Zarnsi-iam izborno vlno iz __3jboljših virtogradov za sufaa bukova drva cli za rezan les. f-^njo Gnilšelr, Maiihcr, Razlagcva ulica Štev. 25. 1692 Dtžavna podpora po toči poškodovanLm. Ministrski svet je svklenil podeliti kmetom, katerim je pobila toča, 1 milijon podipore. Podpora se to razdelila na podlagi seznamov, ki jib predlože banske uprave, in sicer le onim, ki so podpore najbolj potrebni. Podporne sezname bodo napravile v posameznih okrajih posebne komisijo. Na banovinski vinarski in sadjarski goli v Mariboru so v šolskem letu 1931 —1932 še nekatera, deloma popolnoina ln deloma do polovice prosta mesta za oddati. Zaiiimanci naij pošljejo prošnje za sprejem v smislu razpisa v 6. številki »Sadjarja in vi-tnarja«, odno.aio 11. žtevilki »Kmetovalca« najkasnejše do S. avgusta t. 1. ravnateljstvu imenovane šole. Sprejem v banov.nsko kmelijsko šolo v St. Juriju ob Južal žel. Novo Solsko leto 1931-32 ee začne početkom oktobra ter traja polnili 12 mesecev. Spsejme se 34 gojencev ln sicer St Brvl vrsti le kmečke ainove, za katere se predvideva, da oatanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. — Sprejemni pogoji za novo ustanovljeno bajiovinsko gospodinjsko šolo v zavodu z lOmesečnim te.ajem se bodo razglasili pozueje, ker se pouk v novi zgradbi predvidevno pred novim letom ne bo mogel pričeti. Sv. Lovienc na Pohorjn. Po inicijativi tuk. podružnice Kmetijske družbe, ki ji predseduje delavni g. Karničuik Gašper, 84 je vršil v Društvenem domu trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj pod vodstvora gospe Jele Premrou. Javni izpit gojenk ob sklepu tečaja je pokazal krasen uspeh. Iskreno čeatdtamo! Gojenkam želimo, da postanejo vzori slovenBkih gos.podinj. V. puročiio Hmeljaiskega društva za Slovenijo o sianju hmeijskih nasadcv. Žalsc v Savinijski dolini, dne 15. julija 1931. — Že delj časa trajajoča tropična vročina brez padavin se že kaže v itak neenako razvitih nasadih, posebno na prodnatem svotu, na ta način, da orumenevajo spodnji listi in po-stanejo žrtve solnčnega paleža. Ako tropične vročine ne bode kmalu konec, sledilo bo še kaj opasnejšega. Tačas je rastlina v najlepšem razcvctju, vendar kopmi po temeljitem osveženju. — Naši hmeljarji so vobče mnenja, da letošnji hmeljŁl_i pridelek ne bo pTeobilen. — Društveni odbor. Fr. Wernisr: graicc TaJvo težko, kakor malokje, občuti breme današnje gospodarsike krize naš kmetovalec, Spričo te krize, katera je bila na poh&du, se je začelo med dalekovidnejškni in nes&bdčno delavnimi kmetovalci pred ka,kim letom gibanje, da bi se posvetilo malo več pažnjs razvoju mlekarstva v okraju, reji molznih krav in živinoreji splob. Vsestranski pomisleki i-n tostvairne z^proke glcdo uveljavljcnja tega strcmljenja v ckviru naŠ3 živinorcLiske zadruge *o nam še v s.p.C'ininu. Kako pravilno pa je bilo stremljenje nekateirih zadružnikov, — stremljenje, ki(j« žalprišloprepozno, ki Se ni i>roniknilo vsega našega ljudstva — občuti vse naše gospodarstvo. »Edino, kar še gre v denar, je dandancs maslo; pa tega prodajo laliko le posestniki s prvovrstno knkovostjo«, mi je prirpovedoval ves zbegan in obupan uedavno predsednik kmetij&ke podružnicc nekoč tako imovitega Mislinja. »Da bi se pa Ijudje združili v kaki mlekarski zadrugi, ki bi edino mogla proizvajati prvovrstno in enotno blago za eksport, zato manjka ljudem še smisla za skupnost. Vsak \Tleče na svo.ro stran in misli le nase v — svojo škodo«, dalje pripoveduje prevdarni kmetovalec. »Da, da«, p.ripomnim, »manjka nain zadriižništva in predvsem blaga, kakoršnega ižče danaSnji trg, posebno v inozemstvu. Slabše vole kuipi domači mesar le Se za klobase. Na nekem sejmu se je pri nas prodalo vole po 3 in 4 Din za 1 ke.« »Čudno, v Št. Juriju ob južni žel. pa so pred par dnevi naložili mnogo vagonov volov po 6 Din za 1 kg.« »Verjameim«, odvrnem, »ali pa vesta tudi, da so v okolici Št. Jurija voli neprimerino baljše rejeni, kaikor pri nas? Ni pa bolji.a reja odvisna od pasme — anipak od krmljenja v mladosti in <wi boljše, tetnejše krme, kaitero pa labko prideluoe zdaj s prim&rnim gnojenjem z gnojnico tudi naš kmetovalec. Vsaj; dobre g-nojnične jama bomo imeli ža kmalu vsepovsod.« Ustavim se nedavno na potovanju lar Dravograda v Slovenjgradec pri marsi« katerem kmetovalcu, da poprosim za malo kislega mleka. Toda, strmite! VI najizrazitejši planinski dolini Štajersike mi ni mogoče dobiti niti skodelica mleka. — »Ga nimamo niti za dom«, mi povedo marstikje. — »Pa mi bode v, Slovenjgradcu, v mes^tu, ki p-ostaja vedno privlačnejše za tujce iz vseh krajev, sreča bolj mila«, si mislim in grem od hotela do hotela, od gostilna do gostilne, pa se moram končno vrniti domov, ne da bi mi biio mogoče dobiti le žlico kislega mleka. »Kaj na:n koristi vsa propaganda zn tujs;ki promet, kras.ni nairavni posnetki še> krasne|!iše tiho-romantične slovenjgraške planinske krajine po gg. Kieserju in Kvacu, ako ne moremo ljudem nuditi najprippositejših in najzdravejših naravnih akrepčil, katera lahko dobi tujec za mal denar v vsakcm drugem letovišču, celo v Celju In Mariboru v obliki kislega mleka — jogurta.« To premišljujeni in se potožim tajniku naše živinorejsike zadruge, ki mi smeje poja.sni: »Mleko lahko prodam, kolikor bi ga imel. Toda polovica kmetovalcev. nima mleka niti za dom.« »Pa, ali bi se ne dalo ljudi pridobitl za intenzivnejše mlekarsitvo?« inu odvrnem. »Zdaij. še bržčas ljudje nimajo zanimanja, smisla in splob veselja za večjo in trajnejše proizvajanje in prodajo mlcka. Vsaj dokler je »še les«, je bila' živinoreja in prodaja mleka p>ri nas le bolj p-ostransika stvar. Težko, težlvo jo pridobivati pravemu kmotijstvu precoj odtujeno lijudstvo za vztrajno živinorejo in mlekaa^stvo, ki navidezno nosi le majhne dobodike, kateri pa so vendar trajni in stalni. In to zadnje toliko naših kmetovalcev vse premalo upošteva! In zdaj naj še kdo ugovarja, ali nl imel predsednik naše živinorejsk© zadruge g. Lobe prav, ko sl je toliko pjrizadcval, da bi bila v Slovenjgradcu — atalna prodajalna mleka, oziroma mlekarna?! VprdšdiU^ in odgofftri. Vojitica. Ker prejemamo v tem oziru polno vprašanj, odgovarjamo tem potom \-Bem naenkrat z obiirnejšim pojasnilom. Zakon o ustroju vojske doloia v par. 227: Vojnica je denarna obveznost za vse državljane, ki ne služijo pri vojski in momartei osebno, pa jim ni alužba pri voj.ki ia mornarid odložena. Člen 228: Vojnico morajo plačati: 1. Stalno In začasno nesp.sobni. 2. Družine, imovine, obrti ali dobodki onih, ki se kakorkoli odtegnejo služenju svojegaobyeznega roka. 3. Družine, iinovine, obrti ali dohodkd onih, ki na morejo osebno služiti, ker prestajajo sodno obsodbo ali zaradi tega, ker ne uživajo .državljanska časti. Vojnica znaša: Za ona pod točko 1) 50% letnega neposrednega davka na njihovo imovino. Za one pod/točko 2) in 3) pa 100% letnega neposredaega davka. Za one, ki so nalašč sabe pohabili, da niso za vojno sposobni, se odreja vojnica na 100% leT.nega neposrednega davka. Vojnica so plačuje od dovršenega 20. do doVr.enega 50. leta. Člen 229: Plaeevanja vojnice so Oiproščeni: 1. Oni, ki uživajo invalddno podporo. 2. Oni, ki so postali nenamerno nesposotfni _ vojaški službi. 3. Umabolni, gluhonemi, slepi in pohabljeni, ako so za delo nesposobni in ne plaCujejo nad 120 Din neposr&dnega davka. Pritožbe: Če kdo misli, da se ga je pogrešno vpisalo med one, ki naj vojnico plačujejo, se naj pritoži na komando svojega vojnega okrožja. Oni pa, ki misli, da je vojnica provisoko zaračunana, pa se naj pritoži na davčno upravo, pod katero spada. Z izjavo pritožbe ea ne zadržuje pravica plačila vojnice. Kdor želi podrobnejša navodila, posebno Łe ,pa župani dn občinski tajniki, naj naročijo »Pravdla za vplačevanje vojnice«. Stane 10 I> dn se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboi-u. D. S. v Št. J. Nekdo me je ovadil, da sem prodal dn izvozil 4 vagone sa.dja. Predpdsali so mi zato 2000 Din davka. V resnici nisem nikakega vagona sadja spravil v promet in tudi nisem obrtnik. Davčni odbor v Mariboru je mojo pritožbo zavrnil. Kaj naj sedaj storim ? O dgo v o r: Ker veste za ovadrtelja, je najbolje, da nje- ga piisilite, da prekliče. Zoper odložbo davčnega odbora se pritožite na upravno sodišče v Celju, kjer tudi omenite, kdo vas ja ovadil in zakaj. S. A. v J. V tožbi sem zmagal. Ali nasprotna stranka ni imela denarja, pa sem moral jaz pla.ati svojega advokata. Zdaj sem ug-otovdl, da je uživalec nekega poscstva, ne lastnik. Ali lahko kaj dztožim? O dg o v or: Ker ste vi najeli advokata, ga morate tudi plačati, toda le svojega in sodne stroške. Od nasprotne _'.ranke lahko izterjate potom tožbe in dobite potom rubeža. Šm, p. J. Ali smejo učiteljice med učno uro po hiSah hoditi in prodajati karte za prireditev? O dgo v or: Ako se je to zgodilo brez vednosli šolskega vodstva, mu to javite. Če je bil nered v šoli zaradi tega in je šolsko vodstvo vedelo za to, lahko javite šolskemu nadzorniku. Je pa stvar taka: Treba je zelo previdno vse na,praviti in dokazati, ksr sicer-ste lahko kaznovani vi :— sami! J. J. v G. Starn občinska cesta, ki je bila malo v rabi, bi se v smislu dogovora prsd dvema letoma morala uredili in razširiti, ker so tam ob cesti sedaj nove biše. Kam se naj obrnemo, da se to uredi? O d g o v o r: Napravite skupno vlogo na občino, kjsr zahtevajte, da se v smislu dog-ovora inprotokola komisije cesta uredi. Ako občina na to ničesar ne ukrene, prijavite zadevo na srezlcega naeelnika.