RazEioierosfi. Slovo AI Caponeja od Čikage. Piosluli tihotapcc alkohola ia kialj podzcmeljskega sveta v Čikagi je padel vcndar enkrat oblasti v rokc in bo moral odsedeti v kaznilnici 11 let. Al Caponeja so spravili iz Čikage v Atalanto v državi Georgija. Na dan pred odhodom se je poslovil solznih oči od svojccv. Ob železnici, po katori so pcljali tolovaja, jc bilo vse polno stražarjev, v Cikagi pri kolodvoru so celo postavili strojnc puškc. Nobedcn od nekdanjih Caponejcvih prijateljpv ni mignil niti z mezincem, da Li bil vsaj poskušal rešiti dolgoletnega kralja čikaškega podzemeljskega svcta. Ob priliki prepeljave je bil Caponc bogznaj kolikokrat filman. Časnikaiski poročevalci so silili "ua VS9 moč vanj, naj jim kaj pove, pretlno sc bodo zaprla za njim kaznilniška vrata. Na vsa nadlegovanja se je slcdnjič jczno obrcgnil: »Poberitc se k vragu! Od mene ne bostc hičesar več slišali!« Popolnoma izmučenega so pripcljali bandita v Atalanto, kjer se ne J?o več imenoval AI Capone, ampak kaznjenec štev. -40.880. Drugi dan po prepe.javi v zaporno celico je prejel povelje, da bo moral pomagati ta večkratni dolarski milijonar pri pranju pcrila. Uspehi Gran Chaco-ekspedicije. Profcsor na monakovskem (Munchen) vscučilišču Krieg se je vrnil z ekspedicijc po Južni Amcriki in je zaupal zanimivosti s teh potovanj javnosti. Raziskovalci so napi-avili 19.000 fotografičnih posnetkov po gozdovih in divjinah. Naleteli so na novc vrste živali, 'kalere so ulovili. Prodrli so 400 km daleč y doslcj čisto neznano trnjevo pustinjo ob severncm Chaco. Od tamkaj se je morala ckspedicija vrniti, iker ni zadela ccle tri dni na vodo. V teh neprestop- nitipustinjah životixiijo le nekatera pastirska indijanska plemena, a še ta SQ zelo redka prikazen. Priznanje knharski umetuosti. Angleško delovno ministrstvo naraerava] uvesti na sfrokovnih visokih šolah tudi stolico za kuharstvo. Osebe, ki bodo absolvirale to panogo, bodo dobile di-plomo »inženerja y gospodjnjstvu«. Predvsem bodo to ljudje, ki jlh bpdd jemali za vodje gospodinjstev in gospodarjev v bolnicah in sličnih zavodih. Najbolj razširjcn koledar na svetu je kitajski almanah, ki ga tiska vsako leto državna tiskarna v Pekingu ter ga natisne osem milijonov izvodov. Za Kitajcc pomeni ta koledar nezmotljiv orakel in ljudstvo je zaverovano vanj kakor v čudeže, ki mu jih oznanjajo najstarejša ustna izročila.