadonijem, s katerim je včeraj začela pogovore. Pogodba zapade še pred letošnjim evropskim prvenstvom, zato je zadeva nero-da. Predsednik FIGC Abete poudarja, da Donadoniju povsem zaupajo, zdrava pamet pa naj bi na reko vala, da bi na slednjo dve -letno pogodbo vezali tudi na uspešnost. Skratka, če se Italija na bližnjem EP v Švici in Avstriji ne bo uvrstila vsaj v polfinale, bi se Donadonija najraje kar znebili! RONALDO - Brazilskega nogometaša Milana, ki si je v sredo na tekmi proti Livornu pretrgal kolenske vezi, so včeraj zvečer že operirali v Parizu. Diagnoza je potrdila resnost poškodbe, za katero naj bi bil čas okrevanja od 8 do 10 mesecev. Zdravniki so optimisti, češ da je znanost zelo napredovala bodisi glede tehnike operacij bodisi glede rehabilitacije, Ronaldo pa ima navsezadnje šele 31 let. POKAL UEFA - Sinočnji izid 1. tekme šestnajstine finala: Rosenborg - Fiorentina 0:1 (Mutu). EVROLIGA - Sinočnji izid: Montepaschi Siena - Partizan Beograd 71:54. BIATLON - Rusinja Jekateri-na Jurjeva je osvojila zlato kolajno v posamični tekmi na 15 kilometrov na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Ostersundu. Slovenka Teja Gregorin je za zmagovalko na 6. mestu zaostala za 3:03 minute. NBA - Toronto Raptors je z Rašom Nesterovicem, ki je v 15 minutah dosegel štiri točke in tri skoke in Andrea Bargnanijem (14 točk, 3 skoki, 1 podaja, 1 pridobljena žoga) premagal New Jersey Nets s 109:91, Boštjan Nachbar pa je za Netse v 28 minutah zbral 10 točk, dva skoka in štiri podaje. BARCELONA - Španski košarkarski klub je odstavil črnogorskega strokovnjaka Duška Iva-novica in na mestu glavnega trenerja postavila dosedanjega pomočnika Savier jaPascula. MOBILNI TELEFON - Manager angleškega nogometnega prvaka Manchester Uniteda, Alex Ferguson, je kaznoval Portugalca Cristiana Ronalda s plačilom 10.760 evrov, ker je zvezdnik med treningom uporabil mobilni telefon KOLESARSTVO - Biološki potni list za boj proti dopingu (gre za nov protokol krvnega in hormonskega testiranja kolesarjev) bo vsakega od 18 poklicnih moštev združenja Pro Tour stal 120 tisoč evrov, za ostala moštva pa 65.000 evrov. VREDNE MEDALJE - Slovenski športnik, ki bo na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Pekingu osvojil zlato kolajno, bo dobil v gotovini 20.000 evrov, 17.500 evrov za srebrno, 15.000 evrov pa za bronasto. VATERPOLO - V zaostalem srečanju 13. kroga mednarodne lige Alpe Adria sta Pallanuoto Trieste in Koper v bazenu Bian-chi igrala neodločeno z 10:10 (7:3, 1:2, 1:4, 1:1). Za Pallanuoto TS je Peter Planinšek dosegel tri zadetke. / ŠPORT Četrtek, 14. februarja 2008 21 karate - Od danes do nedelje 35. evropsko mladinsko prvenstvo v dvorani Palatrieste V boju za medalje tekmovalci iz 42 držav Dopoldan kvalifikacije, popoldan finalni boji - Svečano odprtje danes ob 16.30 sergij štoka Naš karate je tehnično v* a • v • čistejši Člani Shin-kai karate kluba niso soudeleženi pri organizaciji mladinskega EP v Trstu, ker se zgo-niški klub ukvarja s tradicionalnim, ne pa s športnim karatejem. Gre v bistvu za sorodni, ampak hkrati tudi različni disciplini, je povedal »duša« našega društva Sergij Štoka. Si boste ogledali prvenstvo? »Morda zadnji dan v nedeljo. Danes imamo v Zgoniku trening, ki ga bo med 17. in 20. uro vodil nekdanji svetovni prvak tradicionalnega karateja Silvio Campari, jutri pa bo on imel v Čedadu zbor vseh društev, ki so članice naše zveze FIKTA, tako da bomo tudi v soboto polno zaposleni.« Katere so bistvene razlike med športnim in tradicionalnim karatejem? »Jih je precej. Omenil bi način ocenjevanja, saj se v športnem karate-ju posamezne poteze točkuje. Drugačna je tudi tehnika, v športnem karateju je v bistvu manj čista, pri njih so dovoljeni tudi skoki. Poleg tega imamo mi ščitnike le za roke, oni pa tudi za noge, lahti in stopala.« Kaj pomeni manj čista tehnika? »Pri nas polagamo tehniki veliko važnost. Dokler je športnik ne osvoji, ga tudi ne uvajamo v borbo. V športnem karateju pa začneš takoj tekmovati, ker je pravzaprav enostavnejši.« So različni tudi miselni vzorci? »So. Športni karate je predvsem tekmovalen.« Zato si lahko nadeja uvrstitev v olimpijski spored. »Oni so člani olimpijskega komiteja CONI, mi pa ne oziroma smo njegovi člani preko sorodnih športnih zvez.« Ali vseeno svojim članom svetujete ogled EP? »Seveda. Tako lahko ocenijo v čem so razlike.« Na EP v karateju opozarja tudi maxiekran Na 35. evropskem mladinskem in kadetskem prvenstvu v športnem karateju, ki bo od danes do nedelje v tržaški športni palači Palatrieste, bodo moči merili tekmovalci iz 42 držav, skupno bo športnikov, trenerjev, sodnikov in drugih akterjev EP kar 1.700, kar pomeni, da bo prvenstvo ena večjih športnih manifestacij zadnjih let pri nas. Prvi nastopi na šestih tatamijih bodo že danes dopoldan, s pričetkom ob 10. uri, ko se bodo v katah (liki) in borbah pomerili mladinci in mladinke. Ob 16.30 bo svečano odprtje prvenstva, tekmovanje pa se bo s finalnimi nastopi v katah nadaljevalo od 17.30 do 20. ure. Še prej, ob 15.50 bo na Velikem trgu start olimpijske bakle, prvi nosilec pa bo nekdanji svetovni prvak Davide Benetello. Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo ob 10. uri, finalni nastopi pa bo od 16.30 dalje, medtem ko bodo v nedeljo odločilni boji na sporedu že ob 15. uri. Na EP so favoriti Italijani, med njimi še posebej absolutni svetovni prvak Lugi Busa, ki sme tekmovati tudi med mladinci. Slovenska odprava šteje 15 tekmovalcev in tekmovalk, med njimi pa imata največ možnosti Matija Matijevič, ki je lani na EP v Bratislavi osvojil srebro med člani in pa Omer Tabakovič, ki je bil lani na MEP v Podgorici bronast. kroma namizni tenis Dekleta spet brez tekme, fantje doma Ta konec tedna bodo v raznih na-miznoteniških prvenstvih nastopili le moški predstavniki Krasovih vrst. Varovanke Liang Fenga, ki se borijo za napredovanje v A1-ligo, bi se bile morale jutri pomeriti z lombardijsko ekipo Castelgof-fredo. Tekma pa je bila preložena na kasnejši datum zaradi reprezentančnih obveznosti nekaterih igralk nasprotnikove ekipe. B-ligašice pa čaka še zadnji kvalifikacijski turnir šele čez slab mesec dni. Jutri bodo moški predstavniki C1 lige igrali na domačih tleh. Gostili bodo solidno ekipo TT. Valeggio; slednja je v povratnem delu prvenstva dokazala, da je v zelo dobri formi, saj je dosegla marsikatero pomembno zmago. Naši igralci, Bojan Simoneta, Michele Rotella ter Edi Bole, se na jutrišnjo tekmo dobro pripravljajo in po tihem upajo v zmago. C2-ligaši bodo ravno tako jutri igrali v gosteh proti videm-ski ekipi TT. Rangers UD. Krasovci, ki nastopajo v D1 ligi, pa bodo v nedeljo gostili tržaško ekipo TT. Trieste Sistiana. (M.E.) Nogomet: disciplinski ukrepi V zvezni z nastopi v amaterskih prvenstvih konec prejšnjega tedna je disciplinska komisija deželne nogometne zveze zaradi četrtega opomina med drugimi diskvalificirala tudi igralca Vesne Ni-colo Venturinija. Zaradi izključitev bo eno tekmo preskočil Alex Simone (Sovodnje), Bryan Picciola (Primorje) pa je bil kaznovan kar do 26. marca. košarka - Državno prvenstvo under 19 Jadran ZKB še upa Po težki zmagi proti neugodnemu CBU so še naprej v boju za uvrstitev v meddeželno fazo Jadran Zadružna kraška banka - CBU Videm 84:76 po podaljšku (19:16, 39:33, 57:46, 69:69) JADRAN: Gantar 2 (-, 1:3, 0:1), Uk-mar 11 (1:2, 5:6, 0:2), Ferfoglia 25 (5:13, 10:24, 0:3), Vitez 19 (1:3, 6:9, 2:7), Zaccaria 8 (-, 4:8, -), Malalan 17 (3:4, 7:11, -), Ge-nardi 2 (-, 1:2, -), Ban nv, Formigli nv, trenerja Boban Popovič in Dean Oberdan. Jadranovi mladinci so proti videm-skemu CBU po nihajoči igri tvegali usoden poraz, k sreči pa so na koncu po podaljšku vendarle prišli do dragocenih točk, s katerima ostajajo v boju za uvrstitev na eno od prvih dveh mest, ki vodijo v med-deželno fazo. Do konca manjkata dva kroga in štiri ekipe (Jadran, Pordenone, Snaidero in Falconstar, ki mora še odigrati zaostalo tekmo) delijo prvo mesto. Neposrednih spopadov med velikimi štirimi ni več in na papirju bi morali vsi doseči še po dve zmagi (Tržičani tri). V tem primeru bi se Popovičevi fantje ne uvrstili v košarka - Kontovel Sokol v moški D-ligi že drevi v Tržiču Sodniški »par condicio« Proti NAB bosta pravico delila Tržičan in Tržačan - Breg jutri doma proti Pol. Isontini Zamejska četrtoligaša bosta tokrat igrala proti neposrednemu nasprotniku druge slovenske peterke. Ze drevi bo Kontovel Sokol odigral edino petkovo tekmo petega kroga povratnega dela D-ligaškega prvenstva. Po sobotnem porazu proti Gasthausu bodo Šušteršičevi varovanci morali ob 21.15 na gostovanje proti drugi tržiški ekipi Nab. Na košarkarski zvezi so končno poskrbeli za »par condicio« glede sodnikov: v Tržiču bosta namreč delila pravico Barile iz bližnjih Ronk in Degrassi iz Trsta. Trener Danjel Šušterščič je imel med tednom spet nekaj težav zaradi pomanjkanja igralcev na treningih: Andrej Šušteršič in Gregor Budin sta bila odsotna zaradi službenih obveznosti, Jan Godnič pa je manj treniral zaradi težav s koleni. Vsi pa bi morali redno stopiti na igrišče, medtem ko bo dobrih 15-20 dni miroval Peter Lisjak, ki si je iz-pahnil sredinec na roki. Igralci združene ekipe lahko igrajo precej razbremenjeno, saj je Nab na papirju gotovo boljši tekmec. Med nižjimi igralci se obetajo gotovo zanimivi dvoboji, saj lahko med Tržičani izstopa več igralcev: Reale (lani v Perteolah), Del Sal, Porcari, Tessa-rolo in Gon lahko odločijo tekmo v korist svoje ekipe. Predvsem Bruno Gon, ki je lani zapustil ekipo sredi sezone in šel v Mehiko, je v zadnjih tekmah dosegel odločilne koše. Pod košema pa visoka Franceschi in Soban pripomoreta predvsem z dobro obrambo in skoki. Prav zato pa bodo morali igralci Kontovela Sokola več zapirati kot na prejšnjih tekmah, ko so nasprotniki imeli preveč skokov v napadu. Z zmago bi Paoletič in soigralci gotovo naredili veliko uslugo Breža-nom, ki bi imeli tako le poraz več od Tr-žičanov. Predvsem pa bi znatno izbolj -šali stanje na lestvici, ki je po zmagi Draga proti Athletismu res kritično. Kontovel Sokolje namreč štirinajsti z dvema točkama zaostanka za Isontino in Dragom ter štirimi za Dinamom in Athletismom. Za obstanek pa bi morali do konca prvenstva prehiteti vsaj dve izmed teh štirih ekip. Breg mora jutri absolutno zmaga- ti drugo zaporedno tekmo pred domačim občinstvom. V Dolino prihaja tokrat na gostovanje Polisportiva Isontina, kije za razliko od San Vita gotovo slabši nasprotnik. Sila in soigralci so tako nesporni favoriti za zmago - poraza pa si enostavno ne morejo privoščiti, če se hočejo še naprej boriti za nastopanje v končnici. Bregovi navijači pa se bodo gotovo veselili dejstva, da se bo tekma začela ob 20.30 s sodniškim metom furlanske dvojice Andretta in Campanotto. Sodniki iz Furlanije so namreč delili pravico na najslabših letošnjih Bregovih nastopih. Tre ner Pre garc bo imel tudi tokrat več težav s preobilnostjo kot pa s pomanjkanjem igralcev. (Mitja Oblak) □ Obvestila OOZUS obvešča, da je zbor udeležencev za licenčni seminar IVSI, v soboto 16. t.m. ob 10. uri v Forni di So-pra pred kočo Zwar na spodnjem smučišču Cimacuta. Aleš Ukmar nadaljnjo fazo (skupina šestih moštev skupaj z nasprotniki iz Emilije Romagne in Toskane, od 5. marca do 15. maja). Objektivno lahko mogoče upajo v spodrsljaj, sicer malo verjeten, toda možen, Snaidera v zadnjem krogu v gosteh proti Cormonsu ali v kako drugo presenečenje. Predvsem pa morajo do konca opraviti svojo dolžnost z zmagama proti NPG in Acegasu. Račune pa bomo nato delali konec meseca. Tokrat so Malalan, Ukmar in kolegi kljub površni igri (veliko izgubljenih žog in zgrešenih prostih metov) stalno vodili s prednostjo od petih do desetih točk. V zadnji četrtini so z res bledim nastopom spet »vrnili« goste v igro in CBU je izenačil prav v zadnjih sekundah ter tako izsilil podaljšek. Tu so se jadranovci takoj okoristili in izkoristili tudi živčnost v vrstah gostov, ki je dozorela v več tehničnih napak. Ostali izidi 20. kroga: Fagagna -Cormons 74:54, Pordenone - AcegasAps 79:51, Falconstar - NPG 95:63, Cordo-vado - Romans 57:75, Snaidero prost. Vrstni red: Falconstar*, Jadran ZKB, Pordenone in Snaidero 28, CBU 22, Cor-mons 20, AcegasAps* in Fagagna 16, Romans 8, Cordovado 4, NPG 0. (*tekma manj) 1. MOŠKA DIVIZIJA Mossa - Naš Prapor 3:0 (25:15, 25:13, 25:16) NAŠ PRAPOR: Bajt, Braini, Braio-ne, Cej, Feri, Juretič, Nanut, Persoglia, San-zin. Trener: Sandro Leghissa. Brici so v okrnjeni postavi morali priznati premoč izkušenih nasprotnikov. Tokrat je trener Leghissa dal priložnost igranja tistim igralcem, ki so doslej manj igrali. Tekma ni namreč bila nikoli v dometu gostov, predvsem zaradi odsotnosti Boškina, čeprav ga je mladi Nanut solidno nadomestil. Po koncu tekme je sam trener Bricev priznal, da če je ekipa v popolni postavi, se lahko enakovredno bori z vsemi nasprotniki, če pa zmanjka kak standardni igralec, nastajajo velike težave in bo treba na tem še veliko delati. (Albert Voncina) UNDER16 ŽENSKE Sloga Dvigala Barich - Kontovel 0:3 (13:25, 17:25, 20:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Bar-bieri, Malalan, Pertot, Porro, Smotlak, Spangaro, Valič. Trener: Drasič KONTOVEL: Antognolli, J. in M. Briščik, Bukavec, Ferluga, Gregori, Rav-bar, Starc, Turco. Trener: Černe Med tednom je bil na Opčinah na sporedu derbi, ki ga je brez težav osvojil Kontovel. Kontovelove igralke so zmagale povsem zasluženo, saj so prekašale slo-gašice tako telesno kot tehnično, izvedle so celo vrsto res dovršenih akcij in potrdile tradicijo dobre mladinske odbojkarske šole. Mlajše slogašice so nastopile okrnjene, tako da se je na mreži uspešno kosala z nasprotnicami le Teresa Spangaro, ostale pa vsekakor niso zatajile, nasprotno, tako da je bil trener Drasič z njihovim nastopom kar zadovoljen, vendar so bile nasprotnice objektivno boljše. (INKA) UNDER 14 MOŠKI AUSA PAV - Sloga 3:0 (25:13, 25:13, 25:14) SLOGA: Guštin, Juretič, Milkovič, Pečar, Sosič, Tanteri, Taučer, Ugrin, Va-lič. Trener: Peterlin Tekmo zadnjega kola prvega dela prvenstva so mladi slogaši odigrali že v ponedeljek. Po lepi odbojkarski predstavi iz prejšnjega dne v derbiju proti Soči, so tokrat zaigrali neprimerno manj učinkovito. Odpovedali so predvsem v sprejemu in obrambi, zato so na drugo stran mreže pošiljali prelahke žoge, kar je omogočilo domačinov izvajanje ostrih napadov, kjer je bil njihov najboljši tolkač Mennillo praktično neustavljiv. AUSA PAV spada sicer med boljše ekipe prvenstva, zato na uspeh vsekakor naši odbojkarji niso mogli računati, kljub temu pa bi jim z boljšo igro lahko nudili vsaj večji odpor. (INKA) Petek, 15. februarja 2008 Št. 6 (59) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it domovina je v kraju, h kateremu je priklenjena duša (voltaire) »Hočemo državo, v kateri bi bili Kurdi in Turki enakopravni« Radix omnium malorum avaritia. (Korenina vsakega zla je pohlepnost). Hieronim Huseyin je star 31 let. Je kurdski begunec, politični preganjanec doma iz turškega Kurdistana. Že sedem let živi proč od doma. Odšel je sam in se ločil od matere in brata ... Iz Nemčije, kamor se je sprva zatekel, je prišel v Italijo, v Trst, kjer živi in dela. Še vedno sledi dogajanju v domovini, manifestira in protestira za pravice Kurdov (kolikor je seveda mogoče ...). Klopu je Huseyin razkril marsikaj o zatiranju svojega naroda, o odnosih med Turki in Kurdi ... Prisluhnili smo mu. Huseyin, od kod prihajaš in koliko let si proč od doma? Sem iz Kurdistana, iz Turčije. Odšel sem pred sedmimi leti. Najprej sem nekaj časa živel v Nemčiji. Tam se nisem mogel prebiti do potrebnih dokumentov, zato sem potem prišel v Italijo. Kot begunec sem se najprej prijavil v Rimu, kjer sem dobil ustrezne papirje. Povedal sem, da pripadam organizaciji PKK. PKK je v Italiji šteta za teroristično organizacijo. Kaj je PKK? Gre za organizacijo, ki je izraz kurdskega naroda, ki živi v Turčiji in ima po mednarodnem pravu pravico do samoodločbe. Odkar obstaja ta organizacija, je bilo ubitih kar 31.000 njenih pripadnikov. Ustanovitelj PKK je Abdulah Ocalan. Petek, 15. 2., ob 21.00 v Ljudskem domu v Podlonjerju: THE BETOLERS (tržaške pesmi) Petek, 15. 2., v Ljudskem domu v Ponziani: ob 60-letnici italijanske ustave, razmišljanje na temo »Porcel-lum, sovranita' popolare: un os-simoro?« Nedelja, 17. 2., ob 17.00 v centru Lojze Bratuž v Gorici: praznik slovenske kulture »KJE, DOMOVINA, SI?« Četrtek, 21. 2., ob 20.30 Slovensko stalno gledališče v Trstu: Veliki Gatsby (ZAGREBAČKO KAZALIŠTE MLADIH) Kdo je Abdulah Ocalan? Ocalan je voditelj našega naroda, velika osebnost. Ljudje mu sledijo, poslušajo njegove besede in ukaze. Ocalan je bil v Turčiji obsojen na dosmrtno ječo. Niso ga mogli obsoditi na smrt, ker je smrtna kazen prepovedana, dobili pa so drug način, da ga uničijo: v zaporu mu dajejo za-stru- ku. Sam znam pisati samo v turščini, kurdski jezik sicer govorim, ne znam pa pisati v svojem ma-ternem jeziku. Nasprotno starejši ljudje ne obvladajo turškega jezika. Moja mama na primer pljeno hrano. Njegovo zdravstveno stanje je iz dneva v dan hujše. Francoska organizacija zdravnikov CPT je bila pri Ocalanu, ni pa se hotela izreči o njegovem zdravstvenem stanju ... Saj veš, politične igrice so za tem ... V Franciji je obnašanje CPT sprožilo številne proteste. Se boš kdaj vrnil v Turčijo? Žal imam turško državljanstvo. Dokler ne dobim italijanskega, se ne morem vrniti. Bilo bi nevarno. Odšel sem iz političnih razlogov in to zato, ker sem manifestiral za naše pravice. Če bi se vrnil v Turčijo, bi se nemudoma znašel za zapahi. Kakšne so oblike preganjanja Kurdov? Prepovedana je vsakršna oblika manifestacij, tudi mirovnih. Po mestu so nastavljene kamere. Ko pride do shodov, si na policiji ogledajo posnetke, prepoznajo manifestante, dobijo njihov naslov ... Potem pa jim trda prede. Čaka jih mučenje, nadlegovanje (njih in njihovih družin), nekatere celo smrt. Policija in vojaki so na stalni preži, vohunijo, poizvedujejo ... V Turčiji nam ni nič dovoljeno, ni nam priznana nobena pravica; ne moremo govoriti svojega jezika, nimamo svojih šol. Mladi obiskujejo turške šole, se učijo samo v turškem jezi- ne pozna turščine. Kamorkoli gre, jo mora spremljati moj brat in ji prevajati. Pomisli, moj brat govori kar štiri jezike, izobražen človek je. Prijeli so ga, ko je širil propagando za PKK. Dvajset dni so ga mučili! Ko sva ga z mamo obiskala v zaporu, je bil suh kakor trska. Kurdi ne živijo samo v Turčiji. Tako je. Kurdi so tudi v Iranu, Iraku in Siriji, največ pa nas je v Turčiji, kjer so preganjanja najhujša. V Iranu je situacija tudi precej kritična. Kar se tiče Iraka, pa se je po padcu Saddama odnos do Kurdov znatno izboljšal. Kako gleda Turčija na sedanje stanje Kurdov v Iraku? Turčija ne priznava iraškega Kurdistana. Če se Američani umaknejo iz Iraka, bo turška vojska nedvomno vdrla vanj. Turški vojaki prežijo na turško-iraški meji in strogo nadzorujejo, da ne bi prišlo do stikov med Kurdi na obeh straneh meje. Koliko je Kurdov? Skupno nas je 45 milijonov. 15 milijonov samo v Turčiji. Turčija trdi, da je Kurdov malo, samo da nam ne bi priznala nobene pravice, medtem ko naseljujejo Kurdi kar polovico ozemlja turške države. Kaj pa Kurdi v tujini? V tujini nas živi približno 3, 4 milijona. Največ je Kurdov v Belgiji, Nemčiji in Franciji. V teh državah je kurdska skupnost zelo močna. V Italijo so Kurdi prišli šele pred desetletjem, tako da njihova organiziranost tu še ni dosegla tako visoke ravni. V Rimu deluje ustanova, Ararat. Ko hočemo organizirati manifestacijo ali shod, moramo to najprej sporočiti tej ustanovi. V Trstu nas je Kurdov, ki smo v stalnem stiku med sabo kakih 10, 15. Srečujemo se tudi s Kurdi, ki živijo v Gradežu, Vidmu, Gorici. Se tudi v tujini še naprej borite za svoje pravice? Seveda se, kolikor je pač mogoče. Tu v Trstu smo manifestirali že na Borznem trgu, na Goldonijevem trgu, leta 2000 smo gladovno stavkali. Pripravlja se manifestacija v Franciji, ki se je bom nedvomno udeležil. V tujini živi veliko Turkov. Kakšen odnos imajo ti do Kurdov? Turki po svetu imajo večinoma prijateljske odnose s Kurdi. Na splošno so turški izseljenci veliko bolj odprti, ker niso pod neposrednim vplivom turške vlade, predvsem pa zato, ker so šli v svet in gledajo na celotno stvar z drugačnega zornega kota. Sam sem imel v Nemčiji punco, ki je bila Tur-kinja. Imate stike s Kurdi v domovini? Sledimo dogajanju, imamo stike z znanci, ne moremo pa storiti nič več kot to, da manifestiramo. Če hoče Turčija vstopiti v O Kurdih, na kratko Kurdi so narod iranskega porekla. Živijo na Bližnjem vzhodu, so brez lastne države in jih je približno 35 milijonov. Njihov jezik je kurdski in spada v skupino indoevropskih jezikov. So v glavnem muslimanske vere. Kurdistan, življenjski prostor Kurdov, je bogata dežela. Toda Kurdi nimajo od svojega bogastva nič, saj jim politični dejavniki že dolga desetletja preprečujejo pravico do samoodločbe, pravico do svoje države. Kurdistan je namreč razkosan, kurdsko ljudstvo je razdeljeno med Turčijo, Sirijo, Irakom in Iranom. Z Lausanneskim sporazumom iz leta 1923 so jim bile odvzete pravice, ki jim jih je zagotavljal sporazum, podpisan leta 1920 v Sevresu. Kurde hudo preganjajo predvsem v Turčiji in Iranu. Glavni vzrok teh zatiranj je seveda ekonomske narave: Kurdistan ima namreč nahajališča nafte. Evropsko unijo, mora najprej rešiti kurdsko vprašanje. Kaj misliš o tem? Turčija ne bo nikoli vstopila v EU, če ne bo priznala pravic Kurdom. Ko je nastala turška republika, je nastala v sodelovanju med Turki in Kurdi. Potem pa so se začela preganjanja. Zatiranje Kurdov ni zgolj sad sovraštva turškega naroda do Kurdov, sam turški narod je naveličan vojne. Državo dejansko upravljajo vojaške sile. Od teh je vse odvisno. V čem imata vlada in vojska interes, da zatirata Kurde? Dežela, v kateri živijo Kurdi, je bogata. Ima nafto in vodo. Kurdi pa od vsega tega nimajo nič in živijo v popolni revščini ... Katere so zahteve turških Kur- dov? Hočemo Turčijo, v kateri bi bili Kurdi in Turki enakopravni. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 14. februarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 17.50 20.25 7. video natečaj 2007 - Pino Rudež - Trdoživi kamen 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.40 Aktualno: Dieci minuti di...pro- grammi dell'accesso 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie (vodi C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Parlament - Dnevnik - vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (vodi P. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Uomo e gentiluomo (vodi Milly Carlucci) 23.40 Dnevnik 23.45 Aktualno: Tv 7 0.45 Aktualno: Appuntamento Rai Due 6.45 Dnevnik - Potovanja 7.00 Variete: Random 9.15 Aktualno: TGR: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza grande 13.00 Dnevnik, običaji in družba, potovanja 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 14.55 Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Glasb. oddaja: Scalo 76 Remix 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan: Squadra speciale Cobra 11 19.50 Risanke 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.45 Nan.: Crime Stories ^ Rai Tre 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Dnevnik - Cifre in chiaro 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Dok.: Timbuctu - Ippopotami, coc- codrilli del Nilo 13.45 Aktualno: Messaggi autogestiti 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Dnevnik - Leonardo - Neapolis - Flash L.I.S. -15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi, sledi Mele-visione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 17.55 Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) (2. vožnja) 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Dnevnik - deželne vesti, sledi Primo piano 23.45 Variete: Tintoria Show u Rete 4 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nad.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00 16.00 18.50 20.20 21.10 23.25 Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nad.: Vivere Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Film: Una amore splendido (dram., ZDA, '57, r. L. McCarey, i. C. Grant, D. Kerr) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Tempesta d'amore Film: Connie e Carla (kom., ZDA, '04, i. Nia Vardalos, Toni Collette) 5 Canale 5 7.55 Promet, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik, Insieme 8.50 14.05, 16.50, 17.05, 18.15 Re-sničnostni show: Grande fratello 9.00 Aktualno: Mattino cinque (vodita B. d'Urso in C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (vodi Maria De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 17.20 Nan.: Settimo cielo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerri Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nan.: I Cesaroni 23.30 Aktualno: Matrix (vodi E. Mentana) V Italia 1 6.40 Risanke 9.05 Nan.: Happy Days 10.00 Nan.: Dharma & Greg 10.30 Nan.: Hope & Faith 11.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 11.25 Nan.: Still standing 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 17.15 Risanke 15.00 Nan.: The O. C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-venza 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: E alla fine arriva mamma! 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi Enrico Papi) 21.10 Variete: Le Iene show 23.45 Nan.: I Soprano ^ Tele 4 7.00 8.00 8.10 8.50 9.00 9.30 10.35 11.05 12.05 12.20 12.30 12.50 13.35 14.00 15.00 16.00 17.00 18.45 19.00 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008- Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska A tu per tu: Lettere a Don Mazzi Dokumentarec o naravi Debatna odd.: Formato famiglia Nad.: The flying doctors Klasična glasba 2008 Aktualno: Obiettivo lavoro Aktualno: Udine a raggi x Inform. oddaja: La Provincia ti informa Gledališče: Il Rossetti Inform. oddaja: Pari opportunita in Provincia Okrogla miza: La tv delle liberta Aktualno: Questa settimana vi parlo di... Nan.: Zanna Bianca Risanke Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio Aktualno: Ditelo al Sindaco 19.55 Športna oddaja 20.05 Šport: Košarka - Snaidero passio-ne basket 21.00 Glasbena odd.: Musica, che pas-sione! 21.15 Film: Il grido del gufo (akc., '91, i. A. Paul, P. Charbonneau) 22.45 Aktualno: Qui Cortina 23.30 Aktualno: Lavoro donna La 7 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.25 18.00 19.00 20.00 20.30 21.30 0.05 1.00 Aktualno: Omnibus Aktualno - Due minuti un libro Nan.: In tribunale con Lynn Nan.: Il tocco di un angelo - Beautiful Dreamer Nan.: Cuore e batticuore - La fi-danzata di Alfer Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: Elena di Troia (zgod., ZDA, '55, r. R. Wise, i. R. Podesta, J. Sernas) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Star Trek Enterpise Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Le invasioni barbariche Aktualno: Tetris Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 15.40 Risana nanizanka 9.30 Lutkovna nanizanka 9.50 Kratki film: Kaj vidim? (pon.) 10.05 Enajsta šola 10.40 Jasno in glasno (pon.) 11.25 Osmi dan (p.) 11.55 17.40, 0.20 Dok. oddaja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Duhovni utrip (p.) 13.40 Nad.: Doktor Martin (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 18.40, 18.45 Risanka 16.10 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: V dotiku z vodo 17.00 Novice, slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 17.30 Vse o vesolju 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Nan.: Začnimo znova 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub (T Slovenija 2 9.30 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Glasnik (pon.) Pisave (pon.) Magazin v alpskem smučanju Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) (prenos 1. vožnje) Evropski magazin Mostovi - Hidak (pon.) Zdaj! Poročila Zagreb: SP v alpskem smučanju, slalom (Ž) (prenos 2. vožnje) Velika imena malega ekrana: Mi-lanka Bavcon in Borut Mencinger (pon.) Dok. oddaja: Horovo oko: Edfu, pot razumevanja Nan.: Statisti (zadnji del) Film: Pogreb Film: Kukavica Nad.: Deadwood 6.30 7.00 11.00 13.20 13.45 14.15 14.50 16.15 16.45 17.15 17.40 17.50 19.00 20.00 20.50 21.20 22.55 0.35 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vesolje je... Četrtkova športna oddaja Film: Nikoli nisem pel očetu (dram., ZDA, '70, i. M. Douglas, G. Hackman) Mladinska odd.: Fanzine Dok. oddaja Študentska (program v slovenskem jeziku) Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved/Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Mladinska odd.: Ciak Junior 20.30 Potopisi 21.00 Zagreb: SP v alpske smučanju, Slalom (Ž) 22.15 0.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Globus 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Košarka NLB Magazin 0.20 Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (pon.) 11.00 0.00 Videostrani 17.00 Primorski poslanci - Danijel Krivec (pon.) 17.55 19.55 Epp 18.00 Miš Maš 18.40 Video spot meseca (pon.) 18.45 Kultura: Podelitev priznanj JSKD za leto 2007 (pon.) 19.15 Rally magazin 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.30 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 20.30 Na Primorskem (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Vredno je stopiti noter: Mestni muzej - Obrazi Ljubljane (1. del) 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Desa Muck: Pasti življenja - drugič! (8. nad.); 10.40 World glasba; 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kaj neki je tam, kjer se pride drugam; 14.40 Jezikovne reže; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.30 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in stal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio bla bla; 20.00 Rončel na obali; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.3311.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchie-radio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 8.00, 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 EPP: Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.00 Vreme ob koncu tedna; 17.10 Evrotip; 17.40 Šport; 18.00 Povzetek izjave tedna; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |Fj Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 15. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte vremenska slika 1020 1040 HELSINKI .-3/4 STOCKHOLM -2/7 O ' Wmm - CWSimbI K0BENHAVN < „v 0/5 O — ¡3 ^ i - Ob cSa MOSKVA -4/-3 ° AMSTERDAM ONDON O ^ O 1/3 6/3 1/3 BERLIN 2/7 VARŠAVA O 1/4 Nad Evropo se bo anticiklonsko območje še utrdilo. V nižjih plasteh bodo proti nam začeli pritekati hladni severovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31 Dolžina dneva 10.23 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.01 in zatone ob 2.51. Hladna fronta se od severa hitro pomika nad južni Balkan. Za njo se nad srednjo Evropo in severnim Balkanom krepi območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi doteka k nam občutno hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste. Popoldne bo večina težav postopoma oslabela in ponehala. PLIMOVANJE Danes: ob 4.03 najvišje 26 cm, ob 12.45 najnižje -36 cm, ob 20.17 najvišje 16 cm. Jutri: ob 0.28 najvišje 6 cm, ob 5.56 najvišje 28 cm, ob 13.35 najnižje -48, ob 20.35 najvišje 26 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. ii TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............ 2 2000 m...........-7 1000 m ..........-2 2500 m ...........-8 1500 m ...........-6 2864 m...........-9 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona tihi ocean - Obsega 410.500 kvadratnih kilometrov Kiribati razglasil največji morski rezervat na planetu WELLINGTON - Tihomorska otoška mikrodržavica Kiribati je razglasila največje zaščiteno morsko območje na svetu. V pasu oceanske divjine v velikosti ameriške zvezne države Kalifornija so nedotaknjeni koralni grebeni ter osem koralnih atolov, na katerih živijo številne rastlinske in živalske vrste. 410.500 kvadratnih kilometrov veliko zaščiteno območje okoli otočja Phoenix leži približno na pol poti med Havaji in Fidžijem in skriva tudi podmor- ske gorske grebene. Namenjeno naj bi bilo zaščiti enega zadnjih nedotaknjenih eko-sistemov koralnih arhipelagov na svetu. "Koralni grebeni ter ptičja populacija na otokih so enkratni, človeška roka pa se jih praktično še ni dotaknila. Gre za resnično divjo naravno lepoto," je ob razglasitvi rezervata dejal kiribaški minister za okolje Tetapo Nakara. Minister upa, da jim bo uspelo do konca leta začeti polno izvajati predpise v zvezi z območjem. Namen je v otoško državico, v kateri živi okoli 105.000 ljudi, privabiti čim več turistov. Večji turistični promet naj bi nadomestil gospodarske izgube zaradi krčenja obsega ribolova na območju. Kiribati je tako leta 2001 od prodaje dovolilnic za ribolov zaslužil 33 milijonov ameriških dolarjev, sedaj pa se bodo ti prihodki zmanjšali. Vlada je že vložila tudi prošnjo, da bi območje uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine. (STA) bih - Iz arhiva predsedstva Izginil je original Daytonskega sporazuma SARAJEVO - Iz arhiva predsedstva Bosne in Hercegovine v Sarajevu je izginil originalni Daytonski mirovni sporazum, je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočil predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšic. Napovedal je, da bodo "preiskovalni organi poskušali ugotoviti, kje je original". "Ne vem, ali je ta novica bolj žalostna ali smešna. Vem pa, da je še en original Daytonskega sporazuma v Parizu," pa je v odzivu na novico dejal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak. Daytonski mirovni sporazum, s katerim se je končala vojna v BiH, je bil sklenjen 21. novembra 1995 v ameriški vojaški bazi pri Daytonu. Uradno so ga podpisali v Parizu 14. decembra 1995 tedanji predsedniki BiH, Srbije in Hrvaške, Alija Izetbegovic, Slobodan Miloševic in Franjo Tudman. V švedskem vrtcu otrokom prepovedali pisana oblačila STO CKHOLM - V nekem vrtcu na severu Švedske so za zaščito ene od vzgojiteljic razglasili dokaj nenavaden ukrep: ker vzgojiteljica trpi zaradi hude migrene, otroci v vrtec ne smejo več prihajati oblečeni v pisane, črtaste ali pikaste obleke. Če kateri od otrok oziroma njegovi starši ne sledijo zahtevi, otroka v vrtcu preoblečejo v enobarvno obleko iz sklada pozabljenih oblek. Ukrep vrtca je naletel na neodobravanje tako pri starših kot pri občinskih uradnikih. Direktorica vrtca Maj Norberg je prepoved utemeljila z besedami, da imajo zaposleni pravico do dela v okolju, ki ne škoduje njihovemu zdravju. Na modni brvi zaželeni anoreksični manekeni LONDON/NEW YORK - Če je bil še pred nekaj leti na modni brvi za ma-nekena zaželen zagorel moški s športno postavo, zdaj modni agenti iščejo prav nasprotno: moškega z nogami kot zobotrebci, ozkimi boki, telesom brez oblin ali mišic ter bledo poltjo obraza, je objavil na svoji spletni strani Corriere della Sera. Posledica te obsedenosti sta anoreksija in bulimija, ki tako postajata vedno večji problem. Idealen maneken nosi danes konfekcijsko številko 46 namesto dosedanje 50. Če meri v višino 1,80 metra, mora tehtati 69 kilogramov, njegov obraz mora biti bled, videz pa nekoliko bolehen. "Zakon na modni brvi danes torej narekujejo moški, kot so David Lindwall, Nicolas Bemberg, Chris Ulyatt, Sascha Ko-oienga ali Staš Svetlični, ki, tako kot je zaželeno, meri 1,80 metra in tehta 69 kilogramov. Izraelski homoseksualni pari lahko posvojijo otroke TEL AVIV - Istospolno usmerjeni pari v Izraelu lahko po novem posvojijo otroke. Geji in lezbijke v Izraelu bodo lahko poslej posvojili tako biološke otroke svojih istospolnih partnerjev kot tudi druge otroke. V posameznih primerih naj bi o posvojitvi otroka vendarle odločale še za to pristojne oblasti. Odločitev o tem je sprejel izraelski generalni tožilec Menahem Mazuz. Izraelski časopis Haaretz je v ponedeljek pisal o "revolucionarni odločitvi" in "o odločilnem koraku na poti do enakih pravic gejev in lezbijk na področju ustvarjanja družine". Strogo religiozna judovska skupnost pa se je na odločitev odzvala z ostrimi kritikami. Minister za trgovino Eli Jišaj iz skrajne ortodoksne stranke Šas je povedal, da se mu ob misli na odločitev generalnega tožilca "obrača želodec". (STA)