n Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za rac leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS i Ust ^slovenskih delavcev v Aitferiki. The largest Slovenian Daily in the United States. b Issued every day except Sundays | and legal Holidays. I 75,000 Readers. HglooBBi TELEFON: CHelsea S—3878 Entered ss Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Pa •t Office at New York, N. Y., under Act cf Congress ef March 3, 1879 TELEFON: CHe loaa 8 887» NO. 137. — ŠTEV. 137. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 12, 1931. — PETEK, 12. JUNIJA 1931 VOLUME XXXIX. — LET 111 lllllit KAPITALISTI NAM ZOPET OBETAJO BOUSE ČASE INDUSTRIJALCI POZIVAJO VLADO NAJ SE DRŽI SVOJIH POSLOV IN NAJ PUSTI INDUSTRIJE V MIRU Slavni iznajditelj Edison je pozval narod, naj ne izgubi poguma.—Sedem tisoč delegatov na konvenciji National Electric Light Association. — Vlada rada po očetovski skrbi za industrije, toda s tem jim le škoduje. — Predsednik General Electric Company nasprotuje zavarovanju proti nezaposlenosti. — Green zahteva uvedbo višjega davka na dedščine. V Atlantic City, N. J., se je začela včeraj letna konvencija National Electric Light Association. Navzočih je nad sedem tisoč delegatov, ki zastopajo vse panoge industrije elektrike. Delegate je po radio pozdravil slavni iznajditelj Thomas Edison,4ti je rekel: — — Ameriški narod ne sme izgubiti upanja. Se nekoliko bo treba potrpeti, pa 'bo vse dobro. Jaz sem že večkrat doživel, kako se zgodovina ponavlja. Preživel sem že dosti gospodarskih depresij. Po vsaki depresiji je pa postala Amerika močnejša in imovitejša. Boditfe hrabri, kot so bili hrabri vaši o-četje! Imejte zaupanje! Naprej! Predsednik Zveze, W. Aton Jones, je slavil Edisona kot starega očeta ameriškega iznajditeljstva, kot moža* kojega ženij je položil temelj industriji elektrike in kojega značaj mora služiti vsem za DOBRO PIVO BI PRINESLO PROSPERITETO Poslanec Dyer je obrazložil predsedniku položaj. — Preko stotisoč delavcev bi takoj dobilo delo. uzor. Govorniki, ki so včeraj govorili, so skoraj soglasno izjavljali, da zadržuje povratek k resnični prosperiteti edinole vmešavanje vlade v gospdav sko življenje. Neki govornik je dejal, da je vmešavanje vlade v privatna podjetja nekako jerobstvo, ki dosti več bkoduje kot pa koristi. Urednik magazina "Nation's Business", Merle I horpe, je dejal, da bi ne samo v Ameriki, pač pa tudi drugod po svetu, že zdavnaj nastopila prospe-riteta, če bi ne skušali odpraviti zla z neprimernimi sredstvi. V dokaz je navedel poskus Anglije s plačevanjem podpore nezaposlenim, poskuse, kako dobiti kontrolo nad tržišči surovega gumija, brazilski fiasko s kontrolo nad tržiščem kave in izjalovljene, ki so ga doživele Združene države, ko so hotele u- metno štabilizirati trg za farmske pridelke. * — Skoro ne mine dan, da ni izdana proti industriji elektrike kaka "politična pretnja". Nič ne u-čmkuje bolj uničevalno kot vlada, ki skuša diktirati narodu, kaj naj čita, piše, je, pije in kako naj se' oblači. Gerard Swope, predsednik General Electric Co., je pozival k sodelovanju med industrijo in delavci, da bo mogoče stabilizirati delovni trg ter napraviti za nepotrebno zavarovanje proti nezaposlenosti. Industrija je dozdaj že uvedla življensko in starostno zavarovanje brez pomoči oziroma podpore delavcev, ki so za taka stremljanja pokazali zelo malo zanimanja. NASHVILLE, Tenn., 11. junija. — William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, je danes govoril pred General Assembly države Tennessee ter rekel, da bi bilo treba postave glede davkov na dedščine tako izpremeniti, da bi bila mogoča boljša razdelitev bogastva, ki ga je spravil skupaj posameznik. Predvsem bi bilo treba prepovedati, da bi bogatini delili pred smrtjo velike darove ter se tako izognili davku na dedščine. WASHINGTON, D. C., 11. junijja. Republikanski poslanec Dyer iz Missouri j a je imel danes daljši pogovor v Beli hiši s predsednikom Hoover jem glede prohibicije. Stvar se je tllkala predvsem zopetnega o tvor-jenja industrije phra. Dyer je pojasnil predsedniku, da je to nadboljša pot 'kako vrniti deželi prosperiteto. Najmanj 100,00 delavcev bi takoj dobilo službo in zaslužek, pa tudi poljedelstvo bi bilo zelo pospešeno.' Prohibicija v sedanji obliki se je izjalovila. Le stem, da bi se dorvolilo izdelovati pivo, se bo vrnila deželi prospe-riteta, ki je sedaj daleč proč. Wickershamova komisija je obvestila senatorju Davisa iz Pensylva-nije, da ni uveljavita nikakin poskusov glede legaliziran j a 4-odstot-nega piva. ŠERIF USTRELIL 3 PREMOG AR JE Napeto razpoloženje vlada v premogovnem o-zemlju. — Governer govori o sramotno nizkih plačah. POMOŽNA ŠERIFA POD JAMŠČIN0 PITTSBURGH, Pa. 11, junija.— Pomožni šerifi so ustrelili danes o-poldne tri sta v kuj die premogarje, ki so stali pri rovu Valley Camp Coal Company. Šerifi trdijo, da so jih stav kar j i napad il s kamenjem. Pri sličnem spopadu sta bila v pondeljek ranjena dva premogarja. Veliko ogorčenje vlada med premoga rji radi tega ranrnun'ja policije. Governer Pinchot je odredil danes v Harristourgu preiskavo glede razmer v premogovnikih. Narodna zveza presmogarjev je danes poslala governer ju Pinchotu pismo rv katerem ga poziva, na j odpravi Coal and Iron policijo, ki je plačana od podjetnikov. j Governer je izjavil, da delajo pre- i mogarji za sramotno nizko plačo. I On hoče dobiti tako hitro kot le mo- 1 goce podrobnosti o resničnih razmerah. Obravnava proti pomožnima šerifoma, ki sta ustrelila dva mehiška dijaka, se bo vršila meseca julija. ARDMORE, Okla., 11. junija. — Pomožna šerifa W. E. Guess dn Cecil Crosley sta bila danes izpuščena pod jamščino 25,000 dolarjev. Okr. sodnik Asa Waidcn bo te -dni določil, kdaj se bo vršila razpirava proti njima. Obtožena sta namreč, da sta v pondeljek zjutraj ustrelila dva mehiška študenta. Kot se čuje, se bo začel proces proti njima začetkom julija. Trupli ustreljenih študentov, Emilia Corteza Rub;a, nečaka mehiškega predsednika Ortiz Rubia, in Ma-nueta Gomeza, sina uglednega mehiškega trgovca, so včeraj odpeljali preko meje. MEXICO CITY, Mehika, 11. jun. Ogorčenje radi usmrtitve dveh mehiških študentov neprestano narašča. Dnevnik "Grafico" pravi v uredniškem članku, da je že zadnji čas, da ameriške oblasti pofsvare svoje šerife, naj ne ubijajo ljudi za zabavo. MORILKA BO MORALA UMRETI NAELEKT. STOLU JEFFERSON, Ohio, 11. junija. — 'Porota je spoznala krivim umora j po prvem redu 23-letno Julijo Maude Lowther, mater sedemletnega [ otroki, ki je bila obtoežna, da je u-smrtila Mrs. Claro Smith, »v kojega moža 'je bila zaljubljena. Tudi Smith, mož umorjene, je obsojen na smrt, češ, da 'ji je pomagal pri u-moru. RAZGLEDNI STOLP SE IZPLAČA -Bivši governer drža/ve New York, Alfred E. Smith, ki je predsednik |č METEOR JE POVZROČIL _HUD POTRES Sunek so občutili na milje daleč. — Iskanje meteorja je bilo dosedaj neuspešno. — Na neki farmi so razkrili veliko jamo. TOLEDO, Ohio, 11. (junija. — Mogočen potresni sunek, katerega so občutili v severnem delu Ohiija, je b.l povzročen, soglasno s splošnim mnenjem od padca meteorja. Razventega pa so tudi razmišljali o možnosti, da je bil sunek povzročen od eksplozije velike mncži-ne nitroglicerina. Središče potresnega sunka se je rrJhajalo v okolici Malinte, kjer je bila ozkopana velika luknja, v tleh. V okolici 300 čevljev so bile potrgane vse brzojavno^žice. Na srečo ni bil nikdo ranjen. Nekako sto čevljev oddaljena farma Oharles Cabcocka. je ostala popolnoma nepoškodovana. V nekaterih krajih so bili ljudje poln OH zbujeni iz spanja, in celo v Findlay, Iki je oddaljen 30 milj od Malinte. so občutili tresenje. Fairmerji, ki so takoj preiskali luknjo, niso našli nobenega sledu meteorja. Rev. Odenbaich, astronom John Carroll vseučilišča v Clevelandu, Je prepričan, da gre pri tem za meteor. družbe, katera je zgradila v New Yorku najvišje poslopje na svetu — Empire State Building — je izjavil, da bo razgledni stolp /vrh poslopja odprl vsak dan od osmih zjutraj do ene po polnoči. Vstopnina v stolp, z katerega se nudi krasen razgled, je en dolar za osebo. V&rik dan je v stolpu od 3000 do 5000 oseb. Izza. 1. maja pa do nedelje jih je bilo gtopettlsoč. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dne-nik v Združenih driavah. Po mnenju Greena bo problem nezaposlenosti tedaj rešen, ko bo dana delavcem višja nakupna moč. V Združenih državah je šest milijonov nezaposlenih in če se prišteje k tem člane njihovih družin, dobimo pošastno število 25,000,000. Ti ljudje ne morejo kupovati niti najnujnejših življenskih potrebščin in "bi bilo od njih nezmiselno pričakovati, da bi kupovali druge stvari. CLARENDON, Ark., II. junija. — Demokratski senator Joe T. Robinson je danes objavil program za odpravo depresije. Predvsem priporoča: omejitev produkcije v masah, revizijo tarifa, oja-čenje nakupne moči Indije in Kitajske potom revalorizacije srebrnega denarja, omejitev javnih izdatkov, uvedbo šesturnega delovnika ter nevmeša-vanje vlade v gospodarsko življenje. BREZSRČEN SLEPAR Po okolici New Yorka se pojavlja mozaik srednjih let, ki na poseben način slepaTi. Najraje se oglaša pri posestnikih, ki imajo -v 'bližini svojega doma velike nepctkošene trate. Takega posestnika prosi za ■dovoljenje, !6e toi smel pokositi traivo za svoje konje. Če dobi dovoljenje, se naslednjega dne pojavi s celo trumo brezposelnih, 'katerim obljubi dobro plačo, če bodo vse lepo pokosili in pospraMli. Ko napoči čas pla-t čila, pravi, da ima samo bankovec za sto dolarjev, katerega mu pa noče nihfife izmen j alti. Slednjič vseeno iztatkne nekega trgovca, ki pa nima več kot šestdeset dolarjev oljša kot bi bil Hitlerjev režim. Vsekakor je pa čudno, da pri tem noče nastopiti proti šovinistom lastne dežele, kot sta naprimer Marin in Maginot. Univerza Columbia v New Yorku, eno- največjih vseučilišč na svetu, ima že od nekdaj od vseh ameriških univerzi najbolj obsežen slovanski department. Že več let obstojajo tu redni .tečaji iz ruskega, poljskega, češkega in stanosloivainskega jezika ter kngižetvnasti, kulture in zgodovine sploh. Pod vodstvom profesorjev, kot John Dyneley Prince (sedaj ameriši poslanik v Beligradu) ali Clarence Augustus Manning, ki je sedaj dekan (ravnatelj)* slovanskega. oddelka, se je debarment razvijal v vplivno ustanovo, katera ima med ameriškim svetom širiti ono, kar imajo slovanski narodi najboljšega. Iz tega slovanskstka oddelka je izšlo že več učitelje1 v, doktorjev in zn^inistvemkov, ki so si za, svoj življenjski poklic izbrali slovansko kulturo. Univenza Columbia torej upravičeno zaisluži vse priznanje kot voditeljica ameriških vseučilišč v sla vis tiki. Jugoslovanski ipocfuk pa se je celo na tej univerzi podajal samo Od časa do časa. Pred leti je bil tu nameščen kot reden predaVaitelj profesor Mili-voy Stanojevič iz srbohrvaščine, a poleg tega je bil le Ob redkih prilikah uveden, kakšen izreden teičaj. Sedaj pa je za prihodnje leto odobren roden poduk ne samo iz srbo-hrvatske književnosti, temveč tudi poseben tečaj iz slovenske literature. Za Slovence je to velikega pomena, kajti Columbia je prva ameriška univerza, ki je med svoje učne predmete uvedla tečaj bogatega, čeprav med Svetom še tako malo poznanega slovenskega slovstva. V novoustanovljenem jugoslovanskem pooddleku -so naznanjeni naslednji predmeti: 1. Srbo-hrvaščina. Tečaj skozi celo leto. (I. in H. semester). Ta tečaj je jezikovni in sDovniški, prirejen za intenzivno proučevanje jezika in pisave. 2. Jugoslovanska književnost in splošna -kultura. Tudi ta tečaj je celoleten ter bo v prvem polletju vključeval kratek zgodovinski in krajepisni uvod ter razvoj jugoslovanskih književnosti od prvega po-četka v srednjem veku pa do^Napo- leonovih časonr. :—Drugo polletje bo posvečeno 19. in 20. stoletj u. 3. Slovenska književnost in kultura. Predavanja v tem tečagu se ZAHVALA NEWY0RČAN0M bodo vršila skozi prvi semester. V njem bo podan pregled slovenske narodne pesni, književnosti in kulture sploh. Poduk pričine »^otvoritvijo šolskega leta dne 23. septembra, a vpisovanje se ivrši teden pred tem dnevom. Kdor (se interesira, za več podatkov, se lahko O'arne na Columbia University, Extension, Slavonic Department, New York City. Opisani tečaji, ki se bodo vršili po dve uri na teden, so sprejeti v isti standard, kot ga uživajo vsi drugi 'Univerzitetni tečaji, ter se dijakom, ki se pripravljajo za kakšen dekret (za magistra ali doktorja anodroslovju), štejejo s polnim dekretom. Ker se med slovesko mladino po Ameriki gotovo najde nekaj redkih posameznikov, ki so popolnoma ali vsaj deloma dovršili "college", pa se še niso odločili za svoj življenjski poklic, se na podlagi te vesti mogoče fcaiteri zanima za slovanske študije. V teh je tudi v Ameriki bodočnost za vešče posameznike, ki se posvetijo učenju z Vso resnostjo. Najdejo se med Amerikanci posamezniki, ki se za niaše študije- zanimajo, tbliko bolj razveseljivo pa bi bilo, da se zlasti med mladino priselnikov najdejo mladeniči in mladenke, ki se posvetijo proučevanju kulture tiste dežele, iz katere so izšli njih stariši. Posebno pa je za take študije primerna univerza Columbia v New Yorku, kjer se nudi tako široko polje v slavistiki kot nikjer drugje v Ameriki. Poleg tega se za.dijaka, ki se mora skozi šole sam ^vzdrževati, tu lažje nrinRs, Conn.. marca 2S. 1!*31. _ .laz nem poskusil razlitim zdravila proti nopn-havnusU, ki "so bila o-š.in;i po rtlrfm ali brez uspeha. Končno sem pričel jema4.i TRINERJEVO GRENKO VINO jh> ji-
  • n v vsakem zavoj«. Ak" se st dobi M vaši okpllci, piiiite iu: Jos«. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. —Adv't. Dan proslave petnajstletnice župnije in cerkve Sv. Cirila v New Yor-ku je tu nami. Dostojanstveno kakor je bilo pričakovati, so potekale vse slavnlc^ti v cerkvi in v hali. S spretno roko in požrtvovalno je vodil pripra've Mr. Avgust Jakopdch, ki je za ta dan tudi veliki oltar prelepo azailjšal. Sv. mašo za farane in dobrotnike cerkve je služil kot zastopnik Nj. Eminence kardinala Hays-a Rev. Joseph Bergen, župnik v bližnjem Bronxu. Kot arhi-djakon mu je asistiral Rev. John Na.geleilsen, župnik pri Sv. Nikolaju-na 2. cešti. Oba imenovana gospoda, prvi Irec, druigi Nemec, sta prijatelja naše župnije in našega ljudstva. Rev. John Nageleisen s ponosom gleda na* naše župnijo, pri katere ustanovitvi si je -stekel neven-Ijivih zaslug, česar mi Slovenci ne smemo nikdar pozabiti. Za dijako-na je bil Rev. (Dr: Srečko Za.m j en, za subdijakona pa hrvatski misijb-nar Rev. Ladislav, frančiškan hercegovske provincije. Med sv. mašo je po po val pad Itaktarko Mr. Ignacija Hude domač cerkveni pevski zbor latinsko mašo, med darovani jem o-krog oltarfo pa člani pevskega dru-šbva "Slovan" krasno slovansko Marijino pesem. Ob sklepu sv. maše je podelil kardinalov zastopnik vernikom blagoslov z Najsvetejšim; potem pa so se ®rca vseh vernikov združila s pevskima zboroma v rao- rrost med njimi -ter bude narodno Z3ivest. Zvečer se je vršila dobro obiskana vesli ca ob zvokih priljubljenega orkestra, ki je tudi med banketom s viral izbrane slovenske komade. Posetili so veselico tudi naši bratje Hrvati s svojim . župnikom Rev Fran j o Čut-uri čem. Med veselico je dospel brzojavni po zdrav bivšega priljubljenega tukajšnjega župnika Rev. BonvenUta Winkler misijonarja Rev. Odila Hajnšek In starega newyorskega znanca fr. Serafina Vene. Drugih pričakovanih pozdra'vov ni »bilo, če prav New York ni obdan s kitajskim zidom, marveč daleč po svetu znana vas. Potek vseh slavnositi je bil dostojanstven in z obrazov mož in žena ki so ustanajvljali župnijo ter jo zvesto sipremljali skozi njeno življenje dO danes, se je bral ponos; pa 'tudi skrb, da bi nihče lahkomi selno ne učinkoval sadu njihovih žuljev in trudov. Glavna slovesnost je minila; le piknik je še pred nami. Kakor ste obilnem številu posetili minule slarv-noeti, tako Vas vabim tudi na za kljUčnO slavnost pod milim nebom ki bo na dan 4. julija na znanem prostor "Pri revnem hudiču", ki bo pa vsakega bogato odškodoval. Ob sklepu smatram za svojo pri- J Peter Zgaga J gJOčni zahvalni pesmi za vse preje- i jetno dožnost zahvaliti se vsem 2 NEW YORK UNIVERSITY Na tukajšnji univerzi je danes prom oviral naš rojak Hi j Bratina z odličnim uspehom v bančno-tr-govskih vedah. Gospod BraJJzta, ki je tukaj zelo dobro poznan, izhaja iz zelo čislane primorske rodbine, ki šteje med svoje tudi može, ki so zavzemali v Jugoslaviji celo najvišja državna mesta, £. Že 'pred *ojno se je gospod Bratina, aiktlvrio iWelefcii giban j-a fugo-slovanske cmlaidnie na Primorskem ter bil voditelj Goriškega Sokola. Vojna vihra ga je zanesla z tržaškim polkom v Rusijo. Podal se je taktaj kot dObrovoljec v iboj proti stari Avstriji in se udeležil bitk na strani Rusov in Jugoslovanov ter bil poraneje kapitan v francoski ar-maidi. Njegova hrabrost, požrtvovalnost in zadobljene rane so mu prinesle eno rusko in dve francoski odlikovanji. Želimo mu vsi, da bi mu bila sreča mila tudi v novi ameriški do-mcuvini. Poročevalec. Letalo padlo v ribiški čoln. Na poletu čer; Lough-Neaghško jezero je te dni strmoglavilo letalo in padlo naravnost na neki ribiški čoln, v katerem sta lovila oče in sin. Na pomoč prihiteli ribiči niso mogli storiti nič drugega kakor za vleči potapljajoči se čoln na breg. društvom in posameznikom za udeležbo in vsakovrstno sodelovanje in pomoč, naznanjujoč Vam obenem, da je tudi gmotni uspeh nad vse zadovoljiv. Vsem skupaj Vam kličem: Bog Vam plačaj in na svidenje na pikniku. Rev. Qijacint Podgoršek, O. F. M., župnijski upravitelj. te milosti tekom petnajst let v tej cerkvi. Cerkvene slavnosti soseofi-cijelno udeležila sledeča društva: Sv. Petra in Sv. Jožefa (z zastavami) ; društvi Sv. Ane in Miarije Pomagaj, novoustanovljeno probvetno društvo "Bled", Društvo krščanskih žena in ma.ter, Dekliško društvo (z zastavo), društvo "Orel", cerkvena društva in bratovščine. Jugoslovanski konzul gosp. Radoje Jankovich se je brzojavno opravičil. Glavnega ustanovnika cerkve in župnije Mr. Frank Sakser-ja, ki je v starem kraju, je zastopal njeglov sin, Mr. Frank Saikser, Jr. Na slaivnost je prihiteli BOSTON, Mass., 11. junija, — naš prijatelj, rodom Čeh, Mr. Tukajšnja policija je prišla na sled Schier Henrik s soprogo iz Danbury,' dobro organizirani družbi, ki se (je Conn. j pečala izključno le s kradnjo in Hala je bila za banket prav lepo;prodajo knjig. Člani družbe so za-pripravljena. Gostje šo jo na/polnili služili n-a leto nad pdl milijona do- — Je tvoja sestra še vedno dekle? — Da. — In kako se ji godi? — Imenitno. Stara se sicer dan za dnem, pa je vsako leto mlajša. — Dušica, v ogenj »K v vodo bi skočil za .te in na konec sveta bi šel za teboj, če bi bilo treba. — Zelo me veseli. Stopi doli v gostilno po 'kazarec limonade. — Kaij si znorela! V taki vročini? — Kako dale": je vaš sin s študi-ranjem medicine? — Daleč še ni. Leči ti mora zaenkrat lumo otročioke. — Čuj, prijatelj, kaj ti je pa prišlo na misel, da si se dal zavarovati proti ognju in obesil k vratom gasilni aparat? Kaj pa je v njem? — Bencin. — Tu ti vračam zaročni prstan, ker vem, da ne spadava skupaj. Ali hočeš, da ti vrnem tudi ljubavn*a pisma, ki si mi jih pisal? — je dejala. — seveda, kar vrni mi jih. V njih je mnogo po bliže In ga pozdravil. Nato sem snel s svoje rame vojaško pleten-ko. General se mi je nasmehnil in vzel ter se napil čroe kave. — Kruha! Privlekel sem iz popotne malhe hlebček vojaškega kruha. Poveljnik je jedel in me ni pustil proč. Ko sem se mu opravičil in se vrnil k vojakom, je stopil zopet na skalo. Nehote sem se ozrl še enkrat tja ki v tistem hipu sem začutil, da *e pred njim nisem bahal, ali mu suženjsko služil, ko sem mu dal piti in Jesti od svojega brašna. Premagala me je bdla slika: Človek v rani zori, obdan od mogočnih alpskih vrhov. Spominjam se, kako so ob čp*u vojne zasedbe v nekem slovenskem kraja italijanski podčastniki 11 hišo trgovčev« vdove. je bilo vedno več. V vdovi let dve majhno stanarino; dnevno za vsakega vojaka po petnajst stotin k. Gospa in njeni ljudje so bili že vsega vajeni ter jim radi številnih soprebrvalcev v hiši ni bilo prehudo. Bili so z vojaki vljudni. Narodnega sovraštva ni bilo. Vojaški poveljnik je oelo na posebnih letakih pozdravil ljudstvo :n obljubil, da bo njegova vlada Spoštovala nedotakljivost ljudskih pravic. Vse to je bilo lahko razumljivo. * Kuhinja vdovine hiše je kmalu postala skupna jedilnica. Najprej so jedil domači in nato italijanski podčastniki. Kuhati so morali vsi na malem štedilniku, toda gospa Jim je začasno dovolila, ker je bila zima in ker si podčastniki še niso bili našli boljšega mesta. Posodila jim je tudi lastno jedilno orodje, posodje in krožnike. Končno pa jim je našla v bližini drugo hišo s prostornejšo kuhinjo in določili so dan za selitev. Nenadoma, v zadnjem tednu pa so se podčastniki premislili. Vdo-vina^ hiša je bila že podobna njihovemu tabohi. Vzeli so si še neka} prostorov in v njih naselili vojaštvo, zapreti je morala gostilno In končno so Ji hoteli vzeti še trgovske prostore. Tedaj se jim Je žena u-prla in opazila njihove nakane. Preveč so se bili že privadili v hiši in hoteli so gospodariti v njej. Domači so bili že popolnoma stisnjeni . Jedli so po kotičkih, pri delu so se komaj ogibali vojakov in povsod so morali, za seboj zaklepali, da je bil mir. V takem jeritiovskem Babilonu ni bilo več mogoče živeti in gospa je še enkrat opozorila najvplivnejšega podčastnika, da želi imeti za domače v pritličju vsaj .kuhinjo, tembolj, ker je štedilnik očitno premajhen za skupni promet in se je že občutno pokvaril. Mož je slovesno obljubil, da vse uredi. Večina podčastnikov pa ni hotela o selitvi iz kuhinje ničesar slišati in tako je menda prišlo, da se je določenega dne vojaški kuhar naredil neumnega in — kuhal. Domači so ga ustavili in nastal je spor. Kmalu so prišli v kuhinjo podčastniki, katere je priklical razjarjeni kuhar, in prepir se je vnel, postal nevaren in ni dosti manjkalo do telesnih spopadov, kajti pokazalo se je, da se za sovražnost obe stranki jezikovno premalo razumeta. Najnesramnejši je bil kuhar. Poveljnik podčastnikov se je osramočeno skril. Njegovi ljudje so se vedli surovO, kot kuhar. Vse pa je presenetila gospa. Ko je videla, da Jim po kranjsko ne dopove, je odločno pograbila vojafeoVe lonce in mu jih preložila š štedilnika na najbližjo mizo. Planili so rnova V boj in vpili. Ženske In moški. Med ženskami je bil edini moški — vdovin sedemnajstletni sin. Vsa njegova spretnost je bila doslej v tem, da je poravnaval spor in tolmačil. Zdaj pa se je nekaj zgodilo. Proti odločni gospe, ki je sproti preložila vsak na štedilnik pristav-ljen lonec zopet na mizo, je skočil vojaški kuhar s kuhovnlco v roki in grozeče zamahnil. Udaril je ni. Toda ta nenadni, telesni napad je vse o-supnil. Vsi so obstali. Vdovin sin pa je planil kot ris proti napadalcu in ga odbil. Bled je bil od razburjenja in ko sta si stala nasproti, se je ves tresel. Mati, ki je vse opazila, se ni niti umaknila udarcu in je zdaj zrla na novi prizor z rahlim, a zaničevanja polnim nasmehom. Tudi ona je bila razburjena. Srditega kuharja so prestregli pod častniki. Umaknili so se iz kuhinje In užaljeni odšli proti drugemu koncu vasi, da javijo generalu, kar se je pripetilo. Imeli so generalov u-kaz, naj ostanejo v vdovini hiši. Res so se nekateri kmalu vrnili in prinesli novi ukaz, v katerem je general sporočal gospe j, da mora ostati vse kakor doslej. Takoj za njftmft {Je pridrvel narednik-kolesar z ukasom, da mora vdovin sin k generalu v glavni stan. Deček je v prvem hipu osupnil. Stal Je na Teknem-pragu, kjer ga j* zajel kofcpaar in podčastniški zbor je zahteval, naj takoj Zde- Nihče ni niti pomisli, da bi se mogel upreti generalovemu ukaau. General Bencivenega je stanoval v veliki gostilni na drugi strani potoka in je bil poveljnik, tretje armade, s katero si je bil pridobil v vojni nevenljivih zaslug. Njegovi ukazi so bili še posled vsem vojakom nedotakljiva oblast. Mati je stopila v vežo in zvedela, kaj se godi. Pogledala je sina in podzavestno se je prestrašila "anj. A ni utegnila misliti. * — Recite gospodu generalu, — je dejal deček podčastniku, — da jaz nimam ničesar z njim in da nočem ničesar od njega, zato ne pridem! Ako hoče govoriti z nami, naj pride on k nam! Vojaki so onemenili. V njih pregibih je bilo videti, kakor da so jim jeziki otrpnili in jih premaguje dvji srd nad bogokletrnkom. Zdelo se je, da planejo k dečku in ga napadejo. Vsakogar bi bili v tem hipu zgrabili in ga odvedli, da še sami ne bi vedeli kam. A pred njimi sta stala deček in mati. Videti je bilo, kakor da je govoril otrok v njenem imenu. Prvi se je znašel podčastnik s kolesom. Zahajal je svoje vozilo in zdirjal na njem proti poveljstvu. Javili »o ves dogodek takoj generalu. Ponovili so dobesedno ves dečkov odgovor, kakor je šel od ust do ust. Stari general je malomarno poslušal. kaj mu tekač javlja. Njegov vojaški obraz, ni poznal razburjenja, A nenadoma se je zresnil. Vstal je od zajtrka in dvignil levo roko. s katero je dajal v vojni najvišja povelja. Pobočnik je priskočil k njemu s pripravljenim listkom v roki Listek Je bil generalov jutranji ukaz, da mora vdova prepustiti kuhinjo brez ugovora, kakor doslej podčastnikom. S krepko potezo je stari vojskovodja prijel krajec lističa, polglasno prečital priimek hiše in kraj ter pretrgal listič na dvoje. Pobočnik je šel in napisal drug listek podčastnikom. Pogledal je generala in, ko se mu je zdelo, da je razumel prav, je podpisal sam: Podčastniška kuhinja se preseli po dogovoru z dne 28. I. 1919 v hišo št. 6. Pred gostilnami in na cesti so se zbirali podčastniki in vojaki. — Zmajevali so z glavami, častniki pa so se delali da razumejo. Certificirano Mleko za Otroke... ZAKAJ NE icirana Hrana za Odrasle? ▼ I II IVPUJITI certificiranega mleka sa svojega otroka, samo zato, ker pričakujete v vsaki steklenici poln naprztnik smetane. Vi plačate za nadaljno preskrbo, da je prosto vseh bakterij in pravilno ohlajeno. VI P1.4 6 A T X ZA povedano varnost. Povečano varnost samore-te dobiti sa svoja živila potom električne refrigeracije. S pomočjo električne refrigeracije dobljena nizka, enakomerna temperatura, obdrži vašo hrano pod nevarnostno točko, kjer nastajati plesnjivost in gniloba. Če se izplača plačati za dobro hrano, se tudi izplača plačati za to, da jo ohranite. V gotovih slučajih bi se izplačalo plačati nagrado... kar pa ni potreba. PR0NA8LI BOSTE, kot je že dosti drugih ugotovilo, da na-pravlja prihranek na hrani in zdravju električno refrigeraoi-jo za eno najbolj cenenih življenskih potrebščin, ki jih kupite. Za naše odjemalce imamo pripraven načrt za odplačila. ZAJA M člT £ VARNOST SVOJE H^ANE ' POTOM ELEKTRIČNE REFRIGERACIJE Investirajte v Električni Refrigerator Oglejte si razne vzorce Copelands, Frigidaires, General Electrics, Kelvinators v naših prodajalnah THE NEW YORK EDISON COMPANY BHOOICI.YN EDISON COMPANY, INC. THE UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY THE YON KER S ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY * • ;|< •Consolidated Gas Company System b Slovenije. Vi imate lahko močne organe Nitga-Tone daje novo moč in silo oslabelim izčrpanim organom in pomaga k pravemu delovanju. Očisti život bolezenskih Klivic in potem ko ste ga jemali nokaj dni se pričnete počutiti bolje, bolečine v želodcu, črevih, mišicah in isklepih prenehajo, vaše oblstl postanejo močnejSe, vaši organi dobe več življenja in vi se počutite nova oseba. N'uga-Tonc se prodaja v lekarnah. Gotovo si ga nabavite nekaj. Ako ga lekarnar nima, tedaj mu recite naj ga naroči za vas od trgovca na debelo. - —Adv't. Pobita kačaška roparska tolpa.- Obmejne čete v Vrani&u sb izsledile kačaškega Vodjo Azema Ajru-la in njegovo razbojniško četo, ki je štela 6 ljudi. Ajrula je že deij časa ropal s svojo tolpo v okolici Vra-nišča. Tz Albanije je prrfel do najmlajši, Jovan. Zašel je v neki tolmun in kei ni znal plavati, se je kmalu začel potapljati. Starejša brata sta mu priskočila na pomoč in srečno rešila svojega brata. Pavle, ki se-je pri re*oratf«u zelo utrudil, je starejšega brata ktteal na pomoč. Samojlo je planil v .vodo, Jioteč rešiti svojega brata, kar ,pa se nvu ni posrečilo. Trdno objeta sta oba br^ta ipg^ta v jezeru in utonila. - Po enouimem trudu so domačini cba 'bratca potegnili mrtva iz vode. Tragična nesreča je povzročila veliko žalost med prebivalstvom v Petrovcu. Štiri lota |N» .nedolžnem v ječi Leta 1907 y novembru so ubiH v OrehoVici t Medjimurju na. hišnem pragu kovača Matijo Kravata. Morilci so bili oboroženi z vojaškimi puškami in so hoteli vlomiti v Hro-vatovo hišo. Umora so bili osumljeni neki Rudolf Valent, Stjepan 14-pič, Blaž VrbanSč in Albin Poporitfe. Vsi so priznali, da so sodelovali pri zločinu, razen Popovlča, M Je trdil da Je -nedolžen. Leta 1982 so MU v Čakovcu obsojeni na 10 do 20 tet Jede. Fopovič je bil obsojen na 15 let Ječe. Apelaeijsko sodišče v Novem Sadu pa mu je zvišalo kazen, v dosmrto (Ječo. Vise so odpeljali v kaznilnico »v LSpoglavi. Popovič' Je Se vedno trdil, da je nedolžen. 8 svojimi pričevanjem ga je najbbtJ obremenil Valent. Ta Je iv kaznflbl-d zaupal nekemu tavarl&u, dadto-povič sedi v krasni Intel prav za flfeav po nedolžnem. Upravnik kaznilnice je zločince še enkrat zaslišal in tedaj so priznali, da so Popoviiča obdolžili soudeležbe pri umoru po nedolžnem. Valent se je samo maščeval s tem da je pričal proti njemu. Tako je Popovič presedel štiri leta po nedolžnem v ječi. Aretacija premetenega vlomilca. V zaidnjem času je bil v Skoplju na delu premeten vlomilec in tat, ki je vlomil v 42 stanovanj in trgovin. Tat je splezal •vedno po vrvi skozi streho v stanovanje aH v trgovino in je po Istt, poti s plenom odšel. V začetku tega meseca je vlomil v trgovino Rite Fillpoviča, nato pa vsako noč v drugo trgovino. Iz trgovine Šajina Idriza je odnesel svile za 15,000 dinarjev. Policija Je imela na sumu nekega Markoviča, ki je izvršil že več 'drznih vlomov, vendar mu niso mogli zlepa do živeiga. Zato so ga b talno nadzorovali in ga končno zasačili v trgovini fMiJodraga Antoni-jevlša. S težafvo so ga prijeli, ker se /je tat dkrival v Obsežnem podstrešju "trgovčeve hdše. Leto dni zapora za ljubavno pustolovščino. Lani sta se spoznala v Prištini gimnazijec Aleksander Stojanovič in gimraatzistka Živka Djordjevič, ki Je hodila v drugi razred gimnazije. Med njima je nastala velika ljubezen in ker jima starši niso pustili, da bi se shajala, sta se odločila na samomor. Nekega dne je Živka izmaknila očetu 230 Din in je čez noč izginila z gimnazistom iz mesta. Od sfcaršetv so se begunca poslovila z dolgim poslovilnim pismom, v katerem sta v stihih potožila svojo usoda, češ, da sta se odločila za prostovoljno smrt v reki Labi. Policija je begunce zasledovala in je obvestila o njjunem begu tudi vse okoliške ardta&ke postaje. Tretji dan po begu so oraOniki Žfrvtoo in njenega fanta dohiteli v Cmojevfcu. Odvedli 3o Ju nazaj v Prtškno. Starši pobegle ŽiVke so vlpžlli .proti Stojaaaoviču tožbo, ker je še ne 14-letnemu dekletu vzel nedolžnost. M raspralvl Je Žhifea tajairila, da Jo je Aleksander prisilili, da se mu Je vdala. Oratil ji Je, da Jo bo ubil. Stopanovftč je tati obsojen na 1 leto Ote ste tati* seveda tudi iz- ▼ Tivolija. Vlom v Obrtno banko, Jd je U1 Js-veden izredno drzno in rafinirano, daje varnostnim organom še vedno veliko dela. Storilci, katerih je Ulo najbrže več, so' taredtt svojo namero zelo spretno ki ni ostalo sa njimi nikakega sledu. Policijski organi. ki so si ogledali položaj na M-cu mesta, niso našil tam sumljivega in ničesar, kar bi jih že spočetka peljalo na pravo pat. Ugotovljeno je, da so vlomilci odnesli skupno 98,000 Din gotovine. Pozneje so dognali, da sta bili ukradeni iz trtagajne tudi dve velesejmski legitimaciji, iki nofeita številki 3636 in 3637 ter sreljata kot legitimaciji za .polovično vožnjo .po železnici. V zvezi z vlomom je bil prijet si-nOH v Trnovem 21-letni Josip Bizjak, doma iz Rihemberka, o katerem je doznshi policija, da trošl demur po rasnih gostilnah. Izkazalo pa se je, da je Bizjak v tem primeru nedolžen, da' pa. ima na vesti drugi zilošin. Pretekle dni popoldne se je namreč sprehajala v Tivoliju 20-letna služkinja Jožefa Farkaševa, doma nekje od Ljutomera, sedaj stanujoča v zavetišču sv. Jožefa na Vidov-danski cesti. Farkaševa je v gozdu srečala dva moška ter ju •vprašala, kje vodi pot v Rcšno dolino. Eden se je ponudil, era pokaže pot. Peljal jo je ped Tivoli jem nai Večno pot, kjer sta zavila pri odbojnem zftdu strelišča zopet v Rcžnik. Na pol pota proti Rcaniku je pričel neznani morki siliti v Farkaševo, naj se mu vda. Ker pa ga je ona odbila, ji je neznanec iztrgal iz rok rožno torbico, v kateri je bilo okrog 400 Din gotovine. Moški je pobegnil s torbico v notranjost gozda, Farkaševa pa je ohitela preti mestu in zadevo naznanila policiji. Na lov za roparjem je odšlo takoj nekaj stražnikov, ki ga. pa takrat niso več izsledili. Napafoles je bil šele te dni aretirani Bizjak, ki je prvotno dejanje tajil, pozneje pa ga je potnem obsegu priznal. Bizjaka, ki se mudi v Ljubljani od aprila, so izročili sodišču, nakar bo po prestani kazni najbrže izgnan nazaj v Italijo, odkoder je prišel. Vlom v vilo na Kamenščaku. Vlomilci so v noči na 26. maja po-seltili vilo Sindgoj a na Kamenščaku. Lastnik spi že dalje :asa vsako noč v vili, toda na kritično noč je bil odsoten in to so storilci, ki so najbrž doma v bližini, takoj izrabili. z močnim /tramom, ki so ga bili prinesli od soseda, izdrli železni križ iz enega okna v pritličju in preJbrakaili tudi nadstropje. Pripravili so si že posteljnino, jedilno orodje in drugo, odnesli pa so le neka i namiznih rjuh v vrednosti 1000 ©in. Naijbrž jih je nekdo prepodil. Mod vtikan jem po 'vili, so al tatovi okna zakrili z "rjuhami". Orožništvo zasleduje vlomilce. Huda nesreča zidarjev. Iz Novega mesta pišejo: Pri ome-tavanju stavbe Prosvetnega doma na Trgu sv. Florijana so brh zapo-sltni zidarji Pavlin, Klemenčič ki Jerman, ki so stali na 7 m visokem cciru. Nenadno se je oder podrl in delavci so popadali na tla. Hude poškodbe sta utrpela zlasti Pa/vlin in Klomenlčič, ki sta bila z avtomobilom prepeljana v karvdijsko bolnico, dočim je odšel Jerman sam domov. PaVlin se je potolkel po hrbtu in ima' tudi notra/nje poškodbe. Klemenčič je dobil pri padcu rano na čeku ki nekaj drugih prask. V bolnici je bil obvezan ki se cm kakor Jerman nahajata sedaj v domači oskrbi. SAKSER STATE BANK 8S CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6-popoldne. Za večjo udobnost svojih kjijentov, vsa); pondeljek do 7. ure zvacajr. b m te stave in stansvttae =5= .-ji ■ ---> -- . - - . _ ■ - •• • ' \ ti ' ' ■■■ NEW TORI, FRIDAY, JUNE 12, 1931 LAMEST ILOVKNI DAILY kO.1.1. LENA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) / — Otrok, 'kaj ti je? V tvojem obrazu imaš neko čudno potezo! Ali Je bil oče bolan? Ali pa te teži VaVa druga bol? Lena, Je skrila svojo glavo v naročje. Njeno postanro je pretreslo gU 'banje. Borila se je trdno, da ustavi solze in skušala je izgledati mirna. Kar Je hotela povedati materi, se je moralo zgoditi skrajno prizanesljivo In mirno. Vzravnala se je ter prisilila celo smehljaj na lice. — Ali si v resnici popolnoma zdrava, moja mati? — Da, o t rek, desti zdravejša kot sem bita že dolga leta. Tebe teži tuja skrb. Ali se je kaj zgodilo, odkar sem bila proč? Ah, meni je tako kot da mi preti zbepet nesreča! Ali je kaj z obetom? Ali je moral plačati profesorju veliko vsoto? Ah, otrok moj, kako sem skrbela radi denarja! Sedaj pa govori, Lena. Ali stoji nova nesreča nad Wamstettenom? Lena jo je poljubila nežno. — Pomiri se mati, tebi to škoduje! , — Ne, ne, le negotovosti ne morem prenašati. Ti vendar veš. Če vidim Itako nesrečo pred seboj, sem mirnejša, kot če jo pričakujem. Jaz čutim to. Ali je mogoče kaj s Fredom? — Ne, ne, mato. Fred nas obišče v prihodnjih par dnevih. Sedaj bodi mirna! Povedala ti bom vse! Ne prestraši se, ni'5 hudega ni. Gospa Warnstetten je dihala naporno. Lena je gledala z nedoločenim strahom. Hotela je biti dvojno hrabra. • — Mati, — je rekla smehljaje, — ne glej me tako. Sladka mati, nekaj dobrega je! — Jaz — sem se zaročila, mati! Gospa Warnstetten je objela svojo hčerko, globoko dihajoča in polna strahu. — Zaročila, Lena? S Heinzom Romintenom? Ah, ti neumni mladi ljudje! Vedela sem to. Cba sta tako revna! Ali je a v vodo. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Na magistratu bi se bila morala vršiti poro-pa in zbrani so bili poleg neveste, njenih staršev in obeh prič tudi že-ninovi tin nevestini prijatelji, sam« ženina še ni bilo. Potrpežljivo so ga čakali pol ure, petem so se pa začeli ba.ti, da se mu je morda pripetila nesreča, ko se je peljal z avtomobilom k poroki. Gre za trgovca Laurie-ra. Šele čez pol ure se je zadeva pojasnila, ko je prinesel pismonoša županu namenjeno brzojavko. Pod- , pisan je tbdl veletrgovec Laurier. Mož 'je sporočal, da preklicu je zaroko, j ker si je premislil in ker še noče v zakonski jarem. Ni pa povedal, za-jkaj si je premislil. Ko so nevesti preči tali brzojavko, se je onesvestila. Ko se je zavedla, je odšla takoj k advokatu in vložila tožbo za povračilo škode, ki jo je imela baje s tem, da so se njeni izgledi na možitev po tej blamaži znatno poslabšali. Šele pozneje se je izkazalo, da je bil nadebudni ženin že dvignil pri bodočem tastu 50 tisoč frankov na račun dote. Advokat zahteva sedaj 200,000 frankov, ki jih bo varana nevesta najbrž dobila. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi uč^či se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 ipčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — i "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York. M. T. uMJ".iS ,>;» f t J r SENZACUONALNI VZKLIČN1 PROCES NA ANGLEŠKEM V Angliji se je pred kratkim primeril senzacionalen slučaj, da je vzklicno sodišče razveljavilo smrtno obsodbo in izpustilo obtoženca na svobodo. Zadnjič je padla takšna sodba 1908. Topot je sedel na zatožni klopi 521etni zavarovalni agent William Herbert Wallace. Bil je osumljen umora svoje žene. Letos 25. aprila so ga bili obsodili na smrt, potem ko je obramba oporekla policiji, da je na docela protipostaven način vplivala na priče, ki so obremenjevale obtoženca. S tem so dobili porotniki napačen vtis o dejanskem stanju ter obsodili moža na smrt. Ljudstvo pa je bilo od vsega začetka prepričano, da je bil obtoženec obsojen po krivem. Zato je škof v Liverpoolu odredil, naj se moli za obtoženca in za razsvetljenje sodnikov, ki bodo pravdo ponovno obravnavali. Vzklicni proces je trajal dva dneva. Gbtoženec je bil ves bled. Državni pravdnik je v štiri ure trajajočem govtoru utemeljeval razsodbo porotnikov, potem je govoril pet ur obtoženčev brani tel j, ki je pobijal napačne trditve obtožnice in dokazoval nedolžnost svojega klienta. In tako so prišli sodniki do prepričanja, da ne stoji pred njimi zločinec ampak nedolžna žrtev justice. Konec vzklicne obravnave je prinesel veliko senzacijo v trenutku, ko je predsednik sodnega dvora prečital razsodbo, s katero se razveljavlja prvotna sodba in obtoženec popolnoma oprošča s pravico, da lahko nemudoma zapusti ječo. ••/-s . - Kretanje Parnikov — Shipping Nora — POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "G. N." 13. junija: Bremen, Cherbourg. Bremen Presdent Hardng, Cherbourg, Hamburg St. LkjuIs, Cherbourg. Hamburg 16. junija: *Aquitania, Cherbourg 17. junija: France, Havre Leviathan, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: Europa, Cherbourg. Bremen Majestic, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Koma, Napoll. Genova 20. Junja: ♦Berengaria, Cherbourg 22 junija: < Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg, Hamburg 23. Junija: Cleveland', Cherbourg, Hamburg 24. junija: lie de France, Havre Vulcanla. Trst . President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 25. Junija: I Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. Junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer Roterdam 27. junija-. Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen 1. JuliJa: - •Paris, Havre men George Washington. Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 2. julija: Stuttgart, Bremen 3. julija: Homeric, Cherbourg Republic, Cherbourg, Hamburg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll, Genova 4. julija: ^ Aouitania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg 6. Julija: France, Havre Europa, Cherbourg, Bremen POZOR, ROJAKI Iz naslova na Jistu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec % MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Oowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar linger. Jacob Resnlk, Math Slapnlk, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kumše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridge ville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry-Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands,~ J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc^ Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dlamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3., za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina *a Evropo i* «7. za celo leto. 8. julija: Majestic, Cherbourg President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 9. Ju'iJa: Saturnia, Trst. General von Steuben, Cherbourg, Bremen * 10. julija: Columbus. Cherbourg. Bremen Volendam, Boulogne Sur Mer, Rotter* dam 11. julija: i He de France, Havre St. Louis, Cherbourg. Hamburg 15. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. julija: Dresden, Cherbourg, Bremen Berengaria. Cherbourg Olympic, Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Bremen. Cherbourg. Bremen Statendam, Bolugne Sur Mer. Rotterdam 18. Julija: Faris, Havre 22. julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauretania. Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 23. JuliJa: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Homeric, Cherbourg 24. Julija: New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 25. Julija: France, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. JuliJa: Aquitania, Cherbourg 29. Julija: • George Washington, Cherbourg. Ham-bourg, Hamburg New York, Cherbourg. Hamburg 30. jiSlija: Vulcauia, Trst 31. ulija: Majestic, Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM označi »kupni Izlet v Jugoslavijo« 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot ca potovanj« na ogromnih oamlklh: FRANCE 17. junija; 6. Julija (6 P. M.) (10 P. M.) He de France 24. jun.; 11. julija (12.30 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 1. julija; 18. JuUja (6 P. M.) (8 P. M.) Najkrajša pot po ftelezulcl. Vsakdo J« v posebni kabini z vaeml modernimi udobnost**)!. — pijača In slavna fran-Iposka kuhinja. Izredno nizke cene. * k VpraAajt« kateregakoli pooblaSCenega agenta ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK, N. Y. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-Tiino za bodoče leto. Članarina znaša Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprava "G. N." A POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava.