Poštnčna plačana v gotovini
V Ljubljani, sreda 27. marca 1940
Sovjetski poslanik v Parizu odstavljen
na zahtevo Francije
Novi dogodki v razmerju med Francijo in Sovjeti
Pariz, 27. marca. m. Iz Moskve poročajo, da je namestnik francoskega poslanika v Moskvi Paillard sporočil sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu, da smatra francoska vlada brzojavko, katero je poslal sovjetski poslanik v Parizu Surič Staljinu ob sklenitvi so-vjetsko-finskega miru, za vmešavanje v francoske notranje stvari. Razen tega smatra francoska vlada nekatere izraze v tej brzojavki za prestopek proti dobrim odnošajem Rusije do francoske vlade. Surič je v brzojavki izrazil radost zaradi zmage sovjetskega orožja na Finskem, ker je Sovjetska Rusija s tem prekrižala vse načrte Anglije in Francije, ki sta hoteli razširiti svetovni pokolj na evropski sever. Dalje oznamenuje Surič Anglijo in Francijo kot vojna hujskača. Zaradi tega ne more francoska
vlada Suriča več smatrati za človeka na svojem mestu. V zvezi s to zahtevo je Molotov izročil Paillardu 26. marca naslednji odgovor:
1. Vlada SSSR ne vidi razloga, zakaj bi francoska vlada ne mogla smatrati Suriča za personno grato zavoljo brzojavke, ko pa v brzojavki Francija ali francoska vlada sploh ni imenovana.
2. V kolikor francoska vlada postavlja uradno vprašanje o zaupanju do Suriča, pa vlada Rusije sporoča, da razrešuje veleposlanika v Parizu Suriča kot diplomatskega zastopnika Rusije v Parizu.
Z odstranitvijo Suriča je Sovjetska Rusija ostala brez poslanika v Parizu, kakor ga Francija nima v Moskvi že od začetka sedanje vojne. Ome-
Razlaga o obisku madžarskega min. predsednika v Rimu:
Madžarska želi novih zagotovil o italijanski pomoči
Rim, 27. marca. o. O obisku predsednika madžarske vlade v Italiji, je bilo snoči izdano prvo uradno poročilo, ki pravi:
Predsednik madžarske vlade grof Tcleky je obiskal nocoj Mussolinija. Sestanku je prisostvoval Krof Ciano ter madžarski poslanik baron Lilanyi. Madžarski poslanik bo priredil jutri kosilo na čast Krofa Telckjja. Kosilu bo prisostvoval Krof Ciano in več članov italijanske vlade. Papež Pij XII. bo sprejel Krofa Telckyjja v četrtek dopoldne. Isti večer bo zapustil Teleky Rim.
Poluradno poročilo agencije Stefani pa pravi:
Sinoči ob 18 je Mussolini v prisotnosti grofa Ciana sprejel predsednika madžarske vlade Tele-kyja. Razgovor je trajal skoraj dve uri. V sporočilu o tem 6eetanku se pravi, da je razgovor potekel v prisrčnem tonu z uogotovitvijo, da se morajo odno-šaji med obema državama, ki slone na paktu o prijateljstvu, ki je ostal navzlic vsem dogodkom nedotaknjen, nadalje izpopolnjevati na vseh poljih. Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je v popolnem soglasju s sedanjimi odnošaji med Italijo in Nemčijo ter Madžarsko kakor tudi z obstoječimi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska in madžarska
vlada 6ta odločeni, da posebno v sedanjih razmerah vzporedita svojo akcijo za ohranitev miru v donavski kotlini in na Balkanu.
Grof Teleky je dal rimskemu listu »Tribuna« izjavo v kateri poudarja, da ni njegovo potovanje v Italijo nič izrednega in je služilo samo izmenjavi misli o mednarodnem položaju. Madžarska ima potrpljenje in lahko čaka. Temelj njene politike je sodelovanje z Italijo. Odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo so dobri in se lahko še izboljšajo, ni pa treba v kratkem pričakovati podpisa kakega sporazuma. Med Madžarsko in med novo njeno sosedo Rusijo ni prišlo do nobenega neljubega dogodka še. Njuni odnošaji so redni in korektni.
Mimo teh uradnih poročil in izjav pa trdijo, da je predsednik madžarske vlade obiskal Rim zato, da bi dobil od Italijo nova zagotovila za podporo v sedanjem položaju, ko je Madžarska stisnjena med Nemčijo in Sovjete. Ta zagotovila jo dobil toda pod pogojem, da bo Madžarska uresničenje svojih zahtev proti Romuniji ter drugim državam odložila do konca sedanje vpjne, ko naj bi po italijanskih načrtih prišlo do splošnega spreminjanja mej v Evropi.
Angleške vesti o
nemških ponudbah balkanskim državam
London, 27. marca. o. Ves angleški tisk nadaljuje s poročili o nemškem gospodarskem in
Solitičnem pritisku na balkanske države, zlasti na omunijo. Romunija se sicer skuša z vsemi sredstvi izogniti nemški jezi, ne more pa Nemčiji prepustiti monopola nad svojim gospodarstvom. Prihod romunskega gospodarskega odposlanstva v Anglijo, je nov dokaz, da hočejo Romuni ohraniti svojo gospodarsko neodvisnost. Nemška propaganda širi v balkanskih državah vesti, da je Hitler vsem balkanskim državam, zlasti pa Romuniji, Jugoslaviji in Madžarski, pripravljen z Rusijo in
Italijo dati poroštvo za njihove meje, toda pod pogojem, da te države odpuste iz službe vse vojaštvo, kar ga imajo zaradi varnosti pod orožjem, da bi lahko obdelale čim več zemlje za preskrbo Nemčije. Razen tega pa zahteva Nemčija, da morajo te države svoje gospodarstvo, zlasti poljedelstvo urediti po nemških potrebah in pod nemškim vodstvom. Ni pa treba pristavljati, da ni nobena od balkanskih držav pripravljena odreči se svoji varnosti "ter se popolnoma podrediti nemški gospodarski nadoblasti.
Odtočen govor novega francoskega ministrskega predsednika:
Cilj Francije je: vojskovati se!
Pariz, 27. marca. Snoči ob 20 je govoril po radiu predsednik francoske vlade in zunanji minister Paul Keynaud, ki je med drugim dejal:
Svojo vlado sem sestavil potem, ko je Daladier ustvaril toliko za nas. Francija mu ogromno dolguje. Sovražna propaganda izrablja vse take naše vladne krize in kako bi bila vesela, če bi lahko razglasila neuspeh naše demokracije. Sovražnik računa na našo notranjo razdvojenost. Kako bi bil vesel, če bi se naše vladne krize čimbolj ponavljale. Tedaj Pr*51a ura nemškega rajho. Toda ta nevarnost je sedaj odstranjena.
Vsa naša politika je sedaj v tem: premagati sovražnika! Ura, ki jo sedaj živimo je odločilna. Položaj je zelo jasen in zelo preprost. Leta 1937 v marcu je Nemčija zasedla Poren. o, ieta 1938 v marcu je Hitler zasedel Avstrijo, v marcu 1939 je vkorakal v Prago, v septembru 1939 pa je g pomočjo sovjetskega izdajstva razdelil Poljsko. Isti Sovjeti so sramotno napadli Finsko.
V uri, ko to govorim, skuša Nemčija z vsemi silami spraviti podse gospodarstvo vseh balkanskih držav. Velik del Evrope hoče zasužnjiti samo enemu režimu, če se to posreči, kaj bo tedaj z našo svobodo; če bi se to nadaljevalo, kaj bo tedaj s Francijo?
Zato j'e cilj vlade samo ta: vojskovati se! Že sedem mesecev čakamo na sovražni napad. Koliko vojskš je bilo med nami in vselej se je začelo z vdorom sovražne vojske na naše ozemlje. Prvi vdor je moral biti zmerom tako silen, da je moral slediti prvi umik naše armade z meje. Toda tokrat je drugače. Sovražnik ni mogel poskušati s prvim naskokom zlomiti našo moč, nikjer ni njegovih vojakov na naši zemlji.
Za vse to pa se moramo zahvaliti našemu ogromnemu oboroževanju. Napoleon ni po Evropi vodil nikjer več kot 600.000 mož in ves čas napoleonskih vojn ni bilo izstreljenih več kot milijon topovskih krogel. V svetovni vojni od leta 1914—1918 je bilo oddanih približno milijardo topovskih krogel. Toda v tej vojni bu oddanih več milijard krogel.
Ko se oborožujemo v tako ogromnih razmerjih, pa mora država živeti. Zato inora vsakdo delati in vlada mora vsakogar postaviti na svoje mesto. Delati normalno ni dovolj; vsakdo mora storiti, kar največ more. Ta vojna bo silno huda. Hudo se bomo morali vojskovati in strašno bomo morali trpeti. Toda to vojno bomo dobili, in sicer pod enim pogojem: Naši diplomatski uspehi bodo odvisni od števila naših topov, naših tankov in naših letal. Vse je odvisno od moči našega orožja, kar pa je zopet odvisno od našega dela.
Naša usoda je v naših rokah! Mi moramo iti naprej z dušo vojščaka, z dušo zmagovalca!
I njena Suričeva brzojavka je dala samo povod, da je I Francija zahtevala od Rusije njegovo odstranitev. Surič je od začetka sedanje vojne s pomočjo agentov Kominterne in članov razpuščene francoske komunistične stranke organiziral obsežno vohunsko, revolucijonamo in sabotažno akcijo, katere namen je bil oslabiti Francijo v sedanji vojni, s čimer bi se okoristila Nemčija. Zato se je poslanik onemogočil.
Dejstvo, da je Rusija Suriča odpoklicala, razlaga današnji angleški in francoski tisk v dveh smislih: ta dogodek lahko pomeni novo poslabšanje razmerja med Francijo in Sovjeti ter popolno ustavitev diplomatskih odnošajev med obema državama ali pa je znamenje, da Sovjeti ne marajo popolnoma pretrgati s Francijo in so zato ustregli zahtevi po odstranitvi tega poslanika.
Delo vodstva JRZ
Belgrad, 27. marca. m. V smislu zadnjih skle-jx}v predsedstva JRZ je poseben odbor imel več sej, na katerih se je razgovarjal o poravnavi nesporazumov v Bosni in Hercegovini, ki so nastali, ko je del muslimanov postavil zahtevo po avtonomiji Bosne in Hercegovine. V petek bo o istem vprašanju razpravljal banovinski odbor JRZ za drinsko banovino, ki se bo zbral v Belgradu. Te seje se bosta udeležila tudi predsednik valde in šef stranke Dragiša Cvetkovič in prvi podpredsednik stranke, predsednik senata dr. Anton Korošec, ki se bo jutri zvečer vrnil v Belgrad iz Dubrovnika, kjer je prebil velikonočne praznike.
Vlada spat zbrana v Belgradu
Belgrad, 27. marca. m. Danes zjutraj se je v Belgrad vrnil podpredsednik vlade dr. Vladko Maček skupaj s trgovinskim ministrom dr. Andresom. Tako so se v Belgradu zbrali vsi člani vlade, da bodo pripravili vse potrebno za jutrišnjo sejo vlade. Jutri bo vlada razpravljala o štirih dvanajstinah, ki bodo stopile v veljavo 1. aprila. V petek pa bo trgovinski minister dr. Andres odpotoval na čelu večje delegacije jugoslovanskih gospodarstvenikov v Bukarešto na ustanovitev romunskoju-goslovanske trgovinske zbornice. V Bukarešti pripravljajo jugoslovanskim gostom veličasten sprejem.
Sporazum tn federacija
Belgrad, 55. marca. m. Belgrajska javnost se še vedno bavi z zanimivim člankom, ki ga je napisal v nedeljski »Politiki« vseučiliški prof. dr. Tasič pod naslovom »Sporazum in federacija«. V članku se dr. Tasič, eden znanih strokovnjakov, ki so delali za sjmrazum s Hrvati in ki mu je prav on dal pravno podlago, znova zavzema za čimprejšnjo ustanovitev srbske in slovenske samoupravne enote, ki se morata ustanoviti kakor Banovina Hrvatska. V članku dr. Tasič med drugim poudarja, da bo ustanovitev srbske in slovenske banovine imela za posledico, da se bodo jasno ločili državni posli od poslov posameznih banovin in da se pravilno in pravično sestavi vlada po odnosih nasproti posameznim pokrajinam. To bo izenačilo tudi dejansko politične sisteme ter izvedlo demokratizacijo v vsej državi.
Belgrajske vesti
Belgrad, 27. marca. m. Iz Vojvodine prihajajo poročila o velikanskih jx>plavah, ki jih jx»vzročajo reka Donava in ostale vojvodinske reke. V splavljene kraje se je odpeljal včeraj prometni minister inž. Nikola Bešlič, davi pa se je odpeljal tja tudi gradbeni minister dr. Miha Krek.
Belgrad, 27. marca. m. Po vrnitvi predsednika glavnega odbora demokratske stranke Milana Gro-la v Belgrad je bila včeraj seja glavnega odbora demokratske stranke. Na seji so govorili o notranje političnem položaju in o notranjih strankarskih vprašanjih.
Belgrad, 27. marca. m. Zunanji minister Cincar Markovič je podpisal uredbo o besedilu prisege, katero bodo morali polagati vsi uradniki v zunanjem ministrstvu, ko bodo službo nastopili.
Odhod švedskih prostovoljcev s Finskega
Helsinki, 27. marca. o. Maršal Mannerheim se je včeraj poslovil od švedskega prostovoljskega zbora, ki odhaja v domovino. Pri tej priliki je imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da so švedski prostovoljci dokazali, da so na svetu še možje, ki verujejo v vzvišene vzore in v največje vrednote človeštva. Bratstvo nad finskim in švedskim orožjem bo ojačilo zvezo med obema narodoma in ju še bolj zbližalo. Nagovor je zaključil maršal z vzklikom: Finska ne bo nikdar projiadla.
Sovjetska vojska na severu se umika v Petsamo, od koder jo bodo z ladjami odpeljali v Murmansk. Po kopnem je vrnitev nemogoča, zaradi slabih cest.
Anglija in Francija bi Sovjetom napovedali vojno
Nework, 27. marca. o. Francoski poslanik v Združenih državah grof de Saint Quentin je dal ameriškemu tisku izjavo, v kateri pravi:
»Anglija in Francija bosta Sovjetski Rusiji takoj napovedali vojno, Če bi Rusija napadla katero drugo nevtralno državo v Evropi. Mi smo pripravljeni in ne bodo čakali. Anglija in Francija sta predolgo čakali, da bi Finska prosila za pomoč. Treba je pričakovati, da bo vojna sjjomladi jx>stala hujša, toda ne na zahodnem bojišču.
Angleška vlada si je za odgovor na norveški protest zaradi kršitve nevtralnosti izgovorila tri tedne odloga. Med tem časom pa njene bojne ladje ne bodo ustavile preganjanje nemških parnikov po norveških obrežnih vodah.
Bivši svetovni rekoder v teku na 800 in na 1000
metrov, dr. Peltzer, je po vesteh francoskega lista »Auto« zaprosil za švedsko državljanstvo.
Vode so začele močno naraščati na Madžarskem in v Romuniji, ker se sneg v Podonavju hitro topi.
Pri volitvah v Kanadi je navzlic hudi agitaciji nasprotnikov zmagala sedaj vladajoča liberalna stranka, ki se zavzema za odločen vojni nastop proti Nemčiji. Dobila je 166 poslancev od 245.
Angleško mornariško poveljstvo je izdalo daljše poročilo od ozadjih potopa nemške križarke Admiral v. Spee«. Poročilo trdi, da so se na križarki uprli mornarji, ki se niso hoteli več spustiti v boj z Angleži. Od 800 mož posadke, se jih je za boj priglasilo samo 60.
Prihodnji teden se bodo v Londonu začela važna gospodarska pogajanja med Romunijo in Anglijo. Šlo bo zlasti za večji izvoz koruze in petroleja iz Romunije.
Italijanska letalska družba Lati je do sedaj izvedla 32 uspešnih poletov v Južno Ameriko. V teh poletih je bilo prepeljanih 5502 kg pošte.
Vesti 27. marca
V Rim je dopotoval posebui odposlanec angleške
vlade, Layiair, da se bo z italijansko vlade pogajal o -preskrbi Italije z angleškim premogom, katerega naj bi Italija plačevala z izdelki svoje težke industrije. Pogajanja so se pred nedavnim ustavila, a jih bodo zdaj obnovili.
Predsednik Združenih držav, Roosevelt, je sklenil objaviti poročilo o uspehih VVellesovega obiska v Evropi šele tedaj, ko bo Welles dopotoval v Ameriko.
Na včerajšnji seji ameriškega vrhovnega obrambnega sveta so sklenili, da bo Amerika takoj začela pošiljati Angliji in Franciji najmodernejša vojna letala, ki so bila sicer namenjena ameriški vojski. Obveljala je sodba, da ameriška vojska za letala lahko potrpi, ker višje koristi zahtevajo, da sta prej preskrbljeni Anglija in Francija. Tako vsaj poroča ameriški tisk.
Nemške oblasti so s posebno uredbo prepovedale
peti hitlerjevske himne ter domoljubne pesmi po gostilnah. Pod prepoved spada tudi najnovejša vojna himna »Gremo nad Anglijo«. Oblasti bodo v posebnih primerih sproti dovoljevale, kdaj bodo Nemci smeli prepevati te pesmi tudi po javnih lokalih.
Norveška vlada je izdala uradno poročilo o tem, da so Angleži kršili njeno nevtralnost, ker so obstreljevali neko nemško trgovsko ladjo, pa je angleška granata pri tem padla na norveška tla.
Italijanski poslanik v Egiptu j9 včeraj spet imel dolg posvet s predsednikom egiptovske vlade. Po posvetu pa je izjavil, da so neresnične vse vesti o tem, da bi Italija mislila skleniti z Egiptom nenapadalno pogodbo. Taka pogodba ni potrebna, ker je Italija prijateljica Egipta.
V domače pristanišče sc je vrnila največja in
najmodernejša angleška nosilka letal »Ark RoyaU, o kateri so Nemci večkrat poročali, da so jo pootopili. Ladja je celih pet mesecev križarila po svetovnih morjih in so njena letala angleškim bojnim ladjam uspešno pomagala pri lovu za nemškimi trgovskimi parniki in podmornicami. Ladja je bila enkrat napadena s torpedi, drugič pa z bombami, a je Nemci niso zadeli.
Italijanski minister za ljudsko kulturo Pavolini, je dal izjavo o italijanskem stališču v sedanji vojni. Pravi, da je smešno vprašanje, s kom bo Sla Italija. Italija bo šla po poti svojih koristi, ni pa njena krivda, če tem koristim nasprotujejo vedno eni in isti. Vprašanje o vojni ali miru fašistov ne zanima. Važno je, da bo Italija iz sedanjih sprememb izšla tako, da bodo ugodno rešena vsa vprašanja, ki njo zanimajo.
Ameriški izvoz v Evropo je v februarju padci za
kakih 20 milij. dol. v primeri z januarjem.
Glasilo sv. Stolice »Osservatpre Romano« ugotavlja v enem svojih zadnjih člankov, da se zamisli papeža Pija XII. in predsednika Roosevelta o bodočnosti sveta ujemajo.
Prvi vlaki z nemškim premogom so včeraj dospeli čez Brenner v Italijo, in sicer iz Mann-heima. Pot iz Mannheima in nazaj traja dober teden dni.
Večje število angleških bojnih ladij in podmornic,
skuša zapreti prehod med Švedsko in Dansko koder plovejo v Nemčijo parniki, ki vozijo iz severne Norveške ob obrežju železno rudo. Angleški tisk poroča, da bo Anglija za vsako ceno preprečila Nemčiji dovoz skandinavskega železa po morju. Poveljstvo nemške mornarice je zaradi tega dalo vsem nemškim parnikrm zapoved, naj se takoj zatečejo v najbližja pristanišča.
O nalogah angleške in francoske vojske na Bližnjem vzhodu je njen poveljnik general Wey-gand izjavil tole: »Jaz sem gasilec, ki je pripravljen teči tja, kjer se bo pokazal ogenj.«
0 hudih eksplozijah v utrdbah nemške Siegfr^-dove črte poročajo iz Luksemburga. Zdi :	1
je zletelo v zrak več velikih skladišč stu
Trije Nemci so se včeraj vozili s čolnom po Renu blizu Strasbourga. Na čolnu so imeli velike, napise, s katerimi so zmerjali Anglijo. Angleški vojaki, ki so stražili v francoskih postojankah, so s puškami postrelili vse tri.
Nemška vlada je poslala ameriški vladi spomenico, v kateri dolži Anglijo in Francijo, da namerava začeti z letalskimi napadi proti nezavarovanim nemškim mestom. Ameriški in angleški tisk pravi, da je ta spomenica samo opravičilo za podobne nemške letalske načrte, čeprav je Nemčija svoječasno obljubila predsedniku Rooseveltu, da njeno letalstvo ne bo pobijalo civilnega prebivalstva.
Hrvaške delavske organizacije odločno zahtevajo likvidacijo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Za hrvaško banovino naj bi se ustanovil nov nosilec socijalnega zavarovanja, ki bi ae ime-noval »Osrednja blagajna«. Ta nova ustanova za hr-vaško banovino bi po hrvaškem predlogu pobrala dobro tretjino vsega premoženja in terjatev Suzorja, XI ^e/?a Hrvaškem pač tretjina vseh zavarovancev. Tako bi Hrvatje dobili po njihovih predlogih iz bla-gajne Suzorja 360 milijonov dinarjev gotovine in vrednostnih papirjev in 244 milijonov dinarjev bi prevzeli dolga. Za podlago bi se vzelo poslovanje Suzorja v zadnjih dveh letih v letošnjem letu. Po hrvaškem ključu bi vsakemu samostojnemu deležniku odpadlo tisto imetje socijalnega zavarovanja, ki se nahaja na njegovem ozemlju. Tako bi na primer nosilec zavarovanja na Slovenskem po tem predlogu dobil vse imetje na slovenskem ozemlju, vse terjatve iz posojil proti dolžnikom, ki se na tem ozemlju nahajajo, itd Obenem pa vodijo hrvaški zasebni nameščenci akcijo, da se posebej izpelje bolniško zavarovanje zasebnih nameščencev, katerih je samo na Hrvaškem okrog 26.000. Nosilec skupnega nameščenskega zavarovanja naj bi bil »Merkur« «J< pa hrvaški Pokojninski zavod.
Do danes 10 mrtvih pri ozaljski žel. nesreči
Dva Matevža Gorenca I Kdo je pravi, že ni jasno I - Promet je
danes na progi normalen
Ljubljana, 27. marca.
naporna so bila dvigalna in očiščevalna dela na progi med Ozljom in Zaluko. Da se je mogel žerjav gibati in da je mogel funkcijonirati, so morali na kraju nesreče za zadnji konec žrjava, kjer so nameščeni protiuteži, ozki prostor razstreliti in progo razširiti, nato je bilo še le mogoče, da je začel žrjav dvigati razne vagone in dele lokomotive. Pri dvigalnih delih je bilo zaposlenih 15 mehanikov, ključavničarjev in kovinarjev, ki so železje na mnogih krajih z avtogenskim žaganjem rezati, zlasti do 70 ton težko lokomotivo. Z žerjavom so razdeljene dele lokomotive nalagali na poseben tovorni vagon, ki je nato dele odpeljal v zagrebško železniško delavnico, kjer popravljajo v prvi vrsti lokomotive madžarsko-nemškega tipa, kakoršna je bila dvignjena lokomotiva. Ogrodja razbitih in prevrnjenih vagonov so odpeljali v mariborsko železniško delavnico. Vsem delavcem, mehanikom in inženjerjem, ki so vodili dvigalna dela, gre izredna pohvala, kajti delali so neprestano z malimi odmori. Pri očiščevalnih delih je bilo zaposlenih 200 železniških progovnih delavcev, ki spadajo pod novomeško progovno sekcijo. Proga je bila zasuta 30 do 35 m v dolžino in do 3.50 m v višino. Na progi so ležale velikanske skale do 8 kub. metrov.
Včeraj okoli 11 dopoldne je pasiral prvi vlak očiščeno progo med Ozljem in Zaluko. Prvi je vozil potniški vlak, ki prihaja iz Karlovca okoli 15 v Ljubljano. Danes je promet popolnoma vzpostavljen. Vlaki pa vozijo na mestu prav počasi in previdno.
Danes so začeli ponovno preiskovati teren in Kolpo vse naokrog. Utemeljena je slutnja, da morajo biti še doslej neodkrite človeške žrtve pod gruščem, ki je zdrvel v Kolpo in najbrž pokril nekatere potnike. Potapljač je danes znova začel preiskovati reko.
Število žrtev je do danes naraslo na 10. Včeraj okoli 10 dopoldne so našli med gruščem v vodi moško truplo. Spravili so ga na suho. Pri njem so našli vojaško knjižico, ki se je glasila na ime: Matevž Gorenc, Št. Janž na Dolenjskem.
Takoj se je pojavila nova zagonetka in nastalo je prav pereče vprašanje. Prve dneve po nesreči so namreč odkopali moško truplo. Ta prvi
mrtvec je imel pri sebi vojaško objavo, ki se je kratko glasila: »Matevž Gorenc in drug«. Tega prvega Matevža Gorenca so po končanih komisijo-nelnih poslih pokopali na ozaljskem pokopališču. Kdo je sedaj pravi Matevž Gorenc? Ali pokopani ali včeraj odkopani? Najbrž je pravi Matevž Gorenc včerajšnji, ker so pri njem našli važnejši in pravilnejši dokument. Podana je možnost, da sta se na vojaško objavo vozila dva. moška, ki sta potovala skupno do iste postaje! Zadevo bo pač končno pojasnila pristojna vojaška komanda!
Okoli 15 včeraj so potegnili iz Kolpe 10. človeško žrtev. Pri mrtvecu so našli uro, listnico in listič, glaseč se na ime: Fran Školarič, rojen 31. maja 1881, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. Bil je po poklicu delavec. Odnesli so ga v mrtvašnico na ozaljskem pokopališču, kjer bo danes pokopan. Tako se je prvotno poročilo glasilo, došlo iz Ozalja v Ljubljano na železniško upravo.
Obrnili smo se telefonično na županstvo občine St. Vid nad Ljubljano in smo prejeli naslednja pojasnila:
Mrtvec se pravilno piše: Ivan Skolarius, rojen 31. maja 1881 v Koprivi pri Gorici, kamor je tudi pristojen. Dolga leta je bival v občini kot primorski begunec, zaposlen je bil več let v škofovih zavodih kot delavec. Kakor je predpisano za inozemce, je moral Skolarius imeti seboj potno izkaznico, ki mu jo je županstvo izstavilo. Skolarius je zapustil št. Vid pred 2 letoma in se ni več oglasil. Kod je hodil, je županstvu neznano.
Kakor smo že omenili, je utemeljena domneva, da je še več mrtvih, kot jih je do danes najdenih. Tako so še pogrešane naslednje osebe: Bara Brunska, služkinja iz Karlovca, Ivan Belič iz Karlovca, Jože Pelik, trgovski pomočnik iz Črnomlja, Rafael Ralej, sluga iz Karlovca, Marjan Gorišek, gojenec pomorske akademije iz Bakra doma iz Tržiča, Anton Rupena iz Mirne peči, Miha Sentlč iz Rosalnice, za tem 2 gozdna delavca iz Jezerana in 7 žena, doma iz Vivodine pri Karlovcu. Pogrešajo torej še 16 oseb, katerih usoda je neznana. Mrtvih bi bilo 24 oseb?
Prvotno je bilo javljeno, da so postale žrtve ozaljske nesreče delavke, 35 po številu, ki so se peljale na sezonsko delo v Zakanj. Druge vse eo se javile, pogrešajo od teh 7 delavk.
Ljubljana od včeraj do danes
Prazniki so v kraju, spet je za nami termin, ki smo ga pričakovali z veseljem in se nanj pripravljali z radostjo. Zdaj se oziramo že za binkoštnimi prazniki, ki bodo letos zelo zgodaj. Letošnji velikonočni prazniki so potekli ob menjajočem se vremenskem značaju. Sobotno popoldne je bilo pusto, črne rno, ^deževno, Velika neelja je privedla krasno, sončno, spomladansko vreme, Veliki ponedeljek pa je bil spet siv in oblačen in od časa do časa je popoldne rosilo, tako da so ljudje ostali doma.
Včerajšnje dopoldne so se z juga valili čez nebo veliki, cunjasti oblaki, ki so napovedovali, da bomo čez dan prav gotovo dobili dež. In tes ni bilo treba nanj dolgo čakati. Ko je topli južni veter, ki ga je bilo čutiti tudi pri tleh, nekoliko ponehal, je začelo prav narahlo pršiti, pkraja je rosilo le toliko, da so se tla ovlažila, potem pa je pričel dež, ki je bil že kar podoben nalivu. Nebo se je zagrnilo čez in čez z enolično sivino, daljni hribi so se skoraj izgubili v plavkasti megli, tenka sinjkasta plast se je obesila čez travnike in loge in na zelenečo zemljo je udarjal gorak spomladanski dež prav do poznih večernih ur. Tedaj pa se je nebo skoraj docela ujasnilo in redke zvezde so posvetile v temo. »Nihče pa v ter spremembi ni gledal znamenja, da nam bo aanašnji dan prinesel lepo, jasno vreme. Davi pa je kljub temu prijazno posijalo sonce, jasnice so bile videti sveže, kakor od dežja izmite, in lahki oblaki so se preganjali po nebu. Morda se bodo ti oblaki še zgostili in spoprijeli ter nam prinesli znova dežja, katerega se zdaj ne bomo še tako zlepa znebili, saj smo prav blizu aprila, in april je mesec, ko nam vsak veter prinese dež. Temperatura stalno raste, zdaj imamo že zjutraj okrog deset stopinj nad ničlo.
Kaj vse ljudje izgubljajo in pozabljajo
Zanimiv je pogled v seznam izgubljenih in pajdenih predmetov, seznam, ki ga vestno sestavlja uprava ljubljanske policije. Človek kar ostrmi, toliko različnih predmetov najde v tem zanimivem seznamu. Tako najdemo manjše, pa tudi večje bankovce, zlate zapestne ure, zlat ovratni kolje s shfirji, platinasto zapestnico z briljanti, moške zapestne ure, ženske zapestne ure, listnice z manjšimi, pa tudi z večjimi zneski, denarnice z drobižem in s »papirjem«, železniške avize (ena celo za kolo, ki je prišlo iz Pariza ter je bilo namenjeno v Budimpešto), ženske torbice, ženske in moške dežnike, ba-
jonet iz rumene kovine, poslovne knjižice, delavske knjige, prometne knjižice, evidenčne tablice, puščice, banovinske kolke, dostavne knjige, zastavne listke, volnene plete, verige za
Snevmatiko, nalivna peresa, svinčnike, aktovke, ranilne knjižice, knjige svilenih vzorcev, robce, blago za damske obleke, verige avtomobilskega kolesa, budilke, smučarske in navadne palice, smuči, sanke, galoše, copate, rokavice, klobuke, čepice, šale, boe, moške suknjiče, moške hlače, damske in moške plašče, krila, dežne
Elašče, očala, fotografske aparate, nahrbtnike, ovčege, košare, zavitke, vojaške uniforme, konjske odeje, vezalke za smuči, obešalnike, vreče, risalne bloke, žepne električne svetilke, predpasnike, sablje, violine, svedra, žico itd. Posebno razločno se opaža človeška pozabljivost pri čudoviti zbirki predmetov, ki jih železničarji dobe po vagonih. Najrazličnejši so ti predmeti, in ne pride vlak, v katerem ne bi obležal kak pozanljeni predmet. Po nekatere od teh predmetov prihajajo lastniki, drugi pa obleže v svojevrstni kolekciji človeške pozabljivosti, ki prihaja vsake tri mesece na javno dražbo v stranskem poslopju na glavnem kolodvoru.
Vlak ga Je pahnil in podrl
Davi je šel v službo tovarniški delavec v tobačni tovarni v Ljubljani, Ivan Kastelic. Šel
je mimo železniškega prelaza tam pri Hermesu. Prav ta čas je privozil po progi vlak. Kastelicu se ni zdelo vredno čakati, planil je, da bi
prehitel vlak, pa je bil le premalo uren. Lokomotiva ga je pahnila vstran, da je padel in se toliko potolkel, da so ga morali spraviti v ljubljansko bolnišnico. Ne pravijo zaman, da naglica ni kaj prida in da je najpametnejše, če se človek ravna po staroslavnem, pa tolikokrat preizkušenem in za dobrega spoznanem pravilu: »Hiti počasi!« Boljše je marsikdaj nekoliko počakati kakor pa pretiravati in se brez potrebe podajati v nevarnost.
V levo roko se je vsekal kajžar iz Grosup-lja na Dolenjskem, Jože Perne.
Mehaniški vajenec Mrak Vinko iz Ljubljane, se je peljal z motorjem po Tržaški cesti, pa je nenadoma izgubil nad vozilom oblast. Prevrnila sta se na cesto, in Mrak je odnesel k sreči pri tem le lažje poškodbe.
V bolnišnico se je zatekel po zdravniško pomoč tudi tesar iz Ljubljane, Albin Nosan, ki ga je bil nekdo sunil z nožem v glavo.
Neznan voznik je podrl delavčevo hčerko
Emo Mehletovo iz Ljubljane. Pri padcu je dobila lažje poškodbe.
Franceta Pančurja, delavca iz Domžal, pa je pritisnil voz ob zid tako močno, da si je Pančur zlomil levo ključnico.
Zdajle po praznikih je navalilo v ljubljansko bolnišnico toliko pomoči potrebnih, da zdravniki in pomožno bolniško osebje zmagujejo delo le z največjo težavo in delovno požrtvovalnostjo. Čez praznike se tudi tisti, ki jih kaj tare, najraje zadrže še doma, v bolnišnico gredo le tisti, ki nujno morajo, kakšni ranjenci in ponesrečenci, po praznikih pa se odpravijo vsi, ki jih zdeluje kakšna drugačna nadloga.
Zdaj je pa napočil čas tudi za zidarie
Sneg je do kraja pokopnel, vreme je postalo lepo, temperatura se je ^inočno_ dvignila, vsakršno delo zunaj je spet oživelo in tudi za zidarje je zdaj napočila sezona, doba, ko si bodo spet lahko služili svoj vsakdanji kruh. — Povsod v mestu so oživele nedokončane stavbe, ki so pozimi stale mrtve in zapuščene, povsod vlada zdaj vesel, bister delovni vrvež. Pa tudi v mestni okolici so oživela zidarska dela, ki so pozimi počivala. Pričetek pomladi zlasti zidar pozdravi z veselim srcem, saj mu napoveduje pričetek rednega dela in čas dnevnega zaslužka.
V mestnem gradbenem uradu imajo ob pričetku sezone dela čez glavo. Zdi se, da bodo tudi letošnjo pomlad številni zasebniki vtaknili svoje prihranke v zidavo manjših poslopij, ker se jim zdi tam denar najboljše in najvarnejše naložen.
S počitnic se vračajo v mesto
^ Vsako leto se ob večjih praznikih in ob začetku ter ob koncu velikih počitnic ponavlja ista slika. Pred prazniki po naših šolah mladina nestrpno pričakuje trenutka, ko bo v šolsko sobo stopil sluga z debelo knjigo, v kateri bo ravnateljeva okrožnica, ki bo oznanila pričetek in konec božičnih, velikonočnih ali velikih počitnic. Veselje zavlada po razredih, ko profesor prebere veselo sporočilo. In ko je šolskega pouka konec, pobite dijaki na stanovanja, kjer v naglici spravijo skupaj najpotrebnejše reči in odbite z radostnimi obrazi proti kolodvoru. Noge jih kar same neso, mestnih tal skoraj ne čutijo več, v duhu so že doma. Z žarečimi očmi se poslavljajo od pustega mesta, že so pozabili na puščoDo šolske sobe in na dolgočasne ure, ki so jih morali marsikdaj preživeti v -šolskih klopeh. Mladina je živa ter ji seveda ne gre zameriti, če v mladih letih še nima smisla za resnobo vsakdanjega življenja ter v šolskem pouku še ne gleda koristnega učenja in pripravljanja za življenje, temveč duhamorno, dolgočasno primoranost k pazljivosti in mirovanju, katero prav pogosto spremlja še strah pred »cvekom« in pred njegovimi posledicami.
Vesela pesem se zaori po železniških vozovih, ko se vlak premakne s postaje. In pri vsakem vlaku je podoben radosten vrvež, saj mladina prihaja v mestne šole iz vse dežele. In ko izstopajo na domači postaji, jih tam navadno že sprejme kateri domačih, da jim pomaga nositi kovčeg do doma. Potem pa se začno vesele počitnice. To je pripovedovanja, kako strme sosedje, ko poslušajo malega »učenjaka«, ki jim je bil iz mesta prinesel cel kup učenosti in modrosti vsake vrste! Mladega modrijana sosedje celo sprašujejo, kako je kaj s politiko no širokem svetu, ali se bodo udarili Nemci in 1' racnozi, kaj bo napravil Rus, kako bo kaj z nami, vse to ga izprašujejo, češ pri nas dobimo le časopise, ampak kakor pravijo, danes časopisi ne morejo ne ne smejo vsega napisati, kar se dogaja po svetu, ljudje pa po mestu le
fovore eno in drugo reč, ki ne pride do nas. i pa si prav gotovo slišal to in ono.
Lepe so počitnice, zlasti velikonočne, ko se polja že odevajo z zelenjem, ko je vse tako prijetno in veselo. Toda škoda, da tako naglo mi-
Mednarodni šahovski boj v Budimpešti
Budimpešta, 27. marca. m. Včeraj Je bilo odigrano drugo kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Budimpešti, katerega so Madžari priredili v počastitev svojega 70 let starega velemojstra Maroczyja. Turnirja se udeležujeta tudi bivši svetovni prvak dr. Euwe in jugoslovanski prvak dr. Vidmar. V drugem kolu je dr. Euwe igral z madžarskim prvakom Szabojem. Čeprav se je Madžar trdovratno branil, je vendar končno moral položiti orožje pred bivšim svetovnim prvakom. V drugi partiji sta se pomerila Madžara Barcz in Rethy. Zmagal je prvi. Jugoslovanski prvak dr. Vidmar je igral z Madžarom Ballom. Dr. Vidmar je z lahkoto zmagal.
Danes igrajo tretje kolo: dr. Euwe z Barczom, dr. Vidmar z Rethyjem in Szabo z Ballom.
nejo, komaj se dobro ozreš okrog sebe, pa je že konec vsega veselja. Spet je treba odriniti od doma. Veliko je poslavljanja, kdo od domačih fanta spremi še na domačo železniško postajo, da mu pomaga nositi kovčeg in pakete, v katerih so dobrote, ki bodo nekaj časa ob skromni študentovski hrani doli v mestu zalegle kot odličen priboljšek. Fant vzame s seboj na pot tudi neizogibne dobre nasvete, ki mu jih dasta za slovo oce in mati, potem pa se vlak premakne in čez neka j časa se že spet prikaže mesto, z njim pa skrbi vsakdanjega študentovskega življenja.
Včeraj in danes se vračajo dijaki z velikonočnih počitnic. Jutri prične po šolah že spet redni pouk. Vsi prihajajo otovorjeni z dobrinami od doma, vsi se veselo pogovarjajo, kako imenitno so se imeli doma, v duhu pa že sedajo v šolske klopi za knjige in preparacije.
O povišanju uradniških plač
Belgrad, 27. marca. AA. Včerajšnja »Politika« je prinesla v pregledu političnega. položaja poročilo svojega dopisnika iz Djevdjelije, da je finančni minister dr. Jura Šutej dal izjavo, da bo vlada na 6voji 6eji 28. t. m. reševala vprašanje uradniških plač. V zvezi s tem sporoča kabinet finančnega ministrstva, da je minister Sutej v nevezanem razgovoru dopisniku »Politike« rekel samo to, da bodo morebiti na 6eji 28. t. m. ali na kateri drugi naslednji seji reševali vprašanje povišanja uradniških plač, toda samo tedaj, če se prepreči skok cen življenjskim potrebščinam. Po tem takem ni točno, da je že odločeno, da se bodo uradniške plače povečale že od 1. aprila lelos.
(Iz kabineta finančnega ministrstva,)
25.000 novih pismenih ljudi v Bosni
Sarajevo, 27. marca. J. Poročajo, da je dala akcija hrvaškega prosvetnega društva v Bosni »Na-predak« zelo dobre rezultate pri pobijanju nepismenosti. Bosansko društvo je delovalo v sporazumu z zagrebškimi društvi pod geslom »ABC« za pobijanje nepismenosti. Pravijo namreč, da se je v enem letu naučilo pisati in brati v Bosni 25.000 starejših ljudi. Napredak je razdelil med nepismene ogromno število abecednikov in računic. Za prihodnje leto računajo, da se bo število novih pismenih povečalo za 40.000.
Preganjani hazarderji
Belgrad, 27. marca. j. Belgrajska policija je izvedla v zadnjih dneh uspelo racijo po belgrajskih lokalih hoteč preprečiti preveč razširjeno hazardi-ranje. Policijski organi eo zalotili prav med kvarta-njem precej uglednih belgrajskih gospodov, zlasti pa je bilo med njimi mnogo odvetnikov in industrijcev. Prav tako je policija prijela več takih ljudi, ki so pred policijo hodili po lokalih in javljali nevarnost, da policija prihaja.
Primorske vesti
Voda za tržaško okolico
Tržaška občina črpa potrebno vodo danes v glavnem od izvira Timava, kajti prejšnji edini vir pri Brojnici ni niti z raznimi pomožnimi viri zmogel več potreb velikega trgovinskega in industrijskega mesta ter njegove okolice. Že 1. 1908. so napeljali vodo tudi v zgornjo okolico in so zato zgradili poseben rezervoar na Opčinah, kamor so dvigali vodo od glavnega rezervoara na Trsteniku. V glavnem sestoji iz dveh vej, ena oskrbuje ozemlje od Opčin do Sežane, druga pa dovaja vodo proti Bazovici. Ta mreža proti Bazovici meri okoli 7000 metrov. Daši so jo v povojnih letih razširili in ojačali, vendar ne more danes, zlasti ne v vročih poletnih dneh zadoščati potrebi, ker tega ne dopušča širina cevi. Tudi razpoložljiva količina vode ne more biti kos dejanski potrebi, zato je prav v dnevih največje potrebe v Bazovici in sosednih krajih voda izostajala. Zato so se pred kratkim sestali v Trstu prefekt, fašistični tajnik, podeštat in pristojni organi mestne vodovodne uprave in so proučili načrte, kako bi se lahko odpomoglo temu nedostatku. Zaključek je bil, da bodo že obstoječi rezervoar pri Sv. Mariji Magdaleni primerno ojačili ter z močnimi črpalkami dvigali vodo v novi rezervoar, ki ga bodo zgradili na -Kalu v višini 440 metrov, iz katerega bodo črpali vodo Padriče in sosedni kraji. Olajšana pa bo tako tudi dobava vode drugim krajem proti Opčinam ter bodo lahko odpadle dosedanje drage naprave za dviganje vode v rezervoare v Banah in Padričah.
Stroški za razširitev rezervoara pri Sv. Mariji Magdaleni, za novi rezervoar na Kalu, za zadevne napeljave, stroje, črpalke in drugo so preračunani na poldrugi milijon lir. Čim bodo načrti odobreni, bodo začeli z delom.
Naročajte Slovenski dom!
49
Smrt vznemirja Craigley College
»Če ima kdo namen pristaviti kakšno pripombo, ga prosim, naj to 6tori že zdaj, preden bom šel globlje v svojih razmotri-•vanjih.«
Vsi so molčali. Tišino je motilo samo zasopljeno dihanje sira Willfrida.
»Dobro... Nihče nima ničesar pripomniti. — Preidimo zdaj na povod. Hel-lerjevi so, kakor smo ugotovili, imeli resnične razloge za maščevanje nad gospodom Bernardom - Mossejem, vemo pa, da Umora niso mogli opraviti. Poiščimo torej morilca drugjeI Kaj vemo o bratih Mos-se?«
MacPhey je s pogledom izpraševal vse navzoče drugega za drugim.
»Torej, kaj vemo? Bila sta zelo bogata, ker jima je mati, ki je umrla pred nekaj leti, zapustila veliko dediščino. Ker sta bila mladoletna, nista mogla izkoristiti oporoke. Prav tako si nista mogla napisati lastne oporoke. Njuna smrt bi segla, da bi vse bogastvo pripadlo njunemu očetu...	•
»Vse to sem preiskal, Povprašal sem tudi kaj je z oporoko njunega očeta. Pred kratkim je gospod Bemad - Mosse sestavil novo oporoko, s katero zapušča vse svoje imetje svoji drugi ženi, ženi, s katero se je bil poročil pred dvemi meseci. Ta žena, ki je dvajset let mlajša od njega, naj bi bila dedinja vsega njegovega
bogastva. Toda njej to ni bilo dovolj: hotela je dobiti v roke tudi denar, ki je pripadal njegovima sinovoma... Pa čeprav bi ju ubila, da bi dosegla svoj cilj!«
Gledal je v gospo Bemard-Mosse s spogledom, v katerem sta se brala jeza in prezir.
»Gospa Bernard-Mosse! Vi ste odlično igrali svojo vlogo, pa vendar ste storili nekaj napak. Najprej ste napravili napak, ker ste ubili Erika še isto noč, ko 6te prispeli v Craigley. Poleg tega vas je videl mali Lucas, ko ste stopali skozi spalnico. Storili ste nšpak, da ste nosili krilo, šumenje vas je izdajalo, ko ste nosili Erika do njegove j>ostelje pa do omare za perilo.«
»Toda .. .«
»Ne! Tu ni treba nobenega »toda«!«
MacPhey je že naprej trmasto gledal gospo Bemard-Mosse Njen obraz je prebledel, bil je bolj bel kakor novo po-škrobljen ovratnik.
»Prav tako ste inteligentno izpeljali tudi drugi umor. Posrečilo se vam je pridobiti naklonjenost malega Irvina. Delali ste 6e kakor bi se zanimali za prirodoslov-je, dobili ste od gospoda Dodda dovoljenje, da 6me deček odhajati iz šole pred zajtrkom. Če se ne motim, ste dečku rekli, da gospod Dodd ne dovoljuje tako zgodnjih sprehodov, in ete mu zlasti pri-
poročili, naj tisto jutro, ko ste ga sklenili ubiti, odide neopaženo. Samo potrudili se ciste, da bi ugotovili, Je je tod blizu zares kje štorkljino gnezdo. Poleg tega 6e niste potrudili, da bi sami ujeli metulja ...«
MacPhey se je obmil k šefu policije.
»Ta metulj, lastavičar, 6ir Willfrid, je bil vzel iz Irvinove zbirke. Neki dijak ga je prepoznal!«
MacPhey je jjokazal na svojo ranjeno ramo:
»Ne očitam vam, da ste preteklo noč streljali name! To je pač postalo potreb-nol Začutili ste, da sem vas razkrinkal, pa ste mislili, da bo najboljše, če se me iznebite, Morali pa bi boljše meriti... Čim ete me obvestili, da vam je izginil samokres, mi je takoj prišlo na misel, kaj nameravate Sijajno 6te hlinili razburjenje, ko ste videli, da sem ranjen. Igranje pa je sicer itak vaša obrt!«
»Gospod Dodd, sir Willfrid . ..
Gospej Bemard-Mosse se je nazadnje povrnil dar govora. Z obupnim pogledom je gledala ravnatelja, nato pa šefa policije, kakor bi od njiju pričakovala pomoči.
»Re6 je, bila sem igralka... Toda V6e ostalo je izmišljotina! Kako naj vas prepričam? MacPhey, vi 6te v zmoti. . V strašni zmoti!«
V obupu je začela viti roke!
»Kako morete ... kako morete kaj takega misliti? Ljubim svojega moža! Saj je bil vedno tako dober z menoj! In njegova otroka.. .1 Ali si lahko mislite, da
bi mogla ubiti njegova otroka ...?«
Zaihtela je. Nič več ni mogla govoriti. V tem času so ostali razmišljali o tem, kar je bil govoril MacPhey.
Smisel njegovih besed jim je postajal počasi jasen. Sofija je njegova odkritja sprejela mirnejše kot ostali. Videti je bila zelo razburjena, pa vendar ne presenečena. Nasprotno pa je bila gospodična San-taiy čisto drugačna. Človek bi dejal, da se za resno krinko njenega obraza skriva njen pravi obraz, ki 6e smeji.
Sir Willfrid je nenadoma spregovoril.
»MacPhey, vse to je od 6ile strašno .., Vi ste izgovorili nenavadno resne obtožbe! Podati nam morate tudi dokaze!«
»Tu so!« je rekel hladno detektiv.
Ponudil je šefu policije Sveženj papirjev.
»Tu so prepisi, ki sem jih dobil iz Amerike, in ki se nanašajo na oporoko gospoda Bernard-Mosseja, na njegov zakon itd. In tu je priča ...«
Pokazal je na gospodično Santaiy.
»Miss Will... Gospodična Santaiy, prosim vas, povejte siru Willfridu, kaj sva včeraj našla v salonu gospe Bemard-Mosse!«
Profesorica francoščine je vstala, strogo pogledala Amerikanko in povedala, kaj 6e je zgodilo v sobi, ko sta našla samokres v cvetličnem lončku. Vse to je pripovedovala s slikovitim francoskim naglasom, ker je celo ob takih prilikah ostala zvesta svoji vlogi gospodične Santaiy.
, MacPhey je potrdil verodostojno« njenih izpovedi in kot dokaz potegnil i žepa mali samokres z držajem iz biser nice.
»Ali vas ta »corpus delicti« prepričuj« sir Willfrid?« je vprašal.
»Trenutek samo, prosim...«
Preden je mogel šef policije odgovo riti, se je zaslišal blag, toda odločen gla gospoda Dodda:
»Pozabljate na tisti kamen,« ja deja »Nekdo je bil vrgel ta kamen na gosp Mosse. Stopala je ob meni. Izključeno j< da bi sama mogla vreči kamen nase.«
»To je res, gospod,« je odgovoril d« tektiv »Opozorili ste na eno slabo točk v mojem tolmačenju. Priznam, da ne mc rem ničesar trditi v zvezi s tem kamnor toda mislim, da sem uganil resnico. F mojem mnenju je ta kamen vrgel Eri Bemard-Mosse. Vem... On že ni govi ril e svojo mačeho, toda videl jo je. Otr( ci imajo neke čudne vrste slutnjo... Li hko na prvi pogled začutijo sovražnik Mislim, da je Erik čisto nagonsko sklepa kaj je ta žena, in čemu je prišla.«
Inšpektor Sovvnders se je dvignil stola.
»še nekaj je,« je rekel. »To je P*6*11 tisto pismo, ki ga je gospa Bernard-M os: sprejela iz Saltmarcha. Pismo je bilo o< dano, preden je gospa Bernard-Mosse o< šla iz Amerike.«
1 MacPhev se je prezirljivo nasmehni
Od tu in tam
Kmeta in kmetico so ubili in oropuli razbojniki blizu Karlovca. Nikola Rajkovič, njegova žena Jelica in kum Zirič so šli iz Belaja v Karlovac. Pozno zvečer so bili v gostilni, nato pa so odšli peš dalje proti Karlovcu. Rajkovič je nekoliko zaostal, toda kmalu nato je slišal strele in klice na pomoč. Sluteč nesrečo je pohitel nazaj v gostilno in sklical domače. Sli so s puškami oboroženi na kraj nesreče in našli tam ubita .Jelico in kuma Ziriča. Razbojniki so nanju streljali iz lovske puške in iz samokresa. Ziriču so pobrali tudi nekaj tisočakov, katere je nosil s seboj, da bi kupil na sejmu živino. Orožniki so začeli takoj iskati morilce, pa jih zaenkrat še niso našli.
18 leten deček je okradel blaRajno in umoril
starko v vasi Polotica pri Sisku. Starka Magda Hren je bivala pri svoji hčeri, ki je bila poročena z Ivanom Hajdinjakom, kateri je bil vodja zemljiške zajednice in je vedno hranil v blagajni za-jedničin denar. Pred nedavnim je zemljiška zajed-nica prodala nekaj zemlje in dobila 700.000 din. Ljudje so govorili, da ves ta denar še ni razdeljen med člane zajednice. Sosedov sin Mijo Kolarič, ki je bil pri Hajdinjakovih doma kakor v svoji hiši, se je v nedeljo zanimal za to, če bodo šli domači dopoldne v cerkev. Ko je ugotovil, da bodo šli, je šel še sam v cerkev, da se je prepričal o tem. Iz cerkve je takoj smuknil v Hajdinjakovo hišo, ni pa vedel, da je ostala doma stara Magda, ki je bila tedaj nekje zunaj hiše. Kolarič je skočil brž v sobo, vzel ključe in odprl blagajno. Našel je v njej 7 tisočakov, ki jih je hitro pobasal in stopil iz sobe. Na svoje presenečenje pa je zagledal na postelji staro Magdo. Starka mu je zagrozila, da ga bo očetu zatožila, ker je kradel. Tedaj pa je Mijo storil strašen sklep. Pograbil je bližnji kuhinjski nož, prijel starko za lase in ji nato prerezal vrat. Potem se je umil in odšel kakor da se ni nič zgodilo. Ko so prišli domači in našli starko mrtvo, so takoj poklicali orožnike in kmečko zaščito. Takoj so začeli preiskovati pri sosedih in prijeli tudi Mija. Sprva je tajil, ko so pa našli pri njem denar, se je vdal. Cim je njegov stari oče izvedel za zločin. ga je hotel ubiti, ker mu je z zločinom omadeževal hišo. Ljudje so bili tako razburjeni, da so morilca hoteli iztrgati orožnikom in ga linčati.
Izvoz živine iz naše države se je zadnjo mesece silno povečal. Take dobre kupčije ni bilo še dolgo let. Tujina kupuje vse vrste živine in tudi tako, katere v mirnem času ni bilo mogoče prodati. Nujno je, da je zaradi tega nastalo v državi veliko povpraševanje in so cene poskočile. Podražilo se je meso in vsi sorodni proizvodi. Obenem pa se je začelo naglo zmanjševati število goveda doma. Po eni strani se pri nas stalno zmanjšuje površina pašnikov in povečuje površina orne zemlje, po drugi strani pa se kmečka posestva drobe in 9 tem izginjajo osnovni pogoji za rejo živinoreje. Ce bo šlo v tako naglem tempu naprej, se je treba bati še večje draginje, povrh tega pa naša država čez nekaj let ne bo več sposobna izvažati večjih količin živine, mesa in masti v tujino.
Na 20 let robije obsojeni soudeleženec pri umoru zdravnika dr. Milivojeviča Stanojlo Lazarevič iz Mirijeva pri Požareveu že 19 dni drži gladovno stavko. Lazarevič je potem, ko mu je bila "prebrana obsodba, izjavil, da je obsojen po nedolžnem in da se ne bo dotaknil nobene jedi, ker rajši umre, če na svetu ni pravice. Ko je teden dni stradal, so ga pregledali zdravniki in mu svetovali, naj je. Pa ni nič pomagalo. Držal se je naprej in morali so ga prenesti v bolnišnico. Tudi tam ga niso mogli nagovoriti na to, da bi jedel. Tač pa je Lazarevič zahteval, da mu pripeljejo časnikarje, da jim bo povedal, kakšna krivica se mu je zgodila. Kljub temu, da že devetnajst dni ni zaužil nobene jedi, je stalno pri zavesti in pri dobri moči. Trdno je odločen, da bo do smrti vztrajal.
Svojo nezvesto ženo je ostrigel in jo zvezano vodil po vasi muzikant Svetomir Stojanovič iz vasi Klenov-nika pri Požareveu. Stojanovič je bil večkrat po več dni odsoten zdoma, med tem pa se je njegova žena Kristina zabavala z drugimi moškimi. Ko je prevarani mož to ugotovil, je ženo pretepel, jo privezal in ji nato postrigel lase, na katere je bila Kristina najbolj ponosna. Nazadnje jo je še obril in jo nato zvezano vlekel skozi vas, da so se vsi smejali in zbijali šale na račun nezveste žene.
Bivšega narodnega poslanca Milana Lazareviča »Devetka« so prijeli pred dvema dnevoma in ga spravili v zapor, ker je osumljen soudeležbe pri umoru nekega kmeta. Pred 6koro dvema letoma je bil skozi okno ustreljen kmet Raja Ristič iz vas i Kraljevo selo blizu Knjaževca. Sprva krivca ni bilo mogoče najti. Šele nedavno pa so oblasti prijele dva kmeta, ki »ta bila sumljiva. Iz njunih izpovedi pa so oblasti prišle do sklepa, da je treba vtakniti v preiskovalni zapor tudi bivšega narodnega poslanca Lazareviča, ker vse kaže, da je bil on zasnovatelj umora.
V hudem sporu »ta si župan v Djakovu Fragan Devčii in poveljnik kmečke zaščite v Djakovu dr. Salkovič. Slednji je zahteval, da mora pustiti župan Devčič organe kmečke zaščite, da bodo nadzirali njegovo delo na občini. Ker Devčič tega ni pustil, se je proti njemu začela huda borba z letaki in pritožbami na bansko oblast. Nazadnje pa je banska oblast poslala na občino revizorja in njegovo poročilo so pristaši dr. Šalkoviča ponovno objavili v obliki letaka. Sedaj pa je Devčič vložil dve tožbi proti dr. Šalkoviču. V organizaciji HSS je zaradi tega nastal hud spor med obema skupinama. Nedavno je bila strankina organizacija od zagrebškega vodstva razpuščena, toda spori se niso polegli. V Djakovu z veliko pozornostjo zasledujejo te razprtije med vodilnimi ljudmi iz HSS. — Do neke mere sličen sporen je tudi v Splitu in tudi v drugih hrvaških krajih (n. pr. Slavonski Brod). Zagrebško strankino vodstvo mora večkrat odločno posredovati in miriti sprte veljake, ki drug drugemu zavidajo položaje.
V Banatu in Baranji so velike povodnji Okolica Vršac in Velike Kaniže je vsa pod vodo. Podobno je tudi v Baranji, kjfir se je reka Karašica razlila in preplavila ogromne ploskve njiv in travnikov. Donava se je dvignila za 6 in pol metra nad onrmalo. Huda nevarnost grozi tudi mestecu Obrenovcu. Vse reke okrog mesta, to je Sava, Kolubara, Tamnava, Starča in Kupinac, so se razlile in daleč naokoli vse poplavile. Zalile so mnogo hiš, včasih celo do 6treh. Le drevesa poplavljenih gozdov 60 še sigurni znaki, po katerih se morejo ljudje v poplavljenih krajih razpoznati.
Zaradi preobremenjenosti v železniški službi je
izvršil harakiri ruski izseljenec llija Karemiričin iž Vladivostoka. Mož se je opil, nato pa šel na pokopališče v Subotici in si tam razparal trebuh. Ker ga je kmalu opazil grobar, so ga'takoj odpeljali v bolnišnico. Tam je Rus povedal, da si je sklenil končati življenje zaradi tega, ker da je v službi preobremenjen. Oblasti pa mislijo, da 6e ga je mož le preveč nalezel in. ga je takrat popadla želja po 6mrti.
|icocuj tiato^a jjuui i»uyaiucga
Materina ljnbezen
Lep, nepozaben film, ki so ga hvalili vsi z nepopisnim navdušenjem! Himna vzvišene materinske lju-I bežni, visoka pesem zlatega požrtvovalnega materinega srca! Kathc Dorsch. Paul Horbigcr, W.
 	-	—	“	Albach Retty, Traudl Stark itd. Film za staro in mlado,
za moške in ženske, za vsakogar, komur je ideal na svetu — mati! Kino Union, tel. 22-21, ob 16,10 in 21
»Sedem let sem hranil, garal in bil ob vse!«
Sleparski posredovalec služb obsojen na 18 mesecev robije
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Ljubljana, 27. marca.
Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih je včeraj sodil samo »težke zločinske tipe«, ki jim je za njih zlodeistva podelil kazen skupaj 7 let in 6 mesecev robije. Pred sodnike na zelo obdrgnjeno zatožno klop je sedel med drugimi tudi elegantni, zelo prefrigani in zviti trgovski potnik Bogomir Mlakar, rojen 1904. v Celju. Obtožnica ga opisuje kot poklicnega sleparja, ki je s svojim samozavestnim nastopom in govorom znal premotiti mnoge žrtve, da so mu dajale večje denarne zneske, upajoč, da jim bo preskrbel kako službo pri Priv. agrarni banki v Ljubljani. Vedno je znal poiskati prave, lahkoverne ljudi, ki so imeli prihranjene kake večje zneske in jih toliko časa obiskoval, da so mu izročali večje zneske za kavcije. Izdajal se je v prvi vrsti kot blagajnik »Ekonoma«,_ ponekod pa kod »detektiv Mrhar«. Opeharil je 9 lahkovernih ljudi za okoli 11.000 din.
Že dostikrat je javnost opozarjala pred sleparji zlasti one ljudi, ki so si prihranili s svojim trdim delom nekaj gotovine in ki so hrepeneli, da bi se dokopali do kake lažje službe. Ljudje posebno hrepene, da bi prišli za slugo pri kaki banki ali veliki trgovini, kjer zahtevajo položitev kavcije. Velika je borba za taka mesta. In Mlakar je znal spretno izkoristiti položaj ter je svojim žrtvam lepo govoril, kako jim bo hitro preskrbel pri podružnici PAB lepo in dobro službo sluge. Nastopal je v nekem primeru kot posredovalec pri vojaški komandi, češ da ima prav dobre zveze z visokimi oficirji in bo lahko vojaškemu obvezancu preskrbel skrajšani vojaški rok. Premamil je tudi svoje žrtve, da so zapustile svojo prejšnjo službo in čakale, kdaj nastopijo pri banki. Bile pa so najx>sled presenečene, ko jim je »detektiv Mrhar« razložil, da so prišle prepozno in da morajo še čakati.
Zaradi zločinov obrtne prevare obtoženi Bogomir Mlakar je pred sodniki mirno vse priznal. Nič ni olepšaval, govoril pa je sodnikom v izbrani in prav klasični slovenščini. Pravil je med drugim: »Kot potnik sem slabo služil. Dostikrat sem na potovanju ostal brez denarja in začel sem iskati denar. Bil sem v stiski.«
Neki delavec, ki je bil zaposlen pri tvrdki Res, je sodnikom žalostno potožil, kako ga je Mlakar opeharil za okoli 3000 dinarjev. Obtoženec se mu je predstavil kot »detektiv Mrhar«, ki ima dobre zveze s PAB. Dolgo ga je vodil za nos. Peljal ga je celo v javno govorilnico, odkoder je telefoniral na PAB. Slišal je neki odgovor in mu verjel. Priča je omenil: »Vodil me je 6 mesecev okrog. Peljal me je celo do policije, kjer se je lepo pozdravljal s stražniki. Verjel sem mu, da je detektiv. In naposled je vzkliknil:
»Sedem let sem garal in hranil. Sedaj nimam nič. Sem bil ob vse!«
Bogomir Mlakar je bil zaradi večkratnih zločinov obrtne prevare obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Mlakar je sodbo sprejel.
Nasilen Leinffelner 2 leti robije
Ljubljančan Ivan Leinfelner je bil svoj čas magistratni sluga pri mestnem gradbenem uradu. Zašel je na stran pota. Postal je nepoboljšljiv tat, ki krade vse, kar mu pride pod roke. Lani 26. septembra je v mestnih nasadih v Tivoliju tresel divji kostanj. Čuvaj Ivan Zavrl je zahteval od njega legitimacijo in mu prepovedal tresti kostanj. Leinfelner je splezal s konstanja, prijel za čuvajevo palico in ga večkrat udaril. Oa novembra naprej je izvršil na raznih krajih mesta več vlomnih tatvin. Ukradel je celo 6000 din vredno preprogo. Pred senatom je vse lepo priznal, izgovarjal se je le, da ga je čuvaj nahrulil. Zaradi zločinov javnega nasilja in vlomnih tatvin je bil Leinfelner obsojen na 2 leti robije.
Za 12 deliktov 2 leti robije
Jože Bečan, krojaški pomočnik iz Seničice pri Medvodah, je pravi korenjak. Pošteno delo mu smrdi. Pohajkoval je po Oorenjskem, kradel ljudi sleparil in po gostilnah pil ko »Mica Kovačeva«. Obtožnica mu je naprtila kar 12 deliktov zaradi tatvin, sleparij in ponarejanja listin. Bečan je pred sodniki čisto odkrito vse priznal. Sodba kratka: za vse delikte 2 leti in 6 mesecev robije, kakor tudi še za nameček 60 din denarne kazni ali 1 dan zapora.
Zadnfi tei'<i kanon
Naposled je stopil pred sodnike Viktor Kokalj, čevljar iz Zgornje Zadobrove. Njegov kazenski list je zelo pisan. Vsega je že presedel po ječah 8 let in 3 mesece. Komaj je prišel letos iz zaj>ora, je že začel vlamljati. Zaradi 3 tatvin, pri katerih mu je pade! plen v vrednosti 2200 din, je bil pred senatom obsojen včeraj na 1 leto in 4 mesece robije. Kokalj je zelo eleganten možakar, star 31 let. Sodnikom je vzkliknil:
»Gospodje sodniki! Letos 21. januarja sem bil izpuščen na prosto. Sel sem domov. Tam mi je bilo vse orodje razmetano in pobrano. Doma so me spodili, češ: Kje si bil doslej, pojdi še sedaj! Iskal sem delo. Povsod so me odganjali. Lačen sem bil.«
Za težke zločince je bil včerajšnji dan res — črni dan!
Severni sij nas je obiskal
Rafolče pri Lukovici, 25. marca.
Na veliko nedeljo zvsčer ob četrt na osem je lahiko vsako oko zapazilo na severnem obzorju nad Kamniškimi planinami, da se nebo krvavo-rdeče žari. Zar se je vidno večal in prehajal vedno bolj proti jugu. Kmalu je zavzel vso poloVico severnega neba in videti je bilo kot da bi Itila v»a Tuhinjska dolina v ognju.
Čez kakih deset minut po pričetku prikazni, ko je bil sij najmočnejši, je bilo moči opaziti tudi rdeče rumene žarke, ki so bili močni zlasti na zahodni strani v drugi polovici sija v 6meri proti Kamniku. Dvakrat se je pojavila na mestu, kjer je nebo najbolj žarelo, tudi močna svetlobela lisa, ki pa je že po nekaj sekundah izginila. Medtzm pa je sij na vzhodu v smeri proti Celju vedno bolj izginjal, dokler se ni po preteku dvajsetih minut izgubil pred očmi opazovalcev. Nekaitzri starejši ljudje so v praznoverju pripovedovali, da pomenijo ta nebesna znamenja napoved za krvave dni, ki naj bi nas čakali v prihodnosti. Pravili so, da je bilo pred svetovno vojno tudi nekaj podobnega videti na nebu.
Trbovlje
Zlato poroko sta na veliko noč obhajala v lepem krogu številne družine vpokojeni rudar Ignac Vozelj in Terezija, r. Forte. Bog jima daj še zdravja in zadovoljstva!
Kap je zadela na Veliko noč vpokojenega rudarja Bizjaka Janeza, ko je šel k sv. maši. V bližini Društvenega doma mu je postalo slabo in čez nekaj trenutkov je izdihnil. Bil je dober človek. Naj počiva v miru!
Volitve delegatov v Bratovsko skladnico bodo prihodnjo nedeljo. Pri zaupniških volitvah je bilo pet kandidatnih list, sedaj bodo samo tri: zelena, bela in rdeča. Našim ljudem priporočamo, da volijo ZZD z zeleno glasovnico.
Jesenice
»O Finski« bo predaval g. Vinko Zor na prosvetnem večzru drevi ob 8 v Krekovem domu. Večer priredi Dekli&ki krožek. Skioptične slike bodo nazomo prikazale pokrajino junaškega naroda. Nizka vstopnina, vljudno vabljeni/
Javni razpis
Protituberkulozna zveza v Ljubljani je sklenila izdati posebne propagandne kolke, ki naj bi simbolično predočevali borbo s tuberkulozo. Ti kolki naj bi bili izdelani umetniško ter naj bi poleg propagandnega namena nudili slovenskim umetnikim priliKo, da pokažejo svoje umetniško ustvarjanje tudi na polju Ijudsko-zdravstvene propagande Določeni sta dve denarni nagradi, prva v znesku 800 din, druga v znesku 500 din. Umetniki, ki se za stvar zanimajo, naj predlože osnutke za tri različne vrste kolkov, od katerih bo Zveza odbrala samo eno. Protituberkulozni zvezi (poslopje šolske poliklinike, Aškerčeva cesta), kjer 6e dobe tudi V6e nadaljnje podrobne informacije, najkasneje do 5. aprila t. 1 Žirijo bo tvoril posebni odsek upravnega odbora Protitubeikulozne zvezs, v katerem bosta sodelovala tudi dva od Združenja likovnih umetnikov določena umetnika. — Protituberkulozna zv&»a v Ljubljani.
športne vesti
Veleslalom v Colteh
Kdo danes ne pozna planjavo Golte nad Mozirjem? Celjski smučarji so odkrili ta edinstveni zimski planinski raj prva leta po svetovni vojni, ko je imel beli šport pri nas komaj peščico privržencev in ljubiteljev. Z razmahom smučarstva je raslo tudi število oboževateljev Golt in leto za letom se je širil krog obiskovalcev. Množice, ki so se gnetle ob velikonočnih praznikih okrog kočic Savinjske podružnice, so pač dokaz, da postaja smučarstvo bolj in bolj naroden šport in da hranijo Golte v svojih belih poljanah bisere, vredne, da se opozori na nje širše kroge športne javnosti. Nov, do sedaj skrit zaklad je nam odkril kot velikonočen dar zimsko-športni odsek Savinjske podružnice s svojo novo smuško progo, ki jo je Izsekal v lanskem poletju. Raz vrha Petelineka na Kal in preko Hriberške planine vodi trasa skozi redko zarasle gozdove in po širnih pašnikih se spušča v strme Hribeške žlebi do Zalone. Edinstveno lepa v svojem zimskem čaru vodi dolina mimo Sv. Križa na Lepo njivo in Paško vas. Očarljivejšega sestopa raz Golt si ne moreš predstavljati, kot to pot ob žuborečem potoku.
Veleslalom, ki je bil na velikonočni ponedeljek za Meštrov pokal, je bil na delu opisane proge. Start je bil na sedlu Kal (1500 m), cilj v Hri-berških žlebovih. Proga je bila dolga približno 2 km in višinska razlika je znašala 500 m. Odjuga je omehčala trdi, mestoma zaledeneli sneg že zgodaj dopoldne in nevarnost za tekmovalce, ki je marsikaterega odličnega tekmovalca odvrnila od tekmovanja, se je manjšala. Odličen sneg je dopustil brzino 60—80 km na uro, s katero so zmagovalci odločili tekmo v svoj prid. Dih je zastajal opazovalcem. Boječe in občudujoče so sledile oči krmarjem po odprtem terenu in jih spremljale na njihovi smeli poti. Le najboljši tehničarjl in najpogumnejši krmarji so se usodili meriti svoje moči v tekmi za, dragoceni pokal. Pot, ki so jo presmučali najboljši v 1 in tri čert minute, so potem prehodili navzgor v poldrugi naporni hoji. Favorite je spremljala smola. Nos je težko padel tik pred ciljem, Krajnc pa se je zamazal. Zopet se je prerinila mladina v ospredje. Breznik Jakob (član SPD Celje), letošnji prvak mariborske pod-zveze v alpski kombinaciji, je zasedel z 1 min. 44,4 sek. prvo mesto. Drugi je bil VoIČko Viktor (Sm. K. Celje) s časom 1 min. 45 sek. Tretji Nos (SPD Celje) 1 min. 58,2 sek., četrti Dvoršak Friderik (SPD Celje) 1 min. 55,2 sek. Peti Uršič Dominko 1 min. 57,4 sek Sesti Kranjnc France (SPD Celje) 2 min. 3,4 sek. Sedmi Jelen Fric (Sm. K. Celit) 2 min. 10,2 sek. Osmi mladi Sev-činkar Josip (SPD Celje) 2 min. 14,2 sek. Deveti Zadravec Drago (SK Laško) 2 min. 17 sek. Deseti Kmecl Franc 2 min. 35,4 sek. •
Tekma, odlično pripravljena — pod skrbnim vodstvom izurjenih funkcionarjev, je potekla brez nezgode. Dokazala je, kako uspešno se razvija smuški šport v zadnjih letih.
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratur« v O'		•«	-o C 4-> 8 B oc P	Veter (smor, la kosti	Pada- vine	
		n	GO ■3a Bš				m/m	!
Ljubljana	749-1	14-9	8-0	81	8	0	12-9	dei
Maribor	746-2	18-7	9-0	90	4	s,	—	—
Zagreb	754-C	2J-0	3-0	90	8	0	—	—
Belgrad	756*4	21-0	5-0	90	10	NE.	—	—
Sarajevo	757-2	24-0	4-0	70	IJ	0	—	—-
Vis	754-4	19-0	8-0	80	lu	NE,	—	—
Split	755-8	22-0	12-0	70	10	NE.	—	—
Kumbor	759-0	21*0	11-0	80	7	NE,	—	—
Rab	755-3	20-0	10-0	80	10	NE,	—	—
OBbroinih	757-9	22-0	9-Oj	70	8	SE.	—	—
Vremenska napoved: Spremenljivo in toplo vreme. Ponekod bo deževalo.
Koledar
Danes, sreda, Ul. marca: Rupert.
Četrtek, 28. marca: Janez Kap.
Obvestila
Rezervnim oficirjem sporočamo, da bo v soboto, 30. marca družabni večer, ki ga priredi društvo »Oficirski dom« v veliki dvorani »Zvezde«. Rezervne oficirjz-pevce vabimo na pevsko vajo, ki bo v sredo, 27. marca ob 20 v Glasbeni Matici v Hu-banovi dvorani. S seboj prinesite pesmarico Glasbene Matice — Pododbor Združenja rezervnih oficirjev.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, v. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Prešernov Sonetni venec kot kantata L. M. Škerjanca za soli, zbor in orkester se bo ponovil izključno samo enkrat in sicer v petek 29. t. m. ob po po! 7. uri zvečer v veliki Unionski dvorani. Izvajalci pod vodstvom ravnatelja Poliča bodo: solista: Betetto in Franci, dalje tercet solistov Petrovčič Anton in Roman, Sladovljev, moški zbor Glasbene Matice ter orkester Ljubljanske Filharmonije. Na ponovitev vljudno vabimo, vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Na splošno željo občinstva ponovi Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani na belo nedeljo dne 31. marca 1940 ob 5. uri popoldne Weiser-Savinškovo dramo »Luč z gora« v režiji gospoda viš. inšpek. Štancerja. Delo je vzeto iz življenja dunajske mladine. Da se izognete navalu pri blagajni prifioročamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji v trgovini A. Sfiligoj Frančiškanska ul. 1.
Gostilna „Cinkole“
se je iz Kopitarjeve ul.
preselila
na Poljansko cesto 21
■ I.....i
(prej gostilna štrajzelj) nasproti gimnazije
JoSko Lauter, Ljubljana
Novega zagrebškega pomožnega škoia dr. Josipa Lacha bodo posvetili v Zagrebu 7 aprila. Posvetitev bosta izvršila zagrebiki nadškof metropolit i dr. Stepinec in sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič v družbi pomožnega škofa dr. Salis-Saewisa. Pri svečanosti bodo navzoči številni oredstavniki duhovščine in oblasti.
Uubllansko gledališče
DRAMA — Začetek ob 20.
Sreda, 27. marca:	»Praznik	cvetočih	češenj«.
Red Sreda.
Četrtek, 28 marca: »Severna lisica«. Red Četrtek,
Petek, 29. marca: »Kupčija s smrtjo«. Red B.
Sobota, 30 marca: »Praznik cvetočih češenj«. Red A.
Nedelja, 31. marca: »Severna lisica«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. — Začetek ob 20
Torek, 26. marca: zaprto.
Sreda, 27. marca:	»Rusalka«.	Izven.	Znižane
cene od 30 din navzdol.
Četrtek, 28. marca:	»Lumpacius Vagabundus«.
Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
Petek, 29. marca: zaprto.
Sobota, 30. marca: »Nižava«. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve. Znižane cene od 30 din navzdol.
Drama:
Visoko poetična drama materinske žrtve za domovino, vsevečne ljubezni mladega sina umorjenega mikada, Kvvana, do Kotar«, hčerke žrtvujoče se matere, je prikazana v Klabundovi japonski drami »Praznik cvetočih češenj«, V deželi cvetočih češenj, Japonski, se menja hladna okrutnost z usodno ljubeznijo, češfienje božje narave se zliva v poslanstvo vladarja, zamolčan« strasti se vrste za najnežnejie besdo srca. Režija je Debevčeva.
Aktualnost teme — zakonske krize, ki jo obravnava madžarski drama tih HerczejJ v svoji tride-janski sodobni komediji »Severna lisica«, je vzbudila najživahnejše zanimanje našega občinstva, ki ljubi duhovite in zabavne igre. Režija je prof. Sestova Predstava v četrtek bo za red Četrtek.
Operas
Opozarjamo na nocojšnjo in jutrišnjo predstavo, ki se bosta uprizorili v Operi izven abonmana pri znižanih cenah od 80 din navzdol Nocoj bodo peli Dvorakovo »Rusalko«, ki je najpoetičnejie delo vse slovanske operne literature. Režija je Debevčeva. Dirigent: N_ Štritof. — Jutri zvečer pa bodo igrali »Lumpaciusa vagabundusa«, veselo odrsko delo, ki polni hišo za hišo in ki je zavoljo zabavnega dejanja, dovtipnih glasbenih vložkov in odlično podanih glavnih figur, ki jih igrajo Zupan, Modest Sancin in Janko, postalo med našim občinstvom splošno priljubljeno.
Spričo hude aime in vremenskih neprillk t zadnjih tednih so se pojavile govorice, da bo Jugoslaviji zmanjkalo žtta, če bi bila slučajno letošnja žetev slaba. Iz Novega Sada pa javljajo, da se tega ni bati navzlic morebitni slabi letini, ker je ostalo od lanske letine še mnogo žita doma. S to staro zalogo bi mogli pokriti ves morebitni primanjkljaj. Podobno stnnjp je tudi v drugih donavskih in balkanskih državah.
Kako dela glavni stan zavezniške blokade
Zapora, ki jo Angleži in Francozi irvajajo proti Nemčiji, je zelo srdit način vojne in zavezniki si od nje obetajo mnogo, če že ne zmage. Nemci pa pravijo, da si zavezniki preveč domišljajo in da jih blokada ni tako hudo prizadejala, da lahko uvažajo in izvažajo skoraj tako kakor preje. Spričo velike razlike v tonaži mornarice bi človek skoraj verjel, da je blokada za Nemce le premisleka vredna stvar. Toaa pustimo obema taboroma svoje veselje in pojdimo v London, v ulico Houghton Street, kjer je generalni štab blokade, tega hudega orožja gospodarske vojne, katere posledice občuti ves svet.
Če prideš iz Stranda — osrednje londonske ulice — v ulico Houghton Street in stopiš še nekaj korakov naprej, opaziš temno pročelje hiše, ki ni ne lepo, še manj pa tako, da bi vzbujalo spoštovanje. Nihče ne bi mislil, da je za tem zidom gencr^ni štab tiste panoge vojne, ki skuša Nemčijo o_i'ezati od vsega sveta.
Gospodarska vojna se začne
Že takoj v začetku so Angleži razglasili proti Nemčiji gospodarsko vojno in novica je šla kakor blisk po svetu. Orožje, eksplozivi, kemijski izdelki, prevozna sredstva, živina, kovine, hrana, obleka, z eno besedo, skoraj vsa trgovina je bila prepovedana med Nemčijo in nevtralnimi državami. Seveda pa se ne eni ne drugi ne držijo te prepovedi. Nemci mnogo potrebujejo, nevtralci pa dobro zaslužijo. In tako so se dogodile zanimive stvari in mnogo dogodivščin kroži po svetu. Ena takih je tudi zgodba o kavi in kožah, ki nam najjasneje kaže, kakšen posel je blokada, kako jo skušajo trgovci obiti in kako zavezniki izpopolniti.
Zgodba o kavi in kožah
V Bruslju je velika trgovska hiša, ki jo poznajo po vsem svetu. Van Covereni se že iz roda v rod bavijo s trgovino kave in v pritličju te hiše vidiš ogromne bale, ki sličijo velikanskim bližinam, v drugem nadstropju pa ima Paul Coveren — sedanji lastnik te trgovske hiše — direktno telefonsko zvezo z Anversom. Čeprav ne kaže nerazumevanja za odločitev zaveznikov, vendar godrnja, kajti koliko sitnosti je, predno se izroči blago tistem, ki mu je namenjeno. Toda temu se ne da izogniti. Zavezniki imajo povsod svoje agente, ki budno pazijo, kaj se naklada in godi po pristaniščih.
Van Coveren je brzojavil firmi Garcia v San Paulo, da naj mu pošlje 25 ton kave, ki jo je bil naročil. Dva dni prej pa je rotterdamska firma Groot et Cie reklamirala iz Buenos Airesa 300 bal kož. Besedilo pa seveda ni vsebovalo skrivnega načrta odpošiljalca, kako bo ušel skozi železni obroč blokade. Ta tvrdka je že dolgo časa vzbujala sum angleških agentov, ki so enkrat le pobrskali po vrečah, ki so bile namenjene po vodni poti v Nemčijo. Našli so notri toliko kož, da bi Nemci lahko obuli celo divizijo.
Angleži so takoj obvestili Francoze, da je treba to podjetje odslej naprej voditi na »črni listi*. Na tem »črnem seznamu« je še mnogo drugih imen iz vseh delov sveta in vsi, ki hočejo na ta ali oni način dobavljati za Nemčijo, so zaznamovani. Tvrdka Groot je za to dobro vedela in si je skušala pomagati drugače. Izbrala si je nekoga tretjega, tvrdko Mannesmann iz Rotterdama, ki ni
še osumljena — vsaj tako se zdi — in kateri naj bi argentinski dobavitelj poslal naročeno blago.
»Pirea« naklada tovor
»Pirea«, trgovski parnik s 3850 tonami je zasidran v Buenos Airesu. Njegov lastnik je neka nevtralna družba, ki s prevažanjem mnogo tvega in mornarji zaradi nevarnosti blokade zahtevajo precej višje mezde. Ladja naklada najrazličnejše blago. Njena notranjost požira tono za tono. To je stara barka, ki je prevozila že precej morja. Tovor je tovor in nihče ničesar ne opazi. Zaboji z napisom: Mannersmann, Rotterdam romajo v njen trebuh in nikdo si zaradi tega ne beli glave, tako bi človek mislil, ko gleda to mirno in običajno nakladanje, kakor jih je bilo že bogve koliko. Ko je ladja natovorjena, odpluje dalje, v Rio de Ja-neiro, kjer jo že čaka Van Coverenova kava.
Vsak po svoje
Na isti ladji torej imata dva evropska trgovca, ki se med seboj ne poznata, tovor, ki pa ga skušata spraviti na varno vsak po svoje. Van Coveren ima dovoljenje, drugi pa hoče prebiti železni obroč. Garcia in Van Coveren imata posebno dovoljenje, s katerim lahko nemoteno prevažata blago. Pogled na kontrolni izkaz nadzornikom blokade zadostuje, da lahko zaupajo tej kavi, da se bo njen duh širil res tam, kjer zavezniki želijo.
Še predno pa je »Pirea« zapustila Rio de Ja-neiro, so šla poročila o nje brzojavno v London v Houghton Street, kjer vodijo tehnično gospodarsko vojno. Tako je generalni štab blokade obveščen o vsem in točno ve, kaj je ladja natovorila. Ve prav o vsem in ti možgani, Oči in ušesa blokade spremljajo ladjo takorekoč pri vsakem obratu njenega vijaka.
Nekega dne sreča »Pirea« angleško torpedovko. Kam, se glasi vprašanje. V kontrolno pristanišče, je odgovor. Dobro in srečno pot. In torpedovka odpluje dalje ter se zgubi na širni morski ravni, »Pirea« pa v kontrolno pristanišče, kjer čaka že več trgovskih ladij na pregled.
Zasluge obveščevalne službe
V sobi generalnega štaba gospodarske vojne sloni na mizi eden »generalov« in se pogovarja po telefonu. Kontrolna luka mu sporoča uspeh pregleda »Pireje«: Kava, Van Coveren, Anvers, 25 ton. Komisija razpravlja. Kava je lepa in lepo diši. Vraga, kaj pa to!? Kooože! Kaj pa to pomeni. To pa spada v področje »neznancev«. Ta organizacija, ki ima po vsem svetu razpredene mreže, je bogve kako izvohala, da so kože namenjene v Nemčijo. Mogoče ima Mannesmann zavistne tekmece, kdo ve! Gotovo pa je, da je »general« ukazal, naj blago zasežejo in si zadovoljen pomel roke.
Ko je prišlo obvestilo v London, ga je takoj dobil v roke »Tihotapski odbor«, ki stalno zaseda. Ta je dolgo časa prebiral in tehtal podatke, ki jih je imel o tvrdki Mannesmann. Odboru je seveda dobro znano, v kakšni zadregi je nasprotnik zaradi kož in usnja, kajti po svojih tajnih agentih ima točen pregled čez trgovino z usnjem in kožami.
Tako je »Pirea« odplula iz kontrolnega pristanišča olajšana za kožni tovor.
K
Ranjenci na zahodnem bojišču s! v lazaretih krajšajo čas s harmoniko in petjem
V angleški armadi so se zbrali zastopniki vseh narodov. Na sliki vidimo palestinske Jnde, ki se urijo
v ravnanju z orožjem
Ali kaže šport označevati za posebno znanost?
da šport zavzema razmeroma skromno mesto v življenju, /oda tudi na takšno trditev lahko odgovorimo pritrdilno ali zanikalno. Fiziologija kot znanost o življenjskih procesih je danes že razdeljena na več posameznih panog. Ena teh panog je tudi »fiziologija dela«; To nas pa napoti šele na pravo pot. Tudi šport je neke vrste delo, dasi bi to delo lahko imenovali: »delo v okvirju veselja«. S tem pa dobiva tako delo tudi že psihofizično obiležje; to pa je že nekaj drugega kakor navadno delo za dosego sredstev za življenjske potrebe.
Iz navedenega pa nujno sledi, da bo znanstveno proučevanje vseh telesnih, duševnih in družabnih, ali skratka vse človeške delavnosti o igri in športu imelo prav uspeh le tedaj, če se združijo vsi predstavniki različnih panog znanosti. Tako bo fiziolog ugotavljal fiziološki upliv dela na veselje, pedagog psihološke pogoje igre in telesnih vaj, sociolog zakone družabnega življenja, športne etike in slično.
Tako torej vidimo, da se v športu na enem in istem področju sestane več pomožnih znanosti in da zato lahko govorimo o sestavljeni znanosti. V tem smislu lahko mirno trdimo, da je tudi šport znanost posebne vrste. Nujnost take samostojne športne znanosti pa postaja iz dneva v dan vedno večja. Samo taka znanost bo lahko obvarovala šport pred mnogimi škodljivimi posledicami, samo ta znanost nam more pokazati najpravilnejša pota telesne vzgoje in samo znanost nam lahko razširi naše duševno obzorje na življenjske pojave, ki jih danes še ne opažamo dovolj resno. Samostojna športna znanost bo potem tudi na svoj način osvetlila področja drugih samostojnih znanosti: arhitekture, muzike, kiparstva in morda včasih tudi
Cesništva. Mati vseh znanosti filozofija pa naj ončno sprejme v svoje okrilje tudi svoje najmlajše in najnebogljenejše dete — šport.
Ali ima telesna vzgoja k?j skupnega z znanostjo in vedo? Nekateri bodo na to vprašanje odgovorili pritrdilno, drugi pa bodo to zanikali. Iz obširnega članka znanega športnega strokovnjaka dr. Karla Diema, ki je poskušal to vprašanje osvetliti, posnemamo glavne misli:
Dr. Karel Diem meni, da je telesna .vzgoja del pedagogike in zato misli, da se sme tudi telesna vzgoja smatrati za del znanosti in vede. Svojo trditev izvaja iz naslednjega: »Pedagogika ali vzgojeslovje je danes posebna znanost, dasi tega v prvi polovici devetnajstega stoletja ni nihče priznaval. Vzgojeslovje s ti tedaj vsi imeli le za del filozofije. V vsej Nemčiji tedaj ni bilo niti enega vseučilišča, ki bi imelo posebno stolico za vzgojeslovje. Ta predavanja so imeli tedaj enostavno predavatelji — filozofi. V Kantovih filozofskih predavanjih pa že zasledimo kratek odlomek o telesni vzgoji, kjer trdi, »da je tekanje koristno in zdravo, ker krepi telo«. Zato Kant tudi priporoča telesno vzgojo te vrste.
Danes skoraj ni človeka, ki bi ne imel pedagogike za posebno vrsto znanosti in tudi kot jx>-vsem samostojno vedo. Danes že pedagogiko samo ločimo v dve važni in zaključeni enoti. To je zgodovina pedagogike in njen sistem. Prvi del obravnava oblike, ki jih je imela vzgoja v različnih dobah in pri različnih narodih in kako je ta vzgoja vplivala na zgodovino in družabno življenje človeštva. Sistematika pedagogike pa nam mora dati merilo, s katerim merimo vrednost sodobnih kulturnih dobrin in nam pomaga pri odločanju, katero od teh dob/in bomo sprejeli v učni sistem in s kakšnimi pomožnimi predmeti bomo ta sistem izpopolnili.
Med posameznimi znanostmi in vedami ni točnih meja. Zgodovina pedagogike je del kulturne zgodovine. Merilo za ocenitev vrednot in izbira kulturnih dobrin zavisi v splošnem od tega, kakšen nazor smo sprejeli o življenju in o svetu. Toda, ker je načelo koristi v življenju zelo važno, se tudi delitev različnih znanosti navadno ocenjuje iz vidika tega koristoljubnega stališča. To razumemo tem lažje, če imamo pred očmi vse najnovejše oblike sodobnega življenja, ki nujno vodijo v spreciali-zacijo, za katero je potrebna čim večja strokovna izpopolnitev.
Ce vzamemo za primer zemljepis, ki velja šele od leta 1870 dalje za posebno znanost, vidimo, da ima ta znanost danes že več čisto samostojnih vej: Matematično-fizični zemljepis, oceanografijo, klimatologijo, antropogeografijo itd. Znanost je kakor živ organizem, ki se neprestano razvija, diferencira in širi v najrazličnejša druga področja. Toda niti eno teh področij ni strogo ločeno od drugih. Neprestano in skoraj nevidno prehajamo iz področja ene znanosti na področje druge, na primer iz fiziologije v psihologijo, iz zoologije v botaniko itd. Vsa ta najrazličnejša področja znanosti pa druži mati vseh znanosti, filozofija.
Ako torej sodimo po današnjem vrednotenju, bi bil odgovor na vprašanje: »Ali je šport posebna znanost« negativen. Če pa šport sam ni posebna znanost, potem je torej le del ene znanosti, ki io imenujemo pedagogika. Označba športa kot »fi-
ziologija telovadbe« je površna in pomanjkljiva, šport kot pomožna znanost ni istovrstna s šolsko higieno v okviru pedagogike. Mnogi fiziologi-stro-kovnjaki bi se tej označbi porogljivo smejali in dejali, da »fiziologije telovadbe« sploh ni. Dejali bi, da je fiziologija veda o življenjskih procesih in
Radio
Program radio Ljubljana
Sreda, 27. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Pi6an drobiž (plošče)
— 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Kaj pravita znanost in tehnika (g. prof M, Adlešič). b) Za mlade naravoslovce (g M. Zor)
— 18.40 Nove taksne določbe (g Stefan Voljč) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac ura: Življenje naših ribičev na Dojranu (Kosta Domazetovič, publicist, Zagreb) — 19 40 Objave — 19.50 Kaj se pretaka v rastlini (g dr Maks Vraber) — 20 Koncert pevskega zbora »Sava« — 20.45 Obisk pri J. S. Bachu (plošče): Kancert za dve violini v d-molu: Vivace, Largo, Allegro (Fr Kreisler, E Zimbalist in
j godalni kvartet) Arija na gtruni (Miša Elman). i Braendenburški koncert št. 2 — 21.15 Pevski kon-! cert g. Borisa Popova, pri klavirju g prof Pavel | Šivic — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio j »Vesna«.
Orugl programi
Sreda, 27. marca: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Klavir, 21 Ljubljana. — Bratislava: 20 Bereševa igra »Ukradeno življenje«. — Praga: 19.25 Voj. godba; 23 JanaSkova »Glagolska maša«.
R. L. Stevensons
Na Južnem morju
(Nadalievanie.)
Ženski čuvaji eo tod, pred vrati palače s številnimi ženami vsekakor zelo na mestu. Koliko soprog ima kralj, to gre čez moje cenilske sposobnosti, in o njihovih funkcijah ter službah imam tudi le močno nejasno domnevo, šibko slutnjo ter kaj pomanjkljivo predstavo. Kralj sam je prihajal v zadrego, če smo govorili o njih kakor o njegovih soprogah, imenovali jih je moja »Pamila« ter nam je razlagal, da so to njegove »sestlicne« (sestrične). Štiri med njimi smo iz vse te trume žensk posebno opazili: kraljico-mater, njegovo sestro (resno, energično žensko, ki je imela mnogo bratove inteligence), pravo kraljico, kateri (in le njej edini) je bila uradno predstavljena moja žana, in trenutno kraljevo favoritinjo, fletno, ljubko deklico, ki se je stalno sukala okrog kralja ter ga je nekoč (ko je prelival solze) tudi tolažila s 6vojim ljubkovanjem. Toda zagotavljali so mi, da eo bili njegovi odnošaji do nje popolnoma platonične prirode. V ozadju pa se je nato premikala in udejstvovala še cela vojska dam, suha, debelušaste, ma-mutovske, neke v razpasanih, ohlapnih oblačilih, druge oblečene v kakor las ozki ridi; vieokorodne in plebejske, sužnje in zapovedovalke, od kraljice do kuhinjske dekla, od favoritinje do raztrgane čuvajke na palisadah. Ja6no je, da vse te niso spadale k njegovi »Pamili« — mnoge 60 bile le služkinje, pokazala pa se je številčno vprav izredno različna odgovornost, ki jo je bilo s seboj prineslo kraljevo zaupanje. Nekatere eo bile čuvajke ključev, druge za-kladničarke, upraviteljice arzenala, čuvajke perila, upraviteljice zalog itd. itd Vsaka je dobro poznala svojo službo in jo je opravljala dovršeno, če je bilo treba kakšne reči — posebne puške, specialnega kosa blaga: vselej je bila poklicana prava kraljica; vselej se je nato pojavila s pravim zabojem, ga odprla v kraljevi navzočnosti ter pokazala zaupano ji dobrino
v najlepšem, brezgrajnem, neoporečnem redu — puške očiščene in namazane, blago lepo in čedno zloženo. Brez naglice in brez zamujanja ter z minimalnim govorjenjem je potekalo to orjaško gospodinjstvo brez glasu kakor dobro namazan stroj. Nikjer in nikoli nisem spet videl tako popolnega, tako vsesplošnega in vseobsežnega reda. In vendar sem moral pri vsej tej stvari neprestano misliti na stare severnjaške pripovedi o trotih in orjakih, ki so imeli radi varnosti svoja srca zakopana v zemlji ter bili prisiljeni, da so svojo skrivnost izdali svojim ženam. Kajti Tembinokovo življenje zavisi od takšnih sredstev. Prav gotovo se ne peha za popularnostjo, temveč kroti in obvladuje 6voje podložnike s tako popolno močjo, da človek ne more drugače kot da ga občuduje, čeprav mu je prav za prav težko na tako ravnanje gledati s simpatijami. Ce bi se mu slučajno ena od njegovih mnogih žena izneverila, ob priliki odprla arzenal, pri vratih bi slučajno zakinkala kakšna stara ženska in bi se orožje prav neopaženo vtihotapilo v vas, potem bi prišlo brez dvoma do revolucije, ki bi prav gotovo končala s smrtjo, in duh tirana iz Apemame bi se pridružil svojima prednikoma v Marikiju in v Tapitueji. In vendar so te, ki jim zaupa, samo ženske in povrhu so med 6eboj še tekmice.
Sicer je na dvoru tudi ministrstvo in štab moških: kuhar je tu, hišnik in različni superkargi: vsa hierarhija kakor je na ladjah. Spijoni, »časopisi njegovega veličanstva« kakor smo jih nazivali, so mu prihajali poročat vsako jutro, takoj nato pa 60 jadrno spat izginiji. Kuhar in hišnik imata opraviti samo z mizo. Superkargi, katerih dolžnost je, da za tri funte mesečno in za neke odstotke vsak mesec štejejo kopro, le redko prihajajo v palačo, in najmanj dva med njimi sta zaposlena na drugih otokih. Edinole tesar, zviti, zadovoljni stari Rubam — Ruben morda? — ki je po mojem zadnjem obisku napredoval k višji časti, za guvernerja, je tam vsak dan in ima čez glavo opravka s spremembami, razširitvami in olepšavami ter neštetimi novimi izumi in iznajdbami njegovega veličanstva.
Od časa do časa pa se kralju zazdi tudi primemo, da popoldne preživi na ta način, da opazuje Rabana pri delu in da se ž njim pogovarja/ Kljub vsemu pa možje ostanejo »outsiderji«; zdi se, da nihče med njimi ni oborožen, nikomur tudi ne zaupajo kakšnega ključa; še pred večernim mrakom običajno odidejo iz palače, in bremena monarhije kakor tudi monarhovo življenje ostajajo izključno le na ženskih ramenih.
To gospodinjstvo je dejansko popolnoma različno od našega, še manj pa ima skupnega s kakršnimkoli orientalskim haremom. Tod gledamo starejšega, otročjega moža, ki pod stalno pretnjo, da bo izgubil življenje, živi sredi med ženami najrazličnejše starosti, najrazličnejših stanov ter najrazličnejših sorodniških in osebnih odnošajev — živi z materjo, s sestro, z zakonitimi ženami, s priležnicami, z današnjo favoritinjo in včerajšnjo ljubico. Tako domuje sredi med njimi kot njihov edini gospodar, edino moško bitje, vrelec vseh časti, oblačil in slaščic, edini smoter najrazličnejših upov in želja. Dvomim, če bi bilo v Evropi moči dobiti moža, ki bi bil dovolj pogumen, da bi se lotil kakšne take mojstrovine v taktu in v vladarski spretnosti. Povrh vsega kakor se sliši, Tembinoku skraja niti ni šlo vse tako gladko in po sreči; slišal sem, da je bil nekoč neko ženo zaradi njene lahkomiselnosti — ali kaj je že bilo vzrok — lastnoročno ustrelil na krovu neke ladje. Drugo pot pa, ko je šlo za resnejši slučaj, za resnejši prestopek, je sam opravil vlogo krvnika, rablja, javno izpostavil truplo ter pustil (da bi napravil svarilo še za učinkovitejše), da je to truplo segnilo in strohnelo pred vrati svoje kraljevske palače. Brez dvoma mu delo olajšuje stalno rastoče število njegovih let, kajti lažje je v tako široki in prostrani meri igrati očeta kakor soproga. Danes je prišel tako daleč, da se, vsaj pred očmi tujca, vse navidez razvija povsem gladko in lepo tekoče, in da so ženske ponosne na svojo službo, ponosne na svoj čin in ponosne na svojega zvitega, vseh moj-strij sposobnega zapovednika.
Dobil sum celo dojem, da z možakarjem uga-
njajo nekakšen herojski kult. Priljubljeni učitelj v kakšni dekliški šoli nemara še najboljše in najtoč-nejše ilustrira ter ponazarja Temhinokovo vlogo. Toda učitelj ne je, ne 6pi, ne stanuje in ne pere svojega umazanega perila sredi med oboževalkami; od časa do časa jim uide, ima 6vojo sobo ter živi samostojno življenje, da ima celo, kadar mu ne ostane nič drugega, popolnoma 6voje počitnice. Nesrečni Tembinok pa je na pozomici nepretrgoma, in neprestano živi v napetosti.
Med vsem svojim obiskovanjem in odhajanjem ga nisem nikdar videl surovega in nikdar nisem slišal, da bi bil na kakršenkoli način izrazil svojo nevšečnost ali nezadovoljstvo. Izrazita, nekoliko težaška dobrohotnost — dobrohotnost človeka, ki si je v svesti poslušnosti — ga je označevala pri vsem njegovem počenjanju — tako, da sem se moral od časa do časa spomniti Samuela Richardsona in njegovega kroga žend-oboževalk. Soproge so svoje mnenje tudi izpovedovale povsem jasno in razločno — prav kakor žene pri nas doma — ali pa, recimo rajši, kakor slepo obožavajoče, pa kljub vsemu V6e časti vredne tete. V celem sem mnenja, da svoj harem obvladuje bolj z zvijačo kakor s silo. Kdor zastopa kakšno drugo 6tališče (ne da bi bil utegnil najti za opazovanje take možnosti in prilike, kakršne 6em imel jaz na razpolago), verjetno ne more opaziti razlike in nujnega razlikovanja (razlikovanja po činih in po položaju) med »moje Pamile« in navadnim ženskim spremstvom, pericami in prostitutkami.
Važno vlogo igra običajna večerna partija kart, ki prihaja na vrsto ko prinesejo na teraso svetilke, in ko, ja? in moja »Pamile« igrajo ure in ure dolgo za tobak Za Tembinoka je vsekakor nadvse značilno, da se mu je zdelo neobhodno potrebno iznajti nov način igranja; in prav nič manj ni značilno g°" tovo to, da »njegova Pamile« prisega na to njegovo »pogruntacijo« in smešno iznajdbo. Ta njegova iznajdba temelji na pokerju, igrajo jo z aduti iz večin kupčkov kart ter je prav zares naravnost neverjetno dolgočasna
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo.
'Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 2^ din. Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6-II1. Telefon št 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica «.