9 ©to XIV. | ‘>tev. 75 r E L E P O N UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—C7 In 2S-67 POSLOVALNICA CELJE Prešernova 3. tel. 280 “OSTNI ČEKOVNI PAClIN I1.40C Maribor, ponedeljek 1. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1.— Sovjetska zveza bo sedaš čakala Tolmačenje Molotovijevega ekspczea v Italiji — Sov etska izjjava v Bukarešti — Zavezniki ne nameravajo svojih odnoša-ev z Moskvo ne poslabšati ne izboljšati — Dogodki na BStžnem vzhodu RIM, 1. aprila Havas. Italijanski tiskse bavi šele sedaj z govorom Molotova. Prvi obširnejši komentar je izšel v »Stampi«, ki naglaša, da se iz Molotovljevih besed razvidi, kako se noče sovjetska Rusija vsaj trenutno spuščati v nobene pustolovščine ne na Baltskem ne na Črnem morju. Molotov je hotel dopovedati svetu, da je sovjetska Rusija od septembra dalje umela izkoristiti zunanjepolitični položaj in dosegla maksimalne težnje v zvezi s sedanjo vojno. Tako na Poljskem kakor v baltskih državah si je utrdila svoj položaj. Stališče sovjetov, da ostanejo nevtralni, je realistično. Počakati hočejo na razvoj dogodkov. Avantura na Finskem je končana; govore o njej, kakor da je ni bilo. Stalin je spet zavzel prejšnje stališče opazovanja, čakajoč na trenutek, kako bi spet lahko nadaljeval stari caristični imperializem in razširil boljševizem po Evropi in svetu. SOVJETI NOČEJO BITI ORODJE BUK \T?FŠTA. 1. amila. Mav as. Člavi sovjetske komisije, ki se sedaj mudi v Bukarešti, so dali zastopnikom Romunije zagotovilo, da Sovjetska zveza ne namerava napasti svojih sosedov. »Sovjetska zveza«, je dejal predsednik komisije, »noče biti preprosto orožje v rokah ka- ke druge sile, zaradi tega so popolnoma netočne \se vesti, ki se v tej zvezi širijo o Sovjetski zvezi po svetil.« STALIŠČE ZAVEZNIKOV RIM, 1. aprila. LRP. V zvezi z zadnjim razgovorom sovjetskega veleposlanika Majskega z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom se potrjuje, da je Majski predložil Halifaxu nova an-gleško-sovjetska trgovinska pogajanja, ki naj bi izboljšala trgovinske zveze med Sovjetsko unijo in Veliko Britanijo. O tem predlogu so, kakor se zatrjuje, razpravljali tudi ia seji skupie^i vrhovnega vojnega sveta v Londonu, vendar je bilo sklenjeno, da se ta sovjetska iniciativa ne vzame v pretres, kajti zavezniki res ne nameravajo poostriti odnošajevs Sovjetsko zvezo, ne mislijo jih pa tudi izboljšati. ITALIJANSKE TRDITVE RIM, 1. aprila. Stefani. Po informacijah iz Londona, je bil na zadnjem sestanku angleških, francoskih 'i turških ] vojaških strokovnjakov v Alepu izdelan j načrt za sktspno sodelovanje v primeru,; ako bi se vojna raztegnila tudi na Bližnji i vzhod. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da se zavezniški vojski na Bližnjem vzhodu pošljejo takoj še nove okrepitve. Posebno se mera povečati število podmornic in letal. To se že izvršuje. »11 Popolo d’ Italia« trdi, da je Anglija poslala turški vladi noto, v kateri zahteva dovoljenje za prehod zavezniškega brodovja skozi Dardanele in Bospor v Črno morje, kjer naj bi se uvedla kontrola pomorskega prometa, da bi se preprečil prevoz sovjetskega petroleja za Nemčijo. Znano je, pravi list, da oskrbujejo ta prevoz italijanske ladje. V LONDONU DEMANTIRAJO LONDON, 1. aprila. Havas. Uradno zanikajo vesti o zavezniških zahtevah, naj bi Turčija dovolila njihovim vojnim ladjam prevoz skozi dardanelsko ožino. Zavezniki bo ccneisi ] zmagovitega konca, in to tudi v primeru, j ako se Sovjetska zveza pridruži Nemčiji, lin se torej Anglija tudi Sovjetske zveze ne boji, nima pa sicer z njo nikakih di- Iz ava angleškega vodomarnarškeeua ministra Ckrcr« ;ta in njen ccTm-sv v zavezniških, na-jrektnih sporov. Tu vidijo v Churchillovi sprotnih in nevtralnih državah — G'«ivna akci.a {e posvečena sedaj nevtralnem dflavsm j^iavi sploh okrepitev odločnosti angleške politike. LONDON, 1. aprila. Reuter. Ob koncu sedmega meseca vojne je imel minister vojne mornarice Churchill govor po radiu, v katerem je dejal med drugim, da nekatere nevtralne države pridno zala- njimi prekrški. Cilj nove nemške ofenzive je, paralizirati vsak odpor nevtralcev, zato morajo ti braniti svoje interese tudi proti Nemčiji. Angleški narod je zadovoljen, da se je v govoru naglasila odloč- gajo Nemčijo z materialom, zato morajo nejča vojna politika. Izvede naj se rekon-biti zavezniki sprijaznjeni s tem, da se- ntrukdja kabineta, vo'na mornarica naj danja vojna ne bo ne kratka in ne lahka, poveča svojo aktivnost. Na morju gre nemška akcija pred vsem i ZADOVOLJSTVO V PARIZU proti nevtralnim ladjam, katerih je bilo1 PARIZ, 1. aprila. Reuter. Francoski največ potopljenih. Kdor pomisli na uso- uradni krogi so z zadovoljstvom sp ejeli do Avstrije, Češke in Poljske, se ne mo-! govor Churchilla. Smatrajo ga za pravire več vpraševati, zakaj so šli zavezniki len dokaz enotnega stališča, id sta ga obe v vojno. Če bi bili oni izpostavljeni ena-1 državi ztevzeli do položaja nevtralnih dr-ki usodi, ne bi nihče več tega izpraševal, žav v sedanji vojni. Posebno naglašajo Pred sedmimi meseci zavezniki niso ve-j oni dve točki, kjer Churchill poudarja, da deli, da ne bosta šli proti njim tudi Itali-; je sovražnik miru Nemčija in da se za- ia in Japonska, mislili pa so, da se jim I ______ bo pridružila Sovjetska zveza. Zgodilo se * o* ,, • -ta je narobe. Italija in Japonska sta ostali1 m ' ob strani, Sovjetska zveza je pa sklenila pakt z Nemčijo. V napadu na Finsko, so vezniki ne nameravajo boriti s svojetsko ,,n.,r,,Tin„ Rusijo, če bi v to ne bili prisiljeni. NEMŠKI KOMENTARJI ODMEV V AMERIKI I BERLIN, 1. aprila. DNB. Nemški poii- W ASM I NOT O N, 1. aprila. Reuter. Z - lični krogi so mnenja, da zasluži Chur-govorom angleškega ministra za vojno, chillov govor še posebne komentarje, mornarico Churchilla je bilo rečeno ti- j Churchill je namreč s svojo skupino eden ;;to, kar se je tu že davno govorilo in; izmed tvorcev sedanje vojne, zato je pri-napovcdovalo, namreč, da se bo.moran govoriti. Čuti se tedaj krivega za morala vojna v kratkem poostriti, kor z' sedanje stanje, vendar se nevtralne drža-'okado niti Anglija ne zmaguje uiti Nem-. ve m nodo pustile impresionirati po nje-čija ne !zgt-b?‘a. Z besedami na naslov Moskve je hotel Churchill opozoriti Sovjetsko zvezo, naj ne sklepa nobene trojne zveze z Nemčijo in Italijo. Njegova izja- va, da zavezniki nočejo vojne s Sovjetsko zvezo, se tolmači tu kot izraz angleške odločnosti, da hoče voditi vojno do govih be:ed?h ;n humanitarnem čustvo- vaniu. če dosedanji uspehi zaveznikov proti Nemčiji niso povoljni, sc Churchill moti, ako meni, da bo v svoje cilie izkoristil nevtralte. Ti bodo znali reagirati na dejanja človeka, ki je že leta pripravljal sedanjo vojno. ii se pokazale vse sovjetske slabosti, vendar ni nobene potrebe, da bi bila Sovjetska zveza potegnjena v vojno, razen ako nima morda posebnih imperialističnih namenov. Zavezniki se bojujejo samo proti nemškemu nacionalnemu socializmu in samo njega hočejo zrušiti, Milijoni vojakov čakajo sedaj na obeh straneh fronte na zahodu in veliki spopad se lahko prične vsn]t trenutek. LONDON, 1. aprila. Reuter. V sobotnem govoru je angleški mornariški minister Winston Churchill izjavil, da zavezniki ne bodo več dolgo tolerirali enostranske nevtralnosti man’ših evropskih držav, ker nočejo dopustiti, da bi tako postopanje nevtralcev vojno podaljšalo. Odločili so se to riti proti Nemčiji prav *■ vsem; sred.tvi, ki so dosegljiva. V-i do-sedanfi nemški prekrški mednarodnega prava d?!e*o zaveznikom pravico enakih s.edotcv. To sicer ne pomeni, da se zavezniki ne bodo v bodoče ravnali po določbah mednarodnega prava, gotovo pa je, da ne bcc’o dopnfčili pri^ransUe to-lc-a«/'<» fieV'*r*~'?v v o^r,"’ii do NemČMe. rvo^r^ST v londo^u T.or nnN, K anr”a. Petiter. Ve* ang’6-ft-s t o-:-'Vava Ch 'c'-' 'ov * * rrn ^ y [J|** rr\t trr> v IV r r. A - rf*' •.»1 nev* av da vrr».’ da je Sumner Welles francoski levičarji in nekateri ameriški di. ^ 1Z preden je odpotoval v . ,. , , ; Amenko, pismo predsedniku poljske vla- &N«&'iu V Mr0*' avantgarda * v emigraciji, v ga Je inlorml- ral o zadnjih razgovorih ter o svojih pri- jateljskih čustvih napram velikemu poljskemu narodu. Surič ‘e potoval čezlugos^vljo LJUBLJANA, 1. aprila. Sovjetski velepo slanik v Parizu Jakov Mojsijevič Surič je v noči od sobote na nedeljo potoval Iz Pariza v Moskvo z orientekspresom čez Ljubljano. Potoval je v posebnem kupeju prvega razreda. Potoval je popotnoma nam. Izjave ni hotel podati nobene in je odklonil sprejem zastopnikov tifka. Na vsem potovanju ni izstopil iz svojega vagona in je v svojem kupeju tudd iedel. Iz Ljubljane je nadaljeval pot čez Jugoslavijo in Romunijo. ZnačHno Wel!esovo pismo \VASHINGTON, 1. aprila. Reuter. Se- Ar\ rr *-•»* svoje int^ic.e pred vna- A^.OSKVA. 1 apr. Havas. Vrhovni vojni svet je soglasno odobril sklep komisarja Žcianova za ustanovitev 12, sov-'etslie federa';;® republike Karelije. V -arel-iko repub’ ko spada ves teritorij Karelijske ožine z mestoma Viipurijetn u Kcksholmom, potem leva obalajezera Ladoge z mesti Sortavalo in Suomejeiir-:.’i;em. na severu pa oblasti Kunkvarviia. V najlcra.:v;eru času bo izdelana iri dopolnila nova ustava republike. MOSKVA, L aprila. DNB. Drugi del zasedanja vrhovnega sveta sovjetskih ivomisarjev je bil posvečen poročilu Ijud--kega kon'\-:arjh za Finsko, Zvereva. — Celokupni preračun sovjetske Rusije za 1. 1939, je z«s5al 1 r - j milijard r«b‘!cv, le- JUTRI GOVORI CHAMBERLAIN LONDON, 1. apr. Havas. Predsednik angleške vlade Chamberlain bo na seji parlamenta jutri v torek podal važno Iz- tošnii je povečan na 132 milijard rubljev.: lavo o zasedanju zavezniškega vrhovnega Od te?a otfpsu»e za vojne nmrne 57 mi- voi*leSa sveta. ■‘ar;;. (re:;>?!a cclrkupncga preračuna' SSSP. ČEHI POjDHJO NA FRONTO NOV KREDIT ZA ITALIJANSKO VOJSKO RIM, 1. apr. Havas. Senatni finančni LONDON; 1. aprila. Reuter. V kratkem ! odbor je izglasoval zakon, katerim se sta- bo odšla prva skupina čeških prostovolj- j vi finančnemu ministru na razpolago po. cev, ki so se zbrali v Angliji, na zahodno višek 8 milijard lir za povečanje vojne si. bojišče. [ le Itaiije. LJUBLJANA, 1. aprila. Na povratku iz j Italije so ljubljanski novinarji prosili pred j sednika madžarske vlade grofa Telekija] za izjavo. Grof Teleki je bil zelo redkobeseden ter je dejal, da se ni zgodilo nič pomembnega. Kakor z Italijo, je Madžarska tudi z Jugoslavijo v dobrih odnošajili, ker sloni naše prijateljstvo na realnih dejstvih. Ti odnošaji se bodo še izboljšali, ker imamo skupen interes, da ohranimo mir na mejah ter da ostanemo še nadalje izven evropskega konflikta. Končno je grof Teleki dejal, da bo mogoče v kratkem obiskal Jugoslavijo. ČAKOVEC, 1. aprila. Madžarski ministrski predsednik grof Teleki je potoval včeraj popoldne skozi Čakovec in čez Kotoribo na Madžarsko. BUDIMPEŠTA, 1. aprila. Stefani. Pred drugi odličniki. BUDIMPEŠTA, 1. aprila. Havas. Regent Horthy je v teku današnjega dne sprejel Telekija, ki mu je sporočil rezultate svojega bivanja v Rimu. Popoldne bo seja vlade, na kateri bo Teleki tudi poročal o rimskih posvetih. V dobro poučenih krogih menijo, da je bivanje v Rimu samo okrepilo položaj Telekija, posebno v zunanji politiki njegove vlade. Sodijo, da so bili rimski sestanki posvečeni problemom madžarske politične neodvisnosti. Država se bo poslej živahneje navezala na sosede v svrho okrepitve prijateljskih odno-šajev, posebno z Jugoslavijo. Teleki se je vrnil v Budimpešto sednik madžarske vlade grof Teleki se je vrnil. Na postaji so ga sprejeli zunanji minister Csaky, italijanski poslanik in Letalske bitke na zahodu Maribor, 1. aprila. Nedavno smo čitali v glasilu madžarskega zunanjega ministrstva »Pester L!oydu« značilen članek, v katerem je bilo obrazloženo madžarsko stališče do raznih načrtov glede južnovzhodmc Evrope, predvsem tudi do načrtov glede interesnih sfer in garancij za ohranitev miru na tem področju. Ugledni budimpe-štanski dnevnik jo naglasil med drugim, da Madžarska ne pripada nobeni inte-i esni in vplivni sferi. »Pojem življenjskega prostora je, v kolikor se more nanašati na Madžarsko, popolnoma gospodarskega značaja, loda Madžarska pripada n. pr. nemškemu gospodarskemu življenjskemu prostoru v popolnoma enaki meri, kakor pripada Nemčija madžarskemu gospodarskemu življenjskemu prostoru. Minili so časi, ko je bilo o Madžarski mogoče razpravljati, ne da bi bila za to ona sama vprašana«. Na Veliko soboto je objavila beograjska »Politika« članek, ki se je ukvarjal z istim problemom glede Jugoslavije in prišel do skoraj enakih zaključkov. Tudi »Politika« je odklonila vsako snovanje kakih interesnih področij na južnovzhod-nem ozemlju Evrope in vsake garancije, n a glasujoč, da stoji Jugoslavija sicer na stališču popolne nevtralnosti, da pa more in hoče to nevtralnost sama braniti v sklopu interesov ostalih prizadetih držav. Jugoslavija je tudi dovolj močna, da more to storiti, zato je pripravljena upreti sc vsakemu nasprotnemu prizadevanju, pa naj bi prišlo od katere koli strani. Nevtralne države na evropskem jugovzhodu si bodo same določale svoio usodo. Takoj nato je bila podana podobna izjava v Sofiji in v Atenah, pospremljena še z objavo o vojaški in obrambni pripravljenosti Grčije, ki je zgradila na svojih mejah tudi Metaxasovo obrambno črto. Končno je pa podal izjavo še turski zunanji minister Saradžoglu, ki je bila od vseh najbolj jasna in najbolj odločna. Saradžoglu je dejal, da balkanske države, in zlasti Turčija, nikoli ne bodo dovolile, da bi katera izmed velesil skušala s pritiskom ali s silo spraviti pod ■svojo oblast katero koli izmed njih. Prav tako ne bodo dovolile, da bi si velesile delile Balkan med seboj na svoja interesna področja. Vsak resen poizkus bi imel za nasledek skupen vojaški odpor vseh prizadetih držav, zato vojna z eno samo ne bi ostala lokalizirana. Vojna bi našla Balkan kot enoto, in to temeljito organizirano in pripravljeno, da se lahko postavi v bran vsaki sili. Kot izraz skupne volje smo nazadnje še slišali, da Balkan »ni in ne more biti kako kolonialno področje ali šahovnica tujih sil«. Ta odločnost je nastala, kakor smo slišali na drugi strani, na podlagi medsebojnih konzultacij balkanskih .držav v zvezi z raznimi govoricami in kombinacijami, ki so sc v zadnjem času širile po svetu glede evropskega jugovzhoda. Osnovana je torej na trdnejših temeljih in jo moremo zato najiskreneje pozdraviti, kajti iz nje moremo spoznati, da živimo na področju, ki se zaveda svojih pravic, pa tudi svoje odločne volje in moči. Po dolgih stoletjih, ko je bilo brezpraven oder za odigravanje tujih političnih iger, ki so se vedno končavale na škodo balkanskih narodov, so se ti narodi končno dvignili >in zaklicali svoj odločni ne! Balkanske in sploh države jirznovzhod-ne Evrope, tudi kolikor niso medsebojno povezane, kakor n. pr. Madžarska in Bolgarija, ki hodita v tern oziru svoja pota, so vse brez izjeme trdno odločene ostati v sedanji evropski vojni nevtralne. Toda ne samo nevtralne glede vojaških akcij, v katere se nočejo vmešavati, ampak tudi glede svobode političnih in gospodarskih zvez. Stoječ na tem absolutno nevtralnem stališču tudi ne morejo dovoliti, da bi jim kdor koli diktiral svoio, bodisi politično ali gospodarsko voljo, še manj pa, da bi jih vključeval v kake tuje interesne sfere. V kolikor bi bilo iz posameznih časovnih dogodkov mogoče sklepati na drugačnost položaja, je treba pri tem vedno vpoštevati, da gre le- za taktične poteze. Osnovni temelji ostajajo dalje nedotaknjeni. Balkanske države, tudi dko štejemo samo članice Balkanske zveze, imajo skupno skoraj 70 milijonov prebivalcev in zavzemajo ogromno ozemlje, segajoče od Alp do Kavkaza in od Karpatov do BERLIN, 1. aprila. DNB Dne 30. marca je prišlo na francoski fronti do več razburljivih scen. Nemški lovci, ki so bili na izvidniškem poletu, so se srečali na nekem mestu s francoskimi lovskimi letali. Na nemški strani je sodelovalo 25 JVIesser schmitov, na francoski pa 36 letal tipa »Morrane«. Nemška letala so napadla z velikim uspehom in sestrelila sedem francoskih lovcev. V letalski bitki južno od Saarbrtickena je poseglo v boje 20 fran- MADR1D, 1. aprila. DNB. Ob proslavi obletnice osvobojcnja Madrida je bila v stolni cerkvi služba božja, ki so ji prisostvovali vsi člani vlade z generalom Francom na čelu. Ob prihodu v cerkev je bil Franco od množice navdušeno pozdravljan. Iz raznih krajev Španije so prišli v Madrid vojaški oddelki, ki bodo sodelovali pri Meliki paradi pred generalom Francom. Navzočih bo v paradi tudi 800 coskih letal in devet nemških Messer-schmitov. Eno francosko letalo je bilo sestreljeno, eno poškodovano. V drugem spopadu je »bilo osem francoskih in prav toliko nemških lovcev. Neko francosko letalo je bilo zadeto in je padlo na tla, drugo se je vnelo v zraku. Pilot je skočil s padalom. Tretje francosko letalo je med manevriranjem moralo pristati, pilot seje najbrž ubil. učencev prve španske pilotske šole. BERLIN, 1. aprila. DNB. Ob obletnici zmage v španski državljanski vojni je poslal Hitler generalu Francu brzojavko, v kateri mu čestita k uspehu. Nemški narod, ki je bil ves čas bojev ob strani nacionalistične Španije, sodeluje ludi zdaj pri njeni obnovi. Tudi Ribbentrop je poslal podobno brzojavko španskemu zunanjemu ministru! 1 Domači zamskž Dr. Šutej o dvanajstinah Finančni minister dr. Juraj Suiej je v zvezi s proračunskimi dvanajstinami podal obširen ekspoze, v katerem je naglasil, kako je bilo treba razne postavke, posebno ono za vojsko z zvezi z evropskim položajem okrepiti. Notranjepolitični razlogi in uvedba finančne samostojnosti banovine Hrvatske so prav tako narekovali proračunsko dobo v sistemu dvanajstin. Državni preračun je reduciran za iznose, ki so preneseni na Hr-vatsko. Za štiri mesece znašajo postavke dvanajstin 5.125,531.108 din, povečanje v primeri s preračunom 1930-40 za odgovarjajoče mesece znaša 809.864.441 din. Porast izdatkov za vojno ministrstvo znaša 936,030.042 din. Če bo prihodnost terjala še večje izdatke, bo treba zanje dobiti odgovarjajoča kritja. — Posebna odredba daje vojnemu ministrstvu pravico, da seže v izdatkih v primeru potrebe tudi preko določenih kreditov. Ko bo določena točna vsota prenosa na banovino Hrvatsko, bodo gornje državne postavke nekaj zmanjšane. Kakor druge nevtralne države si tudi naša prizadeva, da v svoji gospodarski politiki odstrani vse škodljive posledice vojne. Ob začetku vojne smo izvozili v septembru 107.277 ton, v decembru že 395.793 ton. Vrednost tega blaga je bila 728.4 milijona din v primeru s 526.4 milijona din v istem meseceu 1938. Ista tendenca je pri našem uvozu. Tudi gibanje vrednostnih papirjev na borzi kaže, da se prilagojuje vojnim potrebami. Vrednost dinarja, njegova kupna moč v državi izkazuje občutno slabljenje. Obči indeks cen na malo je od 82.1 v septembru poskoči! do januarja letos na 98.4. Draginja zadaja tedaj splošne skrbi. Cvetkovič o problemu Bosne Predsednik vlade Cvetkovič je na kon fe renči banovinskega odbora JRZ za dripsko banovino v Beogradu med drugim naglasil, da je treba popolnega sodelovanja Srbov in muslimanov v vseh vprašanjih Bosne jn Hercegovine. Treba sc je vrniti na osnovno politiko dr. Spahe, da ni rešavanja državne politike na tem področju brez sodelovanja Srbov in muslimanov. Problem Bosne in Hercegovine se ne more rešiti proti interesom Srbov in muslimanov. Vodja bosanskih muslimanov minister dr. Džafer Kuleno-vič se je na kraju zavzel za iskreno sodelovanje vseli elementov v Bosni. Samo vse stranke, če se zedinijo, bodo rešile zadevo v korist vseli. (»Novosti«). Konferenca mariborskih socialistov Včeraj dopoldne je bila v veliki dvorani hotela »Orel« konferenca socialistične stranke iz Maribora in okolice, ki jo je vodil uradnik »Delavske politike« g. Viktor Eržen. Po njegovem uvodnem govoru je spregovoril predsednik socialistične stranke Jugoslavije dr. Žiga T o-palovič iz, Beograda. Ta je v enournem govoru orisal notranjepolitični položaj v državi ter poudarjal, da so socialisti podpirali ono politiko, ki je strmela za likvidacijo notranjega razkola med Srbi, Hrvati in Slovenci. Hočejo tzpostaviti svojo samostojno stranko in so pripravljeni sodelovati z onimi političnimi skupinami, ki so za popolno likvidacijo diktature. Glavni cilj socialistične stranke bo skrb za popolno izvedbo socialne zaščite delavcev in nameščencev. Dr. Topalovič je tudi izjavil, da zahtevajo socialisti svobodno narodno državo, ki bo zmožna ohraniti popolno nevtralnost. Sledili so govori g. Petejana, urednika Jelena in dr. R e i s ni a n a. V ožji odbor socialistične stranke so bili izvoljeni gg. Eržen, Jelen in Petc-j a 11. Preročanstvo Sv. Pr!bfčeviča »Svetozar Pribičcvič je dobro vedel, kakšen kaos bo nastal po PaJcu diktatorskih režimov. V svoji knjigi je napovedal, da bo po zlomu diktature nastaja v Srbiji medsebojna mržnja, ovaduštvo. nezaupanje in tekmovanje za oblast, narod bo pa ostal na eni strani neodločen, na drugi pa dostopen za razne vplive. Politično življenje, ki v Srbiji nikakor ne more priti v normalen tok, daje prav pokojnemu politiku,« piše Hrvatski Dnevnik«. Američani za zaveznike NEW YORK, 1. aprila. Reuter. Po sedmih mesecih vojne je ameriški institut za raziskovanje javnega mnenja spet vprašal ameriško publiko, koga si želi, da zmaga v vojni. Zmago Angležev in Francozov želi 84% Američanov, 15% jim je vseeno kdo zmaga, zmago Nemcev pa želi t%. Amerika gradi ogromna vodna letala NVASHINGTON, 1. aprila. Havas. USA gradijo orjaška vodna letala, ki bodo tehtala 84 ton. Premerila bodo lahko brez pristanka razdaljo iz Kalifornije do Japonske in nazaj. To bodo najmočnejša letala sveta s pogonsko silo 9000 ks in hitrostjo 485 km na uro. Nosila bodo lahko 30 ton materiala. ANGLEŽI DEMANTIRAJO LONDON, 1. apr. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so vesti, ki jih daje nemški radio o nekih angleških letalskih častnikih, ki da so ujeti v Nemčiji dali lažna poročila o vojnih operacijah zaveznikov, popolnoma izmišljene. Ugotovljeno je, da služijo dolični častniki še vedno v drugih vojnih cdinicah in tla niso nikoli sodelovali pri letalskih poletih. NAKUP LADIJ V AMERIKI NE\V YORK, 1. aprila. Reuter. Anglija in Francija sta kupili v zadnjih mesecih za 190.000 ton ameriških trgovskih ladij. Nevtralne države pa so kupile za 245.000 ton ladij v Ameriki. ODKRITJE SPOMENIKA V ITALIJI RIM, 1. apr. Stefani. V Bodrigeru so na svečan način odkrili spomenik prvi italijanski kraljici Margeriti. Navzočen je, bil tudi Piemontski vojvoda, prestolonaslednik Umberto. Sirije. Mimo tega razpolagajo z velikimi naravnimi bogastvi, znatno industrijo in kopnenimi ter pomorskimi prometnimi zvezami, ki omogočajo naglo in varno premikanje. Čas evropske negotovosti m sedanje vojne so temeljito izkoristile za najpopolnejšo organizacijo in oborožitev svojih vojsk, kakor tudi za zgraditev utrdbenih črt na več ali matij vseli me-ijali, na katerih bi lahko bile ogrožene. V Amerika ne prizna nankinške vlade WASHINGTON, 1. aprila. Havas. Zunanji minister Cordeli HulI je izjavil, da vlada Zedinjenih držav Severne Amerike ne bo priznala nove kitajske vlade v Nankingu, ki se je ustanovila pod protektoratom Japoncev, ampak bo ohranila še dalje stike samo s staro kitajsko vlado maršala čangkajška v čungkingu. TOKIO, 1. aprila. Reuter. Japonska vlada je poslala generala Abeja, bivšega ministrskega predsednika, kot svojega predstavnika k vladi Vangčingveja na Kitajskem. ITALIJA IN NANKINšKA VLADA NANKING, 1. apr. Stefani. Predsednik nove kitajske vlade pod odkritjem Japoncev, Vang-čing-Vej, je sprejel sotrudnike agencije Stefani in jim izrazil »zadovolj-spet vije nad zasedenim ozemljem. Grofu spet vije nad zasednim ozemljem. Grofu Cianu je hvaležen za vse simpatije, ki jih je nudila Italija novi vladi. Grof Ciano je izvrsten poznavalec kitajskih razmer.« POTRES V KALABRIJI RIM, 1. aprila. Havas. V soboto so občutili v okrožju Casteluccio v Kalabriji močnejši potres, 'ki je trajal več sekund. Prebivalstvo je v strahu pobegnilo na prosto.. Žrtev ni biki. NOVOZELANDSKA VLADA OACKLAND, 1. aprila. Reuter. Novozelandsko vlado sestavlja Frazcr. NOVA VLADA V IRAKU BAGDAD, 1. aprila. Reuter. Vlada generala Nurija Esoida je odstopila. Novo vlado je sestavil Rašid Ali. Mariborska napoved. Prevladovalo bo spremenljivo oblačno in malo vetrovno vreme. Včeraj je bilo najvišja toplota 7.4, danes najnižja 1.5, opoldne 7.0. tem času sc jc izvršila tudi motorizacija velikih bojnih edinic in stalno se veča njihova moč v zraku. Države Balkanske zveze razpolagajo že sedaj z letalstvom, ki se lahko mirno kosa z letalstvom marsikatere velesile. Vse to daje tem državam najboljše garancije za uveljavljenje njihove svobodne volje. -r. Obletnica zavzetja Madrida Wo» fe « Vo*ni minister našim častnikom BEOGRAD, 31. marca. Oficirska zadruga .e zaključila svojo tridnevno skupščino s potovanjem na Avalo in Oplenac. kjer se je danes poklonila na grobu pokojnega vladarja. V kripti je imel ob grobu vojni minister general Nedič, ki je častnike spremljal na tej poti, zanosni govor, v katerem je izjavil: Preko vas tovariško pozdravljam vse naše oficirje. Moja želja pa je, da bi vsem tovarišem po vas sporočil, da je vojni minister z njimi, da se mnogo zanaša nanje Včeraj dopoldne je bil v Ljubljani v Prostorih zbornice za TOl vsedržavni kongres planinskih društev. Zborovanje je vodil predsednik dr. Fran Tominšek, ki je pozdravil navzoče delegate in odličnike, prav posebej pa še zastopnike bolgarskih planinskih društev Nikola Hadžijeva, Todora Todorova in Vasilija Radeva. Predsednik je nato nakazal borbo planinskega društva proti tujerodnemu značaju planinskih koč v prvih letih po ^'tvratu. Planinska dr so p-)čus zr.\zfcia vse postojanke in sc Še danes močan faktor našega obrambnega dela. Pori,čilo o dehi zveze je podal tajmk in predsednik dr. Josip Pretnar. Planinsko društvo ima okoli 30.000 Slanov Čim tesneje navezati pa bi bilo treba na p!anine našo mladino. Sledila sta referat o zaščiti prirode in narodnih parkih in referat o zimski alpinistiki. Nato je spregovoril zastopnik bolgarskih planinskih društev Todor Todo-r o v ki je toplo pozdravil delo in uspehe jugoslovanskega planinskega društva ter izročil v imenu Bolgarske planinske zveze dr Tominšku častni znak bolgarske zveze. Gbenem je sporočil, da je Jugoslovanska planinska zveza postila častna članica bolgarske planinske zveze. V resoluciji, ki je bila sprejeta na zborovanju, planinci apelirajo na odgovorne cinitelje, da bi čimbolj moralno pa tudi gmotno podpirali organizacijo, ki je močan vzgojni faktor, prav posebno pa še med našo mladino. Prosvetno minstrstvo in ministrstvo za vzgojo bi naj omogočilo včlanjenje mladine v omladinskih odsekih planinskih društev. V interesu tujskega prometa se naj pri denarn h zavodih omogočijo posojila za gradnjo planinskih domov. Prometno ministrstvo in Cefte c. ..Biologija zločinca" je tema predavanja. ki ga no imel drevi ob 20. na Ljudskem vseučilišCu psihiater dr. Miroslav Hribar iz Ljubljane. c. Naprava desnega hodnika ob Mariborski resti. Mestna občina celjska razpisuje oddajo gradbenih del in dobav za napravo betonskega, odnosno alternativno kalran-asfallmakadamskega hodnika širine S m z granitnimi robniki 18/2-1 cm ob Mariborski cesli od Koprivnice do Kovinarske ulice v dolžini približno 1150 metrov. Ponudbe je vložiti do 22. aprila. c. šah. V petek zvečer je igral CSK mesečni brzotumir za prvenstvo marca. Od 10 možnih točk so dosegli Jos. Grašer P, inž. Sajovic in Fajs Mirko 8, četrto fneslo si je priboril zastopnik mladinskega °dseka g. Černelč s 7 točkami. c. Umrla je v bolnišnici hči male pocestnico Knez Mihaela iz Podvina pri Laškem. c. Lastniki psov se opozarjajo, da ino-!’ajo od 1. do 15. aprila v pisarni mestne klavnice prijaviti vsakega nad J mesece starega psa. Obenem morajo za celo proračunsko lelo vnaprej plačali pasji davek, in sicer za proste pse KM) din, za pse čuvaj ■*0 din. Zaščitno cepljenje prašičev v območji 'ficsine občine celjske proti svinjski rde-f'U'i se prične koncem aprila. Interesenti , ?j*.i se zadevno javijo v pisarni mestno klavnico, do 21. aprila. in da jim svetuje, naj strnejo svoje vrste še posebno zaradi tega, ker je sedaj nastopil tak čas. Priporočal bi jim, naj tako strnjeni odvračajo vse lažne in neosno-vane govorice, naj gredo po pravi poti za kralja in domovino. Ko sem vas privedel na to sveto mesto, sem vas še enkrat hotel opozoriti na veliko sporočilo kralja Zedinitella in sem hotel še enkrat poudariti, da bomo čuvali Jugoslavijo. Čuvali jo bomo z našimi mišicami. To naj bo zakletev v va- direkcija drž. železnic bi naj razširili ugodnost vozovnic tudi za praznike, nadalje bi naj uživale ugodnosti pri potovanjih že skupine treh članov. Notranje ministrstvo bi naj s posebno naredbo, ki bi veljala ter bila enotna za vso državo, uredilo zaščitne predpise o markacijah. Za bodočo poslovno dobo so bili izvoljeni že na predvčerajšnjem internem posvetu delegatov v odbor: za predsednika dr. Fran Tominšek, za podpredsed- Po prizadevanju občine je bila V letu 1938 otvorjena meščanska Šota, v letu 1939 dograjeno in otvorjeno novo postajno poslopje, nadalje zgrajen obrambni zid ob Muri. Leseno stražarnico ob mostu je ispodrinila moderna zidana stražarnica, zgrajena ob stroških iz kaldr-minskega fonda, občina sama pa je zgradila veliko tržnico za carinarnico ter odstranila neokusne lesene barake. Z novim proračunskim letom se bo pričelo tlakovanje banovinske ceste skozi trg od mosta do železniške postaje. Mnogo del za olepšanje trga samega je bilo izvršenih pod vodstvom Tujsko prometnega in olepševalnega društva z znatnimi prispevki občine; s preureditvijo cerkvenega sejmišča in odstranitvijo dveh starih stavb je trg znatno pridobil. Za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem je občina doslej prispevala 21.000 din. Občina Gornja Radgona je začela akcijo ter bo skupno z kmetijsko podružnico zgradila še to leto moderno sušilnico za sušenje sadja. Izvršena pa bodo tudi razna cestna dela In kanalizacija. Celotni proračun za bodoče poslovno leto 1940-41 znaša 311.855 din izdatkov. Za kritje izdatkov so predvideni do- Hih srcih, in vaša naloga naj bo, da jo položite v srca vseh naših vojakov. Mo-I5na vojska pomeni močno državo. VI MORATE VEDETI IN SI ZAPOMNITI, DA JE NAŠA VOJSKA SILNA, DA JE OBOROŽENA DO ZOB IN PREKO NJIH, TER DA BO VSAKDO, KI BI SE DRZNIL NAPASTI NAŠO DRŽAVO, STRAŠNO PREMAGAN. Recite vsem našim tovarišem, da njihov volni minister vedno misli nanje in da bo vedno z njimi. nike dr. Fran Šuklje, inž. Stanoje Ne-ce'jkovič n dt Via Btlajcic, za cinika dr. Josip Pretnar, za namestnika dr. Arnoš Brilej in Gaj Gračanin, za blagajnika Franc Vihar, za odbornike Dušan Jakšič. Petar Došek, M'Irko Tropan, Djordje Krstič, dr. M*lan Sekulič, Jože Cesar in Adalberi Pučnik, v nadzorni odbor dr. M. Hrašovec, dr. Subašid in Mirko Petkovič. hodki in to: 44% občinska doklada od davčne osnove 333.038 din, torej v znesku 146.500 din, nadalje občinska trošarina, ki znaša za vino 1 din, za peneče vino 10 din, medtem ko so ostale trošarine ostale neizpremenjene in znašajo 150.800 din. Skupni dohodki, predvideni iz izkupička prodaje opeke iz boreškein črešnjevske opekarne, nadalje električnega odseka, stanovanjskih poslopij, zemljišč, kopališča, tehtnice, tržnice in gramoznice so predvideni na 2,774.590 d!n, izdatki kakor plače nastavljencev, mezde delavstva, davščine in drugo pa znašajo 2,761.814 din. V pogledu elektrifikacije izkazuje občina zadnja leta precejšnje uspehe. Celotno omrežje je priključeno na falski tok, elektrificirana je boreška opekarna, s čimer je omogočena elektrifikacija vsega Murskega polja in okoliških vasi. Za letošnje leto je že odobren načrt za elektrifikacijo vasi Črešnjevci in Mele, nadaljevala pa se bodo tudi pogaiania z električno zadrugo v Apačah, ki so bila začasno prekinjena radi višje sile. Poraba električnega toka je znašala v letu 1939 KW 167.744 ter se je v zadnjih letih zvišala za 35%. p Najhujši Škodljivce sadnega drevja. Eden izmed najhujših škodljivcev sadnega drevja je san-Josejev kapar, ki ga uničuje od vrha do korenin. Tem nevarnejši je zalo, ker ga vidimo le pod drobnogledom, in oc je v večjih množinah na kupih tudi s proslim očesom v obliki rdečih lisic. Ker so tudi v ptujski okolici ugotovili razširjenost tega škodljivca, so z merodajne strani odredili ,da morajo sadjarji vsa sadna drevesa predno odžene od vrha do tal temeljito poškropiti z zaliralnimi karbolineji. Čeprav si vsak sadjar sam najbolj želi, da bi imel zdrav in lep sadonosnik, izgleda, da bo mnogim ldjub predvidenim kaznim izključeno škropljenje, ker nimajo na razpolago denarja za potrebna sredstva. p Oddelek kontrolo mer javlja, da bo v Ptuju pregledovanje in žigosanje sodov v II. tromesečju: aprila 22., 23., 24. in 25.; maja 21., 22., 24. in 25.; junija 17., 18., 19. in 20. p Priskrbite si poslovne knjižico! Mestna občina opozarja delavce in nameščence, da si priskrbe nove poslovne knjižice. p Akademijo s pestrim sporedem priredi v torek 2. aprila v Mest. gledališču ob 20. Pomladek JS na ptujski gimnaziji. o. Rdeči petelin se je dvakrat zaporedoma v presledku 3 dni pojavil v Forminu. Alojziju Kovačecu je zgorelo vse gospodarsko jioslopje z inventarjem ter senom. Mariji Zavec pa je zgorela hiša. Požar je nastal sredi noči in nepričakovano*, Zgorelo je tudi vse, kar se je nahajalo v hiši. 25-lelni 1-ranc Roškar si je hotel rešili vsaj svojo novo, težko zasluženo obleko. Ko se je nahajal v hiši, so se vsuli goreči tramovi. Z veliko težavo so ga vsega opečenega in nezavestnega rešili ter lakoj odpeljali v ptujsko bolnišnico. — Gasilci, ki so prihiteli od vseh strani na pomoč, niso mogli mnogo pomagati. Zmanjkalo je vode v vseli bližnjih studencih. To je zopet eden izmed mnogih dokazov, da je neobhodno potrebno, čimprej zgraditi globoke cisterne, v katerih sc bo nabralo dovolj vode za slučaj požara. o. Bavica v slovenjgraškem okolišu. V zadnjih dneh se je pojavila v bližnji okolici davica, ki je pobrala 3-letno železničarjevo hčerko Ano Vovk iz Bevč pri Velenju. o. Nesreča žagarja na cirkularki. V sredo je delal na žagi v Zg. Doliču pri Misli-nju 21-letni žagar Stanislav Kranjc. Po nesrečnem naključju mu je slroj odrezal prste na roki. o. Razpis. Prolituberkulozna liga v M. Soboti razpisuje službo zaščitne sestre. Mesečna plača 1000 din. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnje je vložili do 15. aprila. o. Maksimiranje prodajnih cen za sladkor. Zbornica za TOI v Ljubljani je bila obveščena, da je bila okrožnica Prodajne cenlrale za sladkor v Beogradu glede maksimiranja prodajnih cen za sladkor, katero so objavili organi finančne kontrole, preklicana in s tem razveljavljena. Prodajna centrala za sladkor je o tem preklicu obvestila organe finančne konb-ole z vabilom, da o tem obvestijo vse trgovce. o. Zlomila sl je nogo ga. Dragica Mihelčič, soproga zdravnika dr. Lojza Mihelčiča iz Metlike. Nesreča se ji je pripetila v stanovanju okrajnega načelnika v Bileči g. Jojiča. Omenjena gospa je radi razburjenja padla v nezavest in si pri padcu zlomila tudi nogo. n. Francozi se zanimajo za naše mesne konserve. V Beogradu se mudi delegacija francoskega odbora za prehrano, da na bazi svoječasne pogodbe med našo državo in Francijo glede kontingentov naše živine izvozi čira več mesnih konserv. n. Proračun banovine Hrvatske znaša 1450 milijonov din. n Aretiran trgovinski ataše. Beograjska policija je prijela bivšega trgovinskega atašeja v Kairu Gavra Teodoroviča, ki je na debelo tihotapil z valutami. n Jean Noel, ki je bil zaposlen pri kabelski postaji v Igalu pri Ilercegnovenu je pomoloma vstopil v napačen vlak ter si> odpeljal namesto v Italijo v Nemčijo. V Celovcu so ga prijeli kot francoskega državljana in ga obdržali v ujetništvu Jean Noel je nedavno pobegnil z neko žensko. Znan je kot velik pustolovec irt Don Juan. Obupano dekle je V Orehovcih pri Gor. Radgoni je segla po »rumenem kamnu« ali arzeniku 23 letna Martina Novakova, delavka v radenskem zdravilišču. Martina Novakova se je v Radencih spoznala z nekim fantom ter z njim tudi zanosila. Vendar Pa so dekletovi starši dekletovi ljubezni seglo po arzeniku nasprotovali.’ V skrajnem obupu je Novakova zaužila arzenik. Dekle tudi takrat ni hotelo povedati, da se je zastrupilo, ko je že bruhalo. Ko je prišel zdravnik, pa je bilo že prepozno. Dekle je moralo zaključiti mlado življenje po hudih mukah in trpljenju. c. Sprememba posesti. Polandtovo hišo v Gosposki ulici je kupilo Združenje tr- fovcev za okraje Celje, Gornji grad in marje pri Jelšah v Celju. L? ubliana a. Koutuiuac |Wov in mačk. Iz ljubljanske občine se je na Ježico priklatil pes, ki je ogrizel več psov in napadel tudi ljudi ter ka?.al znake stekline. Da se steklina ne razširi, je v smislu odredbe kr. banske uprave od 26. marja 1910 odrejeno v področju mestnega poglavarstva ljubljanskega, da morajo biti psi čuvaji vedno zaprti ali priklenjeni v dvoriščih, vsi drugi psi pa morajo bili opremljeni z nagobčniki ali jih je pa Ireba voditi na vrvici. Prepovedano je pse voditi v javne lokale, prav tako pa morajo biti vse mačke varno zaprte. VARODNO GLFP ' • tS^E V LJUBLJANI Drama: Torek, 2. aprila; Županova Micka. Premierski abonma. Opera: Torek, 2. aprila: Zaprlo. »tu p. V Stojneih pri Sv. Marku niže Ptuja se je obesil v hlevu posestnik Franc Meznarič Bil je miren in skrben gospodar. p. Požar. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pogorel dom krojača Sc-tarjsi. Zborovanje pl V soboto je bila v Brenčičevi gostilni letna skupščina ptujskih trgovcev. Zborovanje je o tvoril preds. Ivan Snoj. V poročilu je Snoj govorli o slabi letini, predvsem krompirja, fižola in krme, o pomanjkanju kolonialnega blaga, petroleja v času največjih pogreb, o zastoju sadne trgovine v sezoni radi pomanjkanja vagonov, vse to je močno škodovalo ptujski trgovini; dalje o ostrosti uredbe za pobijanje draginje, o potrebi izboljšanja telefonske službe !n poštnega prometa, o akciji za gradnjo silose v za sVambo sadja in izdelovanje mar.nela-de. Tajnik Zveze trg. združenj dr Pusti-šek je govori, o davčni reformi o ih';ii-malnih plačah trgovskih nameščencev, o krošnjarstvu, o prodaji monopolov in prodalrnh rt:on!h. o borbi p^ot-l kartelski družbi, o zahtevi po znižanju brat- zaslužka, o obdarovanju obmejnih krajev s lOU.OOO din in končno tud; o delu .?ve-ze in o pomenu organizacije in poslanstvu trgovcev v narodnem gospodarstvu. Zastopnik TOI Milko Senčar se je za- i*skih trgovcev vzemal, da se prodajne cene najosnovnejših življenjskih potrebščin n ezvišajo, temveč se naj znižajo dobički kartelov. Zveza in Zbornica si naj prizadevata, da se ^ri ivisk-hovanju blaga pr’tegne tudi čimprej domače tvrdke. — Pri urejevanju dravske banovine je treba predvsem najprej upoštevati gospodarske kroge — kakor južnim krajem naj Prizad posveti vso pozornost tudi našim krajem. V Halozah n. pr. naj kupuje vino, galici se naj znižajo cene. ptujsko bolnišnico je treba čimprej razširiti; v mestno upravo je treba čimprej uvesti tajno glasovanje, ki bo brez strankarskega prepričanja. Nezadovoljstva med širokimi masami ne bomo odpravili se z domoljubnimi besedami ali grožnjami, ampak edino z izboljšanjem gospodarskih prilik. Našemu mestu manjkajo vodovod, kanalizacija, dobre ceste :td. Združenje šteje 157 članov, 57 pomoč-n.kov, 75 pomočnic 31 vajencev in 15 va.enk. Skupno premoženje znaša okoli S5.000 din. — V odboru je ostala stara uprava.. Konferenca jugoslovanskih planincev Delo gonveradgonske občine Maribor O šolskem in izvenšolskem delu učiteljstva V borbi med pedagoškim teoretizira-uioiii in pedagoškimi zahtevani' praktičnega življenja je zrasla zadruga Feda-goški tisk v Mariboru. Pedagoško problematiko hoče zajemati iz domačih razmer in konkretnih potreb slovenskega naroda in njegove šole. Z novimi peda-gošk rn! publikacijami hoče vzbuditi pro-storninsko dimenzijo v slovenski šoli m učitelju ter s tern upravičiti svoj obstanek. Te dni so se zbrali člani zadruge Pedagoški tisk v prostor h mariborske na-bavljalne zadruge na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik Doberšek K. poudarjajoč važnost sodelovanja slovenskih pedagoških praktikov z hrvatskimi in srbskimi. Poročilo upravnega odbora je podal poslovodja Volim a i e r Karl. Zadruga irna~59 zadružnikov. Dosedaj je izdala Mencejevo programatično knjigo Slovenska šola in učitelj ter L e-d i n e k o v i pedagoški razpravi Moj razred I. in II. Temu bodo sledile črtice vaškega pedagoga Jurančiča Srečanje z življenjem, Majhnova razprava o izven-šolskem delu ter Smaskova študija o mladinskem gledališču. V načrtu so tudi zborniki o manj nadarjeni in zapuščeni mladini ter o sekualnih pedagoških problemih. Poslovanje zadruge se je v preteklem letu modernziralo, kar omogoča intenzivnejše delo. Formalni sedež zadruge je v Mariboru, sicer pa se razpošiljajo knjige iz Vuzenice. Korespondenca pa se naslavlja na šol. upravitelja v Zavrču pri Ptuju. Upravni odbor se je posebej še zahvalil dr. 2 g e č u. in Gob c u iz Celja, prof. Mihailoviču iz Žabca, ljudski šoli v Borovem, Pirnatu iz St. Jerneja na Dolenjskem, P a v č i č u iz Trbovelj, P ibrov c u iz Jesenic, K o-s o v i iz Murske Sobote ter Š e g u H iz Ptuja za njihovo požrtvovalno _ poverjeništvo. V poročilu nadzornega odbora je M e n c e j povdarjal izredno agilnost poslovodje, ki je kljub premestitvi vztrajno vršil svojo težaško zadružno delo. Pri volitvah so bili izvoljeni prejšnji odborniki. Iz poteka celotne skupščine je bilo razvidno, da zamore sleherni učitelj, četudi skrit v daljnem kotu svoje domovine, z vztrajnim delom mnogo doprinesti k res- ničnemu približanju idealu slovenske ljudske šole. Slovensko učiteljstvo se krepko in jekleno pripravlja za bodočnost. Udejstvuje se vzgojno z veliko plemenitostjo, dobro voljo ter s krepko zavestjo, da je naša zemlja vredna zvestobe, žrtev in bojev za prostorninsko izobrazbo slovenskega učiteljstva in naroda. V pogum, v izobrazbo in v pravilno utirjenje pa naj služijo vsem, predvsem tudi staršem šolskih otrok, publikacije Pedagoškega tiska. Zborovanle mariborskih ribičev Pri „0rlu“ je bil dobro obiskan občni zbor Ribarskega društva, ki ga je vodil predsednik g. dr. Senekovič. Po uvodnem pozdravu zastopnikov gg. Petriča in Kopača za ljubljanske ribiče, dr. Senkoviča za meslno občino in Gillyja za Slovensko lovsko društvo je dr. Senekovič obširno poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Zanimivo je bilo poročilo tajnika g. Gajška, iz katerega posnemamo, da šteje društvo 5 častnih, 1!)!) rednih in 12u podpornih članov. Vse delovanje'jc bilo namenjeno najvažnejšim problemom, in sicer boju zoper onečiščevanje ribjih vod po industriji in pobijanju krivolovstva. Oblastva so pokazala razumevanje za to borbo. Poleg ribjih tatov dela v ribarskih revirjih veliko škodo vidra. Za uničevanje tega škodljivca so določene nagrade. V preteklem letu je društvo nabavilo 75.000 iker potočne postrvi. Poleg lega je vložilo 7.000 komadov sulčjega zaroda v Dravo. V ribniku ob I3islrici pri Muli so vzgojili ludi več tisoč postrvi enoletnic, kalere so vložili v postrvje potoke. Lani je društvo izdalo 217 ribolovnih dovoljenj za sulce, postrvi in belice ter 33 dnevnih kari za Dravo in postrvje potoke. V izpopolnitev zakona o sladkovodnem ribarsLvu je izšla lani banova naredba, s katero se urejuje ribolov v Sloveniji. Odrejene so zaščitne dobe za posamezne vrste rib. Posebno važna pa je določba, da se sme vršiti lov na- sulca samo s trnkom. Revirna razdelitev za porečje Savinje je že izgotovljena, razdelitev porečja Drave pa se še ni mogla izvršiti, ker je nastalo več pravnih sporov. Po poročilih blagajnika g. G r cine r j a in prof. Šilca za nadzorni odbor je bil izvoljen stari odbor z dr. Senekovičem kot predsecln., dr. Dernovškom kot podpredsednikom in Gajškom kot tajnikom. Blagajnik je Greiner. V odbor je izvoljen ludi g. Gilly kot zastopnik lovcev. Poročila so pokazala, da je bilo jubilejno 30. leto društvenega delovanja za razvoj našega ribolovstva zelo uspešno. Obsojen zaradi avtomobilske nesreče »Večernik« je objavil 17. januarja, da je nekaj pred 12. prišlo na vogalu Aleksandrove in Kopališke ulice do tragičnega dogodka, ki se je končal s smrtjo mladega dekleta. Usodni opoldan je« pripeljal avtoizvošček Czemba z osebnim avtomobilom po Aleksandrovi cesti več potnikov. Cesta je bila takrat zasnežena in zaledenela, Czemba pa je vozil z veliko brzino. Kakor se je pozneje izkazalo, ni imel na kolesih verig za sneg, a tudi zavore so slabo delovale. Ko je Czemba privozil vštric frančiškanske cerkve, je privozil iz Kopališke ulice v smeri proti Grajskemu trgu tovorni avto. Ker je Czemba vozil prenaglo, ni mogel več zavreti avtomobila. Zato je v zadnjem hipu zavil na levo, da bi prešel tovorni avtomobil tik za njim. Na vogalu Kopališke in Aleksandrove ulice pa ga je zaneslo na pločnik, kjer je zadel z vso silo v 28 letno hčerko mariborskega pečar-skega mojstra Gizelo Filipičevo iz Mlinske ulice. Nezavestno mladenko so takoj naložili na rešilni voz, da bi jo prepeljali v bolnišnico, a je že med prevozom izdihnila. Izvoščka je policija aretirala. Czemba se mora zagovarjati tudi zaradi prometne nesreče v Kopališki ulici, ko je 6. decembra lani podrl pred Mariborsko tiskarno kolesarko Anico Polakovo, ker je zavozil znenada preveč na levo stran. Czemba je bil obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora. Otvoritev razstave Mušič-Putrih V nedeljo dopoldne ob 11. uri je bila v beli dvorani Sokolskega doma otvorjena razstava akad. slikarja Zorana Mušiča in akad. kiparja K. Putriha. Razstavo je otvoril predsednik UK in književnik dr. Makso Žnuderl, ki je naglasil po- membnost umetnostne prireditve obeh mladih talentov ob severni meji. Umetnika Mušič in Putrih sta razstavila okoli 40 del — slik in kipov. Otvoritev je bila zelo obiskana. Sestanek železničarjev v Mariboru Te dni je bil sestanek tistih železničarjev, ki so dalje časa prebili v službi kot delavci in so bili nastavljeni po 1. IX. 1923. Tem ljudem se sedaj ne računajo vsa leta službe za napredovanje in pokojnino, kakor so se preje računala,^ ker je tozadevna določba (čl. 123) bila črtana oz. izpremenjena v zakonu iz 1923, ki je določevala, da se delavcu oziroma dnevničarju ob nastavitvi zaračuna za napredovanje in pokojnino ves čas, ki ga je prebil v službi pri železnici. Sedaj pa se računajo samo nastavljena leta in se ozira na to, da so si mnogi uslužbenci pridobili pravico na pokojnino še predno so bili nastavljeni. Že 10 let se borijo za to, da bi jim povrnili odvzete pravice. Na sestanku je poročal upokojenec g. A. B a h u n, ki je med najbolj prizadetimi. Iz njegovega poročila izhaja, da je bilo nešteto intervencij, ki so jih izvršili prizadeti sami pri odločujočih oblastih. V zadnjem času so že začeli uvideva^. da trne vendarle veliko krivico.'Zadeva pa se počasi urejuje, čeprav prizadeti silno trpijo. Lani je bil tretjič predložen amandman za fin. zakon in takratni prometni minister dr. Spaho je deputaciji izjavil, da se on že tri leta bori za to pravico železničarjev. Lani je končno prišla v fin. zakon neka določba glede vštetja let, toda bila je neprimerno stilizirana in jo je gen. direkcija odklonila ter odločila, da pride v prihodnji proračun nova določba, po kateri se naj računajo sicer vsa službena leta za pokojnino, toda ne za napredovanje. Prizadeti pa vztrajajo na tem, da se vsa leta štejejo tudi za napredovanje, ker bi sicer bili zelo oškodovani posebno starejši, ki so bili pozno nastavljeni. Končno je treba pri ureditvi tega vprašanja upoštevati razlike prejemkov upokojencev, katerim so bili prejemki ob upokojitvi znižani za 50 in colo 60 odstotkov. Radi vseli teh vprašanj bodo t prizadeti poslali deputacijo v Beograd, ! da pojasni svoje upravičene zahteve. USTOLIČENJE PRVEGA ŽUPNIKA V STUDENCIH Dolgoletna borba Studenčanov, da bi dobili svojo župnijo, je ugodno končala. Ko se je občinski odbor prepričal, da Studenčani ne bodo utrpeli zaradi tega novih finančnih bremen, je pristal na ustanovitev studenške župnije. Včeraj je bil ustoličen prvi studenški župnik p. Janez Reberc. Na predvečer je bila po Studencih baklada združena s pozdravom prvega župnika nove fare sv. Jožefa. Cerkvene obrede ustoličenja, ki so bili združeni z veliko slovesnostjo, je opravil stolni prošt dr. V rab er. Ustanovno listino je podpisal škof dr. Tomažič. Svečanostim so prisostvovali tudi zastopniki oblasti iz Maribora. DELO NAŠIH ESPERANTISTOV Mariborski esperantisti so zborovali le dni pri „Orlu“. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razvidno, s kakšnimi ležkočami se mčra boriti društvo, ki hoče tudi v sedanjih razmerah uspešno delovali. Vodstvo tečajev in predavanj, izdanje mariborske številke i’evije „La suda stelo“ in vprašanje društvenih prostorov — to so bili problemi, ki jih je bilo treba v preteklem lelu reševati. Izvoljen je bil sledeči odbor: Prebil Ludvik, predsednik, Bratož Ivan, blagajnik in tajnik ter odbornika prof. Rudolf Rakuša in Gašparič Jože. Najboljši dokaz društvenega udejslvovanja pa je dejstvo, da je bila vse do letos predsednica društva žena in sicer ga. Vik-torina Lichtemvallner, kar je v današnjih društvih redek primer. ŠK MARIBOR:Š. S. SK ŽELEZNIČARJA 5:3 V nadaljevanju šahovskega prvenstva sta se včeraj sestala ŠK Maribor in Š. s. SK Železničarja. Dvoboj na osmih deskah je prinesel zmago ŠK Mariboru v razmerju 5:3. Povratno srečanje bo prihodnjo nedeljo. m. V spomin dr. Matka Laginje je „.Ta-dran-NTanos“ priredil oh 10-lclnici njegovo smrti v soholo zvečer v Narodnem domu spominski večer. O zaslužnem narodnem borcu je govoril g. dr. Rapolec. Sodelovali so Uidi pevci. m. Na zdravstveni Soli v Zagrebu sla diplomirala g Kranjčič Jože in g. Audi^ Karel iz Maribora. m. Poročili so sc zadnje dni v Mariboru: Zoršak Jakob, trg. pomočnik, in Koziker Marija, posestnica od Sv. lija pod Turjakom; Jakopin Jožef, pol. stražnik, in Dominko Frančiška, napeljavka; Gajšt Ludovik, posestnik, in Peršuh Katarina, pos. hči; Duh Ivan. čevljar, in Kolar Terezija, šivilja; Ozvaldič Anton, trg. pomočnik, in Pravuič Rozalija, tov. delavka; Polenčič Vladimir, miz. pomočnik, in Kodela Ivanka, navijalka; Verzel Rtuolf, strojni tehnik drž. žel., in Mikulič Branka, blagajničarka; Tišler Ernest, miz. pomočnik, in Cvilak Ana, predica; Kristl Alojz, delavec, in Donko Marija, služkinja; Paher Frane,, miner, in Nedelko Helena, tkalka; Lorbek Leopold, ključ, pomočnik, in Peršon Matilda, .ore-dica; Majcen Jožef, grobar, in Arzenale Terezija, služkinja; Tomažič Maks, tov. ^delavec, in Nežmah Katarina, predica; Vršič Jožef, paznik moške kaznilnice, in Roškar Antonija, tov. delavka; Račko Janez, tov. barbar, in Verlak Ana, služkinja; Grgič Edvard, akademik, in Barton Ružena, Hči tkalskega mojstra; Šafarič Franc, ključavničar drž. žel., in čeh Bogomila, hči kotlarja drž. žel. v pok.; Domitar Anton, kroj. pomočnik, in Ekart Katarina, navijalka; Pevec Janez, mehanik, in Felser Friderika, skladiščna delavka; Kaisef Avguštin, pečar, in Rogina Marija; Jeza Janez, tov. delavec, in Babič Marija. m. V državno last preideta z današnjim dnem dosedanji banovinski cesti Maribor —Sv. Lenart—Sv. Benedikt—Gor. Radgona—Murska Sobota in Maribor—Maren' berg—Dravograd—državna meja. m. Ljudska univerza. Drevi bo predaval prof. dr. Male Mudrovčič iz Zagreba _ o barvni fotografiji. Predavanje je iz* redno zanimivo in aktualno, saj je ravno zadnjem času barvna fotografija dosegla visoko stopnjo tehnične popolnosti, ki j® pa pri nas še skoro nepoznana. Okoli 100 krasnih posnetkov v prirodnih barvah bo prikazalo velik tehnični napredel« in vsestransko uporabo barvne fotografije* m. Umrl je znani lastnik realitetne pi' sarne g. Franjo Zagorski v 56. lelu staro* si*. m. Marelica v cvetju vzbuja na nekert vrtu na Zrinjskega trgu veliko pozornosti m. V srajci, je pobegnil iz bolnišnici’ 32-letni mlinarski pomočnik Ivan Letnik od Sv. Bolfenka pri Ptuju. Prerezal je inre* žo postelje ter skočil skozi okno. Duševno bolnega moža je prijel stražnik in ga spra* vil nazaj v bolnišnico. m. Požar na Kralja Petra trgu. V ir; govini g. Godca je nastal sinoči požar, ki je uničil nekaj radio-aparatov. Ogenj so že domači pogasili, tako da gasilci niso sten pili v večjo akcijo. Škoda je precejšnja) Požar je verjetno nastal zaradi kratkega stika. m. Vlom v barako. V Krekovi ulici so neznani storilci vlomili v barako stavbenika Mavriča in odnesli delavcema Ro-ganu in Kozarju precej obleke, perila in drugih stvari. m. Bodečo žieo je nekdo razpel čez ceslo blizu gostilne ivos na Meljskem hribu. Ponoči je tam zaradi tega padlo več pešcev in se laže poškodovalo. m Nočna lekarniška služba. Od 30. t m. do vključno 5. aprila: lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrovi 1, tel. 27-79. Kino * Grajski kino. „Madame Butterfly“ film poln lepega petja in medilozne glasbA Maria Cebolari, Paul Kem p, Luci Englisch. * Esplanade-kino. Danes zadnjič češka operela „Vcseli bohemi“. Torek najnovejši film Deanne Durbin „Njena prva ljubo* zen“. * Kino Union. Od danes „Ljubczen Tatjane Petrovnc" sijajna, duhovita satira in družabna komedija. Charles Boyer inClau-detle Colbert. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 1. apr.: Zaprlo. Torek, 2. apr., ob 20.: „Gejša“. Red A. Sreda, 3. apr.: Zaprto. Četrtek, 4. apr., ob 20.: „Trideset sekund ljubezni". Premiera. Petek, 5. apr., ob 20.: „Gejša“. Gostovanji mariborskega gledališča. Radio Ponedeljek, 1. aprila Ljubljana: 18. Starost v vzgoji; 18.20 Citraške točke; 18.40 Mesečni slovstveni pregled; 1!). Poročila; 20. Prvoaprilska šala; 20.30 RO; 22. Poročila; 22.15 Plošče. — Beograd: 18.20 Divcrlknenlo. 17. D-dur (Mozart); 19.40 Šansoni iu Singerji; 2— Koncert; 22.40 Vesti. — Rim: 17.15 Vio-lon-čelo; 21.15 Koncert tria. •— Dunaj: 18 Komorna glasba; 21. Slavni pevci. — Sofija: 19. Vokalni koncert. — Berlin: 21. Koncert; 0.10 Nočni koncert. — Praga: 21.05 Češki skladatelji. — Radio Pariš: 21.45 Komorna glasba; 23.4J Simfonični koncert. — Strasbourg: 0.15 Violinski koncert. RADIJSKE POSTAJ K ODDAJAJO VESTI: Ljubljana: 7.05; 13.; 1 L; 19. in 22. Zagreb: 12.; 14.; 17.; 18.45 in 22. Beograd : 0.45; 13.; 13,10; 19.10; 21.4« in 22.40. PVIMGIUF PROTI RADIJSKIM MOTILCEM Kakor poroča ,,Naš val", mnogi niti ne vedo. da govori naš kazenski zakon 'j par. 213 o kaznovanju tislih, ki nalašč ali i/. nemarnosti povzroč ijo motnje in ji” nočejo odstranili. Zanimivosti Zdravniki, pozor pred ljubosumnimi ženami V Oslu sc je primerila nekemu zdravniku zgodba, ki tudi drugod ni izključena. K njemu so zahajale po nasvete nabolj ugledne mlade in stare dame mesta, kar seveda njegovi ljubosumni ženi kmalu ni bilo po godu. želela je, da bi bila moževa čakalnica raje polna moških nego žensk. In ko so nestrpne pacientke celo med kosilom motile zakonca, se je nesrečna žena v skrbi za svojega moža odločila za končni korak. Preoblečena in zagrnjena v gosi pajčolan je posedela ure in ure v čakalnici moževe or- dinacije, ki je bila zunaj stanovanja. In to samo zato, da bi iz pogovora pacientk zvedela kakšen razlog za svoj sum. Ko tu ni imela sreče, se je s pomočjo strežnice skrila v ordinacijski sobi za špansko steno in prisluškovala preiskavam moža na »vsiljivih« damah. Ker ni našla nič sumljivega, je segla po zadnjem poizkusu: postavila se je nekega dne pred vhod v hišo in vsako pacientko zavrnila z isto zgodbo: Kako se je njenemu nesrečnemu možu že pred meseci omračil um in da bi bil med ordinacijo skoro umoril neko damo. Poslej da ni uravnotežen in ga lahko vsak dan zadene nesreča. Dame so seveda vse v strahu odšle, ni jih več bilo... Zdravnik se je čudil, zakaj so ga pacientke namah vse zapustile, čakalnica je bila prazna in ker le ni bilo nobene ženske več od nikjer, je stopil k najzvestejši svoji pacientki, neki grofici. Ta mu je izpovedala vso zgodbo o ljubosumni ženi in njenem nastopu pred hišnimi vrati. Stasiti zdravnik, ki ni imel pojma o ljubosumnosti in trpljenju svoje žene, je vložil tožbo za ločitev, vse mesto je pa imelo dovolj gradiva za jezikave ljudi. m — Ah, pojdiva raje domov, bova borbo zasledovala po radiu... Romunska vojska ima že 2,000.000 vojakov pod zastavami. Obala Čileja je 25krat daljša od največje širine državnega prostora. 22.000 avtomobilov gre dnevno preko mosta Henryja Hudsona v New Yorku. 303 kg tehta Francoz Charlez Red-ntond. Okrog pasu meri debeluh 2.88 m, čez prsa 2.15, 98 cm okrog stegna. Junaštvo nosilca Viktorijinega križca Najvišje angleško in eno izmed najbolj redkih vojaških odlikovanj na svetu je Viktorijin križec. Med svetovno vojno ga je dobilo samo 19 angleških letaicev. Med njimi je bil tudi major L. J. Haw-ker, ki je prišel med vojne letalce že v oktobru leta 1914. Prvo odlikovanje je dobil julija 1915, ko je napadel v enem boju tri nemška dvosedežna letala. Prvo letalo je pobegnilo, drugo se je z majorjem Hawkerjem spustilo v boj. Angleški letalec je bitko kmalu dobil. Prav tako je hitro obračunal s tretjim letalom. Dve meseca pozneje je dobil drugo odlikovanje pri napadu na neko sovražno oporišče. Tam je opazil v . zraku nemški opazovalni balon. Spretno je izkoristil balon kot ščit pred proiletalskimi topovi in se približal nemškemu hangarju na 100 metrov. Nato je spustil bombe. Le malo je manjkalo da ne bi ušel eksploziji nem' škega municijskega skladišča. Novembra 1916 je Hawkerja sestrelil slavni nemški letalec von Richthofen. Zakaj in kako se mučimo s kašljem Vzroki kašljanja so zelo različni, često nastane ta zaradi dražljajev organa za dihanje, kamor zaide prah, zadušni plini, vlažen zrak, ali če je človek bolan, zaradi nabiranja slin, gnoja in krvi v grlu. Poznamo suh kašelj brez izpljunkov, takšen z izpljunki, dalje kratek kašelj zaradi slučajnega dražljaja, pa hudt krčevit kašeljj, ki jemlje človeku sapo. Večkrat prihaja kašelj tudi iz želodca, v mnogih primerih je pa posledica nervoze in histerije. Sredstva proti kašlju se morajo seveda prilagoditi vzrokom in ga odstraniti. Med splošnimi je znan islandski mah »althee« in arab- Nemirna kri kanadskega mladeniča ski žvečilni gumi kot varovalno sredstvo pred kašljem, ker varujejo grlo pred vnanjim prahom in drugimi dražljaji. Vneta površina grla se s kašljem še bolj razboli, zato naj vsi, ki jih kašelj utrudi, čim prej sežejo po pomoči. Pri hudem kašlju se mišice zelo naprezajo, en dan takšnega kašlja bolj utrudi človeka kakor 24-urno naporno delo. Prav zaradi različnosti nastanka kašlja je pa treba v vsakem primeril iskati zdravniškega nasveta. Amerika za zaveznike. Po poročilih Avale so imeli v Zedinjenih državah zanimivo anketo, katere rezultat preseneča zaradi odločnosti simpatij na strani demokratičnih držav. Za zmago zaveznikov se je izrazilo 84% glasovalcev, Nemcem želi zmago 1% Američanov, 15°/° ljudi je ostalo indiferentnih. Tragedija v brivskem salonu. V Bo-denbergu v Nemčiji je na velikonočno soboto vstopil v brivnico tujec, ki se mu je zelo mudilo na kolodvor. Izprosil si je prednost pred drugimi, ko je pa brivec začel s poslom, se je zgrudil na tla. Zadela ga je kap. Med padcem je z britvijo zarezal tujcu v vrat, mož je izkrvavel, preden je prišla zdravniška pomoč. »Atentat« na Chamberlaina je napra- ^ vila 361etna Helena Willardova. V Londonu je vrgla na hišo, kjer biva premier jajca, meso, steklenico mleka ter tablo z napisom, da hočejo ljudje jesti. Ko je hotela vreči še eno steklenico z mlekom, so jo prijeli. Sovjeti mrzlično utrjujejo pokrtok Krim na Črnem morju. Dovažajo težke topove. Še 50.000 šol potrebuje Italija, kjer je nepismenost še zelo velika. Zdaj pozivajo bogataše, da sežejo malo globlje v žep in pripomorejo k gradnji novih šol. Grof Moemer iz Stockholma je iznašel gumijasto pripravo, ki lahko reši mornarje potopitve. Ponudil jo je švedski vladi, z motivacijo, da v teh časih nevtralne ladje niso vame. Največja kuhinja v Evropi se bo odprla v Berlinu. V 40 m dolgi dvorani je 14 kotlov s 14.000 1 prostornine, ki lahko dajejo dnevno 30.000 kosil. Prebivalci vzhodne Poljske stradajo, ker so sovjetske oblasti odpeljale večiiK> živeža iz ukrajinskih skladišč v notranjost Rusije. Med angleškimi letalci so ljudje, ki imajo v življenju najrazličnejše poklice. Posebno mnogo je že prestal neki Kanadčan, ki je z osemnajstimi leti ušel iz šole v Brantfordu v državi Ontario ter postal najprej pleskar v Detroitu, nato plesalec na vrvi v nekem cirkusu, rudar in šofer na oranžnih plantažah v Texasu. Kasneje se je pritepel peš 3.500 km daleč nazaj v Montreal ,kjer se je vkrcal na parnik, ki je prevažal živino v Glasgow na Škotskem. Od tam je dospel v London, kjer je tri dni prodajal ženske čevlje. Delo mu pa ni prijalo, odločil se je za finejše: šel je prest svilo na drugi konec Anglije. Pa tudi s tem ni bil zadovoljen. Ko je izbruhnila vojna, se je ves vesel prijavil k letalcem. Izjavil je, da je sedaj končno našel poklic, ki ga veseli. . Mrtvi" pater zasačil cerkvenega tatu n Veliko senzacijo so imeli pred dnevi v cerkvi sv. Paskvala v Portici pri Napoliju. Pred oltarjem sta navidezno zbrana klečala neki moški in ženska. V danem trenutku je stopil moški k oltarju, pograbil pozlačen svečnik, ga skril pod plašč in stopil z žensko k cerkvenim vratom. Sredi cerkve je stal katafalk s krsto, krog njega so molili ljudje. Ko je prišel tat do tja, se je nenadoma dvignil stekleni pokrov in »umrli« frater je skočil iz krste, pograbil mo- ža za vrat ter mu odvzel svečnik. Ljudi je zgrabil strah, zbežali so iz cerkve, pater jo je pa mahnil s tatom pred opata v zakristijo. V cerkvi je bilo že večkrat ukradeno nekaj svečnikov. Da bi tatovom prišli na sled, se je ponudil pretkani pater, da se vleže v krsto in navidez mrtev zasleduje gibanje po cerkvi. Res je imel srečo ter zgrabil uzmovi-ča, ki mu dolgo niso mogli priti na sled. Seveda je šla vest o prebrisanem redovniku kakor blisk po deželi. Pogled v notranjščino ve Hke nemške bojne ladje FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN Ko so ji nato prinesli pismo in črnilo ter primaknili mizico k postelji, ji ni bilo do pisanja. Boljše bo, če z grozno novico še počaka. Če bi Filip izvedel kaj se je zgodilo, bi pustil farmo v nemar ter prišel nemudoma k njej. Sodil bi, da je hudo bolna ter da je njegova sveta dolžnost, da pride takoj k njej. V takih slučajih se je Filip naglo odločal. Ne — ne bo mu še pisala! Morda šele čez nekaj dni, ko mu bo mogla obenem sporočiti, da ji je že dobro ter da je vstala in mu ni treba priti v Mombaso, ker more sama na pot. Da, potem mu bo pojasnila, zakaj je toliko časa odlašala z bolečo novico. Težko si je oddahnila, ko je vse to premislila. Preslaba je še bila, da bi mogla pisati Filipu o stvareh, ki ga bodo hudo ranile. Šele koncem tedna je sedla k pisanju. Opravičevala se je, ker mu toliko časa ni pisala. To je bila prva laž. ki mu jo je sporočila. Drugega izhoda n’ bilo... Pa tudi v naslednjih pismih se je poglavitne točke skrbno izogibala. V duhu se je mudila pri Filipu ter ga opazovala. kako odpira njena pisma, jih prebira ter ničesar ne sluti. Čez dva. ali tr tedne bo-morda že mogla na pot... Ne, ss ničesar mu ne bo pisala. Za to žalostno vest je še vedno dovolj časa. Pove mu jo, ko se sama vrne k njemu. Tako je pisarila pismo za pismom. Vsa enaka, polna drobnih vprašanj o razmerah na farmi, o življenju v Mombasi m podobno. Filip še slutil ni, kaj se je zgodilo. Zdravnik in strežnica sta bila prepričana, da je že zdavnaj pisala možu, kako žalostno je končal njun prvi otrok. Nekoliko pa se je čudil zdravnik, da mu Filip še ni nič pisal. Mar je storil napak, ker ni sam Filipa obvestil o stvari? »Bado kidogo! Počakaj nekoliko! Jutrišnji dan ti prinese, česar danes nisi dočakal!« To je bilo geslo tropskih dežel. »Bado kidogo!« Ob njem sele moreš razumeti, zakaj tukaj ljudje stvari s toliko lahkoto odlagajo tn odlašajo in — pozabljajo. In tako je dr. Terrisleet samo skomignil z rameni. Naj bi pisal očetu? Zakaj? Saj ga niti ne pozna. Ko se je vrnil z Anglije z dopusta, Filipa ni bilo več v Mombasi. Z bolnico je bil zelo zadovoljen. Gien ie bila vendar mlada in preudarna žena Vestno in izredno natančno se je ravnala po njegovih navodilih, želeč si neizmer- no, da bi čimprej ozdravela. Vsak dan ga je po večkrat vprašala, kdaj bo mogla iz bolnišnice in potem na pot proti domu. »Prihodnji teden,« ji je končno dejal nekega dne, ko je prvič smela sama na izprehod. Najela si je izvoščka ter se odpeljala na ozko peščeno obrežje, prav tja, kjer sta tolikokrat sedela s Filipom in opazovala čudovito lep sončni zahod. Izstopila je ter peš odšla prav do skrajnega roba obale. Kot takrat je sedela na skali ter prisluškovala šumenju valov, zrla čez morje in se naposled ustavila z očmi na koralnem otoku, čez katerega so jele legati sence. Kdaj si je že želela spet obiskati ta tihi in v tisočere barve odeti kraj, ki je hranil v sebi toliko spominov na srečne dni, ki sta jih tu preživela s Filipom. Toda Gleni ni bilo do spominov, s poslednjo mislijo je iskala primernega izhoda: kako naj pove Filipu prežalostno novico, da ni le izgubila otroka, ampak da verjetno nobenega ne bo več imela. To strašno resnico je skorajda iztrgaL zdravniku iz ust. In zdaj naj se vrne k Filipu praznih rok? Za vselej je izgubila upanje, da še kdaj najde sredstvo, s katerim bo privezala nase Filipa. Na farmi bo zavladala smrtna tišina, ki je nikoli ne bo prebil vesel otroški smeh. Pa Filip, ki ni znal prenašati porazov v življenju? Ne, on se nikdar ne bo pomiril. Možje vendar tako naglo pozabijo in zavržejd neplodne žene. In zakon brez otroka je vendar tako prazen, mrtev, težak živ- ljenjski poraz. AH se ji posreči ohraniti Filipa tudi v bodočnosti? Vprašanje ji je leglo na srce kot težak kamen. Trudno je vstala ter šla vzdolž obrežja. Zatopljena v misli ni opazila, da je prišla že na plažo. Nekaj gostov je ležalo na pesku, drugi so se pretegovali v ležalnih stolih. Glen je malone trčila v zagorelo pestunjo, ki je s težavo porivala pred seboj bel otroški voziček. Nekaj korakov odtod je sedela v pletenem naslonjaču mlada žena. Glen- se je izognila vozičku ter hotela v loku obiti tudi v naslonjaču sedečo ženo; toda ta je sunkoma ostala ter stopila proti Gleni, ki je v trenutku popolnoma prebledela. »Zakaj mi niste nič pisala?« jo je Glen sprejela precej nevljudno in trdo. »In zakaj naj bi vam pisala?« ji je razdraženo odgovorila Eliza Oliverova. »Mislila sem si: čim manj slišite o meni, tem prijetnejše vam bo! Nikdar ne bom pozabila, kako ste me pregnala iz hiše, kako ste me sramotno izplačala! Ali pa ste takrat pomislila, da se boste z denarjem izognila vsem odgovornostim? Denar! Smešno! Denar vsega sveta ne more pregnati strahu, v katerem trepetam!« Nekaj časa sta obe molčali. Potlej ie prišla k njima pestunja ter v nerazumljivem narečju dejala gospe Oliverovi: »Memsahib — otrok bi rad jedel... poidimo domov...« (Dalle.) Spori mdmmumm MakiborrešiIčasls!ovenskeganogome a ISSK MARIBOR—HSK „CONCORDIA", ZAGREB 4: 2 (2:1). J1« visoki zmagi Zagrebčanov v Ljubljani natl slov. ligaškim predstavnikom preteklo nedeljo je mariborsko športno občinstvo z velikim zanimanjem pričakovalo nastop bivšega prvaka države HSK Con-cordije iz Zagreba. Približno 1000 gledalcev je precej pesimistično razpoloženo pohitelo na igrišče Rapida, kjer pa je doživelo presenečenje. Domača črno-bcla enajsterica, ki je v svojem 20-letnem obstoju že tolikokrat nad vse častno reprezentirala .mestne barve, pa tudi slovenski nogomet, je tokrat poleg skrajne požrtvovalnosti vseh igralcev pokazala tudi prav dobro igro, ki kaže, da bo v predstoječi prvenstveni borbi zopet mogla energično poseči v zadnjo fazo prvenstva Slovenije. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Coneordia: Culik, Kramer, Paviša; lludik, Vnčilovsky, Furdek; Beda, Puk-šec, Obrež, Hartvvig, Zemljič. ISSK Maribor: Marguč, Bačnik, Koreni; Vodeb, Gomolj, Kramberger; Ogrizek, Selinšck, Kurt, Varl, Janžekovič. Gostje so torej z izjemo Pogačnika, ki je trenutno bolan, nastopili s kompletnim liga tramom, ki je nudil prav lepo igro za oko, toda napad navzlic številnim šansam ni mogel preko obrambe Maribora, ki je z odlično razpoloženim Margučem na čelu rešila tudi najkočljivejše situacije. Zagrebčanom se je poznala solidna šola ter so igralci tudi v odlični telesni kondiciji. Domačim je, posebno krilcem, včasih pohajala sapa, toda vsi so brez izjeme pokazali veliko požrtvovalnost. Zelo dobri sta bili obe krili v napadu. — Način igre preko kril je Mariboru od nekdaj ležal, ler ga je treba še bolj v potankosti izdelali. Sistem domačega moštva, da oba branilca držita nasprotni krili, pa se ni najbolje obnesel, ker stranska krilca včasih nista vedela, kje nai posežeta v borbo. Za tak način igre (katere reprezentant v državi je BSK) so potredni individualno mnogo močnejši krilci in branilca, kakor seveda tudi dolgi in temeljiti trcningii. Moramo pa nekaterim igralcem Maribora svetovati, da se odvadijo nepotrebnega za-državanja žoge in driblanja. Radi lega včasih najlepse prilike ostanejo zamujene. Potek igre: Gostje imajo začetni udarec ter takoj enerično napadejo. Izsiljeni kot gre v aut. Maribor se rcvanžira z lepim napadom preko desnega krila, center Ogrizka strelja Varl preko prečke. V ponovnem napadu C. znslrclja Zemljič v aut. Zopet je nosilec napada Miloš, lepo podano žogo dobi prosti Janžekovič, ki pa 100 odst. šanso bombardira v aut. Kot proti C. ne prinese ničesar. V 27. min. v napadu Maribora Vodeb popravlja v teku žogo z roko. Gostje čakajo na žvižg, sodnik pa tega očitno ni videl ter pusti igrati naprej. Žo- go dobi Kurt in jo presenečenemu vratarju plasma v desni gornji kot. 1 :t> za M. Zopet so domači v napadu, oster strel Sc-liuška vratar boksa. Marguč se dvakrat zapovrstjo izkaže ter sigurno brani ostre strele. C. ima delno terensko nadmoč, posebno obe krili sta zelo nevarni. Bačnik ima težko delo z okretnim Zemljičem.-Marguč ponovno brani oster strel Zemljiča v padcu. Maribor se končno reši pritiska, na lep prenos žoge z leve je Miloš dobro postiran in neubranljivo poviša na 2:0 v 41. min. Občinstvo živahno pozdravi uspeh domačinov. Zopet so Zagrebčani v napadu, dva kola ostaneta brez uspeha. Tretji kot strelja Beda v 45. min direktno v gol ter popravi rezultat na 2:1. Takoj v pričetku II. polčasa pričenja Coneordia z veliko ofenzivo. Dva kota grela v aut. V 5. min. Korent podere Bedo, ki je sam z žogo 5 metrov pred golom. Diktirano 11-metrovko, ki jo VučiTovsky precizno plasira proti levemu spodnjemu kolu gola, Marguč v padcu divno brani. Domačini so malo opešali, C. prevladuje na terenu, toda obramba Maribora se bori s stisnjenimi zobmi. Napadalci gostov pogosto streljajo, toda večino se najde kaka noga, da odstrani nevarnost. V 22. min. M. končno tudi prenese igro na polovico gostov in Janžekovič z lepim strelom poviša na 3:1. Tik za tem napad domačih zopet „vozi“ goste, Ogrizek je na mestu in vratar gostov mora kapitulirali pred njegovim plasiranim strelom 4 :1. T udi Kurt dobi lepo žogo, toda strelja v prečko. Zagrebčani se trudijo, da bi zmanjšali rezultat Zopet so v napadu, toda Marguč je nepremagljiv. V 40. min. Zemljič pobegne halfu in branilcu, idealno prenosa v sredino in Beda v polnem teku neubranljivo zabije v mrežo. 4:2. Zopet je Zemljič nosilec napada, njegov visoki oenter dobi Obrez na glavo, toda „Pata“ brani. Takoj za tem odžvižga sodnik Nemec zanimivo igro. Približno 1000 gledalcev je uspeh domačinov pozdravilo. Belo-črni so s to tekmo ponovno pokazali, da je treba z njimi najresneje računati. Zavidanja vreden uspeh ISSK Maribora naj bo obenem glasen memento mestni občini, da je skrajni čas, da se reši vprašanje spormega igrišča, da bo dobil ISSK Maribor kot najstarejši in najzaslužnejši slovenski športni klub Maribora svojo lastno streho m prostor, ki mu bosta po 20-lelnem obstoju ponovno pomagala do dvi-ga. Predtekmo sta odigrali rezervi ISSK Maribora in SK Rapida. Pod vodstvom sodnika g. Grošlja so zmagali mladi „Ma-riborer' sigurno z 8:2 (3:2). KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOT1NOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše icadiice Cena velika steklenica din 70.—. mala din 50,— Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda. Ob železnici 4-11. 1816-7 sepanrano-roščeva u SOBO oddam takoj, Ko-. 2-11. 1818-7 Kupim Rabljen NAMIZNI ŠTEDILNIK kupim. Naslov v ogl. oddel. »Večernika«. 1825-3 POTREBUJEM 12.000 kom kolov za fižol, 6000 kom. lat za brajde, velik sod, ki vsebue 3000 do 6000 lit. potreben za ribizlovo vino in vinsko stiskalnico, če le mogoče hidravlično. Točna pojasnila daje iz prijaznosti strojnik gasilske čete, Koroška cesta, Maribor. Dravska banovina. Dohod na veleposestvo ie mogoč po zemlji in vodi na Koroško cesto št. 2113 a. 1842-3 Prodam Več rabljenih OTROŠKIH VOZIČKOV naprodaj. Židovska ul. 9. 1828-4 Oddam prazno DVORIŠČNO SOBO ___________ _ . j 11 15. aprilom trem osebam, i čena šivilja. Ponudbe na ogl, SLUŽKINJA za vse se išče. Gregorčičeva ul. S-I desno. 1833-9 Službo t&ee jsša.,. "-iinUMBi Iščem službo SOBARICE najraje v Mariboru. Sem izu- Mejna 22. 1820-7 ČISTO SOBO s štedilnikom oddam takoj. Masarvkova 6, Špesovo selo. Pobrežje. 1821-7 SOBO s kopalnico v centru mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 1822-7 Solidnega SOSTANOVALCA sprejmem v sobo s posebnim vhodom Glavni trg 4-1. 1824-7 SOSTANOVALEC se sprejme na stanovanje in hrano. Koroška 17. 1827-7 Spomladanski, svetloplavi PALETOT- KOSTUM enkrat nošen, srednja postava, v trgovini Slovenska 20 naprodaj. 1829-4 Prodam SLADKO SENO in otavo. Ločičnik, Rošpoh. 1830-4 GOSPOD se sprejme z celo oskrbo. — Frančiškanska 21-11. 1832-7 Oddam takoj SOBO S ŠTEDILNIKOM za 1 do 2 osebi, Ipavčeva ulica na Špesovem selu. Vpra sati Pobreška cesta 21. blizu cerkve. 1837-7 Sprejmem dva boljša GOSPODA ali gospodični na dobro hrano. Naslov v ogl. odd. »Ve-č Ornika«. 1839-7 Službo dobi odd. »Večernika« uesljiva«. pod »Za-1830-10 Pouk ^.-.-4sirnim NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeh Aleksandrova 14-1, levo. 1838-13 lokal ■A! Lopo opremljena PISARNA se odda. Aleksandrova 19-1, Repič. 1835-14 Samo OTROŠKI VOZIČEK poceni naprodaj. Stolna 3-1. 1841-4 Stanovanje SOBA IN KUHINJA se odda. Stolna ul. 3. 1762-5 Trikrat Romunija : Jugoslavija Včeraj so se sestali nogometni reprezentanti Jugoslavije in Itomuniie v treh tekmah, ki so se zaključile z nad vse čast-nim uspehom za naš nogometni sporL V Bukarešti sc je odigrala tekma JUGOSLAVIJA A—ROMUNIJA A 3 : 3 (2 : 2) Gornji tekmi za Donavski pokal je prisostvovalo na stadionu Onef okoli 40.000 gledalcev, med njimi mnoge oficielnc osebnosti. Naša enajstorica je prekašala svojega nasprotnika predvsem po tehničnem znanju ter je bila ves čas tekme v prednosti za eden gol. Naj šibkejša točka naše ekipe je bil napad. Romuni so pomanjkanje tehnike nadomestili z veliko borbenostjo, doseženega rezultata ne morejo »umirati za uspeh, prvič z ozirom na domači teren, drugič pa, ker so prišli jako poceni do dvomljivega tretjega gola. Strelci za Jugoslavijo so bili Aca Petrovič in Božovič (2), za Romunijo pa Bindca (2) in Bara tki. Tekmo, ki je potekla jako fair in prijateljski, je sodil Madžar Rubin V predigri so se pomerili junlorji Jr* slavije—Romunije 2:0 (1:0), Zmago Jugo* za STANOVANJE sobo in kuhinjo oddam mirni in snažui stranki s 1. majem v Dalmatinski ul. 18. 1817-5 Lepa SOBA IN KUHINJA z vodovodom se takoi odda. Cankarjeva 24, Pobrežje. 1819-5 KROJAŠKEGA POMOČNIKA za veliko boljše delo sprejme takoi Celec. Koroška c. 17. 1826-9 Sposobna POMOČNICA za damski krojaški salon se sprejme. Salon Kocbek, Stolna 1-1. 1831~9 ona bo izrabila edinstveno priložnost 55 kom. pomladanskih plaščev, 40 kom. oblek, 86kom. bluz v lazprodajo po izredn h cenah. Oglejte si brezob-vezao naš konfekcijski oddelek pri konfekciji Kj greva m a r l b o i grajski trg riž iai, olja ter vse špecerijsko W VJp blago, vedno sveže le pri MIRI PENIC, Maribor, Vetrinjska 9 našo mladinsko reprezentanco sta zagotovila Nedeljkovac in Drenovac. V Beogradu je bila nogometna tekma JUGOSLAVIJA B—ROMUNIJA B 1 : 0 (1:0) ' Rezultat je, z ozirom na potek tekme mnogo prenizek, saj je bilo jugoslovansko moštvo v težki premoči, ki je pa spričo uspešne defenzivne taktike gostov ni uspe: lo številčno izraziti. Naša enajstorica ni imela baš najboljšega dneva, odličen je bil Zagrebčan Wdlfl, ki je tudi dosegel zma-gonosni gol. Naša obramba je bila skoro-da brez dela. Sodil je Madžar Kis. PRESENETLJIVI REZULTATI DRUGOD. Ligaška enajstorica SK Ljubljane je dosegla v Kranju proti SK Kranju samo remis 2:2 (0.2). Celjani so otvorili nogometno sezono s prijateljsko tekmo Celje : Litija 1:3 (0:0) Kombinirano moštvo SK železničarja je go stovalo v Ptuju proti tamošnii Dravi ter zmagalo 5:2 (4:1). Ob tej j priliki je bilo verificirano novo igrišče ŠR Drave v Ljudskem VftU MADŽARSKA — ŠVICA 3:0 (2:0) 2 STANOVANJI soba in kuhinja, se odda s 1. majem mirnim in snažnim strankam v Dalmatinski ulici 18-1. Pojasnila tam ali v Delavski 65. _ 1823-5 SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok. — Einspielerjeva 26. Melje. 1834*5 Sobo odda SOSTANOVALCA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6-11, 8. 1801-7 breji kozi montatonskl radi selitve iz Mariborske koče, prodam. Ogleda se v Vetrinjski ulici, vogal Ob jarku, pritličje, desno. Vljudno naznanjam cenjenim gostom, da sem prevzel od ge. Matz Aleksandrova cesta št. 17 BIFE Prosim cenj. goste za nadalnjo naklonjenost. Se priporoča FRANICO l U D V B K MALI OGLASI Po dolgi težki bolezni je umrl gospod Franjo Zagorski lastnik realitetne pisarne Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. t. m., ob Vr4. iz pobreške mrtvašnice na mestno pokopališče. Maribor, 1. aprila 1940. žalujoča soproga Adolima Zagorski in družina Viktorja Zagorskega. CENE MA11M OGLASOM: V m*llb otlMlb ««>•