Državna politika. v naši državi. Borba Pašič-Jovaniovič se raadaljujie. Pašič je upal, da bo šlo lažje, pa je Jovanovič trd oreh. So se Pašiču vsted korupcijske afere njegovega sina Radeta le malo zobje polomili. V poslanskem klubu je postal Pašič predsednik. Imajo tako v pravilih svoje stranke, zato 1o ni nie čudnega. A Jovanovič se mu ne ukloni. Ko so preteklo soboto volili predsednika za medparlamentarno odposlanstvo, kjer je bil dozdaj predsednik g. Ljuba Jovanjov:č, ga je Pašič hotel vreči. A je bil Jovanovič ponovno izvoljen. Pašiča so pustili radičevci na cedilu, kar pa seveda starega politika zelo jezi. Saimostojni demokrati za zaščito učiteljev. Znano je, kako je vlada takrat, ko so vladali samostojni demoikrati, preganjala krščansko misleče učitelje. že postarane šolske voditelje je prestavljala popolnoma protipostavno kam daleč kot navadne učitelje. Ko je pozneje iniorala druga rLada upravičenim pritožbam ugoditi in popraviti krivico, so se scveda morali umakniti tisti deraokratski učitelji, ki so njihova mesta zasedli. Zdaj pa pride demokratska stranka in zahtera, da naj se učiteljev ne preganja. Tako je to, kakor če tat, ki te je okra<lel, začne pridigiovati, da se ne sme krasti. Čudimo se učiteljstvu, ki si ne upa odločno zavmiti sumnjo odi sebe, da le hlapčuje samostojno-demokratski stranki. Sicer bomo pa o tem vprašanju enkrat posebej govorili! Hola hop! Ko so bili klicani novi ministri, da zasedejo svoje prostore, je prišel na vrsto tudi g. Pucelj. Ko je bil poklican, mu je neki srbski poslanec zaklical: »Hola hop!« S tem je hotel povedati, da je g. Puc«Ij dober skakač iz ene stranke t drugo, da le do ministrskega stolčka priskače. V skupščini razpravljajo >o trgovski pogodbi med Jugoslavijo in Avstrijo. Kljub zahtevam naših poslancev niso hoteli poklicati k sklepanju pogodbe strokovnjakov, zato je pogodba v marsičem pomanjkljiva. Mi obmejni Slovenci smo zahtevali tudi v smislu resolucij sklenjenih na naših zborovanjih, naj se pogodba popravi. Centralistična ušesa pa so žal precej gluha za zahtev« slovenskega ljudstva, ki jih je v naradni skupščini posebno branil poslanec z naše meje, g. Franjo Žebot. Naše dolgove v Amei-iki bodo začeli r red spravljati. Ko bo to urejenc>, bomo šele vedeli, koliko da smo dolni in kako bomo ta dolg Ameriki odplačevali. V DRUGIH DRŽAVAH. Na Angleškem se vrši hud boj med delavci in lastniki rudnikov. Ta boj pa se je prenesel na politiono polje in tako si stojita nasproti vlada in — štrajkajoči delavci. Prvo število štrajkajočih se je že zmanjšalo, a vendar ijh štrajka še nekaj milijonov. Do zdaj je bil mir v državi, a te dni so se začeli spopadi, ki šo prav nevarnega značaja. Ako se vladi ne bo posrečilo ukloniti delavstva, grozi, da bo nastopilo z vojsko. Če pa to stori, tedaj je nevarnost krvave domače vojske, ki bi zahtevala veliko žrtev. Škofje na Angleškem so nastopili kot posredovalci med obema skupinama in dobro bi bilo za Angleško, če se jim posreči pomiriti ta grozoviti gospodarski spopad. Ako pa se jim ne bo posrečilo, tedaj grozi nevarnost, da se razširi štrajk še na Francosko. Isto sporočilo prihaja iz Danske, tudi iz Nemčije. Mnogi so mnenja, da vodi vse tajna roka iz Rusije, ki hoče uprizoriti svetovno delavsko revolucijo. Nevarnost je zelo velika. Vojska v Maroku. Turki in Francozi s Španci so se pretekli teden sicer pogajali, a se niso pogodill. Vojska se nadaljuje. Španske in francoske čete ao začele prodirati. Turški voditelj Abd-el-Krim pa «e je odločil boriti se do skrajnosti. — Na Poljskem izpreminjajo vlado kakor pri na» — na vsake 14 dni. Po tem lahko izračunamo, kake so razmere na Poljskem — kakor pri nas. Na Norveškem že tudi poskušajo z delavsklm štrajkom — do zdaj jih je 30.000 štrajkajočih. Na Ogrskem so začeli sodno obravnavo zoper tiste, ki so francoski denar ponarejevali. Pa predno so začeli, so baje vsa dokazila zažgali. Doznalo 3e je, da so že 1. 1924 dobili častniki tajno povelje, ki se je nanašalo na ponarejevanje denarja. To je pač umazanija, prav ogrska umazaniza. V Nemi5iji se tepejo zaradi državne zastave. — Skoro vse stranke, posebno tudi katoliška stranka, ki se imenuje centrum, so zelo ostro nastopile zoper Hindenburga, ki je hotel državno zastavo izpremeniti. Hindenburg je zagrozil, da bo odstopil, že bodo glasovali proti njegovemu predlogu. Francoska ne ve, na katero stran bi »e nagnila. Cuti se osamljeno. Italija je pravzaprav proti njej, Nemčija tudi, Anglija ji itak ni prav naklonjena. Zata se bo morala odločili ali tesno z Nemčijo, ali tesno » Italijo. Svetovni mir je res le na papirju, je res le pobožna želja dobrih državnikov, nikakor pa ne vidlmo, da bi se resno zanj trudili tisti, ki so v to poklicani. Ako se te težke razmere v Evropi ne poležejo, tedaj bo šla Evropa propadu in ne napredkn nasproti. —