Poštnina plačana v gotovini. Štev. 22. V Ljubljani, dne 10. avgusta 1927. IX. leto. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne St. 1*50 Din. „NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40*— Polletna naročnina........20'— Četrtletna naročnina......10'— Za inozemstvo je dodati poštnino. ' : Oglasi po ceniku. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467 —k: Politična osamosvojitev. Na pripombe g. »—a« v št. 20. N. G. naj mi bo dovoljena samo sledeča kratka replika: V svojih prejšnjih izvajanjih sem se povsem jasno in odločno izrekel za politično osamosvojitev državnih nameščencev in bom kljub svojemu izraženemu pesimističnemu naziranju o takojšnjem uspehu take akcije gotovo med prvimi storil svojo dolžnost, kadar pride naš dan, ker mi je stanovska solidarnost in disciplina prva in najbolj sveta in ker sem prepričan, da s svojim glasom prav nič ne pripomorem k uresničenju naših skupnih zahtev, ako ga oddam 'kaki drugi politični stranki. Strinjam se tudi popolnoma z gosp. »—a« o potrebi začetka, ki bi bil moral* biti že davno. Za svojo osebo sem pa vendar mnenja, da' je ravno sedaj tisti čas, ko bi kepica izginila, ako bi se spustila v dolino, — ker je že predolgo čakala in premišljevala na sotoicu. Druge politične stranke so že tedne v srditem medsebojnem volilnem boju, nii pa še cincamo: ah bi, ali ne bi? Pri skupščinskih volitvah leta 1925 je bilo v mariborskem volilnem okrožju baje 15 skrinjic, lfctos jih 'bo morda 5. Pazimo, da tudi naša volilna skrinjica za vedno ne izgine, ako jo letos nastavimo, 'če pri prvem nastopu ne dosežemo nobenega mandata, se politično ne bomo mogli zopet kmalu rehabilitirati in naša usoda bo zapečatena morda za dolgo vrsto let, tekom katerih nam bodo druge stranke lahko povzročile zopet nove krivice. Gospada »—a« si dovoljujem samo vprašati, ali bi se on kot pooblaščenec ali zastopnik državnih nameščencev po volitvah, iz katerih bi mi eventuelno izšli brez mandata, upal obrniti na katerikoli parlamentarni Mub s prošnjo, da nas podpre v naših zahtevah? Ali nč bi vsaka stranka s sladko škodoželjnostjo odklonila vsak stik z nami, kadar bi videla, da *se je naš poskus ponesrečil, da nič ne zmoremo in da smo s samostojnim nastopom le njo prikrajšali za 1 ali 2 poslanca? 1— Sploh pa s samo polemiko v »N. G.< ne bomo rešili tega vprašanja. Značilno je, da se »Zveza« o tej stvari do danes še ni izjavila, dasiravno bi 'bilo njeno mišljenje za vse člane odločilne važnosti. Toliko zaupanja, mislim, imamo vsi do nje, da se bomo Pokorili njenim sklepom.* — V ostalem pa Prav iskreno želim, da bi ostal jaz v svojem Pesimizmu popolnoma osamljen m da ne bi stale za g. »—a« samo stotine, ampak tisoči in stotisoči, ki bi bih z njim enakega mišljenja. * 2e opetovano smo omenili, da se »Zveza, ot strogo nepolitična, torej strogo stanovska or- po svojih statutih ne sme baviti s po-htkčrumi vprašanji. .Ur. O štednji v gospodinjstvu. Gospod urednik! Če res spadajo razprave o štednji v gospodinjstvu v stanovsko glasilo drž. nameščencev, pa naj bo. iKakor razvidim iz Vaše pripombe v članku o štednji v eni prejšnjih štev. »N. GL«, niso gospodinje drž. nameščencev sprejele nasveta o štednji, ki ste ga ponatisnili iz »Zadrugarja«, s tistim čutom, ki bi jim zagotovil, da so sedaj rešene vsakdanje moreče skrbi, ki jo povzročajo premajhni dohodki. Marsikatera je bila v resnici nejevoljna. Pa tudi možje so zmajevali z glavo. Umevno. Iz naukov, ki zvene iz članka, bi sklepali, da je le slabo gospodinjstvo vzrok mizernega stanja, v katerem se nahajamo danes drž. nameščenci. Potemtakem bi se z enostavno gesto rešilo vprašanje, ki tare drž. nastavljence že vsa leta, -češ, bolje gospodinjite, več štedite in malo manj lahkomiselno zapravljajte, pa bo šlo kot namazano. Da, to bi bilo lahko v teoriji, v prakso se pa prevesti ne da. Če bj bilo to izvedljivo, M drž. nameščenci še danes lahko živeli s prejemki iz leta 1919 ali 1920 (? ? Ur.) Na štednjo se dobro spoznajo naše vlade pri prejemkih, ki jih odmerjajo državnim nameščencem. Ker štedi država, so ipak kruto prisiljeni k' štednji tudi nameščenci. Pa ta štednja je prišla ponekod — neporedko — že v tak štadij, ki je popolnoma podoben stradanju. To se pa da stopnjevati tako daleč, da bosta koncem koncev res morala stopiti dva drž. nameščenca na solnce, da bosta napravila eno senco — ob sami štednji. Brez ugovora je bil namen častivredne gospodinje, avtorice članka, dober. Napaka pa je bila v tem, da je pogledala v življenje drž. nameščencev le s svojega stališča, ki pa je slučajno tako, da ga ji potihoma zavida marsikatera gospodinja. Mesečnih 2000 Din, pa sama mož in žena! V tako srečnem položaju si seveda človek že lahko dovoli tudi služkinjo. Naprej ali nazaj pa je pogledala le toliko, da svetuje bolje situiranim, da postavke svojega proračuna lahko zvišajo — to se že itak zgodi — slabše situirane jih morajo pa skrčiti. Lepo in lahko rečeno. Kaj pa s postavkami, ki se ne dajo skrčiti? Vprašam le za stanarino, ki danes vedno bolj občutno pritiska na žepe drž. nameščencev. Se da ta kar takti enostavno skrčiti? Morda kar z zidanjem lastne hiše? Ker se nekatere ne dajo skrčiti ,se morajo seveda druge. Pri obleki in hrani. Iz tega je pa — pomanjkanje hi stradanje. Namen pripomb iz članka o štednji ni bil, naravnost odbijati dober namen gospodinje, ampak opozoriti jo, da za bodoče premotri življenje drž. nameščencev tudi raz stališče, ki je manj ugodno kot njeno in šele potem poda nasvetov. Tiste gospodinje, ki razpolagajo z dokaj pičlejšimi dohodki, si z bridkim usmevom zatrjujejo: iz polne sklede je lahko zajemati in tudi druge poučevati, kako se zajema. Kaj pa, kjer je malo v skledi, pa veliko zajemal-cev? Še enkrat poudarjeno, kako pa tam! Pisec članka o gospodinjstvu v »N. GL« ugotavlja, da je bila gospodinja gotovo užaljena radi ostre kritike njenega članka. Kako mora biti užaljena šele sedaj in z njo še vse druge gospodinje, ko so čitale nemilo, rekel bi, naravnost uničujočo oceno in obsodbo vseh skupaj, češ, da je med njimi malo, še raje pa nobene dobre gospodinje. Če bi slepa kura živela od zrnja, ki ga sama najde, bi ravno tak# kmalu poginila gladu, kakor gotovo bi bila že zdavnaj popolnoma skrahirala vsa gospodinjstva drž. nameščencev, če bi bilo le toliko dobrih gospodinj, kolikor je bilo tern v nekdanji loteriji. Hvala Bogu, temu ni tako. In ravno toje velika zasluga dobrih gospodinj, Id v tako težavnih časih in razmerah z naravnost občudovanja vredno iznajdljivostjo krmarijo čolnič gospodinjstva po valovih, ki groze, da ga bodo strli. Nihče ne trdi, da so med gospodinjami drž. nameščencev same dobre. Preveč smelo bi bilo to in tudi netočno. Ampak tako črno kot dopisnik, pa vendar ne smemo gledati na vse. Če pravi on sam, da govori iz lastne izkušnje in opazovanja, se more nanašati to gotovo na nekaj slučajev. Ne gre pa, da se radi dveh ali treh tako nemilo obsodi vse vprek, kakor jih je obsodil baš on. Vsak naj se prilagodi svojim razmeram primerno. Drži! Pa to je vedela že mati ranj-ke tete, ki je umrla pred 40. leti, stara 70 let. Ni nič novega. Le malo je med drž. nameščenci tako srečnih, da bi imeli dobrovoljnih mecenov, ki sežejo v žep — pa ne brezuspešno — če se naekrat pojavi zadrega ali huda sila. Dokaz dobrovoljnosti očeta ali mamice pa; pozneje, kakor pravimo, »v žlahti ostane«. Pa to so tudi svoje vrste razmere, ki se srečni lahko po svoje ravnajo po njih. Kaj pa drugi, ki nimajo zaščitnikov? Odgovor na to imate v isti številki »N. Glasa« na 3. strani, čitajte poročilo o poslovanju Hranil, in posoj. konzorcija za leto 1926. — Posojila članom so se podelila v 420 slučajih...! Še tretja vrsta. Člankar navaja tudi take, ki z nizkimi dohodki shajajo od meseca do meseca. Dobro. Pečem pa in pribijem: družine drž. nameščencev, kjer je veliko otrok — tre£a je vpoštevati vseh vrst drž. nameščence do zadnjega sluge in dnevničarja — »N. Glas« izhaja za vse — danes trpe pomanjkanje in stradajo, ker ob tako pičlih dohodkih ne morejo pošteno živeti. 2e v začetku meseca vedo, da si morajo pritrgavuti od ust. In kdor je a priori obsojen v stradanje, ta odklanja vsak nauk o štednji. Stran 2. NAS QLAS Štev. 22. Pa še enkrat odstavek o nakupovanju. Za poedine slučaje velja nauk brez ugovora. Slučaji pa niso tako splošni. Prvega v mesecu vidi g. člankar, kako »kar zglnjajo v bisagah piščanci, goske, pure itd.« (Mar je videl tudi, da postrežčki vozijo na cizah domov gospodinjam blago, ki 'je zginilo v bisagah?) Jeseni skačejo po mizah drž. nameščencev gotovo tudi zajci in sme ali pa prhutajo jerebice, prepelice in druga divjad. Vse to in tako ste videli, ali pa boste videli. Niste pa videli in ne vidite onih številnih gospodinj, ki ne morejo disciplinirati skominov, pač pa sega njihovo samozataje-vanje do skrajnosti, ko stoje ob strani s potešeno glavo in računajo, prevdarjajo in pretehtavajo, če smejo kupiti 10 kg krompirja ali ga smejo le 5 kg. Takih niste videli! Oglejte si jih enkrat. Če je bil v splošnem namenjen članek p štednji v gospodinjstvu mladim in neizkušenim gospodinjam, bi se moral naslov glasiti: Pouk mladim in neizkušenim gospodinjam. Žena podpira tri ogle hiše. Res Je. Ampak molž je tisti, ki drži pokoncu četrtega in na tega se naslanjajo ostali trije, ki jih žena le podpira. Da bi se pa tudi pri dobrern gospodinjstvu moral vtikati mož v posle žene, to pa ne bo držalo. Poudarim, pri dobrem gospodinjstvu! S hišo v tistem pregovoru o oglih je razumeti gospodinjstvo in gospodarstvo.^ Gospodarstvu je pa v krogih drž. nameščencev določen le ozek1, pač pa temeljit delokrog, ki obstoji v prvi vrsti v tem, da mož prvega v mesecu točno odrajta denar svoji preljubi ženici. V gospodinjstvu ima pa 1č posvetovalni glas. Torej predzadnjo besedo. Zadnjo ima pa dobra gospodinja sama. Gospodinjstvo je namen in naloga žene. In v tem hoče hiti neomejena vladarica, kar je popolnoma prav. Najbrže bo pretežna večina dobrih gospodinj svojega velecenjenega dedca kaj hitro izkomplimentirala s torišča svojega delovanja, če se bo hotel kaj posebno vtikati ali posegati v področje njenega delokroga, ker se bo radi tega čutila užaljeno. Nikakor pa s tem ni rečeno, da mož ne sme poseči v gospodinjstvo, če vidi, da žena ni dobra gospodinja. V takih slučajih, ne le, da srn e; naravnost primoran in dolžan je, da poprime vajeti. Bodisi da zadržuje prehitro vožnjo začetkom meseca, bodisi da uravna*- F. R.: Slovstveni pogovori. Mlad in jako nadarjen pisatelj mi je zaupal skrivnost 'svojega najnovejšega slovstvenega dela. Izročil mi je v pregled obširen rokopis s pripombo: »S tem spisom bi rad vsaj deloma ovrgel upravičene pritožbe, da je v Slovencih začelo primanjkovati pisateljskega naraščaja in da sedaj prihajajo na naš književni trg sami prevodi. Če nas pa kdo naših iznenadi od časa do časa še s kako daljšo izvirno črtico, je pa. njena izvirnost čudne kakovosti. Ves spis je navadno natrpan s stvarmi, ki smo jih čitali že v drugih spisih domačega ali tujega slovstva. To je dokaz, da naši sedanji pisatelji preveč čitajo, a sami premalo mislijo, premalo opazujejo in premalo iščejo. Kar ne morejo se otresti škodljive in poniževalne opičje lastnosti, ki jo je že Levstik odločno grajal in obsodil. Grenka trpkost me spreleti, kadar premišljujem velika slovstvena dela svetovnih odličnjakov. Vsi so izšli iz velikih narodov. Naš slovenski narod je v jedru zdrav, krepak in velenadarjen. Vse pogoje ima posebno se-,daj, da sp razvije in izobrazi do najvišje kulturne stopnje. Zato bi ne bil nikak čudež, če bi se kdaj v bližnji, bodočnosti tudi iz našega malega naroda'dvignil pisateljski velikafl in « va smer vozička, če bi hotel zašepati v to ali ono stran. Sicer ga bo le prekmalu doletel gospodarski polom. O gospodinjskih polomih se bolj malo sliši. Kvečjemu, če se n. pr. mleko prismodi. Kaj menite? •' Kaj je z lastno kandidatno listo? .»(Drž. upokojence* piše pod tem naslovom: Tako vprašuje posameznik sam ega sebe, tako vprašujemo drug drugega, našo Zvezo v Ljubi jami itd. Hz teh pojavov je jasno razvidno, da se že zbiramo okrog zastave: »IPomagai si sam, im Bog Ti pomaga!« V prvih vrstah stoic seveda najbed-nejši med bednimi,, drž. staroupokoienci. njim se pridružujejo drugi .upokojenci, invalidi, zasebni nameščenci. Kaj pa pomeni dviganje prahu tamkaj v daljavi? Že marširajo! Kdo? Železničarji, poštni uslužbenci, učitelji torej naše maimočnejše organizacije! Izmed ob strani zbirajočega se, prvotno radovednega občinstvo, se oglasi sivo- : las možakar: r»Dragi mi 'tovariši obrtniki! Glejte maso naših zvestih odjemalcev! Pomagajmo jim in pomagali bomo sebi! Besede vlečejo, zgledi mičejo! Korajža velja, le pogumno v votlini boj!« Skrajnj' čas je, da se postavimo na lastne noge til se osamosvojimo tudi politično. Dolgih osem let smo dovolj preskušali, bridko preskušali vse v]a-; de in z ogorčenjem opazovali, kako malo so se brigale pol. stranke za drž. nameščence. Osobito drž. staroupokojenci so v sled tega globoko 'a-bredli v neznosno bedo in stoje tik pred banke-rotom. Le takojšnja velikopotezna tozadevna državna akoija bi znala rešiti pogina črez glavo v dolgeh zakopane drž.' berače v oguljeni gosposki suknji. Otresimo se brez izjeme vsi vseh pol. strank, likvidirajmo vse staro in življenja nezmožno, ustvarimo novo bojno fronto, ustanovimo si lastno parlamentarno zastopstvo. Pričakovali smo, da nam bo dal »Naš Glas« z dne 20. jnlija že navodila In načrt, kako nastopati pri bodočih volitvah. Pa četudi Ljubljana misli, da še nismo dovolj močni in nas opozarja na nevarnost, ki bi jo doživele naše organizacije, smo še zmlraj za skupen nastop z v 1. odstavku omenjenimi sotrpini. Nekateri nas svarijo pred blamažo'! Ne bojimo se nobene blamaže. V večjo blamažo ne bomo zabredli, kakor je današnja, ko se gladni in razcapani skrivamo po svojih bednih stanovanjih in še le v temi stopimo na cesto Tovariši, na plan! Najprej tisti, katerim se ni treba bati ne redukcije, ne upokojitve! četudi ne bomo uspeli, bomo vsaj spoznali moč — število glasov — ter pokazali borečim se političnim' stranikam, da nismo brezpomemben volilni činitelj. Ta naš prvi volihii nastop nas bo v vsakem' oziru tako zčtiža-t in torej ojačil1, da bomb pri svojem drugem nastopu sijajno zmagali.. Mi hočemo svoja dosedanja dela nadaljevati, naši iz naizanesljivej-ših zaupnikov sestoječi malobrojni volilni odbori so v vednem stiku im njih člani izvršujejo zelo previdno in neumorno, podrobno delo, razčistujoč naš položaj. {Raži:ib volilnih shodov se bomo udeleževali kot poslušalci in intcrpelanti. 'Dragi, po Sloveniji bivajoči sotrpini in zaupniki, korajžno na podrobno delo! Držite se natančno sprejetih navodil. Ko izide koncem avgusta »Upokojenec,« ki bo prinesel tudi «oročim naših zaupnikov, podvojite svoje podrobno delo. to je: od volilca do volilca strogo po .navodilu. '»Upokojenec« bo tudi takrat poročal, ali smo postavili lastno kandidatno listo, ali in kateri že obstoječi pol. stranki se pridružimo. Tozadevne, vam že znane znake prinese »Upokojenec« na zadnji strani pod »Volitve«. 'Potem pa dein potrojite! Vsak najmanjši kraj Smej zanesljivega moža. Ako se odločimo za kako stranko, pride v poštev tir sta, ki nam bo res največ nudila im ho zmožna, držati obljubo. Ko napoči dan volitve, smo nad strankami in vse naše kroglice naj polnijo eno in isto skrinjico, na katere pročelje, ko dobimo zopet kroglice v roke, bomo zapisali naše gasio: »Kdor dela, naj tudi je!« Dragi sotrpin, ako še le nočeš točiti od svoje stranke in boš morda glasoval nam in tudi sebi v škodo, pa bodi vsaj toliko pogumen in pošten in povej to jasno: »Nižje podpisani sem glasoval proti vam in sebi. ker raje gladujem, kakor da bi zapustil svoio stranko. Obenem se odpovem vsem dobrotam, ki ste jih dosegli brez moje stranke«. — Podpis in: polni naslov. Našim rodbinam priporočamo ^Kolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi Vestnik. Poziv vsem strokovnim organizacijam v mariborski in ljubljanski oblasti. Društvo stanovanjskih najemnikov za mesto (Maribor in okolico poziva vse strokovne organizacije državnih in privatnih nameščencev, kakor tudi druge na stvari zainteresirane organizacije, da mu pošljejo nemudoma svoja dobro utemeljena mišljenja »za« aH ».proti« ukinitvi stanovanjskega zakona s . 1. no- svoj narodič pred celim svetom proslavil z velikimi samostojnimi deli! Čudovito nesrečna in žalostna so pota, po katerih je dozdaj vodila nas Slovence nedoumljiva ' vsemogočna usoda. Toda priznati moramo, da so si naši predniki in sodobniki zaslužili njene udarce In brce. Vendar ne smemo obupati. Tudi nam se mora •nemila usoda v doglednem času prijazno nasmejati iin nas uvrstiti med izvoljene kulturne narode. Kdaj se to zgodi, to zavisi največ od našega poštenega prizadevanja. Iznebiti se moramo opičje lastnosti ter še mnogih drugih nekulturnih svojstev in razvad! Kadar čitam o kakem slovenskem umetniku, pa moram slišati, 'da se je učil pri tem in tem znamenitem tujem mojstru. Ali smo Slovenci res le družba nesamostojnih opic? Čemu to neprestano posnemanje in učenje pri drugih velikih narodih?! Kje so se pa ti učili? Našinci vendar ne nosijo lončenih pi-skr.ov na Svojih ramah! In tudi vseustvarja-joče solncc šije nam ravno tako svetlo In toplo, kakor našim velikim sosedom za mejo. Zakaj bi torej morali biti le naši ljudje vedno njihovi zapetniki, zaplečniki in hlapci! Ros si je dandanašnji težko izmisliti kaj novega, kaj posebnega na umetniških poljih.' Jaz v tistih samotnih urah mnogo premišljujem. Večkrat Sc mi prikaže lepa izvirna ideja za novo slovstveno delo; toda iz tehtnih razlogov jo moram zavreči in pustiti, da odplava nazaj v pozahnost. Tudi ideja, ki sem jo obdelal v predloženem spisu, je popolnoma moja in nova. Svoj izvor ima v priro-doznanski vedi in ni izredno velika. Ali zdela se mi je za nov roman tako vabljiva, da je nisem mogel zavreči kakor toliko drugi!' pred njo. Začel sem pisati. Misel za mislijo se mi je porajala in vse se je lepo ujemalo-Jaz pa sem pisal in pisal kakor bi navijal m1 na 'klopčič iz gladko namotane štrene. Spis sem dozdaj obdelal le bolj v glavni!1 potezah razen nekaterih lažjih vsakdanji!' prizorov in krajevnih popisov. S podrobno5*' mi pa bom imel še mnogo dela. Končna do-vršitev je še daleč. Tudi ne bom hitel, ker vem, da ni naglica nikjer dobra. Zadovoljno sem s svojini dosedanjim delom ter se *dnl z veseljem in z največjo vnemo lotim doP0;' Minili in dovršiilnih del posameznih poglavh- Največ truda in duševnega napora r"^ čaka pri razmotrivanju državnopravnih vpra' sanj in državnopravnih ovir, ki bodo n emu junaku in njegovemu pomočniku *r žale pot do mjunega cilja. Vsa tozadevna sta so v spisu še prazna. Vendar si uPairrl j vztrajnostjo in ljubeznijo, ki jo imam do la, tudi te. težkoče srečno in uspešno Pr magati. . 'Prosim te, tovariški prijatelj, da moj kopis kolikor mogoče pazno prečitaš ter P Štev. 22. »NAS QL AS« Stran 3. vembrom 1927. Vloge naj 'bodo naslovljene na Miinistrstvo za socijalno politiko v Beogradu, vposlati pa jih' je na Or ušivo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico, pošta Maribor, Rotovški trg, kjer se dobijo tud] potrebni nadaljnji podatki. Pripominjamo, da je zadeva zelo važna in nujna. Najemniki' vseh slojev zganite se! Po toči zvoniti bo prepozno, ti- Odbor. Pozor! Važna odločba višj. stanov, sodišča v Zagrebu br. 535/27 z dne 4. marca 1927 v stanov. zadevi. Po »Mojem domu« prinašamo: Hišni lastnik je odpovedal najemniku po čl. 9 novele ž 23. oktobra 1926 k stan. zak. z 15./5. 1925, ker najemnik ni sprejel najemnine, ki .io ie lastnik Klasom svbjega dopisa' najemniku ze 2J‘\2. 1926 zahteval za ves čas po l./ll. 1927. V tem pisma je lastnič izrečno zahteval od najemnika, naj mu najemnik odgovori do 10./12. 1926. ge. sprejme navedeno mu najemnino ali ne. Natetnmk hi dal na to pismo nobenega odgovora, na kar je tožnik vložil tožbo za odpoved pri stan. s.kIkču I. stopnje v Ljubljandi. Stanovanjsko sodišče I. istojno »izvršilno oblastvo«, kar pa stariovanisko da je po čl. 9 cit. novele za take odpovedi pristojno izvršilno oblastvo«, kar pa stano\:mjsko sodišče I. stopnje ni, ampak da je v Sloveniji izvršilno oblastvo v smislu čl. 9 cit. novele ali politična oblast I. stopnje ali pa redno sodišče. Vsled pritožbe je odločilo viš. stan. sodišče v Zagrebu, da je v Slovenija takozvano »izvršilno oblastvo« po čl. 9 cit. novele stanovanjska sodišče L stopnje in ustanovilo z odlačbo br, 535/27 z 4./3. 1927 kompetenco stanov, sodišč za odpovedi po čl. 9 novele z 23./10. 1927. Stanov, sodišče I stop. v Ljubljani je nato meritorno razpravljalo o odpovedi, odpoved Pa je zavrnilo, češ, da ima najemnik do 1. oktobra 1927 pravico lastnikovo ponudbo glede najemnine po l./ll. 1927 sprejetj in čeprav najemnik na pismo lastnikovo z dne 2./12. 1926 nj dal odgovora, se ne more ia okolnost še smatrati za zadosten razlog za odpoved po čl. 9 novele, ker najemnik še vedno lahko in sicer do 1./10. 1927 sprejme ponudbo lastnikovo, kajti če daje novela lastniku tok. za odpoved do I./10. 1927, se mora ta rok priziati tudi najemniku. Zoper to razsodbo (štev. 6257/26 z 12./4. 1927) je bila vložena na višle stanovanjsko sodišče v Zagrebu pritožba, ki je razjasnila stališče d. instance, kajti če bi njem« stališče obveljalo, ib sploh noben lastnik ne mogel odpovedati zaščitenemu ‘najemniku za 1. november 1927 po čl. 9. novele; ker če ima najemnik čas premišljevati do 1.10. 1927 ali sprejme za čas po l./ll. 1927 pov last iiioi zahtevano najemnino ter pravico še le tik pred 1./10. 1927. sporazumeti'se z lastnikom glede najemnine po l./M. 1927. potem je vsaka odpoved za l./ll. 1927 vsled tega, ker ni bil sklenjen med lastnikom in najemnikom glede najemnine po misliš vsebino romana kritično in., vsestransko. Nato mi boš povedal svqje mnenje. Ne mudi se sfcer, vendar želim, da mi čimprej napraviš to uslugo. Upošteval in uvaževal 'Hom s Hvaležnostjo fvojVnasvete in pripombe pri končni obdelavi in pri morebitnih iz-bremetnbah, ker 'te poznam kot nepristranskega in dobrohotnega ocenjevalca. Zaupam ‘ti popolnoma, špj vem, da ti mojega dela ne boš presojat s kakega strankarskega ali kramarskega stališča* temveč s'stališča, ki ga zavzema pošten in resnicoljuben narodnjak. JCb dovršim roman, ga dam pr,ed oddajo v tiskarno v pregled še kakemu .zaupljivemu strokovnjaku. Potem bom zopet .popraMjal, če b<> potrebno. Tako hočem svoj najnpvej-; si spis vsestransko dobro ‘obdelati in dovršiti ter nato v rijem izročiti javnosti delo svojih skromnih dlišeVrtih mOči. Upam. da ^ bo ža to mojo slovstveno novost zanimal ,n ji posvetil svojo pozornost tudi veliki i^če-n’ svet' onkraj Ozkih mej naše prelepe ju po ' Tlp trij‘o-ni tako, kruto stisnjene slovensko domovine; ki je vredna našega največ-lega truda in tiaše najvišje ljubezni po be-tjMi Grego rčičevih: * M krasita si, krasnejše .ni, ,» v x;. kar jih obseva zarja dneva; krepostna si, vsa vredna ti, da krona venca te kraljeva!«. l./ll. 1927 sporazum, —- naravnost nemogoča, ker mora 'lastnik tozadevno odpoved vložiti po izrečnem predpisu novele že pred 1./10. 1937, torej vsaj 30./9. 1927. Pritožba ie poudarjala, da je edino resnični smisel čl. 9 novele tak, da ima lastnik pravico odpovedi za L/ll: 1927 tudi na-pram zaščitenemu najemniku brez vsega nadalj-nega ter se more taka odpoved zavrniti le, če najemnik pri razpravi dokaže, da ima z lastnikom že sklenjeno naj. pogodbo čez l./ll. 1927 (vsled tega ker se je bil sporazumel za najemnino za čas od 1. novembra 1927 dalje.) Zakon, da torej določa samo končni termin za odpoved, ne določa pa izrečno od kedaj ima lastnik pravico odpovedati oziroma v katerem določenem roku, padajočim v razdobje, od ji. nov. 1926 do 1. okt. 1927 ima pravico odpovedati. Ker zakon ne določa takega posebnega odpovednega roka, je smatrati, da je odpoved mogoča od 1. novembra 1926 (tp je novela stopila v veljavo) odnosno od časa, ko se sporazum glede višine najemnine, m kar 'odreja .zakon, ni dosegel. V navzočem primeru ie tožitelj predložil pismo z 2./12. 1926, s katerim ie toženca pozval na povišanje najemnine od l./lll. 1927 dalje s tem da mu na to pismo odgovori do 10./12. '1926, kar mu bo v nasprotnem slučaju odpovedal po čl. 9 novele. Ker toženec na to pismo ni nič odgovoril, ie s tem dokazano, da se stranki nista pogodili, vsled česar je bilo odpovedi po čl. novele k st. žak. ugoditi. Kronske penzije. V. Zagreb. N. Glasu« beremo, da znašajo mesečni prejemki staroupokojen-cev vojakov v Jugoslaviji za feldcajgmojstra Din 1975, v Madžarski 9444, pod maršal a 1933.33 (8422 Madžarska). generalmajorja 1870 (7199), polkovnika 1283.33 (6146), podpolkovnika 1245 (4820), majorja 1200 (3870). Prvi imaio neznatne drag. doklade za rodbino, v ‘Madžarski 'tudi še družinsko doklado. Te številke govore bolj jasno kot vsak komentar. Vsakega •iskrenega rodoljuba naše domovine mora obliti rdečica sramu. Draginja In nemški uradniki. Živlienske potrebščine v Nemčiji So drage, dražje kot pri nas ali v Firanciji, Belgiji, Grčiji aii v Bolgarski. Kar jc najtežje; je to, da cene v Nemčiji kljub izvršeni ■reformi še niso stabilizirane, ampak skačejo. Jasno je, da to 'težko vpliva na iiftidništvo, ki ima stalne prejemke. Po . nemški državni statistiki le znašala indeksna številka Življenskih potrebščin za mesec november 1926 143.9, za mesec december 144.3, kar znači podražitev za 0.5%. Glaji'o Zveze nemških uradnikov vsled tega zaključuje: Skakanje Četi,v "zadnjih mešćdh je toliko zb drij-šalo kupno moč uradniških prejemkov, ca je n vi-* no in trajno povišanje uradniških'prejemkrtv postala neodložljiva potreba. Sindikalna solidarnost, pr/ angleških uradnikih. Angleška vlada se kaže .v nasprotju z.aigle-škim liberalizmom vedno bolj nerazpoloženo na- pram Uradniškemu organizovanju posebno pa nasproti združevanju uradniških organizacij z drugimi političnimi ali gospodarskimi korporacijami. Pred kratkim je neka uradniška organizacija, ki je'pristopila k delavskim sindikatom, izvršila med svojimi članj referendum in sicer o tem al* naj bö pridružena delavski organizaciji ali ne. Referendum je izpadel tako, da se ie 80% članov izjavilo za. Tajnik organizacije U. J. Brown ie izjavil, da •ie grožnja vlade v tem vprašanju igrala odločilno vlako, ker misel o enakosti pravic državnih uradnikov z ostalimi delavci vedno boli- napreduje. Videti je, da grožnje vlade niso prestrašile uradnikov, nasprotno, pomagale so še boli utrditi uradniško gibanje. p. Vsepovsod! se jasni. Zagr. N. Glas ie citiral v štev. 14 naš članek: »Zašto čekamo« in Cin. glasnik: «Taktika za izbore«, ki smo ga citirali tudi mi v št. 21. V štev. 1‘5 pa piše zagr. Naš Glas pod naslovom: »Na oprez pred izbori!« 1 med lldruigim tudi takole: Čakanja in mojakame, da se popravi što se popraviti dade, bilo je dosta. Sve naše dosadanje vlade niso tibnašle za potrebno, da se bar isplati bijednim državnim službenicima ona toli željno očekivana razlika na berivima po novom činovničkom zakonu, kao i obaveze iz ranijih godina, pa umjesto svega toga stizavale su nas neprestane i nepravedne redukcije te penzioniranja po prijašnjim zakonima.. Za sve ovo leži dakako mnogo krivnje i na napia samima, koji slijepo zanešeni partizanstvom, zaboravljamo sami na sebe i na svoj bijedni položaj, koji je unatoč garancija "po novom činovničkom zakonu učinjen kasnijim budgetskim zakonima sasvim nestalnim- i ovisnim' o vladi i ničnim partijama. Uslijed mačuhinskog postupka svih dosadašnjih vad-a spram nas državndli službenika, morale bi se otvoriti oči i najvećem partizanu, ako mu je iole stalo do vlastitog ugleda i časti. Svi treba da progledamo, te već jednom za uvijek prestanemo s partizanstvom i podupiremo drugarsku solidarnost za boljak svoj i svoie obitelji' Zar nije zločin huškati narod na nas bijednike, koji trpamo isto toliko, koliko i narod, ako ne i više baš krivnjom naših političara, kojih je večina samo na riječima velika, dok ma djelima pokazuje brotivno. Činovnik je postavljen da služi narodu, a narodu je dužnost,' bez-bjedjenje državnih službenika, pa da 1 mi jednoć dodjemo do ugleda i zasluženog položaja u našoj državi. Vsatodršdma treba da se pokaže, da nisu oni država, pa da mogu raditi, što ih je volja sa .državnim službenicima. Mi zapravo vodimo upravu države i izvršujemo zemaljske zakone, a nismo slijepo orudje vlastodržaca, kako si to oni zamišljaju. Budimo na oprezu, jer nam se opet nešto nečuveno sprema. Prema novinskim vijestima sa strane g. ministra financiia sprema se za budžetsku godinu 1928.—29. s obzirom na ovogodišnju sušu, sniženje budžeta za leđnu milijardu. Nije zaista teško pogoditi, na čira se icdja sprema ovo sniženje? Obzirom na sve gore navedene činjenice, trebale bi se _ sve činovničke organizacije i kotarske skupine u zemlji, dok još nije prekasno, staviti u hitni dogovor o načinu biranja narodnih poslanika u nared tu skupštinu, a ujedno pozvati i organizacije invalida, da se priključe našoj borbi, jer ni oni nemaiu nikakovih koristi od današnjih političkih stranaka, do Ii pustih obećanja pred izbore. Složno i bezodvlaćno na posao, dok ne bude prekasno! — Glasilo »2c-lezničara i brodara« pa piše v svoji poslednji številki 14 pod naslovom1: »'Pomislimo!« Tovariši železničarji! Poglejmo si z oči v oči in premi&'!-mo, kakšna bo naša bodočnost, ko gledamo brez-dno v katero nas vodi sedaj n ost. Ali smemo pričakovati od naših politikov — pa naj so ti kakršnekoli barve, ali tudi strokovno pobarvani — da 'bi nam pripomogli do bolite bodočiosti? Odgovor je kratek: Ne! Njim ni do pomoči naj-benejšim. ampak do volilnih k rogljič in do oblasti, da bi ponovno igrali sedanjo igro in mrcvarili železničarje. Tovariši železničarji! Pustimo politiko na železnici v nemar ii strnimo naše vrste, združimo se vsi tesno ramo ob rämo v enotno strogo strokovno železničarsko organizacijo, xi je edina rešitev za nas železničarje brez razlike kategorij. Ako bomo vsi železničarji brez politične barve in političnih aspiradi združeni v eni močni nepolitični in discipiinarani organizaciji, kot je naše Udruženje, le potem, smemo pričakovati, da bomo z lastno močjo, v siogi, vri za enega, eden za vse, nepuščajoč se več izkoriščati, s trdnim prepričanjem na boljšo bodočnost priborjeno po lastni moči, dosegli zboljšanje naših razmer. Naj ne bo med našimi vrstami neergani-zirancev, ampak vsak naj po svoji moči pripomore do one silne moči, ki bi jo predstavljalo močno Udruženje, v katerem bi bili v