KATOLJSK CERKVEN LJST.
«Danica4' izhaja VBak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 piti. 00 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gl. 30 kr. V ti8karnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene ua ta dan praznik, izide ..Danica'" dan poprej.
Tečaj XXXVII.	V Ljubljani, 11. mal. travna. 1884.	List 15.
Bogomorna sednica.
(Po K. L. — P. Hrisogon. M.)
(Dalje.)
Tretji posvet se je bil sošel v hiši Kajfovi 20 ali 25 dni po drugi seji, 16. marca 1. 782 p. Ii. c., t. j. 2 dni pred terpljenjem Gospodovim. Evangelista Matej in Luka poročata, da namen posvetu ni bil prevdarjati, ima li Jezus umreti, ampak kdaj in kako bi ga vjeli, kako bi stvar na tihem izpeljali in brez hrupa. Kakor nalašč se jim ponudi Karijotčan. (Iš-Kariot, to je človek iz Karjota). Ta gre k zborovavcem, ter jim prodaja življenje svojega Gospoda. Pogodi se za majhno svotico, ter se dogovore o času in za znamenja. Ako da sinedrij predse pripeljati Jezusa Nazarenčana, češ, da preiskuje in presojuje njega dela, ni li to kervavo zasra-movanje pravice, ostudna laž, farizejsko hinavstvo? Ne bo li toženec, bodi si nedolžen kakor koli, ne bo li 30krat k smerti obsojen, ako bo 30krat treba? Bogomor je bil že premišljen, sklenjen, določen, še preden se je tožba jela veršiti zoper Jezusa, ki je z neslišanimi čudeži poterjaval svoja dejanja, namreč, da je Bog, česar pa ta judovska gospoda verjeti nikakor ni hotla. Ta navidezna postavnost, s ktero se je imelo strašansko to hudodelstvo pokrivati, ni mogla biti druzega kot naj ostudniša goljufija, naj nesramnejša prevara.
Da jasno spoznamo, kako hudobno je bilo sinedri-jevo početje zoper Kristusa, oglejmo si nekoliko kriminalne postave Izraelcev.
Pravna načela nekdanjih Izraelcev stojč na naravni postavi, na svetopisemskih ukazih, ter se naslanjajo na modrost in previdnost izraelskih postavodajcev. Predpisana 80 načela, predpisane so oblike (forme) sojenja; vse to nam je ohranjeno v zadevnih spisih. Izročilo, ki hrani judovsko pravo po načelih in veršenju, še dandanašnji ni umolknilo. Vse to izročilo je najti v delu R. Juda, ter raztreseno po mnogih drugih enakoverskih spisih, tako, da je prav lahko določiti načela in oblike, po kterih se je imel ravnati sinedrij v takratnih kriminalnih dogodbah.
Navesti hočemo le one odredbe, ki se ozirajo na pravdo Odrešenikovo.
Kar zadeva zborove seje, je prepovedovala postava imeti jih v soboto, v praznik, predvečer sobote ali praznika. Prepovedane so bile sodnijske seje o velikih hu-
dodelstvih ponoči, pred opravljeno jutranjo daritvijo, po opravljeni večerni. — Da je pričanje zoper tuženca ljalo. je bilo treba 2 prič. Vsaka priča je morala priseči. da bo resnico govorila. Izreki prič so morali biti skerbno preiskovani; morali so biti brez moči in neveljavni. ako se niso vjemali tako v stranskih kakor v glavni stvari. Slednjič krive priče so morale zapasti taisti kazni, ktera je zadela okrivljenca. — Pri zasliševanji toženca so bili človekoljubni, nekam usmiljeni predpisi. Toženec ni smel biti obsojen kar vnemamo, tudi ako je sam obstal krivico. Posebnih zagovornikov postava ne omenja. Obdolženec se je zagovarjal sam. Pač pa ja bilo navzočnim dovoljeuo besedo poprijeti obtožencu v prid; in to je bilo djanje, ki se je hvalilo kot ljudo-milo iu blagovito. — Postavljeno je bilo. da pravda, zveršivsa se s smertno obsodbo, se ni smela končati taisti dan, ko je bila začeta. V noči med začetkom in koncem pravde so morali sodniki po svojih stanovanjih, po dva iu dva skupaj, pečati se z natankim preiskovanjem hudodelstva, ter vestno prevdarjati okoliščine govoreče za iu zoper obsojenje. Zapovedano jim je bilo v tej noči biti posebno zmernim v jelu in pilu, da si ohranijo jasnega duha. ter da bodo zmožni stvar umuo preiska-vati. Drugi dan so se vračali v sodnji dvor, zaporedoma oddajat svoj „kriv" ali „nekriv." Zapisnikarja sta zapisovala glasove, eden obsoječe. K obsojeuju sta bila dva glasa več potrebna kakor k rešenju. Vsaka obsodba zunaj „gazita" izrečena je bila neveljavna.
Ako primerjamo našteta načela in pravila z ravnanjem. ki se je veršiio v tožbi zoper Jezusa, pokaže se nam z največo belodanostjo iu gotovostjo, da po sveti postavi, po svetem pismu, iu mitri ukazovaoa pravila, so bila uaj nesramnejše prelomljevana in teptana. Ta pravda po nobenem načinu ni bila sodnijska preiskava; bila je grozoviti umor. — Po natanki in primerjavni preiskavi uaštevata pisatelja krivic, manjših in večih prestopov pravice in obravnave, ki so v tej pravdi se zgodile, nič manj kot 27. Naštejmo jih naj zaporedoma. Kteri hočejo se o tem nadrobneje podučiti, naj prebirajo sloveče delo samo. — Zatožbo zoper Jezusa je sinedrij obravnaval v dveh sejah. Ena je bila koj v četertek ponoči 17. marca, druga v petek zjutraj prihodnjega dnš, 18. marca. Oziraje se na hebrejsko navado, po kteri so šteli čas od solnčnega zahoda pa do druzega zahoda, vidimo, da ste bile obe seji zvečer pa zjutraj
taistega dne, t. j. 14. uizana 1. 4034 po stvarjenju sveta. Vsi štirije evangelisti govore o teh dveh glasovitih sejah.
Toliko da je bil Gospod vjet, že so ga peljali pred sinedrij, zbrani v Kajfovi hiši (Mk. 14. 53). Bilo je pa ponoči (Jan. 13. 30): perva krivica, ker sinedrij se nikdar ni smel zbirati ponoči. — Večerna daritev je bila že opravljena, toraj je bila vsa soriba nepostavna: 2. krivica. — Bil je pervi dan »presnih kruhov, predvečer velikonočnega praznika, dan, ki je prepovedan k očitnim obravnavam: 3. krivica. — Zapisano je. da je Kajfa zasliševal Jezusa (Jan. 17. ID), tisti Kajfa. ki je v poprejšnji seji povdarjal, da je potrebno Jezusa umoriti, da to zahteva občni blagor, da Jezus je sovražnik narodnega prospeha. Tu imamo tožnika, ki je ob enem sodnik, verhu tega še predsednik sinedrija in celo voditelj obravnave sodnijske! Kajfa, oddavši tožbo, ni imel nikakoršne pravice več še dalje sodnik biti, ampak tožbo le podpirati; ni imel pravice sodstvo voditi, ampak dokaze pripravljati: njegovo pravo mesto je bilo toraj med pričami, a ne med soauiki. Po človeških postavah. a zlasti po judovskih je prepovedano tožniku biti sodnik: 4. v nebo vpijoča krivica. — Kajfa je stavil Jezusu prašanja o njegovem uku, o njegovih priveržencih iu slednikih, t. j. učeucih. Namestu da obravnavo pričenja, tožbo ali hudodelstvo naznanja, priče zaslišuje, pa jo pričenja z zvitim in prekanjenim izpraševanjem tožcuca loveč, ter mu skrito past nastavljajoč V To nasprotuje naj prostejšim načelom in podlagam samega hebrejskega prava kar popolnoma: 5. krivica. Mirni, krepki a odločni odgovor Jezusov, da jc očitno učil, pred vsemi ljudmi, da skrivaj nič ni govoril, da toraj ni prašati njega, ampak poslušavce ujegovc, še bolj razodeva Kajfovo krivičnost. Neslišano je. da bi se tožba obravnavala kar iz celega, pa da se poprej ni uazuauilo hudodelstvo, kterega je Jezus tožen! — Modri, popolnoma pravični zavernitvi Gospodovi sledi udarec v obraz, ki mu ga da osorni divji birič: ti. krivica. To krivico, ktero sinedrij molče odobruje, sodbo dela še geršo. Postava deva zatožcnca v varstvo sodnikovo, da bodi varen in nedotakljiv, do obsodbe. Sloveči dilema (dvo-klep), s kterim Jezus biriču odgovarja, jasno kaže. kako ostudno je bilo očituo zasramovauje, ktero jc Gospod terpel z udarcem. Da Jezus naravnost ni grajal Kajfa. ki jc tako potuhnjenost dovolil, zgodilo se jc (kakor sv. Jerouim opazuje) zavoljo njegove duhovske časti, ki jo je imel ta hudobnež.	i Dalje uasl.)
Govor pri pokopavaiui r. č. g. župnika Jurija Krašovica.
(KonccJ
Kako ponižni so bili, ve vsak; ali tega ne, da so celo želeli, kakor v testamentu stoji, da bi po njih ne bilo nič govora ali pridige. Oj bodite pouižui tudi vi, vas mertvi vaš fajmošter uče; le poglejte v današnji sv. evangelij, kako ponižna je bila Marija: „Dekla sem Gospodova. zgodi se mi po tvoji besedi!" Kdo pa se je mogel bolj ponižati, kakor se jc Sin Božji J. Kr., ki se je včlovečil. ponižen (pokoren) bil do smerti, smerti pa na Križu. O ne napihujte se. posebno vi mladi ljudje, ki se toliko zanašate na svojo lepoto, moč. zdravje; le poglejte tukaj na g. fajmoštra, kaj da jc človek.
Veliko so ranjki premišljevali in mislili na britko smert. Ze pred tremi leti. toraj še zdravi, so si v Ljubljani naročili mašni plajš za svoj mertvaški oder. za ua pare. Kekli so sami! Zdaj sem si kupil smertui plajš. Sami so si pri mizarji naročili trugo že pred več mesci, sami so si prostor izbrali, kjer bodo ležali in počivali do sodnjega dne. Bes, kdor tako v življenji
na smert misli, ne more smertno grešiti. Spominjaj se svojih poslednjih stvari in vekomaj ne boš grešil! Oj predragi! imejte tudi vi vedno smert pred očmi, in vekomaj ne bote grešili. Kako da so vedno na smert mislili, kaže tudi to. Bili so še v Kranji pri slavnem dekanu Slugu, in so si za spomin izbrali pri njih — veste kaj ? Lepo, iz bele tvarine (alabastra) narejeno mertvaško glavo, ktero so dekan Sluga iz samostana iz Kostajno-vice, kjer so bili poprej menih, seboj prinesli in ktero so podarili enemu svojih g. duh. pomočnikov. Kako so premišljevali resne reči, ki nas Čakajo po smerti, kaže tudi, da so dali resnobno podobo naslikati na mertvašnici, namreč strašni stan v vicah. Kuko so pa bili v svoji hudi 20 mescev in 5 dni dolgi bolezni po-terpežljivi, celo večkrat šaljivi, se je le čuditi. Imeli so posebni dar božji: daf poterpežljivosti; lo od pustnega dne, ko jih je pervikrat prav hudo zagrabilo, so večkrat rekli: „Huda je bolezen, pa grenko pripravljanje za smert, grenka jo vojska." Molite zame, da bi mogel voljno terpeti, ker človek je slab, so rekli. Oj bodite tudi vi poterpcžljivi v vseh nadlogah, križih in težavah. Jezus Kristus uči: Kdor hoče moj učenec biti, naj zatajuje sam sebe, naj nosi voljno svoj križ in naj hodi za menoj.
Poglejmo njih dobrotljivost. Koliko so storili revežem. veste vi bolj ko jaz. Glejte, ko so imeli bolj revne holuikc. so opoldan, kar je ostalo, v papir zavijali iu revežem nosili. Tako so se tudi na zadnje spomnili revežev, ubožnih študentov v Ljubljani, t. j. študentovske kuhinje, kjer okoli 100 študentov vsaki zastonj kaj živeža dobiva; bolnih, revnih duhovnikov, misijonarjev v Bosni. Tukaj Marijnega altarja, kot velik častivec nebeške Matere, s precej veliko svoto denarja; cerkve sv. Mihela na Blokah, cerkve sv. Križa in mnogih druzih potreb. Oj, predragi! kakor vas tu v ječi temni ležeči vaš g. fajmošjter uče, bodite tudi vi dobrotljivi, milostni! Glejte, sodnji dan bo Gospod nas sodil po dobrih delih: bil sem lačen, žejen, nag, v ječi, bolan, in vi ste me nasitili, napojili, oblekli, obiskali — pridite in posedite nebeško kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Neusmiljeuim pa bo odkazal večni ogenj, kteri je pripravljen satanu in njegovim angeljem.
Iz tega smemo soditi, da tudi preblagemu r. veljajo besede: „Blagor jim, kteri v Gospodu umerjo, ker njih dela gredo za ujimi."
Kdo umerje v Gospodu? Tisti, ki je v Gospodu in za Gospoda živel. V Gospodu živeti se pravi, sklenjen biti z Bogom, kakor uči sv. apostelj Pavel: „Živim, pa ne jaz, ampak Kristus živi v meni." Za Gospoda živi tisti, ki za njega dela, terpi, svoje dolžnosti spol-nuje. V Gospodu in za Gospoda živi, kdor živo v njega veruje, terdno v njega upa, goreče njega ljubi. Blagor mu, kdor v tej živi veri, v terdnem upanji in v goreči ljubezni živi in umerje, ker nad njim se spolni, kar Kristus govori: „Kdor v mene veruje, bo živel, akoravno umerje.a Vera se spremeni v gledanje, upanje v vži-vauje, ljubezen pa nikoli ne mine.
II koncu pa imam vam še nekaj povedati. Zadnji večer, v petek na večer, bilo jim je silno slabo; stali smo bili okoli njihovo smertne postelje, eden gospodov jih tolaži in jim govori o veliki kroni v nebesih. Ali Kaj pravijo V „Kje je zapisano?" da namreč prav gotovo pridem v nebesa. Lejte; saj tudi sv. apostelj Pavel piše. da moramo s strahom in trepetom delati delo svojega zveličauja. Še svetniki so se tresli na smertni postelji. Zato vas, spoštovani poslušavci, posebuo gg. duhovni sobratje, povabim in prosim, ne pozabimo jih v svojih molitvah, in še posebno zdaj pri veliki sv. maši za nje molimo, spominjajmo se jih sicer pri sv. mašah. Zdihujmo s prerokom Davidom: „lz globočine vpijem k
tebi, Gospod! Gospod usliši moj glas. Ako boš zavoljo pregreh odgovor tirjal, kdo bo obstal; ali pri tebi je usmiljenje in obilno odrešenje!" Naj v miru počivajo, in sveti naj jim večna luč!
Iz Mariborske dieoezanske sinode.
XVII.
De observandis Synodalibns statuti*.
(Konec.)
Cum experientia teste omnis inter christiani no-minis homiues perversitas non tam ex legum defectu quam potius ex earum neglectu oriatur: statuimus hisce et omni sollicitiori modo instamus, lit sanctiones et decreta hujus Synodi, quae vix novi quid continent, quod non jam pridem sivo Ordinationibus Nostris et Consti-tutionibus sive Summariis conferentiarum sic dictarum decanalium Venerabili Clero Dioecesauo iuuotuerit, ubiqe eftectui et executioni mandentur.
Quapropter Vos imprimis, parochos et auimarum curatores et custodes Dominici gregis! admonemus et cohortamur, ut quae in hac Synodo utiliter et salubriter statuta sunt, non tantum ipai strenue exsequi studeatis, sed et in gregibus curae Vestrae pastorali commissis in usum et fructum deducere satagatis, forma facti gregis ex animo in hoc omnium viriuin uisu intenti, ut gregem Vestrum pascatis et recto tramite deducatis per vias Domini ad salutem perennem.
Similiter etiam omnes quoscunque superiores et auctoritate pollentes sive saeculares sive regalares, prae caeteris autem Vos, Decanos foraneos! qui non imme-rito oculi et manus dextera Episcopi nuncupainini, ro-gamus, obte8tamur et obstringimus, ut hisce Synodalibus decretis in Vestris districtibus diligenter exequendis iu-tendatis et omnem operam navetis sicque viribus unitia obsecundetis votis Nostris, convocatione hujus Syuodi manifestatis, ut omnes et singuli, quando apparuerit Pastor pastorum, accipiamus immarcessibilem gloriae coronam, quod Deus concedat in Misericordia Sua!
Ne vero quis sub praetextu ignorantiae hujus Synodi decreta vilipendere aut negligere praesuraat: de-cernimu8 et mandamus, ut quautocius typis impressa publici juris evandant sintque singuli, sive huic Syuodo interfuerint necne, in conscientia sua obstricti editionis eorum exemplar intra 30 dierum spatium sibi comparare et pro agendi norma sibi proponore.
„Quicunque autem hanc regulam secuti fuerint, pax super illos et misericordia Dei." (Gal. Hi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (J)uhocsko past. /. del.) Oseba pastirjeva, homiletika, katehetika. Sloveuakim bogo-slovcem in mašnikom spisal An t. Zupančič, profesor pastirstva na Ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Založil pisatelj. Prodaja „katol. bukvama." To že davno do-željeno in pričakovano delo je kakor nalaš za pirhe v prav lepi obliki, v veliki osmerki na 280 straneh iz katol. tiskarne prišlo na svitlo. Papir in tisk )e izversten, vsa knjiga elegantna. Cena 1 gld. 20 kr. v bukvami, po pošti 10 kr. več (toliko za marko.)
G. pisatelj je od pokojnega milgsp. kn. škofa Janeza Krizostoma dobil nalog, da naj to delo sostavi in za tisk pripravi, ker dosedanji spisani sošitki te vede, dosedaj v rabi, so se postarali po duhu in jeziku in jih tudi več ni lahko dobiti, pravi pisatelj. Oklenil se je izdelovaje pastirstvo slavnoznane P. Ign. Schiih-ove
knjige, njene glavne razdelitve in po večem razverstitve v učni tvarini, sem ter tje sprejšl je iz nje tudi poedi-nosti. Izdal bode g. pisatelj „pastirstvo" v štirih delih zaporedoma, da olajša sebi delo, čitateljem pa naroče-vanje. kakor pravi v predgovoru, ter pride čez nekoliko mescev drugi del, ako bode vstreženo s pervim
Prav ljubo bi bilo g. pisatelju, ako bi mu kteri skusemh duhovnih pastirjev naznanili kacih želja in misli o naslednjih tvarinah, ki so: splošnja litureika očitne ljudske pobožnosti, duhovne duevnice, sv. ma<a' zakramenti, blažila (sacramentalia), duhovna vladiia' nauk o župnijskih matrikah.
Dosedauji profesorji pastirstva na tem učilišu so že od davuo učili to tvarino tudi v slovenskem jeziku in sicer po spisih. Krajši taki spisi, kolikor vemo. so bili od ranjc. semeniškega vod^a J. Zupana. Obširno pastir-stvo", prav priljubljeno in takrat v spisih zelo razširjeno med duhovstvom, je bil spisal goreči bogoslovski prof iu kanouik Jožef Poklukar in ai je o tem pridobil velike zasluge, kajti prederl je bil novo pot, zlasti tudi oziroma na termiuologijo. iu če tudi ui bilo vse ravno klasiško se vender, kolikor je znati, po večem še zdaj rabi in marsikaj njegovih besed tudi po druzih cerkveuih bukvah dobro služi. Mnogi še živi njegovih učencev gotovo dobro pomuijo. koliko borbo je imel blagi g. v tem oziru da bi dobil čisto primernih izrazov, iu kako je bil hvaležen, ako mu je kteri povedal pripravuo, pri ljudstvu uavadno besedo za kak pogrešan tehuičeu izraz.
Bodimo tedaj hvaležni, da je zdaj slovensko bogoslovno slovstvo obogateno z novo kujigo, ktera bodi čast. gg. duhovnom iu bogoslovcem iskreno priporočena Sežejo pa uaj berzo po nji, kteri jo žele vhititi, ker. žali, je natisnjena le samo v S0() iztisih. iu toraj je tudi oraeujeua ceua prav majhna za tako delo.
Iz Planine, 1. aprila. Pri nas imamo doma precejšno nalogo. Delamo namreč „iz obljube" cerkev Sv Duha," nad Planino, kjer je že poprej bila. pa v dobrih časih vsled nepnjazuih postav cesarja Jožefa so jo pustili razpasti; zdaj pa, ko so slabi časi, ko nas pogoste povodnji, kabolica iu sploh slabe letine tlačijo, so se vneli, da hočejo iz obljube prijazni hramček Božji /opet postaviti. Vže leta 1882 smo začeli zidati, in lansko leto smo ozidje pod streho spravili, pa vuauje delo večidel zveršili. Letos pa bo, upam, tudi notranja naprava doversena. K temu delu nas je najbolj vnel imo-viti gospod Aut. M. v Ljubljani, nekdaj v Planini stanujoči tergovec, ker obljubil je tavžent gld., ako se dela lotimo, pa tudi v resnici nam že ltKJO gld. podelil Ta stavba stane že dozdaj nad 40()0 gld. brez vsega matenjala in vožnje, ktera je bila silno težavna, ker ho mogli vse ua hrib po stermem klancu s trojuo priprogo dovažati, vsa vožnja bi bila proti plači staia dosti nad dva tisuč, pa vse so prostovoljno farani storili, da bi se le važna beseda v ustih starih ljudi «polnila: .Dokler ne bo cerkve sv. Duha, ne bo v Planini kruha." — Tudi zvonove bode blagi g. M. uapravil.
Požar. V soboto, t. j. 5, mal. travna, ob %4 popoldan vnelo se je v Jurinvasi na nekem podu; požar se je hitro širil iu upepelil ti gospodarjem vsa poslopja iu imetje. Ker je bilo zarad suše vse suho iu so poslopja kot tudi hiše lesene, je bilo nenadoma vse v plamenu, ljudi razun otrok ni bilo doma. ker so eni na polju, drugi v vinogradih delali in oteli niso drugega kot goved; zgoreli so tudi prešiči iu jagnjeta. Tudi cerkev sv. Marjete je bila v veliki nevarnosti, ker je komaj 2 sežnja od gorečih poslopij; zvonik, s skodljami krit, se je trikrat vnel, vendar so serčni ljudje z malo brizgal-nico, edino v župuiji, serčuo ga rešili. Zavarovani so bili 4 pri „Slaviji" za male svote. Zažgali »o neki otroci V — Lansko leto 31. mal. serpana so pogoreli 4 gospo-
darji na Mchovcu, zdaj pa tu; ljudstvo je že sicer revno, po takih nesrečah postane še bolj siromašno. Prosim tedaj v imenu Božjem: Usmilite se dobrih pa revnih ljudi! Zgorel jim je ves živež in obleke imajo le, kar je kdo na sebi imel. Vse se bo na velikonočne praznike radovalo. ti reveži pa bodo tužuo gledali na kupe ogorkov in pepela, ki jih spominjajo njih zgubljenega imetja. Za vsaki nar manjši dar zahvalim se že naprej usmiljenim dobrotnikom, in zagotavljam jih, da ne bodo nevrednim podelili svojega milega daru.
V Mehovem, H. mal. travna. Janez Vimnt,
župnik.
Griže pri Celji, 3. aprila. Njih Veličanstvo presvitli Cesar Franc Jožef I so za novo farno cerkev v Grižah na Štajarskem 200 gld. darovati blagovolili. Duhovni pastir in duhovnijani so priserčno hvaležni Njihovemu Veličanstvu za blagodušni dar.
Na Krasa (Tomaj 6. mal. travna.) Ljuba „Danica" ! V zadnji številki si priobčila: Nekaj prav lepega o slavnem prelatu Segur-u; vgodila boš svojim bralcem, ako jim poveš kaj več o tem vzornem duhovniku. Kar jaz znam, rad objavim a rad bi sam kaj več o njem zvedel. (Pri buk7arjih se da naročiti na Segurove spis *, kterih mora biti precejšno število. Vr.) V neki laški knjižici berem te-le besede slavnega M. Segur-a: Tretji red je za Cerkev to, kar je framasonstvo za prekucijo ali punt. Prekuc razširja, kolikor more, svoj tretji red: naj bo pa tudi sv. Cerkev zadovoljna, da vidi svoje lepo čisto framasonstvo razširjati se povsod, da se oživlja vera rečnost, spokornost in ljubezen.
Tukaj bi jez opomnil: Brezbožni framasoui zatirajo vero. keršansko življenje, širijo poganstvo, spodkopavajo oltarje in prestolja. Imenujejo se proste zidarje; pa oni niso zidarji, ampak razdiravci. Njih število je ogromno, njih delovanje neumorno. Tim na uztuk (nasproti) naj bi se keršanski junaki poprijeli čistega framasonstva, t. j. tretjega reda sv. Frančiška, ter se kot novi Makabejci ustavili temni družbi. Čisto cerkveno framasonstvo je že osnovano. Velikega mojstra ima v sebi svetega očeta Leona XIII, podmojstri so škofje in samostanski predstojniki. Framasoni imajo po velikih mestih povsod svoje lože (morda tudi v beli Ljubljani ni čisto brez framasonovV); mi pa vzdignimo keršanske lože tretjega reda v vsaki duhovniji! — Framasoni se ločijo v višnjeve in rudeče, kakor imajo pregačo obrobljeno, ali višnjevo ali rudečo; višnjovci ne zuajo nič ali celo malo o skrivnostih svojega reda, ti so le slepi pomagači rudečim bratom, kakor bi rekel, fantini. ki mojstrom inavto mešajo in jo delavcem donašajo. Red rudečih ima 30 stopinj v sovraštvu proti Bogu in proti sv. Cerkvi, kakor proti vsaki posvetni oblasti. Osemnajsti red se imenuje: rožni križnik in zapoveduje punt proti Bogu in vojsko proti „Nazarejcu," t. j. proti Jezusu. Trideseti red (stopnja) je: vitezi kadoš. t. j. vitezi černega orla, in zapoveduje punt proti vsaki oblasti.
Ali bomo to mračnjaško družbo hladnokervno gledali, in mirno terpeli peklensko počenjanje proti Bogu, proti cerkvi, proti cesarju? Ne! Poslušajino glas svetega Očeta, ki pravijo: Sveti Frančišk je o svojem času svet rešil, in sedaj ga bo rešil tretji red. — Osnovajmo lože čistega framasonstva, (razširjajmo 3. red sv. Frančiška) — in če bo temnih bratov na milijone, nas naj bo pa ua stotine milijonov. Odkrivajmo njih dela, zdrobimo jih in pomandrajmo jih v prah! Tako nam Bog pomozi in sv. Frančišk!	Frair Orban *)
S Teržaščine, 1 aprila. (Dalje.) V zvezi s temi društvi „kerščanskih mater in hčeri*4 je p. Ratisbounova
•) Ako Vam ljubo Vam »e kaj pišem. Pis. — Odgovor. Vselej prav drago; prosimo. Serčuo pozdravljeni. Vr.
vstanova redovnic „Sionskih sester." Brata Božidar (Theodor) iu Alfons Marija Ratisbonne, kakor je menda vsem čitateljem „Daničnim" znano, sta se iz judovatva spreobernila h katoliško-kerščanski veri, ker sta vkup vstanovila red „Sionskih sester," da bi te podučevale zlasti take judovske dekleta, ki želč prestopiti h kato-ličanstvu. Potlej se je ta vstanova v svojem delovali razširila, da so v šolo sprejemali tudi druge deklice, posebno sirote. P. Teodor Ratisbonne (lazarist), ki je letos (18. januvarja) kot 821eten starček umeri, je bil dal vse svoje premoženje in z doneski vred (pol mil. gld.), ki sta jih dobila on in brat, in je vstanovil v Parizu velikansk zavod (žensko odgojilnico), v kterem se pod-učuje do 500 gospodičin iz najviših krogov vradnikov iu bogatašev. Celo najzagrizenejši nasprotniki sv. katoliške Cerkve v Parizu pošiljajo neki svoje hčere v šolo k sionskim sestram. Taka silno blagonosna naprava se je pod vodstvom p. Alfons-Marija-Ratisbonovim vstanovila v Jeruzalemu v samostanu „Ecce homo." Pozneje še v Carigradu, v Moldaviji v mestih Jaš-u (Jassy) in v Galacu. V našem cesarstvu ima sedaj Terst to prednost, da so se „Sionske sestre" naselile. Začasno ao kupile neko pristavo blizo terdnjavice sv. Vita, ter imajo že nekaj (18) notranjih gojenk, gospodičin iz vradniške in bogataške aristokracije, in nekaj zunanjih. Prednica je došla iz Pariza. Učilni jezik je francoski. Ni mi treba dostavljati, da je vsa odgoja v strogo katoliškem duhu. To je neka visoka šola za gospodičine, da ne bo treba roditeljem pošiljati v daljne mesta svojih hčeri, ko so dokončale ljudske šole in žele še višjega izobraževanja. —
Tiska se marljivo in bo kmalo dokončan nov „libellum dioecesanum" (dostavek k brevijariju), kajti v poslednjih 25 letih, odkar je bil tiskan teržašk „libellum" (1860), je bilo razglašenih mnogo novih svetnikov, ki imajo lastne življenjopise in officije.*)
Tudi se za tisk pripravlja nov škofijski obrednik (rituale), da se enakomerno vredi očitna ali javna, zlasti popoldanska služba božja. Najbolje bi bilo, da vai škofje po slovenskih pokrajinah enakomerno, kolikor mogoče, vravnajo svete obrede, ter podložnemu duhov-ništvu naroče, da se strogo ima ravnati po odobrenih in poterjenih cerkvenih prepisih. Ako se kaj premeni, je treba ljudstvo podučiti, zakaj se kaj drugače dela ali moli, kakor je bilo do sedaj navada, sicer so lahko pripeti, kakor nekemu župniku pri velikonočnem izpraševanju. „Oče, povejte koliko Bogov je V" vpraša župnik. „Sedem!" odgovori stari mož. „Kako? ali niste slišal, kaj vas prašam?" „Cujem, čujem. Pa vejo, zakaj pravim sedem bogov, — ker pomnim svoje dni sedem farmanov (župnikov), in vsak je nekaj drugače učil. Torej je sedem ver, sedem bogov. Sveti Pavel pa pravi: En Bog, en kerst, ena vera." Se ve, da je župnik si ta nauk zapomnil, in starčeku razjasnil, da če je zdaj kakšna drugačna beseda vpeljana, kakor je bila prej v rabi, da ni še s tem vera premenjena. Ali razvidno je iz tega. kako globoko vkoreninjena je v prostem ljudstvu misel, da vera in obredi, enkrat vpeljani, se ne smejo preminjati kakor vreme, ampak, da ostanejo stalni in terdui, kakor kamni, ki so v poslopje vzidani.
Mala s varica zadostuje včasi, da se kak nevednež ali prostak moti. N. pr. Križ delajo po Kranjskem sploh na taki način kakor dalje po severnih deželah,
*) Živa potreba tacega „libellau bila bi tudi ▼ Ljubljani — v pripravnišem formatu kot je dosedanji, — ker tistih posebnih listkov je že toliko, da o potrebi mora človek včasi dolgo berskati in iskati, predno zadevne lističe dobi. Se ve, da marsikaj bi bilo treba bolje vrediti. Mnogostranska želja bodi priporočena prihodnjemu višjemu pastiiju. Vr.
t j. tri križke, na čelo, na usta in na persi. Po Primorskem pa se križajo večidel s celo roko, kakor je to navada po Laškem, in sploh po južnih deželah, dotak-nivši se čela, sredi pers leve in desne strani. Tako se dela med drugim pri sv. maši. Pokojni Škot Dobrila je rajše videl, da so otroci s celo roko se pokrižali, kakor da so s palcem se „žegnali." Ložej se otroci naučč s celo dlanjo se križati, en sam križ delati, kakor tri; navadno prehitro izrekajo: Očeta in Sina in sv. Duha, 2e na čelu, da za usta in persi ne ostane kot znamnje brez besede. Tudi odrašeni delajo mnogokrat prav nerodno tri križke, ali v resnici križev še ne delajo, le samo prav hitro in malo se dotaknejo čela, ust in pers, ter naredč križ brez vse pobožnosti. To sveto znamenje se mora delati prav in pobožno. Katoliški kristjani delamo križ s Btegnjeno dlanjo desne roke dotaknivši se sredi čela, rekoč: V imenu (Boga) Očeta, potem sredi pers, rekoč : in Sina, nato na levo ramo: in svetega, pa na desno ramo: Duha. Amen., tako da so štiri deli križa, navzgor, navzdol, na levo in desno enako dolgi. Katoliki se razločujemo po načinu kakor križ (veliki) delamo od „gerkov," ki potegnejo od desne proti levi strani, kar je napačno. Kristus, ki je iz nebes (od zgorej) prišel na zemljo (doli), nas je s svojo smertjo na Križu odrešil, od leve strani (na kteri bodo sodnji dan stali pogubljeni) nas je pripeljal na desno stran, kjer bodo stale zveste ovčice Kristusove, kterim poreče: „Pojdite v večno veselje." (Mat. 25.) Kako častitljivo je znamenje sv. Križa, ako se pobožno in prav naredi! Sloveči pridigar jezuit P. Ravinjan je pridigal v veliki cerkvi Notre-Dame v Parizu pred množico izbornih po-slušavcev. Že križ njegov je bila pridiga. Protestan-tovski pastor, ki je iz radovednosti prišel ga poslušat, ni mogel se zderžati, kadar je videl, kako slovesno in pobožno se je slavni pridigar prekrižal, ter je rekel nekemu sosedu: „S križem je že pridigal, ako bi druzega ne govoril več!"
Znamenje sv. križa ima v sebi vso kerščansko vero, ter nas spominja na posamične skrivnosti: sv. Trojice, včlovečenja Jezusovega in našega odrešenja, značaja edinosti sv. Cerkve, milosti in večnega zveličanja, ktero nam je došlo po zasluženji Kristusovega terpljenja; opominja nas s štirimi roglji (deli) na štiri glavne čednosti kerščanskega življenja: na ponižnost, uboštvo, čistost, pokorščino; usmiljenje in ljubezen se združuje v središču križa." (Segur: sv. maša cap. XIX.)
Zakaj se pri sv. maši pri evangeliju pokrižamo na čelo, usta in persi, to je vsakemu znano, ki se je količkaj katekizma učil. Svoj lepi in globoki skrivnostni omen ima tudi trojni križek. Lepo opeva pomen sv. riža krasna pesem velicega petka (zložena od Vinancija Fortunata f 610): „Kraljevo znamenje stoji, Skrivnostni križ se nam svitli itd.)
Počeščen bodi sveti križ. Le ti nam zdaj še up vzderžiš. Le ti nam milosti deliš! Preženi greh iz naših hiš.
Tisočkrat je že križna skrivnost spevana v vsih jezikih, a popolnoma ni mogoče vsestransko je razumeti, še manj natančno popisati. Ta knjiga ima toliko strani, da ni moč je vse prebrati, ako tudi sto let živiš, ter jo noč in dan prebiraš.
Vevnica.
Duhovski stan.
6. Strah! — duhovska vlada.
(Dalje. Op. Prim. št. 7.)
Trebalo bi skoro malo opravičiti se, da se ne ravna „Vevnica" po strogih časnikarskih pravilih, ampak si
kar sama dovoli odpust ali celo daljše počitnice, ne meneč se, kako malo da se s tem prikupile svojim častilcem. Žali, da tudi sedaj ne kaže nič prave volje poboljšati se. Izgovarja se, da ima mnogo opravila, kar nam sicer ne gre prav v glavo: Vsaj vevnica pač ni za druga opravila, kakor za vejanje. Mogoče bi bilo, da se v druge kupe vtika in začeto delo pušča: na dveh krajih h krati, se vi, da tudi naša vevnica ne more biti.
Zadnjič se je bila na neko strahovito podobo zagnala, ki ji pravijo „duhovska vlada." Skušala je s tem dokazati, da je to samo prazen strah, katerega kličejo duhovski nasprotuiki na pomoč, kader hočejo ostrašiti odrasle, velike politične otroke. In zelo si je gnala k sercu tako nepošteno ravnanje nekaterih ljudi. Vsakdo ve dobro, da se človek z napuhom, preširnostjo in zlasti še z vladoželjnostjo, ako hoče povsod in vedno gospodariti, zelo zelo zameri. Nihče si ne nakoplje lože in hitrejše sovraštva svojih bližnjih, nego tisti, ki razodeva pri vsaki priliki svojo oblastnost. Ni torej težko umeti, da se zamore s takim opravljanjem, podtikanjem spraviti marsikoga v zelo slabo ime. Le šepetaj enemu izmed dveh prijateljev tako na uho: „Misliš, da te tvoj prijatelj res ljubi? Ne bodi vendar tako priprostega uma! Ali ne vidiš, da te ima samo v svoji oblasti? — da te samo rabi za svoje namene? da ne pusti tebi ni-česa veljati? Ali ne spoznaš, kako je napuhnjen ta človek, zraven pa prazen, ki le zato ponuja svoje prijateljstvo, ker drugače ne more priti do svojega namena ?* — Enako govorijo sovražniki duhovstva tudi ljudstvu: „Neumno ljudstvo! Meniš li, da je duhovnikom kaj mari za tvoj blagor in tvojo srečo? Le gospodovati hočejo nad teboj, rabiti te hočejo za svoje samopridne namene, in da bi to lože delali, ti ne odpuščajo priti do omike, ti zabranjujejo čitati in ti govore, da je greh, ako jih ne slušaš. To so pač hude iskre, ki padajo na pripravna tla, kajti ničesa ne moremo teže prenašati, kakor, da bi kedo nad nami imel oblast; zlasti se pa dandanes upira vse povprek vsaki oblasti. Vsakdo hoče biti sam svoj gospod, sam svoj sodnik, sam svoj svetovalec. Zato se svet celo Bogu upira. „Zakaj pa da bi imel Bog oblast nad mano? tako govori, — jaz ne poznam nobenega nad seboj in se ne menim za nobenega." V takem času pač ni brez vspešno podtikati duhovstvu vla-doželjnosti. Iz lastne skušnje in iz obilo drugih izgledov vem, da se po tej poti, 8 takim podtikanjem neti pravo „smertno" sovraštvo med ljudmi do duhovstva. In zdi se mi, da govorim resnico, ako pravim: Naj več zagrizenih sovražnikov sv. Cerkve sovraži uaj bolj njeno dozdevno, namišljeno vladoželjuost. Zdi se mi, da tudi v prostozidarskih ložah se goji sovraštvo do sv. Cerkve naj bolj, ker jo sovražijo kot vladarico narodov. Ako bi dopustil Bog v svoji neskončni previdnosti. da bi kedaj odpadli udje sv. Cerkve svojo mater teptali, — uverjen sem popolnoma, da se bode takrat pri večini njenih nasprotnikov serd spremenil v pomilovanje iu vsi njeni nasprotniki ji bodo postali prijatelji. Ne verjamem sicer, da bi sv. oče papež nameravali res zapustiti Rim; toda ako se to zgodi, ako bodo morali kot iz svoje hiše pregnani oče bežati pred svojimi lastnimi nehvaležnimi otroci: začul se bode po vsi Evropi krite usmiljeuja in pomilovanja.
A tukaj nam ni govoriti o takih dušeslovnih pre-membah, marveč o postopanji duhovskih nasprotnikov, ki pitajo z vladoželjnostjo duhovnike in zbujajo sovraštvo do njihovega stanu.
Ravuo v takem bojevanji proti duhovstvu pa se kaže prav jasno, kako so nekateri ljudje — ne vem, bi li rekel — hudobni ali slepi. Za živi svet, tako bi človek nejevoljen zaklical, kaj pa vendar mislite o du-
hovstvu? Ali priznavate, da ima kake dolžnosti in kake pravice, da ima nalogo delovati po povelji Gospoda Zveličarja po vsem svetu, učiti sv. vero, kerščevati, svariti, pasti ovčice in jagnjeta? Ali priznavate to? In ali prizuavate, da si je duhovnik popolnoma svest te svoje naloge. — da ga žene prepričanje njegovo na delo? Ali priznavate tudi, da duhovnik ve, kolika da je njegova naloga, katere meje da ima, s čim da se ne sme pečati, ne baviti brez greha ? Dobro, ako to priznavate: zakaj pa vendar psujete duhovstvo, da je vlado-željno, oblastno, ako izveršuje svoje dolžnosti, svojo nalogo? Zakaj sodite po svojem malovemem mišljenji duhovsko delovanje? Ako duhovnik opominja in svari, tedaj vi precej zakličete: to je oblastnost, to je vladoželjnost! — seveda za vas, ki nimate nobene stvari za greh in ne mislite raje dobrega o svojem nasprotniku, nego slabo. Kaj pa naj vendar stori duhovnik, da ne bode vladoželjen? Dene roke križem in k večemu hvali, kako pameten da je svet, kader dere v svoje pogubljenje? Cerv se ti zvija pod noge, ako zadeneš nanj, mušica se upira se svojimi nogami, ako jo primeš: duhovnik pa da ne bi smel boriti se za svoja načela, za svoj obstanek, zoper nasprotnike v veri in nravi? — Nesrečen čas, kličem tudi danes, ki tako slabo mišljenje in nasprotovanje porodiva, ki verjame podpihovalstvu in sovraži vestnost! Pa oh tebi, duhovstvo, ki tlačiš narode in vklepaš v okove, s tim da jim donašaš blago vest, učiš jih lepega življenja in čuješ nad njimi očetovsko, da ne padajo v prevare, pregrehe, da se ne okužijo po sramoti!
Zakaj je vendar tebi, o duhovstvo, taka osoda? Kristusa so križali, češ, da se je delal za kralja judovskega: morebiti je v tem kaj pojasnila. Opazujem vse korake duhovnikove, vidim mnogo človeškega, slabega,
grešnega: toda da bi duhovstvo tlačilo ljudi......?
Morebiti pak — na prižnici, ko duhovnik prosi, svari, opominja, moli? Pred altarjem. ko daruje sveto daritev za svoje verne? V spovednici? Da da, tukaj! „Ubog človek, nedolžen — pride tje in spovednik ga kuje v verige." O grozna slepota! A kaj! Kedor se ogiblje spovednice, on tudi spovednikovih solz ne vidi, solz pomilovanja in žalosti; tudi njegovih prošnja ne sliši, tudi njegove gorečnosti ne čuti, s katero hoče raztajati ledeno grešnikovo serce. O človek, ko bi ti vedel, ko bi ti vedel — kako imaš v svoji oblasti pred spoveduico srečo spovednikovo, kako ga lahko osrečiš s svojo spo-kornostjo, a ga pahneš skoro v tužno obupnost, ko te vidi odhajati, kakoršen si bil prišel: poznal bi potem duhovsko vladoželjnost do dna!
Pa dosti tega. V imenu človekoljubnosti in huma-nitete bi smelo duhovstvo svetu bližati se v tako le prošnjo: Mi, vaši bratje po kervi, prosimo vse ljudi, da naj tudi za nas veljajo enake postave, kakor za druge enaka načela, kakor i za druge. Ne imejte nas za napačne in hudobne, zato, ker smo duhovniki, ne gojite sovraštva proti nami, ki smo ljudje, kakor vi - upamo, da pošteni in vsem dobro hoteči. Dajte nam človeških pravic, sodite nas človeško. Bodite vsaj uverjeni, da tudi v duhovnikih bijejo serca vneta za blagor človeštva, da klije v njih čista ljubezen do naroda. Ako je ta ljubezen, ljubezen, ki ima za namen naj prej večni blagor, potem še le časni, ako je ta ljubezen vladoželjnost, potem le metajte nad nas kamenje. Duhovniki pa imajo terdno upanje, da bode prišla kedaj doba takega človekoljubja, ki ne bode duhovskega delovanja sramotilo, gerdilo in ga z zaničevaiyem — hudobno imenovalo: duhovska vladoželjnost.
Vse le v Tvojo čast, Gospod!
Glej! vsi zbori Serafinski, Vse višave, celi raj, Vstavi večno-domovinski, Vsi duhovi vekomaj — Slavo pojejo, Gospod, Gromovito Ti ondod!
Solnce, mesec, vse zvezdice Luči rajskih visočin, Vse živali, v zraku tiče, Ribe morskih globočin, Vsi po svoje Te, Gospod! Stvarnika časte povsod.
Rožice polja duhteče, In rastline vse zemlje — Vsaka Tvojo čast šepeče, Vse se Tebe vesele; Cešen, hvaljen, o Gospod, Stvarnik naš, na veke bod'!
In ti človek, z dušo vstvarjen, Sliko ki Njegovo imaš, Z milostmi naj bolj obdarjen, Mu li čast spodobno daš? Dajaš lep izgled, povod, Da časti se Bog — Gospod?
Oh! iz dna serca prepevaj, Združi v čast Mu vse moči, Za Gospoda vse ogrevaj, Serce naj le zanj žari: Večno vsmiljen si, Gospod, Večno hvaljen si povsod !
Badoslav,
Razgled po svetu.
Dunaj. Deržavni zbor je prenehal 4. t. m.; nadaljeval se bode 25. aprila, v petek po beli nedelji.
V Avstraliji se močno razširja katoliška vera in omika, kakor se je poročalo pred nekaj časom. Sidnejski nadškof Vaughau je lansko leto postavil temeljni kamen k novi zali cerkvi v glavnem mestu, pri čimur se jo vdeležilo 3000 katoličanov. V G letih, kar je Vaughau ondi nadškof, so katoličani darovali nad 1 milijon in 80 tisuč gld. za zboljšanje nižjih šol. Število teh šol je osemkrat veče, kot je bilo pred 13 leti. Takrat je podučevalo 57 šolskih Sester, zdaj jih je že 149. Uče-nikov, naj bolj iz jezuitovskega reda, je 00. — To dosti očitno kaže, kdo olikuje divje narode, kakor je tudi očitno, kdo je bil po naših krajih vir olike tistim prevzetnim nehvaležnikom, kteri zdaj Cerkev in duhovstvo
Psujej«.
Svedija. (Le k materi domu!) Iz Holanškega naznanjajo, da se je 900 družin odpovedalo protestanš-kemu krivoverstvu. Na Angleškem so trije odlični pro-testanški duhovniki prestopili v katoliško Cerkev, in ravno tako tudi brat vodnika konservativne stranke V angleški poslanški zbornici. Med duhovniki je eden ud visokega plemstva. Resno študiranje sv. pisma mu je oči odperlo za luč resnice. — Veliko zgledovanje je zbudilo, da je na Upsalski univerzi osem študentov se odmenilo prestopiti v katoliško Cerkev, kar smo 2e omenili. Svedija je bila pred več leti še do čistega protestanška; Upsala je „protestanški Rim" za Švedijo, to je, sedež protestanškega nadškofa. — V Benedkab so 3 judje prejeli sv. kerst. — V Obernai-u na Elza-
gkem je eden protestanških profesorjev z družino vred postal katoličan. Njegov sin z drugimi mladimi katoličani ▼red se je podal v apostoljsko šolo oo. jezuitov v Litt-lehampton na Angleško. — V Hamburgu je bilo 1. 1848 le 200 katoličanov, sedaj jih je 20.000.
Amerikanske novice. Napredek. Kako se po nekterih krajih v Ameriki razcveta katoličanstvo, kaže to-le kratko poročilo: V škofiji Fort-Wayne je sedanjo dobo 63 medsvetnih in 39 redovnih duhovnov, 24 semi-naristov, 120 cerkva, 17 kapél. 1 višji odgojiše za dečke, 7 odgojiš za deklice, 59 farnih (katoliških) šol s 7181 učenci, 2 ubožnici s 150 prebivavci in 3 bolnišnice Katoliških prebivavcev je nekako 85.000. —
Marquette, bolj nova škofija našega rojaka prečast. g. škofa Jan. Ve rt in a, ima 32 mašnikov, med njimi 7 redovnikov, 1 novinca za bogoslovje, 36 cerkva, 6 kapél in moliš (oratorij), 68 misijonskih staj, 6 ženskih samostanov, 2 moška samostana, 3 šole za hčere, 400 dečkov in 800 deklic, ki hodijo v katoliške gole, 15 dečkov in 45 deklic, ki se izrejajo v sirotišnici • 1 azil (pribežališč) in 30.000 duš (tedaj malo več kot cela Ljubljana prebivavcev), med njimi nekako 29 000 belih in med 1000—2000 Indijanov in mešanih.
Boston. Sv. Oče Leon XIII so praznik sv. Pa-tricija (Patrik) za Bostonsko nadškofijo povzdignili v dvojnat praznik pervega reda in vsim. * ki ta dan prejmejo sv. Obhajilo iu v eni ondotnih cerkva v papežev namen molijo, podelili popolnoma odpustek.
V pšenici utonil. V Dubuque-u je 14. sušca počila ena ondotnih žitnic (kašt) in tisuče mernikov pšenice se je vsulo na cesto. Perry Clinton je bil v pšenico pokopan in se je zadušil.
Skoda, da ta ne vé za ljubljansko dijaško kuhinjo! Novojorški dnevnik pripoveduje, da neki Vanderbilt, naj veči tergovec z železom, ima strahotno premoženje : veliko čez dve sto tisuč mil. dolarjev.
Se enkrat o razstavi v Rio de Janejro. rKolumbia" pravi, da brazilijanski poslanec na kraljevem dvoru v Bruselju je povabil keršanske šolske brate v Belgiji, da so se omenjene razstave vdeležili. Cenitveni odbor je šolske brate na prav poseben način odlikoval. Dobili so ne manj kot šest diplomov pervega reda, tri druzega reda in tri častne pohvale. Vradni „Journal di Commercio" omenja, da red šolskih bratov je bil vstanovljen 1. 1680, vodi pa zdaj čez 1200 šol po vsih delih sveta; med temi na Belgiškem 123 šol z 18.700 gojenci. Ta red, pravi list, nam s svojim izgledom prav živo kaže, kaj premore človekoljubni občut zedinjen z redovnim duhom. Dolžni smo jim nezmérno hvaležnost ; na razstavi v Rio de Janejro so nam spoznati dali tako izredno velike napredke, ki so jih storili v svojih začetnih, normalnih, obertuih in realnih šolah itd., in ki so jim dosegli tako številne darila in odlike na raznih vsesvetnih razstavah. Posebno omeniti je še, da vsi od bratov razstavljeni predmeti: šolske bukve, klasiške dela. modeli, zemljepisne karte, šolske pohišja itd. so njih lastna iznajdba, oziroma delo udov omenjene redovne okrajine. Izverstne dela učencev lahko dajo sklepati, da raba njihovih poterjenih metod obiluo pripomore k dosegi prelepih resultatov. Manjka nam prostora, da bi vse dostojno popisali. Razne zemljepisne dela in tva-rine se izhajajo v dopolnjen in doveršeu tečaj, kterega mora občudovati sleherni strokovnjak. Pregibljivi plani in geometriške podobe na kartonu, ki služijo za predo-čevanje projekcij in perspektiv, so posebno zanimivi. Cez vse veliko občno pozornost pa je obudil preumetni „aritmameter" brata Marian-a. To je silo zanimiva računska naprava omenjenega brata. Omenimo še, da novicijati in školastikati za izgojo redovnih novincev za šole so med drugim na Dunaju in v Alost-u (v Belgiji).
Človek ne ve, kaj ga čaka! V jamniku, imenovanem Pokahontas, se je pripetila prestrašna nesreča. Vnel se je plin po jami in čez 150 ljudi je grozen konec storilo. Samo 6 grozno zdelanih trupel so v začetku zamogli izleči, ker vse jame so napolnjene s kužljivim zrakom. Veliki ventilator in vse mašine so razdjane, in po 200 do 300 metrov od jame oddaljene hiše je puh poderl. Vnčl se je plin, ker so s svetilkami šli pregloboko v jamo. Vsa jama je bila v ognju in so jo torej za kacih 14 dni do sape terdo — hermetiško— zadelali, ker to je edini pomoček, da se plamen zaduši. Trupla 150 merličev so torej v jami. Ta nesreča je ena naj večih, ki so se to leto dogodile v Ameriki Človek ne ve, kaj ga čaka; Bog daj, da bi bili zmeraj na smert pripravljeni!
Otročji samomori se namerjajo tudi v Ameriki Poročevalec dveh tacih pristavlja: Take djanja opominjajo k premišljevanju. Koliko nravno razdjanje se je moralo vgnjezditi v sercih mladih samomorcev? Od kod je prišlo seme k tako žalostnemu sadu? Tu ste zlasti dve reči, kteri zadeva naj hujši tožba: Čisto brez-verska izreja doma in v šoli. in pa zanikarne bukve in spisi, ki se tukaj mladini v roke spravljajo. Branje razbojniških dogodb in morij kakor so „Dime"-novele in po časnikih, mladini vmišljijo vnamejo in spridijo in tega nasledki so take strahote. — Pisavci in razširjavci tacih spak so prederzni gojivci take nesrečne mladine, torej nje ubijavci, in to bo vedno huje, ako se v izgoji ne poverne k drugi zistemi, k Bogu in njegovi sv. veri.
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega berca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog do-' brotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Nekdo živo priporočen, da bi ga dobrotljivi Bog na priprošnjo N. lj, G. presv. Serca rešil iz hude stiske, ter obljubi zahvalo naznaniti, kadar bo uslišan. — Oseba v dušnih velikih potrebah za pomoč. — Deklica v dušnih potrebah. — Neka spridena deklina za poboljšanje. Neka družina za dušno in telesno potrebo iskreno priporočena. — Afrikanski mi-
sijon v veliki nevarnosti z misijonarji vred. _ Bolna
oseba, ob enem v revšini in stiskah, zelo goreče priporočena.
Koledar za prihodnji teden:
14. mal. travna. Velikonočni ponedeljek. S. Justin. — 15. S. Anastazija. — 16. S. Benedikt. Lab. — 17. S. Rudolf. — 18. S. Amadej. — 19. S. Ema. — 20. Bela nedelja. S. Viktor.
Listek za raznoterosti.
Kaj si nakoplje, kdor staršev ne posluša. Bila
sta dva kmeta; eden v vasi L. z imenom D., drugi y vasi V. po imenu E. Oba sta si rada pomagala v potrebi. Nekega dne je poslal kmet D. svojega 121etnega pastirja k kmetu, svojemu prijatelju D., da bi mu konja posodil. Povedal je pa tudi dečku, ue zasesti konja, kajti je še mlad in ne zna nositi. Deček gre in je dobil konja od kmeta E., kateri ga je ravno tako svaril.
Toda paglovec ni poslušal. Neicoliko časa konja res vodi za uzdo. Ko pa pride toliko dalje, da ga ni nihče več vidil, puhne na konja, ter zelo prederzno zajaha. Toda veselje je bilo kratko. Ravno, da je nekoliko časa jezdil, ga sreča voz, katerega se je konj ustrašil in splašil, Ni se dal več berzdati, dervi se v kolobar in kmalo dečka z vso silo otrese. Pa, žali! obvisel je na sedlovih jermenih, živi človek mu ni mogel pomagati. Vlekel ga je do hiše svojega gospodarja. Tu so ga še le rešili. Bil pa je ves kervav in poln ran, vsled katerih je moral v malo urah umreti.
Otroci, spolnujte 4. zapoved! (Schutzengel.)
Starodavna Troja na dnevn. Posebno znamenit spis „Schliemanns Ausgrabungen und Trojaa je v 3. sošitku „Stimmen aus Maria-Lach" 18*4 do-veršen. Pisavec Pachtler pravi ob koncu med ürugim: „Velikrat me je pri študijah Schliemannovih del obhajala misel: Kakošno bo zbujenje (novega) nejevernika, ko bo svoj dan primoran kakor neutajljivo dogodbo gledati tisto, za kar se v življenji prevzetno ni zmenil, ali pa je tisto pretresovaje napadal, morebiti celo merzlokervno sovražil!" Hiperkritiška lažnjiva „Wissenschaft" je namreč starodavni „Ilion" in kar je po Homeru z njim v zvezi, ravno tako med basni berskala, kakor dela z naznanili stare in nove zaveze. Kako resnično, sklepa Pachtler, je rekel naš prečešeni Zveličar: „Blagor jim, ki niso vidili, pa so vender verovali!"
Kakošen sad obrodijo kazališa. Teržaški listi naznanjajo, da prešnjo nedeljo je v „gabinetu Minerva" g. C. G. Botturo med veliko pohvalo imel govor o vplivu kazališ do nravnosti (poštenosti in čednosti). Močno je hvalil klasiško žaloigro, silovito in po pravici pa je grajal nekake novošegne igre, iz kterih mladina ne more pridobivati nič druzega kakor pohujšanje in kužljive nauke. Še posebej je grajal „operetto," ki je prav velikrat gola nesramnost („porcheria"), pri kteri pričujoča biti bi se morala sramovati vsaka poštena oseba. — Kaj podobnega je viditi včasi tudi v kaki „čitalnici." Deklamujoče ali pevajoče ženstvo že ne ve, kako bi se bolj razgaljeno in spotikljivo napravilo, da bi bilo bolj kužljiva mreža za oči. Marsikterikrat bi veliko dobroto občinstvu skazal, kdor bi take nesramož-ljive spake z bičem pognal z odra.
Ne v Aleksandrijo! „Soča" v več spisih po pravici svari Slovenke pa tudi Slovence: „Ne v Aleksandrijo, ne v Egipt!" in živo popisuje nravno in gmotno škodo, ki od tod izvira — ne le za zadevne osebe, ampak tudi sploh za občine.
Smelo bi se pa tudi mnogim klicati: „Ne v Terst!" In dalje mnogim poštenim po kmetih: „Ne v Zagreb, ne v Karlovec!" — Tudi še mnogim: „Ne v Celovec in na Koroško, ali sploh: „Varite se mest!" ... V Alek-sandriji je pa tudi zato za Slovenke in Slovence slabo in nevarno, ker je težko misliti, da bi ondi našli slovenskega spovednika, še manj pa kdaj kako slovensko božjo službo, in so toraj take uboge osebe prav popolnoma zapušene. Kaj je s tacimi še le v kaki bolezni, smertni nevarnosti? Boljše je doma krompir majiti z mirno vestjo, kakor pa na tujem z rumenjaki žvenkati, imeti pa škorpijona v sercu.
Kdo je bistroumen ? Bistroumen je, kdor skerbi zase. da je v redu njegov dušni stan. Kdor to zanemari, ta je plah, kakor pravi Ločan. Kdor se s smolo peča, se osmoli. Kdor v nevarnost zahaja, v nevarnosti pogine.
Spomlad lejni se ponuja, Vse k življenju se obuja, Bog da,) še prijateljem, Blagim vsim čitateljem Prav reselo Aleluja!
Dobrotni darovi.
Za študent o v sko kuhinjo: Nekdo 10 gld. — Preč. g. kan. A. Zamejic 5 gld. — Čpst. g. župnik Fr. Jarc
2	gld. — G. K. P. 25 gld. — Čast. g. župnik J. Karlin 8 gld. 53 kr. — čast. g. Fr. Tavčar pri sv. Joštu 2 gld.
—	Čast. g. kapi. J., P. 10 gld. — Iz Štange po Čast. g. župniku 50 kr. — Čast. g. župnik JL. Albreht 2 gld. — Preč. g. kan. M. Leben 5 gld. — Čast. g. M—lj 2 gld.
—	Dober prijatelj O gld. — Preč. g. župnik K. Tedeschi „za pirhe" 3 gld. — Neimenovan 5 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Nekdo 10 gl. — Iz Tuhinja po čast. g. župniku Ferd. Kogeju 20 gld. — za srečke (vv. 231 in 232) 12 gld. 70 kr. zbirk, in nekaj knjig in vezenj za dobitke. — Župnija Mirna po čast. g. župniku Fr. Jarcu za srečke 10 gld. — Dober-niče po čast. g. župniku 4 gld. — Od sv. Jošta čast. g. Fr. Tavčar 10 gld. za srečke. — Duhovnijani v Štangi po čast. g. župniku 10 gld. za srečke, 5 gld. nabirk. — Preč. g. kan. Fr. Košar 10 gld. za srečke v.: 689. — Iz Smlednika duhovnija 40 gld., vmes za srečke 5 gld.
Za sveto Detinstvo: Nekdo 10 gld. — Iz Vodic po čast. g. župniku 10 gld.
Za sv. Očeta: Nekdo 1 angl. souvr. — Doberniče po čast. g. župniku 3 gld. — Čast. g. kapi. J. P. 10 gld.
—	Iz Štange po čast. g. župniku 2 gld. 50 kr. — Iz Doba po čast. g. župniku 8 gld. — Z Gorjan preč. g. župnik K. Tedeschi 5 gld. — Neimenovan 5 gld.
Za opravo ubožnih cerkev: Župnija Mirna po čast. g. župniku Fr. Jarcu 18 gld. — Iz Cerkljan na Goren-skem 32 gld. 40 kr. — Iz Višnje gore 21 gld. 21 kr.
—	Iz Dobrove pri Ljubljani 27 gld. — Rotija Gogala 20 kr. — S Štange 13 gld. 20 kr., po ČČ. gg. Uršuli-narcah 16 gld. 34 kr. — Iz Doba 43 gld. — Iz SemiČa 49 gld. 40 kr. — Iz Podlipe 10 gld. — Iz Šmartna pri Litiji 21 gld. 90 kr. — Iz Štange 5 gld. — Iz Šmarije na Dolenjskem 21 gld.
Za kapelo sv. Jožefa v Kuteževem: Nekdo 3 gld. — Čast. g. župnik J. Karlin 1 gld.
Za varhe Božjega .qroba v Jeruzalemu: Reteče po čast. g. župniku Stan. Šrancu 3 gld. — Z Gorjan preč. g. župnik K. Tedeschi 3 gld. — Mirna 1 gld. 60 kr. — Doberniče po čast. g. župniku 3 gld. 47 kr. — Smlednik 5 gld. 40 kr.
Za kuk dober namen: Čast. g. kapi. J. P. 30 gld. Za afrikanski misijon: Preč. g. župnik K. Tedeschi
3	gld. — Nekdo 5 gld.
Za	misijon Čast. gosp. Val. Laha: Nekdo 5 gld.
Za	bratovšino sv. Bonifacija: Nekdo 10 gld.
Za	Ratisbonov misijon: Nekdo 2 gld.
Za	misijone v Kini: Nekdo o gld.
Za	Pariško bratovšino dui v vicah: Nekdo 10 gld.
Za	redovnice v Banjaluki: Nekdo 10 gld.
Za	nune v Serajerem: Nekdo 10 gld.
Pogovori z gg dopisovalci.
O. Kr.: Vse opravljeno: serčna hvala in vesele prai-nike! — Uršul. Udennan pri sv. Štefanu v Ameriki: Pravite, da bi radi imeli „Danico" zase: posvetovajte se s enim kranjskih ondotnih gospodov tam, in bodo povedali, kako in kaj? Tudi naj vaš napis Čisto natanko naredi.
Odgovorni vrednik: Lika Jena. — Tiskarji in založniki: Jožef Blanikovi nasledniki v Ljubljani.