Št. 63.                                          V Gorioi, v sohoto dn<* 8, avgusta 1903.                              Letnik V.
l/.haja vs:t     torrk   im holioto oh    I
11. in i )>i'i'il|><)liliii' /.;i iu»'slo ti'i' oi, !i. uri
i.(,ii. /a "Ic^'lo. Ako |i;iilc n:i t;i ilin v;i
praznik i/i'li' <l;in prej >'j <• /.vtver. Slam'
po pošli pn'j<lnian ;i!i v (iDiii'i iia ilom
pusiljan ii'lidrtiio S \ , jiollt'tiiii i Kin
cctrlli'lno :-! K. l'r<nl;ij;i .-.r v (i'lrici v lo-
|>aknni;<n S c ti w :i r /. v Sulskili ulkali,
J c I I c i s i I / v Nunskili uliiali in lit'
b ;i ii na N't'rilijf'Vt'in  tckališni po H viii.
(Zjutniiijc izilunjiM
rreJni*it\u in upravni^tvo  m-    i
naliajata   v   • .\ ;t r o il n i   I iskiirn i>.
ulica  Vflturiin  it. 4t, 9.
l)o\>\ni' y naslovili iia urediiUtvo,
'»gias»' in naruČMiid pa n:t   nj>r;iviuAlvo
»Cionc»*«.   Ojfla.ii   »••   račuiujo   po pftit-
i     vrBtaii  in nicer ako so tiskajo 1-krat pn
j    12   viii.,   2-krat   pn   10   via.,  3-krat   pn
8    viii.   Ako   a»'   \e<?krat   tiskajn.   ra«'-u-
l.ijo   8»'   p(l   pOtfOilbl.
Izdnjaleli in odgovonii urednik Josip  IWaruÄir..
Ti-ka   „Narodna tiskarnrt" lodgnv. J. MarušiOj.
Novi papež izvoljen.
V lorck predpoludiio oh II. uri in
ii") rniniit je slopil kardinal Mac.chi n>t
zunanji balkon ccrkve sv. I'elm ter jo
naziianil množ.ei, katore ho jc /brain
prod cerkvijo nti lisoee, vosolo vest, da
je. sv. kologiji v konklavn izvolil za papoza '
beno.skoga palrijarha, Josipa Sarto, ki ,
si je kot papož izvolil line: Pij X. To
vesolo vest je vsprojHa množica z nav-
duSonimi, dolgo časa trajajocimi ,./ivio"
klici,in po celem iiicslu se je oglas.lo veselo
zvononje zvunov, ki so naznanjali kato-
lieanom, da • osirotena katoliska co"kov
dobila zopt'l svoje^o, poglavarja, a on'
svojega oeeta. Ima mo toraj pape/a, in
katoi    ;a cerkev svojega  poglavarja.
Novi papežjesin priprostih sUrišev.
Hodi! se je v kraju K i e h e v Akoliji t r o-
viški dne 2. junija  18Hf).
Najprej j« liodil v solo v dotmiuem
kraju, puiem pa jo bil vsprejet v kolegij
v C a H t o I I r a n c o. Nato jo nlopil v
semenišče v P a d o v i, kjor jo postal
masnik.
Službovalje prva lota v Kontanivi
in Tombolo. Lota KS07. je bil inienovan
za kurata v Salzanu, kjor je pokazal
izredno apostolsko gorečnost.
Treviški škol ga je v priznanje Nje-
govoga delovanja iinenoval za kanonika
prvostolne corkve v Trevisu in kina'u
potem za goneralnega  vikarja.
Leta 1884. ga je sv. oče Loon X111.
^jvzdignil v škofa me.sta Mantova.
Dne 12. julija leta 1893. pa «a je
pokojni papož povišal v kaidinala in pa-
trijarba v Menetkah, kjer je JelovaJ do
sedaj.
0 novem papožu se piSe, da jo vi-
Hoko izobražen, jako skromon, ljuboznjiv
in jako blagega srca. Tndi so govori, da
je sam papož Leon Mil. rokel o kardi-
nalu Sarto: „Takib inož, polnih odloe-
nosti in krepke volje potreboval hi pre-
stol sv. Petra'1.
Sarto ni bil nikdar nuncij in je ves
čas služboval na Beneškem.
Novi j»apež ni velike postave. Iz
inilega obraza gleda dvoje biatrih oči.
Vsled svoje odkritosrčnosti bil je jako
priljubljen pri nižji, a tudi pri vi^ji du-
liovžčini.
Ü novem papežu priobeuje „Slo-
venec" sledečo brzojavko, ki mu je došla
na dan izvolilve z Dunaja: Novi papež
Pij X.,  bivši kardinal Sarto, se odlikuje
po srčni dobrotljivoMti in milobi, tcr u^.iva
v IJonolkab vtiliko .sirnpatijo. Urriočam
bodo rsjogovo izvolil(;v za papoža z vt*-
likini vesoljo.ni pozdravili. N'jogrr,,, živ-
Ijonje in vedonje je skromno, zato jo bil
jako populären. V Hirnu ni bil mno^okrat.
— Ko jo bil imrnovan za patrijarba bonc-
šk'iga, s<* in ii je vlada ustavljala in mu
odrekla „Kxcquatur'' in Tornjioralia Ku-
noC'no so jo dosoi^lo sporazumljonjc, ki jo
zadovolilo obo strtmi. — Njcgov jjr**<lnik.
papež Leon XIII mu je nekdaj rekcl. da
i)i bil on najsposobnej^i rnož, da bi za
HOiie! prcstol svotcga I'etra. IVmu sc jc
patrijarh silno začudil ler dojal, <'a bi
ta visoka «lužba presegala njegnve moči.
Nato Leun: Mi vorno, da bi Vi cerkvi
izvr.stno služili, rd [u imate vse p;»trubne
lastnosti. — SploSno se trdi, da bo vla-
daiije  novojs'H papeža  miroljubrm.
Izvolitev novega papo/a sc je izvr-
äila med 10. in 11. uru. !)obii jo f)0 u'lasov.
Prod    Valika-
norn zbrana
innožica Hndi-
la jo že po
bolkastem di-
rnu, ki h<> je
prikazal nad
Hikstinsko  ka-
polo, da jo
novi pape?. ž<1
izvoljen. Ko
je bil no\ i pa-
pež izvoljen,
stopil je prod
njega kardinal
ilekan Ore-
g I i a  in ga je
vpraSal,   all
vsprojino     iz-
volitt'v za riin-
skega papeža.
Ko je odgovo-
ril, da sprejme, odstranili so v?»m dru-
gim kardinalom baldakine, le njeinu no.
Kardinal dekan ga je dalje vprašal, knko
se boče imonovati. Izvoljenet* si je dal
ime Pij. Imenoval se bode V i j \.
Nato so peljali izvoljenca v sakri-
stijo, kjer so ga oblekli v papežka obla-
čila. Oblečen kot papež se je vrnil v
kapelo in se vsedel na prestol. napravljen
na oltarju. Nato je vsprejel poklone vseb
kardinalov po starosti. Poljubili so mu
roko in nogo in se ž njiin objeli. Izvo-
Ijenec jim je podelil   prvi   papežki   bla-
goslov z oltarja. Kardinal dckan mu j»1
| natakrul na prst ribirov pr^tan, katcroga
I je    novi    papež   izročil   cereriionij^k^mii
pr»'i'(?ktu, da mu vdolbejo Njegovo ime.
Ob  12.   uri   in    10   rninut   atopil   jo
no\?i papo/. na nnlranji balkon sv. Pt'tra
! cerkvo mi jc prvurat podolil zbraneinu
i Ijudntvii papozki blagoslov. Tudi v cerkvi
; so se ogla>ili navdu^oni : Živio, živio
'¦  l'ij  X.!
Tako    iniamo   zdaj    zopet    svojogf
Najvišjcga rcrkvon^ga pn^lavarjtt. katerega
naj   vo(':n;  li'ig ohrani pri življonju čilega
in zdravega >c ninoga, rnnoga leta na
i cast katuliski eerkvi in v du^ni blagur
i vsern sinovom te cerkve. ki je zidana na
j najtrdnejši skali. in katere ne bodo po-
j  rusili   sovražni   valovi.  ki  se   posebno v
zadnjih časih z vso silo zaganjajo  vanjo
a  zastonj!
¦      *
I             (>b navzočnosti mar5alovi so v tir»'k
ob ou Oetrt na polo uro popoludne odpr-
ii veiiKči vraia
konklava. Na-
to se je podal
nmržttl v kne-
žjn dvorano,
kjer ga je ca-
kal novi pa-
pež sredi kar-
dinalov. Mar-
sal jepokleknil
pred, papežein,
poljubil ma
noge, nakar se
je papež vzdi-
gnil in se po-
dal vsikst;nsko
kapelo. Tu je
oblekel papeš-
ko obleko in
nadel si mitro.
Sedeč pred al-
tariem SDreiel
je drugo adoraoijo sv. kolegija in podelil
Idagoslov. Ob 6. uri zvec'-er je šel papež
v ?vojo provizoriöno rezidenco, in osta-
ne tarn, dokler ne odstranijo peOatov na
stanovanju Leona X1II. Po blagoslovu je
obiakal    papež   obolelega   k a r d i n a 1 a
H e r r e r a.
*      +
*
Predno se je odpeljal iz Renetk v
konklave v Kim, je kardinal Sarto dejal:
„Videli bodete, hitro bodenio imeli no-
vega papeža. Ubogi mož! Kak križ bo
moral nositi na svojih ramah. Jaz ne bi
žolel biti oni. ki bi ga nosil". ^Mrto >f
ni nadojal, da bo izvolpMi pape/.orn. K>>
mu jo neki prijatolj pred odbodorn vošcil
srečo. dojal je kardinal Sarto smcliljajo:
^Vzel sem vožnji listek za tja in na^aj!-"
Sedaj seve ne bo vec pn-el nazaj. ker
kot vatikanski jctnik p:ip"ž ostane v
\atikanu
Papož F'ij X. ima v svojem grbu v
zgornji poluviri leva, v drngi polovici
sidro z vrvjo. ki sogn dn polovice v vodo.
L. 1690. je prorokoval v Kalabriji rnjcni
Joabim o nasledniku Loona XIII : „Kunis
de htore venit!' iVrrv je pri-Ua z ohre/.ja).
Pij  X   ima v svojem grbu vrv in prihaja
iz  Henetk.
*     *
..Neues Wiener Tagblatt" poroea,
da je listov poročevalec govoril z odhcnim
cerkvenim dostojanstvenikom o novem
papežu hjtični dostojanstvenik pravi. da
se je kardinal Sarto jako rad j-prebajal
po Benetkah in da so bili njegovi spro-
hodi mej prebivalstvom jako popularni.
Ljad-stvo ga je imonovalo ..il bmn car-
dinals- idobri kardinal. Vsp so jo
veselilo, kadar se je pokazal na ulici.
Posebno mladina je bila njegov.i radost.
V   enem žepu jo imel polno centezimov,
v drugem žepu pa polno bonbonov.
Ko so se vsuli otroci okolu njega,
dajal je revnejširn centezime. premo?.-
nejšim pa bonbone. To si je pridobil
srca otrok in stanšev, C-estn «a je ob-
kolila množica revnih ženic s svoiini
otroci ter mu tožile svoje težave. Kardinal
je vedno rad pomagal ljndem iz nižjih
slojev ter je takoj podpiral ubožnejSe z
denarjem, kadarkoli so se obrnili nanj.
Njegova dobrod^lnost je se^ala tako daleč,
da je bil često v denarnib zadregah in
da je moral na posodo jemati. Z nezna-
nimi reveii je ravnal kot z dobrimi
znanci.
¦
Prvi dan t. j. v soboto je kardinal
Hampolla dobil 24 glasov. kardinal Sarto
5. Vsi dragi glasovi so bili razcepljeni.
Drugi dan je kardinal Hampolla dobil
isto stevilo glasov. Sarto pa mnogo več.
V  pondeljek je začelo žtevilo Hampollovih
glasov padati. a Sartovih vedno bolj  na-
ražčati. V torek zjutraj je kardinal  Ham-
polla dobil  10 glasov, kardinal   Sarto pa
50.   Ko je kardinal Sarto   zapazil, da je
začelo njegovo Število rasti in da so kar-
dinali obrnili pozor nanj, bil je ves potrt
LISTEK.
Molilov za  Hisinarka.
Obrazec  iz  žitja poljskega   kmeta na Pruakem.
(Spisal J. K. AI ačko vski.)
(Dalje)
„Kajši bi šel k Jarneju na delo.
Tam bi služil že in bilo bi za važo obleko.
Saj, če tudi ne placate kazni, vas ven-
dar ne zaprejo zaradi nioje nemarnosti,
ko vam je Gospod Bog poslal tako bo-
lezen".
»iKaj pa 8e ozirajo ti na človeško
bedo, na bolezen?" —. reče bolnica in
že iz glasu samega se je moglo spoznati
njeno veliko bolest. „Porečejo ti, da je
to v pravilih, ki jih je dal ta Bismark
za Poljako; no, in vzamejo ti vse, kar
imaš, pa zaprejo tudi bolnika. Dosti dolgo
so hodili v našo kočo, dosti nabrali raz-
nega blaga, dokler nas niso pripravili
na beraäko palico. Saj jo bil tudi tvoj
oče v ječi; ali vendar ga niso pustili
dokler  ni  umrl,   dokler   mi  niso  veleli '
priti po njegovo truplo! ...   Oj! ta His-
mark!  ta Bisrnark!"
Tu je njeno telo krčevito za-
drhtelo, roci ste jej trdno objeli medeni
križec, in iz prs se je izvilo glasno hro-
peče ihtenje. Solze so jej polile bledi
izmučeni obraz.
Otroka se vržeta s krikom   in  pla-
kanjem k materini postelji in spremljata 1
njeno ihtenje s tenkimi otročjimi glasovi.
„Ne plakajte, mamica'' - klicala
je mala Marica v solzah — „ne plakajte
mamica, ker se mi srce trga. Saj pojde
Stanko v Solo, in Bog se nas usmili, le
nikar ne jokajte, ker tega le ne inorern
gledati1'.
„Saj pojdem, pojdom ! Naj se zgodi
kar hoče, samo ne jokajte1' — ihtel jo
tudi Stanko, prejel bledo materino roko
tor jo goreče poljubljal.
Bolnica vzdigne drugo roko kot bi
jo hotela položiti na sinovo giavo; ali
njena slabost jej tega ni dopuatila. Spusfi
jo na pernico; le oei so jej počivale na
otrokih; in v teh očeh je bilo  brati  to-
liko materinske ljubezni,  da je le en po-
: gled nadomeščal stotero nežnih besed.
j            Polagoma so   se   pomirili vsi   trije.
| Mati je zakašljala iznova,   potem   pa  je
pretrgala molk:
j            „Vedela sem,   Stanko,   da   me   boä
aluäal ter pojdeš, ker si dober dečko in
nočeš, da bi trpela mati še več radi
tvoje krivde. Bilo bi zares dobro, da bi
kaj zaslužil, ker že teden jemo le krom-
pir sö soljo. Ali rajši hočem trpeti glad,
da mi le ne pridejo „unii( več v hišo
Kadar jih zagledam, se mi takoj pono-
vijo stare rane, in srce mi poka bolesti.
Naj mi vendar dajo pokoj enkrat; in ko
sj mi toliko vzeli, naj me puste vsaj v
miru nmreti. Saj dolgo itak ne bo tra-
jalo, otroka moja! Ali ne plakajta" —
dostavi živo, ko je videla, da sta jela
spet ihteti — „ne plakajta ! Najbrže je
božja volja taka. Ko me ne  bo   veö,   že i
Hog poskrbi za vaju in ne pusti, da za-
gineta. Saj že živim in zrem na vaju. in
se radujem, da mi je dal Bog v tolažbo
tako dobra in posluSna otroka. Sicer pa
ti Stanko si boa vedel že sam pomaguti,
kadar te puste iz sole o sv. Miheln. pri
Jarneju dobiä delo in hrano; a tudi Ma-
rico vzame, sam mi je to obljubil. Ali
radi tega moraä iti jutri v solo; kajti si-
cer bi te za kazen ne oprostili sole o
w. Mihelu, in bil bi še dalje časa Jar-
neju v nadlego. Takrat že ne bom po-
trebovala tvoje pomoči; ali za vaju sama
bo boljše, öe bode mogel vsaj eden kruh
služiti" . . .
,,Eh! mamica, mene nemorejo pri-
drževati v soli dalje, nego Jarnejevega
Franceta ; saj so ga za to pridržali, ker
ni mogel nemšeine prav nič razumeti,
niti je govoriti, dasi so ga tepli vsak
dan ... Ali jaz znam nemški, in ker
končain štirnajsto leto takoj po sv. Mi-
helu, tedaj  me rnorajo izpufltiti".
„K temu jih ne more nihce primo-
Hkn «e poiuisli, da imenujojo drugi listi
Skrbrnsky ia in Kopp-a kol taka, ki bi
bila HV. kolegiju mtzrutnila avstrijski veto
za "lutfaj, da l>i bil imenovan za papeža
kardinal Ham-poll«.
Avstrijski iHMiiski Iclovailci na Bismarkovem grobu.
V sredo je prišlo v Kridrichsruhe na
grob Uismarkov UOOO HvUrijskih nemških
telovwdcev. 1'oslanec Stein je govoril da
jo vrcHnicenji* vsiMiem-kih želja. o kuterih
jo pripoznal tudi mihislerski predsednik
Körher možnost, da se vresnicijo, lilizje,
nego si izvestni krogi nadejajo.
Maomlonski doyodkl.
I/, Macedonijo pribajale so zadnji,
i'jis vedno bolj rodkeje vcsli. Nekalori so
(iolo poročali. da so ustaAkt odbori skle-
nili, razpusliti ustaSke cete. Tudi iz
Bolnurije ni bilo zudnje iliii sli^ati nic
posebnega. Kur najedenkral pa poroOajo
zopel o grozovitem nastopanjii ustaiSkih
iVt ki pa 7<l) tic hrojijo le po If» do
"20 oseb, iiic.'vei'1 /,i :i.:;a njili Atovilo 200
do 300 oseb. I'oscbno so zučele take 'ict--
natilopali v monasl.irakein vilajetu in pri
Kos' m. Pa tudi IJolgarija ne spi. Hol-
garski vojui minister je namrec naročil
le Jni pri neki inozemski lovarni vcliko
steviio patron. JSplob je innenjt*, da so
postalc razmere na ISalkanu kriticnejäo,
nego ho bile kedaj.
I.ujuOVHJ^e vcsli potrjajo, d.-t je v
JMacedoniji nastala Kplošna uslaja. Uslasev
je na tisoi'c in lisoee. /,i»le/.mški tin in
brzojavi so na več kraj in popolnoma
uniiioni. (I'A*' vttsi nabajajo si' v plamenu
Proti ustnsem koraka zdaj 50.000 turških
vojakov.
Domače in razne novice.
/alivalua pt'sem. --Julri, na dan
kroiiiinja novoga pnpeia, slavila se bode
po vseh cerkvah svela njegova izvolttev
z zabvalno pesmijo.
l'orukn. - V torek i<1 bila po-
roka gospice Marijanice Laharnar, ht-erke
našega rojaka pok. pros, na Ijubljanski
realki, g. Laharnurja z K"SP- Henrikom
Lindtnerjem, kontrolorjem deželne bla-
gajne v Ljubljana.
Prot'. L. dr. Zi^ou, o katerem smo
zadnjič poročali, da je opasno obolel, je
popolnoma okreval, kar naznanimo z
odkritosrenim veseljem vsem njegovim
znancem in  prijateljem.
Za  „fcolski   Dom".   —  Prodsed-
ništvu doslo po položnici : Ivan Širca,
nadučitelj in Val. Batic, kaplan vTolminu,
pristojbina skusnje neke privatistinje 7 K.
Prt'skusnja ^ojonccv tukajsiu'^a
th'iclne^a /avoda ululioncinili bode
dne \3. av^uata od 9 — 12. ure pred-
poludne. —
Kjc so darovl In nagratlc „Kro-
jask« /adrui;e" ? vpra^a A G k v
„Soči"' od 1. t. in. Na to vprašanje kratek
odgovor. Za lanako leto niso člani na-
čelnižtva projeli nobenf^ naj'rado; prej.šna
leta pa so se jim vsled sklepov občnih
zborov doloc'le nai^rade po 20 K. Xokateri
člani so nagrado že koj ob sprejernu po-
darili v dobrodelne nainone. Tako je
predlansko leto jeden teh gospodov da-
roval 10 K za „Šolski Dom', 10 K pa
za slov. , Alojzijevisce1'. (lesar niso pa
člani načelatva darovali v take in jednake
namene, pripravljeni so vsak čas to za-
drugi povrniti. T o d a d o b e r v z g 1 e d
bi moral dati pred vsem Avrelij
Bis ail, bivsi poslovodja, ki jo prejemal
za novo leto nagrade po 220 K, a polc^
tcga še nagrado za bilanco, ki je znašala
200 K. Ker je bil pa Avrelček gotov
rnastne nagrade, se je pa tudi potrudil,
da je nadzorstvu prikril polno računov
in sestavil tako bilanco, da bo z njo, ako
A. G—k pomaga, imel opraviti še državni
pravdnik. Torej A. G—k poskrbite
najprej, da bo Avrelij Bisail
povrnil mastne na^rade, katere
jeneopravičeno prejeinal, in
odborniki „Krojaške zadruge"
mu bodo takoj sledili!
Avrelčkovl prstaui. — Pred nekaj
meBeci je bi!o po mestu ninogo govorjenja
o Avrelčkovih dragocenih prstanih. Zve-
deli smo tudi mi, da se je takrat bahal
2 njimi v neki kavarni rekoč: „Kaj ta-
kega more le en poslovodja „Kr. z." imeti!
Naša opazka v zadnji „Gorici" o teh
prstanih je zopet obudila ono govorico,
invsepovprašuje: „Kaj jes lemi prstani"?
— Ker iz „Sočinih" člankov o „Kr. z.",
vedno bolj odseva zadreva in skrb nje-
nega mesarja A G—k, da bode kmalu
moral prenehat! z vednim ponavljanjem
tega, kar je že v prvem članku namesaril,
prepuščamo to vpraäanje njemu. Upnmo,
da nam bo v toj svoji hudi suši tudi za
to kapljico vodo hvaležon. Na noge toraj
A. G-k, pero v roko, članek „B i v S e g a
p o s 1 o v o d j e ,.K r. z a d r u g e" z 1 a t i
prstani" je kmalo spisan, in Vaše
rnesarjenje narodne čnsti goriäkih Slo-
vencev zopc t za en list podaljšano !
/idovnka pekanut (Panilicio) v
(«oriri. iLid I><>r11 *^m jii nupravil v (li-
prcsni ulici vi'liko pekarno, s kalero hoot1
trkmovali z domaOirni p(^ki. Kakor čujemo,
VKOvarjajo goriSki peki slovesno, da bi
prodajalci jostvin in drugib refi pornagali
rnzprodttjati kruh iz le židovske pekarnc.
To In strašno fikodilo poštonirn a rnvnim
pekom v Gorici, kateri hm se žulji svojib
rok kornaj preživljajo. Pr .»rocamo go
riškim meščanom, naj nikar rie dovole,
da bi.kdo vničil Hobratc, kateri prodajajo
krub po isti ceni, kakor ta židovska pc-
karna, ki hoc«; drug« uboge poke izpo-
drinili.
I'rodajalci, kateri bodo židu Dör-
(Lisu pomagali prodajali krub i/. te pe-
karne, ho nirnl drugimi li-le: Felice M o-
s e t i g, za vojašnico 9, Antonio Z a m-
p a r o, v HiMneniški alici 14, 1) e Bias,
v RaAlelu 21, Jožel B I o k a r, na trgu
sv. Antona 7, B i h i a c h v Podlurnu,
.losip (i o rn e I pri soskom most". i;aj-
mund (iastellitz na Plaouli, Mosel ig
na Kornju, Ivana G r o >• o r i č v ulici
Ascoli  IS itd.
Sclilrv ^oriškt' tr^nvhk«1 /ln»r-
iiicc. (ioriška trguvska zbornica se
pr<!s(»li v pondeljek v svoje nove proslor",
in nicer sc nastani v I, nadstropju I'ranc
Jozt'l'ovc galerije v  ulici   M.irelli   st.   37.
V veži dotičnega poslopja bodo od
slcj za oaprej razobeseni tudi vsi raz-
glasi  te zbornice, kakor tudi Uor/ui  kurzi.
Llektrirna    ra/.svrtljava.          V
ct'lrtek zvecer bile so glavne ulice našega
niesta in posebuo pa trg Travnik clek-
(rično razsvelljfiie. Ker je bila ravno
takrat na Travniku mestna godba. zbralo
se je vse polno Ijudstva. Nova električna
razsvetljavii |c prav čedna, a vcudar so
se čuli glasovi med množico, da bi bilo
veliko bolj^e, ako bi se pri^krbela mijst-
nemu prebivalstvu raje voila nego pa
električna ra/.svi'tljava. ker je bilo mesto
L razsvetljavo že itak Jovelj prcskrbljeno.
Xesrot-a. — Železniski delitvc
Mihael Jovanovii . iz Danilovega grada v
Clrnigori. ki je delal blizu Kanala, je tako
nesrečno padel, da si je hudo poskodovhl
dpsno nogo. in prcpeljati so ga morali v
tukajSnjo bolnisnico.
Zad'ui^a brivi'ev. —- V torek so
se zbrali tukaj^nji bnvci ler so sklenili,
da si tudi oni ustanove svojo zadrugo.
Lbrali v ta namen  poseben odbor.
1/prcd sodlš^a. — V pondeljek je
bil obsojen na tukajšnjeui okrožnem so-
dišču na f) niesecev jece oni strojarski
delavec. Peter Fabro, ki je svojecasno,
kakor sum poroč-ali, okradel bivAega
mestnega in^enerja g. Battistig-a
Lsto sodišče je obsodilo na + me-
nečno ječo Franceta S n-data z Iderskega.
ker je p.-etepal svojega oceta.
Dne 10. julija po noči so se srečali
blizu s< skega mosta Medeotti Ivan, (lerne
Andrej in Scolaris Josip. Zadnji je bil
nekoliko natrkan. Ko so se nekaj časa
o raznib rečrh razgovarjali, začel jo Si-o-
laris tožiti o svoji revščini in je pri ti
priliki ražaljivo govoril o državi in o
cesarju. Bil je vsled tega aretiran. in 7. t.
m. vršila se je proti njemu zaradi raža-
Ijenja Nj. Vel. kazenska obravnava. Sco-
laris se je sicer izgovarjal, da je bil po-
polnoma pijan, ko je izgovoril inkrimi-
nirane besede, a sodniki mu niso hoteli
tega verjeti in so verjeli raje priöam, ki
so nasprotno trdile. Zaradi tega je bil
Scolaris o.jsojen na S mesečno ječo.
Najdeid ulian. — V preteklem
letu je našel na Franc Josipovem te-
kališču delavec Stela Žbogar iz Banjžic,
toda stanujoč v Gorici, neki uhan. Misleč,
da je uhan brez vsake vrednosii, dal ga
je svoji svakinji, Luciji Bizjak iz Rala.
Te dni pa je pokazala Bizjak uhan ne-
kemu tukajšnjemu zlatarju, in ta ga je
cenil na 30 kron. Na to je nesia Bizjak
uhan na policijo. Uhan je namreč iz pra-
vega zlata in ima 7 dijamantov.
Najdciii denar. — V četrtek je
bila na Kornju najdena denarnic», v kateri
se je nahajala še precej velika svota
denara. lsta se nahaja zdaj na policiji.
Najdeno na Nanosu. — G. dr.
Cominotti iz Trsta je našel dne 23. julija
t. 1. na Nanosu, in sicer pri cerkvi sv.
Ironima, zlato uro se zlato verižico in
dvema medaljonoma.
Oddal .is vse to na policiji v Trstu.
(iusuodarski dom v Orničah. —
Mlekarska zadruga v Črničah je sklenila,
da si sezida gospodarski dom, kjer se
bodo naši kmetje zbirali in se poučevali
o gospodarskein napredku. Pod njegovo
streho postavijo tudi novo mlekarno.
Zemljišče se je že kupilo in tudi načrti
so izdelani. Julri 8. avgusta se odda
stavba onemu, ki vloži do tedaj najugod-
niSe ponudbe. ČrniČani in ž njimi Goja-
čani, katerih je v društvu skoraj polovica,
napredujejo torej jako lepo. Žal, da se
Seljani in Batujci ne zanimajo za to pre-
potrebno   druätvo.   Mnogo je pa äe celo
Orničttnov, ki gledajo le od «Irani in ne-
kaleri ci*lo hujnkajo proti dru^lvu. Kmfttjf»,
ne bodite taki, iniirveč združ.ite ho in z
združenimi močrni delujte za svoj blagor
Ce ho pa boste v lakifi rečeb prepirali,
potern varn ni porrmgati.
Hohlnjska   žclrznicu.          PiSejo
nam: Te/.ko Hino pneakovuii zeleznico,
upaj/', da si bo ž njo opomoglo naAe
ljudstvo. Precftj^'iji del upanja je po ce-
nitvi zemljiAsi splaval po Soči, ostali del
bi nam podjelm^tva rada zatrla 4e pred
delom, dasiravno postava pravi, da seta
železnica gradi v pomoč ljudstvu. Zato
podam nekaj nasvetov, kako se je treba
zadržati.
Pokažimo, da smo lu Slovenci gos-
poclarji in da se ne pustimo zamčeva!'
in fctrabovati od tujcev. Vsak napad od
tujcev ~ tudi od inženerjev all njih »u-
prog -- naj se dostojno zavrne in v
kratkem boino dosegli, da se bodo proti
nam dostojno obnažali. / molčanjem in
polrpe/ljivosijo se le podpira prevzetnoat
in obolost tujca. Kdor same^a sebe no
spostuie, bo podlaga tujčevi peti.
Ako sc bo komu od podjetnistvu
godila krivica, naj ne mol6i, arnpak naj
se prjtozi pri glavar.->lv,u, katerega dol/.-
nost je braruti pravice Ijudstva nasproti
podjetnistvu
Vsaka krivica naj se ob jednem
priobči tudi v listiri. Poročila pa morajo
biti r e s n l c n a Nivedejo naj se tudi
price pri vairiejsih dogodkih, da se po-
lern lehko napravi pritožba na minister-
stvo aii int'-rp"lacija v državnem zboru.
Deiavci naj poprasajo — prej ko
stopijo v delo — koliko znasa dninu
pri podjetjih posameznih oddelkov, ne
pa pri akordantib, ako nočejo biti ško-
dovani. Dornaci delavci naj parijo, da v
plac'lu ne bodu zapostavljeni tujem, ker
ministerdtvo je domaOmom zagotuvilo isto
plačilo kakor zunanjiin.
Pogodbe naj se ne sklepajo z ur;;d-
niki podjelnistva pogojno: ..ako cen-
tralaali vodstvo potrd i'-, ker
lakf piigjdbe so 1 • radi ipekulacije in s
takirni pogodbam; le sale zbijajo z nasim
ljudstvoin. G^ntrala vrže. kakor skušnja
uči. take pogodbe v kož. K vsaki pogodbi
povabite r.uuiniu^t moža. kateri bo pa-
zil. da bo pogodba tudi resnično tako
spi^ana, kakor je bila dogovorjena. Pri
pogodbah priporocamo vso previdnost,
in vsak naj celo zadevo dvakrat dobro
premisÜ. predenj  sklene  pogodbo.
Posestniki. ki imajo kamnolome ali
les za oddati podjetnistvu, naj se skupno
dogovonjo o ceni, da ne bode jeden
drugemu nižal ceno v svojo škodo in v
posrieh podjetništva. Poslavite primerne
cene in bodite jedini !
Dolžnost domačih liatov je, daljud-
stvu gredo na roko, da je podučujejo,
da priobčuje>o tokoce cene različnega
lesa (desk, pol tesanega, v žive robce
tesanega. okroglega) s Kranjskega in Ko-
roškega; tezo (suhega, pol suhega, suro-
vegai ra/.ličnih vrst (dreves), ceno vožnje
po železnicab itd. ; ceno za m( kamenja
za obdelovati in težo obdelanega kame-
nja. V mestu se vse to lehko*) izve in ti
podatki so neobhodno potrebni za naše
ljudstvo, da more postaviti primerne cene
za les, katerejia se bo rabilo pri delu za
več stotisoč /\'. Potrebno je vedeti tudi
daljavo iz Gorice do večjih krajev ob
progi. Firma Redlich ^ Burger plačuje
iz Gorice do Sv. Lucije voznikom po 1 h
od kvintala na kilometer daljave. 0d Sv.
Lucije do Grahovega pa po 41 ._, h. —
Urednistva domacih listov naj bi o teh
stvareh sestavila izkaz in ga stalno pri-
občevala, tako bi imelo naže ljudstvo
zmerom pri rokab vse neobhodno po-
trebne podatke.
Bodimo vsaj zdaj jedini in poma-
gajmo svojemu ljudstvu, da bo tudi ono
kaj pridobilo od potrosenih milijonov.
Vsi rodoljubi na krov, da nas ne bodo
imeli za neumne Mihelne.
25-letnica obstanka „Xanulne
Čitalnice*' v Bovcn. — „Narodna Či-
talnica'1 v Bovcu bo praznovala slovesno
dne 23. t. m. svojo 25-lelnico. Delajo se
priprave, da bo slovesnost čiin sijajnejža.
Sodelovali bodo vrli Ijubljanski gled.
igralci. Pri veselici bo svirala ugledna
c. kr. rudniška godba iz Rajblja. Castita
čitalnična zastava dobi o tej priliki v dar
dva prelepa trakova v narcdnih barvah.
Jednega so kupile naäe narodno dame,
druzega pa čislano boväko učiteljstvo.
— Naročili smo tudi veliko, lepo sliko
ustanovitelja „Narodne Čitalnice'', blago-
pokojnega gospoda Petra Kobala, bivšega
našega, pozneje žempeterskega dekana.
Prosimo bratska narodna draštva, da nas
počaste e tej priliki ter se udeleže naše
slavnosli.  Vspored objaviino pravočasno.
XV111. velika skupščlna družbe
sv. (iriia iu Metoda. — Litija je v
četrtek oblekla praznično obleko; povsodi
so vihrale zastave v narodnih in cesarskih
*) No prav lahko! Op. urodniätva.
barvah, ob poln ro bili postavljeni maji
in hiAe so bile okin<Tane z zelenjem.
^prcjem «kupscinarjev. priAedAib iz l.nib
l|ane je bil prisrčeri. Ob zvokih veiirastne
narodne himne „Naprej zastava >lave"
se je vr-tavil vlak. Na kolodvoru je bila
zbrana ätevilna množica. ki je skupšč-i-
narje navdusMrio aklamirala V im*» litt|-
skih in srnartinsküi narodnjakov je po-
z'lravil doAlece g. drkan in družbin thjnik
A. Žlogar povdarjujoč, da si Steje Litna
v izredno cast, da se je ba$ ta nnrodno
toli probujen kraj letos izV thI za -=kup-
§čino diene naAe sulskt» dru/.be, izra/.al
je nado, da bode zborovanje. vr^eče se
v Litiji Se povečalo zanimnnie in nav-
duAenje, ki že itak seda) vlada v vs»«h
slojih za ^Druižbo «v. Cirila in Melod.-r
in se s tem pripomiglo. da bodr dru/.ba
rnogla v bodoče ugodili vsem zaht»*vam
in se po3?etiti s podvojeno silo požrivo-
valnemu delovanju z:t reSitev slovenske
dece tu,ega na*i!stv:i. (Jb enem je izrocil
v ime uarodno mi«leče dubovAi-in»» lilij-
skega okraja v roke gospoda prvomest-
nika Torno Zupana 200 krön k"t pokro-
viteljnino.
V irnenu žen«k^' podruziiic-1 družbe
sv Cirila in Mftoda in narodnega žen>t\a
aploh je pozdravila skupsčinarie go-pica
Mešek v prisrčnib besedah kličoč vsem
iskren „dobro do:'i** ter je izročila go-
spodu prvomestniku T o m o Z u p a n u
v znak velikega sposlovanja in v prizuanje
njegovih zaslug za procvit in napredek
družbe krasen Aopek iz svežih cvvtlic V
izbranih besedah se jo na to zahvaljeval
g. prvomesliiik na prisrcnem sprcjfinu.
Povdarjal je. da se je letos izbrala Lili|a
za družbino skupščino baš radi tega. k»-r
tukaj požrtvovalno de'u7e najmarijivejsa
podružnica, ter zatrjeval. da ]n ponosen,
da mu je dann prilika biti v družbi tako
odličnih in navdušenib rodoljubkinj in
rodoljubov. Nato se je odkoraknlo. na
čelu godbn in požarna bramb'i v restav-
racijo. kjer ie bil pripravljen  zajntn-k.
Pozdrav litijske mladine je pogumno
govoril uč>nec litijsko šole v «j^renjski
narodni nnši. Po oficijelnem vsprejemu
so priDenjale Utijske dame šopke.
Ob pol 10. je sv mašo v litiiski
cerkvi daroval predsednik podružnice
litijske g. Zupančič cprkvenn potie
je bilo krasno. Po sv. masi je bilo zbo-
rovanje pri Oblaku.
Poročilo tajnika g. Ž 1 o g a r j a iz-
kazuje 149 podražnic s približno
10.000 c^lani. Šolskih zavodnv 23 z
2 5 00 Solskimi otroci. ki hi bili brez
družbe izročeni potujčevanju. Tajnik e
navdušeno pozival: ..Bodimo vendar na
straži. saj «e gre za tisto kr:.i«no domo-
vino. ki je zdaj 5e na§a. a bi po malo-
marnosti naši lahko postala ptuja In tu
mora nehati vsaka malenkostna osebnnst.
Vsi moramo pred očmi imeti le eno ve-
liko zadevo: blagor svojega naroda.
svoje domovine"
Ob splošnem navdušenju je bil sta-
rosta Svetec izvoljen častnim članom
družbe sv Cirila in Metoda. V odbor so
bili voljeni vsi stari člani. na me«to umr-
lega Žagarja pa dr. S t o r. Na shodu jo
Stemberger prijel vlado in zahteval,
naj Slovenei proti vladi obstruirajo. Re-
solucijo. ki jo je predlagal. je prvomestnik
kot politično zavrnil.
Popoludne ob 4. uri so napravili
izlet v Šmartno. Vsa vas je bilp. v za-
stavah. Imenom občine pozdravil je župan
Hostnik. Drug pozdrav je govorila gdc.
Anica K n a f 1 i č e v a. Zahvalil se je g.
prvor.iestnik.
Fran Wilhelm odvajajuči oaj od Kr:in:i
Willu'hn. lekanmrja. c. in kr. dvornoga z:il:is:;it»Mj;i
v NtMinkireht'ii ^Spodnjo avstrijsko\ so dobivu v
vseh lokarnah v zavitku po K 2. — :ivstr. volj.
Kjer ni zalogo. pošilja se diroktno poštni zavoj
s 1 IS zavitki za K 2-iOO franko na vst1 avstrij.
ogerske poštno postajo. V znak pristnosti ji1 ml-
tisnjon na vsakem zavitku grb trga Nounkirchcn
(noun Kirchen).
Wilhelm-ovo c. in kr. priv. t«»koč<»
mazilo „KasMorin" stane 1 komad K 2—,
poštna posiljati'V 15 kom. K 2t —. Wilhelm ovo
ma/.ilo ..Hassorin" je sredstvo, katerepa nčinok
se opira na znanstvena pr«»iskovanja in liejansko
izkušnje ter se izdeluje i z klj u č 1 j i vo v lekarni
Frana Wilhelm, c. in kr. dvornega zalapatelja v
Xeunkirohen (Spodnje avstrijskoV Mazilo ileluje
pomirovalno. bol blažeč in utešljivo pri bolezni
živcev. kakor tudi pri bolečinah niiäic, udov in
v kostt^h.
Zdravniki ga radi rabijo v takih sluCfajih,
posebno. če nastopijo boleČine vsled kake naporne
hoje ali zastarelih boleznij; zato se ga. tudi po-
sluiujejo z najboljšini vspehom turisti, gozilarji,
vrtnarji. telovadci in kolesarji. Hvali se vsestransko
to mazilo tudi kot varstvono sredstvo proti inrčes-
neniu piku.
V znak pristnosti je odtisnjen na vsakt-in
zavitku grb trga Neunkirchen ^neun Kirchen).
Dobiva se ga po vseh lekarnah. Kjer ui zaloge,
se pa diroktno dopošlje.
Trgovski pomočnik
raanufakturne stroke, vešč sloven-
skeg-a in italijanskeg-a jezika, sprejme
se s 1. septembrom. Kje? Pove uprav-
ništvo našegra lista.
in je prosil, naj bi ga pastil;, čeS, da ni
?reden in sposoben. Toda pomagalo ni
ni(\ Zadnji dan je tudi kardinal Ham-
polla prosil avoje privrience, naj fdajo
svoje glasove kardinala Sartu.
Ofe papeža Pija je bilrokodelee. Med
8 brati in seatrami je bil Joief najstarejAi.
Mati njegova je živela pri njem, tri äe
neomoJ.ene ae*tre žive 5e zdaj pri njem.
Njegov brat Angelo je v Mantovi go-
stilniear. V vasi Salzano živi njegova omo-
žena sestra in je šivilja Moi aestre Te-
rezije je gostilničar in prodajalec tobaka.
*     *
*
Kronanje noeega papeža 96 vrši,
kakor so poroča iz Hima že jutri in ne
se le 8. decembra, kakor so nekateri listi
poročali. Kronanje pa se vräi že zdaj
najbrže zaradi tega, da se ga zamorejo
utlcležiti vsi kardinali, ki se zdaj äo vedno
müde v Kimu.
D opisi.
V   (iorioi, dne 7. avgusta 1903. —
V Gorici se je ustanovila,  kakor je   vže
znano, tovarna z.a izdelovanje kruha. Ta
tovarna —   kakor  sploh   vsa   večja   in
važnejša podjetja — je v   rokah   krivo-
nosih   potomcev    Adamovih.   „Denar  je
sveh\ vladar" pravi pregovor, in ker inna
r»vno žid največ denara, ae lahko reče,
da ima on največjo   besedo   in   da drži
na vrvici akoro pol sveta. Saj   dolžujejo
kar cele države velikanske svote  židom.
Ro je žid potpgnil že na-se  vse   kar  je
bol) „mastnega". tedaj Uöe in stika  tudi
pri takih  stvareh,   ki   ne   nesejo   ravno
ninogr   iobička, a židova   lakomnost po
denarju  je zaeasno ukročena, da le ne-
kaj pride v njegov žep.
V   Gorici    ni   velikanskih   podjetij,
ampak tu prevladujeta le bolj arednja in
manjša obrt,   oziroraa trgovina, a čemur
ae preživlja slovenaki in  laški   živelj,   a
da ima tudi   tu   žid   raztegnjene   avoje
kremplje, se samo ob aebi  razume.  Pe-
kovska obrt preživlja v Gorici na atotine
delavnih  močij,   ne  da   bi   ai   poalednji
pri tem nagromadili velika   prernoženja;
ta obrt jim donaäa toliko, da labko   po-
Steno izhajajo. Toda glej ga  vraga!   Žid
ve dobro, da ta obrt   vsaj n e k aj neae,
in to nfiU ne da miru   ne po  dnevu   ne
po noči. Dobili 90 ae nekateri, ki hočejo
tudi ta   vir   majhnih   dohodkov   spraviti
na-se. Uatanovili 80 — kakor rečeno —
tovarno za   umetno   izdelovanje   kruha.
Na ta način hočejo uničiti mnogo pekov
gospodarjev in tudi delavcev, ker posled-
njih dobi dela v   novi   tovarni  le  malo
številce.
Do sedaj so bili meäcani s kruhom
goriških pekov jako zadovoljni in ako ae
je dobi! tu pa tarn kak nedostatek, ae
je opozorilo dotičnega peka, ki je seveda
takoj ustregel.
A kaj čitamo v tukajšnjem „Gaz-
zettinu" od 4. t. m,? Ostrmeli amo, ko
smo Čitali, da se dobe v kruhu goriäkih
pekov razne stvari, da so delavci uma-
zani, da   prodajajo   kruh  gospodinje,   ki
so ravno kar očiatile dojenčka, ne da bi
ai umile roke predno ao sie v ätaeuno i.
t. d. — Pasji dnevi ao in dopisnik „Gaz-
zettina" j>< imel mnogo času na razpolago
a tadi mnogo fantazije, da je toliko hu-
daloati apravii akupaj. Vpraäamo ga, kjo
je bil pa do sedaj V Zakaj ni prineael to
„lagnanze" na dan predno se je usta-
novila židovska tovarna V??
V  ölanku pravi da  ne  dela a   torn
reklame.   Kedo ti bo   to verjel caro (Ja-
brio? Nobeden, saj smo prepričani, da so
sam ne  verjameš   kar si   napi&al   o   re-
klami.
Koliknr smo že aedaj čitali „Gaz-
zettino", se je t« že preeej krepko po-
tegoval za srednje in nižje sloje, deloval
je, bi rekli nekako v socijalnem smislu ;
a da je sprejel v svoje predale elanek,
kateremu je edini namen očrniti pred
meščani pcštene goriške peke in njini
podločne d o 1 a v c e ter povdigniti v de-
veta nebesa novo židovsko podjetje,
od kojega bode imela koristi — razun
par delavcev — edino le nenasitljiva in
požrešna jndovska malha, •¦- to nas je
preaenetilf» in kaj tacega bi bili pri-
čakovali le od kakšnega „Corriera" ali
„Piceola" ki sta židovska lista. Sieer pa
vedö meäcani sami kako ae jim je
ravnati.
V   prevčerajSnjem   „Gazzettinu'1  se
,.Gabriou vže na pol opravičuje.
Mogoče da v novi tovarni pečejo
židje le kruh, a ne — gosi!
Krapina 3. avgusta 1903. — Kneip-
povo kopaliäce v Krapini, obiskalo je
do sedaj preko 200 gostov, in če se po-
misli, da je bilo kopališče otvorjeno šele
početkom meaeca julija — je vendar
doaedanji vapeh jako povoljen. — Med
drugimi gosti ao tudi rektor magnificus
g. Vekoalav KlaiO, državni poalanec g.
Vekoslav Spinčič, prečastiti gospod Ivan
Fabria, kanonik iz Dubrovnika, vse-
učiliščni profeaor g. Bauer iz Zagreba in
mnogi drugi odlični gosti.
Včeraj bila je veselica v kopališčnem
parku v Dobcu, pri kateri priliki je tu-
kajänje tamburaäko in pevako druätvo
vprizorilo opero „Malek i Janica'' ki se
je igrala na občno zadovoljnost, —
Bili so navzoči tudi tamburaži iz
Vukovara, kateri so odigrali in odpeii
po8lancu Spinčiču pri njegovi raizi 2
hrvataki peami, na kar se je on globoko
ginjen med klici „živio Spinčič" zahvalil
naglasiväi oaobito, da je tu našel pravo
hrvatsko zavest, na kar je zopet iz tisoč
grl zaoril klic „živio Spinčič !" —
Zvečer zažgal se je umetelni ogenj,
na kar se je pričela prav živahna za-
bäva. —
S tem smo zaključili naäo vcerajänjo
zabavo, z željo, da nam slavno kopa-
liäcno ravnateljstvo priredi äe več takih
izvanrednih užitkov. —                J. B.
Politiöni pregled.
Deželnl zborl.
Nekateri listi poročajo, da ae akli-
čejo deželni zbori že v drugi polovici  t.
m., in da bo trajalo njib zasedanje kakih
dvajaet dni.
Blvši minister dr. Rezt^k
baje namerava kandidirati v drJ.avni zl>or
v okraju kmetskih obc'in Pardubice in
llrutlim. BivAi drž. poslanec Udržal ondi
agitira zanj, agrarci pu pravijo, da imajo
v tem okraju oni veoino in d« ne. marajo
dr. Hezeka.
Öesklm ministrom
bo, kakor domnevn olomuäki „Pozor*1,
ako ne bodo tedai dobili pripravnet^a
parlamentarca, imenovan sekcijski sei' v
naučncm lninislerstvu Jožef Kanera.
Resltev sladornega vprasanja.
Preporno sladorno vprašanje ae je
lorej rešilo po želji O^rov, ki so si vkijub
dogovorjeni carinski skupnosti izposlovuli
za jeden predmet jtopolno samostalnost.
Dosegli so,da se v Avstriji uvede na sladkor,
namenjen za izvoz na Ograko, takozvani
nadavek (surtaks;O v znesku 6 l'rankov
na 100 kg., predno gre, hlago iz tovarne.
Ta davek pri;:;,.'»., .^eve državni blagajni,
ki pa od tega ne bo imela nobene po-
sebne * »risti, ker tako obducen sladkor
ne bo L.oejel tekmovati z ogrskim blugom.
Seveda bodo v kratkem tudi nn O^rskem
uvedli tak davek, vsaj tuko so obljubili,
a mogoče je, da s tem st* malo počaknjo,
da bodo mogli izvnziti tem več svojcga
blaga na avstrijska tla.
Skandalozna zatieva na Oyrskem, ^eclč pod-
kupovanja puslancev.
Ta zadeva se Še vedno preiskuje
ter prikazuje razmere na Ogrskem v
vedno grši luči. Te dni bil je zaslišan
tudi brat reäkega guveruerja Szapary-ja,
namreč Pavel grof Szapary Ta pa je pri-
nesel s seboj pismeno izjavo pobeglej^a
Dienesa, v kateri se opisuje poslanec
Papp. t. j. oni človek, ki je spravil vso
to zadevo na dan. kot navaden slepar
Dienes pripoveduje namreč v svojetn
pismu, da je Papp poneveril 1000 krön.
ki so mu bile izročene za Koasuthovo
slavnost. Takrat so Pappa hoteli njegovi
lastni tovariši Sandar, Justh, Kubik in
Toth ovaditi sodišča, l'e Dienes ga je reäil.
Lansko leto sta bila üienes in Papp na
Dunaju, kjer je neki konzul izročil Pappu
par tisoč goldinarjer, da mu priakrbi red
železne krone III. vrste. 0 tem ve tudi
poslanec Kossuth, katerega je Papp v
zbornici prosil, naj izpc°'nie za konzula
pri miniaterskemu predseaniku Szöllu
imenovani red. Kossuth pa je proSnjo
odklonil. Porneje je Papp prosil Dienesa
naj v svojem pismu dela na to, da dobi
konzul tako odlikovanje, ker bi sicer
Papp moral konzulu denar vrniti. Dienesu
je Papp obljubil za posredovanje 5000
gld. Ravno tak poštenjak je posl. Neasi,
ki se je o ti aferi posebno zgražal. Nessi
je Dienesu, oziroma njegovemu liatu po-
neveril 1000 krön.
Iz tega je razvidno, da so razmere
na Ogerskem strašno žalostne, in da «ti
korupcija in demoralizacija tarn doma,
bolj, kakor malo kje drugod. Zasüsan je
bil tudi ministerski predsednik, grof
Khuen Hedervary, ki je seveda zatrjeval,
da nima z vao to zadevo nič opraviti.
Dočim je grof Szapary trdil, da sta on in
grof Khuen Hedervary intimna prijatelja,
noče grof Khuen Hedervary ničesar ve-
deti o ti intimnosti. Seveda veruje marsikdo
veliko bolj trditvam Szaparyjevim, nego pa
onim grofa Khuena. Najbolj značilna pa
je trditev ministerskega predsednika, da
mu ni za časa dvajsetletnega banovanja
na Hrvatskem nikdo in nikdar očital
kako tako dejanje, ki bi moglo zdaj vreči
nanj sum, da bi bil on zmožen poslu-
ževati se nepoštenih sredstev za dosego .
svojih namenov. Kaj pa Potočnjakova
brošura?
rati, Stanko, nihče. Ta Bismark more
narediti vse, kar le hoče; a mi ai-
romaki moramo le slušati in trpeti. Morda
je to tako božja volja lu '
„Ali kako more Gospod Bog to do-
voliti, da morajo siromaki toliko trpeti,
oni pa, ki je te ljudi stiskal, živi tako
dolgo, pa uživa cast in se mu godi tako
dobro na svetu. Saj to vendar . . ."
„Tiho, Stanko, tiho!" — pretrga ga
mati naglo, ali z vidnim zatajevanjem,
kajti danaänji razgovor in prestana raz-
burjenost ata jo bila zelo oslabila. —
„Nikar ne mrmraj! Ali ae ne spominjaä
več, kaj ti je povedal duhovni goapod
pri učilu, da ne ameš vpraäati Gospoda
Boga, zakaj je napravil tako in ne dru-
gačeV Bog dobro v6, čeaa treba ljudem
in kaj je dobro zä nje! Nekdaj bo hotel
odgovora tudi od „njega", a nas bedne
poplaca . . . tam . . . na... onera avetu...
z večno svetlobo l .. ."
Bolničin glas je vedno bolj pešal,
zadnje besede je govorila že le sepetaje.
Njen obraz je bil videti nekako nadzem-
ako avetel, ustnice so ae jej gibale —
kot bi molila, a prsti ao prebirali pola-
goma jagode na molku.
In znova je zavladala za trenotek
tihota v izbi; motil jo je le Sum, ki ga
je napravljala Marica, ko je strgala pod-
zemljice.
Stanko je sedel pri poatelji na ato-
lici in vpiral temne oči v lla ter se glo-
boko zamislil. Njegovo izrazito obličje je
kazalo zdaj neko čudno podjetnost, zdru-
ženo z upornostjo. Dalo se je lahko
spoznati, da ko bi ne bilo materine Iju-
bezni in njenih aolz, bi ne bil odatopil
tako naglo od svoje upornoati; da mu
je žal tega in da se mu äe vedno ple-
tejo zle misli po glavi; da kuje v njej
naklepe, ki se jih je bal povedati le z
obzirom na materino bolezen.
V tem je bilo solnce zaälo, bolnica
je ležala mirno in giLala z ustmi ter
molila rožni venec. Marica je zanetila
ogenj, da bi skuhala večerjo.   In   sedeia
je pri peči, pa gledala zamižljeno v smre-
kove veje, prasketajoče v plamenu. Nag-
loma dvigne glavo, pogleda bratca in
reče polglasno, da bi ne motila mat ere :
„Če bo tak praznik kot je cesaraki
imendan, tedaj vaa puste pred poludnem
zgodaj domov".
„Tedaj pa lahko pojdeš k Jarneju
na delo. Včeraj je bil tu in je popra-
ševal po tebi. Zdaj je veliko dela, a ljudi
malo, ker so šli na Sakaonsko. Ko bi
prineael pol marke" — tu je znižala še
bolj glas — „moglo bi se kupiti za mater
kaj boljäega, ne vedno te „campe" se
soljo . .."
Stanko vzdigne glavo, pogleda skri-
vaj bolnico, potern pa seatro in mesto
odgovora prikima le z glavo. Potem je
vladala zopet tihota v izbi; le od časa
do časa jo jo pretrgalo prasketanje pla-
rnena in auhi kaäelj botnice.
(Dalje pride.)
Ministerski predsednik, grof Khuen Heilorvary
v Ischlu.
V  r^trtek je   dospol v   Inchl   ognnki
ministerski predsednik, grof   Khuen   He-
dorvary. Ob 4. uri jo bil v^rojel od ce-
sHrja, in   jo trajala   avdijenca   nad   pol-
drugo uro.   Ob je.dnem je dospel v Ischl
tudi    minister   za   /unajne   /.adeve,   jjrof
CJoluchow.sky, ki se je do sedaj mudil na
Krancozkem. Listi spravljajo prihod grofa
Cioluchowske^a v zvezo h prihodom (4rosa
Khuena Hedervary-ja, čeS, da se posvetuje
naS resar vsakrai, ko «e imajo odloOevali
volovažne reči, se svojim   ministrom   za
zunanje zsideve.   0   grol'u Khuenu so pu
Kovori, du  ne   misli   še   nikakor   podati
svoje   ostavke,   ampak   da   bode   skušal
ce .aria   pridohiti   zato,   da   so   razpusti
o^rski državni zl>or. / ozirom na to p^,
da    se   nahaja , Ogrska   sedaj   v   ex lex
stanju.   zairjujejo   madjarski   lisli,   da je
razjHnt državnega zh >ra   popolnomu   iz-
kijučen.   Pred  nekaj tlii(»vi so celo aine-
ri^ki listi prinesli nek'> vest, po kateri bi
naš ceaar raie  abdiciral,   nego pa <'a bi
razpustil ogrski državni /bor.    Sicer   pa
je to,   kakor   rereno,   le   ameriska   vost.
Splo^no je  pa   mnonjo,   da   bode   mora.
gröl' Kimen Hedervary odstopili.
Grus Khuen naiayal grofa Pejačeviča!
Keski „Nt>vi list*' poroca, da je
prejel iz najzanesljivejäega vira vest, da
jo grof Khuen — ko so mu je mudilo,
(1 i čim prej otrese s svojih čovljev prah
nosrečne llrvatake in da si najde na-
slodnika — opisal ^rol'u l'ejacovicii Jstanje
v deželt povsem dru^ače, nego je hilo v
resnici. V posebno rožnatih barvnl> mu
je opisal stunje — ruznih zakladov. Na
ta z;»gotovila je Pejacevic vsprejel bansko
čast, a že le te dni jo zapazil — praz-
nine, ki zijajo na desno in levo A to je
grofa Pejačevica tako ozlnvoljilo, da se
v njegovi okolici že govori, da bi sn isti
utegnil že v kratkem C-asu zahvaliti ita
banski časti.
Ban Pejačevlč - odstopi?
Vesti, da se je novi ban «jrof Peja-
čevie že naveličal svoje banske časti, se
vzdržujejo. Mej njim in grofom Hi»der-
varviem so velika nasprotstva, zato j<»
price. °vati nove banske krize, tudi c':e
grof Hedervary seiaj Ae ne bi odstopil
od ogrskega ministernkega predsed^tvH.
Ogrska vlada se je doslej upirala izvrSiti
pogoje, pod katerimi je grof Pejačevič
prevzel bansko cast. Grof Peiačevič je v
jako sitni situueiji, ker je tako zaupal
lojalnopti Madjurov, da je dal na razno
strani že razne obljube, katerih sodaj ne
more preklicati. Poaebno rešitev osebnih
1 zadov in vedno zavlačevanje rešitvo ü-
nancijelnih zadev, povzročn vedno difo-
renco rnej Zagrebom in Budimpe^to, Av-
tomni zakladi so vsi porabljeni. Nekateri
zakladi so sploh izginili.
Bomba v poslopju deielnega  sodiiöa  v  Zagrebu.
V  sredo zvečer je našel neki sodni
sluga   v   drvarnici    deželnosodnega   po-
^lopja v Zagrebu veliko dinamitno bombo.
Homba   je   bila   že   prižgana,   a   se   jo
u^asnila.
Nuvi vojaški kazenskl pravdnl red je dogotovljen.
V   bodoče  bodi'te  le dve  inštanci:
garnizijsko    sodišče   in   najviSji   vojaAki
sodni dvor. Obravnave bodo javne.   Za-
govarjali bodo avditorji, le izjemorna ci-
vilni odvetniki.   Sedanji  predsednik naj
višjega vojaškega  dvora   fern.   vitez   Pit-
r<»ich, brat vojnega ministra, odstopi; na
njegovo   mesto    pride   baje   fein.   vitez
Plentzner pl. Scharnech.
Koliko ataneti doslej našo državo okuplrani
deželi?
Ogromne svote je morala naša dr-
žava žrtvovati ob okupaeiji Bosne in Her-
cegovine, od katerih pa doslej nima še
nobene koristi. Zasedenje Bosno in Her-
cegovine je stalo skupaj 270 milijonov
krön. Takrat je bil minister zunanjih
zadev grof Andrassy. Že pred okupaeijo
si je zagotovil ta grof kredita 120 mi-
lijonov zaradi „mogočih bodočih do-
hodkov". Za leto 1878 je zahteval na-
daljnih 834 milijonov krön in potem še
6713 milijonov. Okupacija je torej stala
našo državo ogromnega denarja, a vendar
Bosna še do sedaj ni — naša, in jo sploh
veliko vpražanje, če se bo sploh kedaj
priklopila avstro-ogrski moaarhiji.
Av8trl]8kl veto,
Po izvolitvi novega papeža so razni
listi pisali o nefcem avstrijskem veto,
češ, da se je Avstrija izrekla proti temu,
da bi bil izvoljen za papeža kardinal
Rampolla, ki je, kakor pravijo listi, očiten
nasprotnik trozveze. Seveda so to najbrže
zgolj ugibanja omenjenih listov. Neuateri
namreč pravijo, da je dunajski kardinal
Gruscha naznanil sv. kolegiju, da bi Av-
strija uložila svoj veto, ako bi bil izvoljen
za papeža Rampolla, a to da je storil
äe-lo takrat, ko je dobil Rampolla pri
prvem glasovanju 30 glasov. Že to samo
na sebi dokazuje, da je taka trditev iz-
miäljona, kar je   pa   toliko   verjetnejše,
Da|q|/||   Spoiiiinjajle st» o \saki
nUJalXl. piiiiKi „Solskt'KU doma"
Anton  Pečenko
Vrtna   uliiii K (.OKK A Via fiianlino 8
priporoca
pris*na    bela
in črna   win»
\i   vipavskih,
furlanskih.
briftttih,   Hal-
m   matinskih   in     |
isterskih   v I
nogrado«.
l).ist;tvlja na iIimm  in   razpoäilja   po   It'loi-
.liri   na   vsi>   krajt*   avslrti cgiTskc   mouRrhije   v
amli'i ml   iiti   litrov   naprt'j.   Na   zahU'VO   poäilja
tuili uzorce.
Cere zmcrne. Postreiba  poštena.      i
_     i
Odlikovana klepai ska delavnica
Artur Makutz
f»oi'i(»ii. O/ka nlica štev. 1.
i/vr>iijt' \sa narot-ila. spadajoi-a v blepar-
sku »troku / uaJvW'jo uutaiu'iiu»t,j<>. Izvr-
siij« v[ielja\o in   popra\o Ntreluvoduv   ltd.
Odlikovana
mizarsta in strcc flelavnica.
A. Cernigoj
irirtittvfiiik , Miz  /«drugs')
v Gorici,
Tržaska ulica h. stev. 18.
Priporoča svoje
mizarske izdelke
Izdeluje tudi vse
strugarske izdelke
.učno po naročilu.
Ysa naročila sc pre-
skrbi v najkrajšem času
po ^mernih eenah. Delo
lično in trdno.
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golobir
na voglu ulice Morelli
Priporoča pristna briska bo-
la in örna vina. — Izborna
kuhinia postrože o vsakem
öasu z okusnimi mrzlimi in
gorkimi jedili.
Zastopstvo za prodajo pra-
veqa Ijubljajxskega kislcga
zclja v zabojiih od25 do 50 kg.
Za mno^ohrojen obisk so pri-
poroea slav. občinstvu v niestu
in  na ih»?,eli.
Jakob Miklus,
trROvec z losoui in opi4ko, zalosjii
vsaküvrstne^ji trdt^a in mohM^ga
koroškepa in kranjskt^a losa Ut
pohiAtva, rak . 'rut;\ vinskih po-
sod, stiskalnicp za vino in sadje
vsake velikosti
v Pevmi,
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporoca p. n. obeinstvu svojo
bogato zalogo, toi na novo otvor-
jono
podružnico
na voglu prišed^i od Soškega
mosta proti Gorici v hiši g. Fo-
garja h. st. 42.
V delavnici se izdelujejo vsa
v sodarsko in kolarako st?*oko
spadajoča dein, in postrežba z
lesom po najnižji coni. —
„Centralna=
=posojilnica"
v Gorici,
nraflnje ofl 11% naprej
od8. zj.do I. pop.
f\ v                   soni jako od lopoto in
UCäsäriä  dol)röte Tvojo oblekc.
kjo vendar 11 kupujrs
takn krasno bla^'oV Povoj uii   vi^udar!
•           Gosposka ulica štev. 7.
katera tvrdka ima največjo zalogo te vrste v Gorici.
Kako je li to rnogoče, saj nem vendar čitala
v nekeni listu, da nima „Krojaska zadrugft"
nikakega blaga več.
Pojdi, pojdi in ne veruj vsake reči; prepričaj
so sama in iznenadena bode^, ko zagledaš isto
založeno tako velikansko zblagom, da bodes kar
strrnela. Tu ti loži na razpolago izvanredna mno-
zina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni
čas, kakor krasne Zephyrje, batiste, perka!, svile,
Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, moško
sukno po vsakej ceni in izberi.
Tarn dobiM bogato izber vsak<»vrHtnc«a bl.i^a, /nneveste
jako veliko zalogo perila, kakor platna, ( bi<!on, prtcniiif,
lilačcviut», volneni' odeje, kovtre. žcpne ruteitd. Tarn dobiš
tudi VNc bla{?o prcjšnjih Hezon pod lastno ceno. Yidela sf*m
tain tudi krawne vzorce ie uaruceue^a Itla^a /a jeseiiHki ča«.
Na zahlcvo se poäiljajo   uzorci   brozplačiio.   Cene  so   tako
nizke, da se je čuditi,  sovodu  tudi  staltm.   Torej   pridi  in
poskusi, in gotovo boö aadovoljna!
? Odgojiteljica
se slovenskim učnim jezikom
(učiteljica   ali  vrtnarica, ki
more podučevati vsaj za I.
razred Ijudske  sole),  vdobi
s 15. septembrom prijHiio
Hluzbo v privatnj hiši. Po
nudbe se zahtevami in pre-
; pisi spričeval pod ,.O<lgo-
| jitfljica" na naše uprav-
fy  ništvo.
Vrtnarica
(Kindergärtnerin), ki sloven-
ščino lepo izgovarja, išče se
jmhI/.Ho n<;o<liiiiiii po-
j>oj! k dvema otrokoma od
4 oziroma 6 let. Ponudbe
se zahtevami in prepisi spri-
čeval sprejema naše uprav-
ništvo pod naslovom „\ rt-
naiira •, ulica Vettunni h.
štev. 9.
Prva kranjska z vodno silo nz turbino delujoča
na Bregu p. Borovnica, Kranjsko.
priporoča sl. občinstvu, preč. duhovščini,
imejiteljem in predstojnikoni zavodov in
Šol, krčmarjem in kavarnarje.-r., ravna-
teljstvom uradov, g'g1. brivcem itd. itd.
natančno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtne  stole, gu-
galnike,naslonjače itd. itd.
po kar najbolj ni/.ki ceni.
Blaqo je \z trdega. izbranega Icsa, poljubno li-
kano aii v naravni boji Imitirano Najvecja Izbera
stolov. naslonjacev in gugalnikov Iz trstenine - Na
željo poš!;e tvrdka najnovejše obsirne cenikti z nail
800 slikami. iz katerih se razvidl obllki blaga in cene.
N franko.        Narooevalcem na debelo znaten popust
^NaTravnikuš.5.-|l
V pondeljek dne 10. avgusta prične
prostovoljna
DRAŽBA\
vsega blaga, nahajajočega se v veliki
manufakturni zalogi
na Travniku 5.}
Krojučem so niidi lop;i prilikn.
^        Pri svetem Antonu "adovanskem^^^ vL
NOVA ZALOGA
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo)
Dobi so bogata izbira piauet, dalmatik, pluvial, humeral, rokctov
kvadratov, kolarjcv Leo,- prsuikov, niisalov, brevirjev, ritualov, diuruov in
nešteviluo iiabožnili različuo fino vezanili knji^, svečnikov, križev, svetiluic,
keliliov, ciborjev sc srebnio kupo.
Jedina zaloga za celo Priinorjo kipov o vsakovrstni velikosti
in kvaliteti, umetnisko delo v roinanskem kartonu, priporočljivin posebno
za vlažne cerkve.
Zaloga sveč iz čistega čebolnega voska kakor tudi niešane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčcv in svetinj vsakovrstnili.
Lastna izdelovalnica palm iz umetnili cvetlic in vsakovrstnili
drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (rirami) najfincjSa
za zastavc, pregriujala i. dr.
Popravlja  se vsakovrstne  stvari za ceno, ~                         =¦=
—                       ------pri Kojej jo izključona vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo točno in liitro.
D^""   Ob ncdeljah in prnziiikih je prodajalnica zaprta.   "TP(f
^         Z odličnim spoštovanjem                       Anton J. VogriČ.       4
Št. 63.                                          V Gorid, v sobolo dm* 8. avgusfa 1903.                             Letnik V.
i
l/.liajn v^:i     lorck   in solxtlti oli
II. ii i |irril|n)|il ii i' /:i iiii'sto Iit n!. .'>. nn
|n|i ¦»•• ilcAclo. Ako p.'nJi1 n:i l;i dm va
|ir;i/.nik i/.iilc dim prcj <>l) (>. /.vi'iVr. Sinne
|n) |Mis!i |iii'jcm:iii  ali   v   (ionci  na ilum
pusilj.'tll    crlolt'llli» K    \.   pnlli-llili     i-   |\   in
tVlrllt'lno 'J. K.   I'lDiluji M- v (iurici v tu
l>;ik;irii:iM S «• Ii v. .'if/   v   S < > I s )< 111   iiIicmIi.
.1 r I I c r S i I /.    V    l\ lllisl; lil    lllii'.'ili   in    l.r
Li ;i ii 11:l  \ t'nlijrvi'in  Ifkališni pi» H vin.
^vtf^^ ^          ^vfl^^       tfSHBft*   Wk^     . ^fllHfe      ^^b^^     ^Hb asHE?*
(YwVnio iz<lanj<\)
llrctltiifctvo in upru\ui»t\t>   si-    ,
nahajata   v    <\ ;ti mini   t i s k a r u i».
¦ t 1 ua.  Wtturini  h.  •it. 9.
iJopise jr nasloviti na im*dniSlvot
ogla»» in haroL'i.iiin |.;t na iipravmitvo
»(June»'«. Oplaii »•• računijo po petil-
vrstah Hi skit ak<> !>>• tiskajo 1-kral pt>
12 vin.. 2-kra1 po 10 vm.. .H-krat p.»
8    vin.   Ako   »»¦   \t-čkrat   tiskajo,   raiu-
IIIJO     SI'    pi)    pOffOlilj..
Izdajatclj in odgovorni urednik Josip MaruSič.
Ti.-ka  „Narodna tiskarna"   od^'ov. J. .Maru-n-i.
Novi papež izvoljen.
V torek prcdpoludne oh 11. uri in
i-i) miniit je .-dopil kardinal Mac.chi na
zununji balkon cerkve sv. I'(Mm tcr je
nuznunil množ.ci, katere se jc zbralo
pred cerkvijo na tisoc'-c. vsi'lu vest, da
je sv. kolcgiji v konklavu izvnhl /a pap»1?,«,
bcncškega patnjarha, Josipa Sarto, ki
si jc kot papez izvc)ii 1 line: Pij X. To
veselo vest jc vsprcjcla mno/ica /¦ nav
dicU'iiimi. dolgo rasa trajajoOimi ,./ivio"
klici, in po cclcm nicslii sc je ogb»s lo veselo
zvonenje zvonov, ki so naznunjali kato-
iieanom, da je osirotena katoliška ccrkev
dobila zopet svoje^a poglavarja, a oni
svojega ore1 . linaino toraj pape/.H, in
kaioli.ška crkev sv -jCga poglavarja.
Novi papež j" sin priproslih .starisev.
Hodil ' jc v kruju Hies** v školiji t r c-
v i š k i due 2. jiinija   18;Jf>.
Najprcj jc hodil v šoio v domue.em
kraju, polcin pa jc bil vsprejet v kolenij
v (I a s I c I t r a n c o. Nato jc stopil v
semeni.^. v I1 a d o v i, kjcr jc postal
masnik.
Služboval jc prva Ida v Kontanivi
in Tombolo. Leta I8t>7. je bil imenovan
za kurata v Salzanu, kjer je pokazal
izrcdno apostolsko gorečnost.
Treviški skol ga je v priziianjc Nje-
^rovc(,'a delovanja inienoval za kanonika
prvo.slolnc cerkve v Trevisu in kina'u
potein za Kr(''ieralne^a vikarja.
Leta !8H4. %& jc sv. oče Leon XI11.
povzdignil v Skofu me.sta Mantova.
Dne 12. julija leta 1893 pa k'n Je
pokojni papež povišal v kardinala in pa-
trijarlia v Uenetkah, kjcr jo dcloval do
sedaj.
0 novem papežu sc piše, da je . i-
Hoko izobražen, jako skrumen, Ijubcznjiv
in jako bla^ega .srea. Tcnii so ^ovori, da
je sain papi^ž Leon XIII. rckel o kardi-
nalu Sarto: „Takih niož, polnih odloc:-
nosti in krepke yolje potreboval hi pre-
stol sv. Petra'1.
Sarto ni bil nikdar nuncij in je ves
čaa služboval na Boneskem.
Novi papež ni velike postave. Iz
milega obraza «leda dvoje bistrih oči.
Vsled svoje odkritosrenosti bil je jako
priljubljen pri nižji, a tudi pri visji du-
hovščini.
0 novem papežu priobčuje „Slo-
venec" siedečo brzojavko, ki mu je doäla
na dan izvolitve z Dunaja: Novi papei
Pij X.,  bivsi kardinal Sarto, se odlikujo
po sreni dobrotljivosti in milobi, tcr u->.iva
! v Henclkali vclikc simpalijc. HcneOaru
bodo njo^ovo i/.volitcv za papeža z ve-
likini vcscljem pozilruvili. Xje^ovo živ-
Ijenje i'i vedenje jc skrornno, zato jc. bil
jako populären.  V Hi rim ni bil nitv.' krat.
—  Ko jc bil inicnovan ?,;\ p.nnjwln \ir......
skc^a. se mu je vlada uslavljala in mu
j odrekla ,.K\M|ualur' ;n Temporalia Ko-
ncrno sc je dose^lo sporazumljiTijc, ki je
zadovolilo ol>c ^lrani -- Njc^'ov prednik.
papež Leon XIII nm j»* nckdaj rekcl. da
bi bil on najsposobncjši mož. da bi in-
sciicl prcstol svetc^a 1'ctra. Tcmu *tk jc
patnjarb silno zacudil tcr dejal, da bi
ta visoka služba i re^c^ala nje^'ove rnoči.
Nato L"on : Mi vi'ino. >J<i bi Vi r-.-rkvi
izvrstno slu/.ili. /,a to iinate v.se p »tn-bnc
lastnosti          .-^ilosno .se   trdi,   du bo vla-
daiijc  nove^'a pHpeža  miroljubno
l/.volilcv novcya pape/.a «c je izvr-
sila rncd 10. in 11. uro iMbil je f)0 ijlasov.
I'rcd    V'alika
nom znrana
mnoAica sodi-
la jc žc po
bclka^ti'iii di-
mu, ki «•• je
prikazal nad
sikstinsko   ka-
pelo, da je
novi pape?. /c
izvoljen. Ko
je bil no\ i p.t-
pez izvoijen.
Htopil je pred
njcK'a kardinal
dekan 0 r e -
ti, I i a in ^a je
vprašal.   ali
vsprejme     iz-
vfditev za rim-
ske^'a papeža.
Ko ie od«'ovo-
ril, da sprejme, odstranili so vsem dru-
Kim kardinalom baldakine, Ie njemu ne.
Kardinal dekan ga je daije vprašal, kako
se hoče imenovati. Izvoljeneo si jc dal
ime Pij. lmenoval se bode Pij  X.
Nato so peljali izvoljenca v sakri-
stijo, kjer so ga oblekli v papežka obla-
čila. Oblečen kot papež se je vrnil v
kapelo in se vsedel na prestol, napravljen
na oltarju. Nato je vsprejel poklonc vseb
kardinalov po starosti. Poljubili so mu
roko in no^o in se I njim objeli. Izvo-
ljenec jim je podelil   prvi   papežki   bla-
gowlfiv z oltarja Kardinal dekan mu je
nataknil na prst riinčcv prstan, katcr^ga
je novi papcž izročil ceremonij«kemu
prefektu, da rnu  vdfdbejo Njegovo ime
Ob   12.   uri   in    10   rninut   stopil   je
n</vi  papez na notranji  balkon hv   I'dra
'•••:!. **" in   jc   nrvikrat   podd'1  z bran emu
'   Ijudstvu  papezki  blagoslov.  Tudi v cerkvi
j  so   sc    o^'Ih-iIi    navduAeni :    Živio.   živio
I I'.j  X.!
'1 ako    iinamo   zdaj    zopet    avojega
NttjviAje^H i-f'rkvenegH po^'iavarja. katerc^a
naj   veeni  H <u obrttni pn življcnju či!ej.'H
in   zdrav<^a   šc   mnoga,   mnoKa   leta   na
i ča^t    katoiiski   cerkvi  in  v  dušni   bla^jor
!  vsein Hinovom te cerkve, ki je zidana na
;  najtrdnej^i   skali. in katere ne bodo po-
I  rusili   sovratni   valovi.   ki se   po^ebno v
zadnjih  časih  2 vso silo z»k?anjajo  vanjo
a  zastonj!
I                                 •
•                                    »
'            Ob nuvzoc'no-jti marialovi so v torJk
ob en četrt na pcto uro popoludne odpr-
li velika vrata
konklava. Na-
to se je podal
maršrtl v kne-
?jo dvorano,
kjer «fa je ča--
kci 1 novi pa-
pez sredi kar-
dinalov. Mir- \
ia\ jepokleknil
pred papežern,
poljubil mu
nojje. nakar se
je papež vzdi- '
gnil in se po-
dal vsikst;nsko
kapelo. Tu je
oblekel papeš-
ko "»bleko in
nadel si mitro.
Sedeč pred al-
tarjem sprejel
je nruco aaorat-ijo sv. Koiegija in poaeiil
Idajjoslov. Ob «v uri zverer je šel papež
v «vojo provizorično rezidenco. in osta-
ne tain, dokler ne odstranijo pecatov na
stanovanju Leona XIII. Po blagoslovu je
obiskal    papež   obolelega   kardinala
H e r r e r a.
*      *
Predno se je odpeljal iz Benetk v
konklave v Kim, je kardinal Sarto dejal:
,.Videli bodete, hitro bodemo imeli no-
vega   papeža.   Ubogi mož!   Kak   križ bo
moral nositi na svojih ramah. Jaz ne bi
i
želel biti oni. ki bi ga nosil". Sarto -e
ni nadcjal, da bo izvol|«*n pa|ie/«*rii. Ko
rnu je neki prijatelj pred odliodorn vosčil
srečo, dejal je kardinal Sarto nmchljaje:
^Vrzel sern vožnji li.-tek za tja in na/.aj!"
Seda; scve ne in"» vco pri-el naza:. kcr
kr»t vatikan^ki jctnik papi--* octane v
\ atikanu
I'apoz Pij X. ima v svojem ^'rbu v
z^ornji polovifi leva, v druj^i polovici
sidro z vrvjo, ki seg* do polovico. v vodo
L 169o je prorokoval v Kalabriji rojeni
Joahirn u nasledniku Leona XIII : ..Kunis
de htore venit!" iVrv je pri-,la z obrežjai.
Pij X ima v «vojem grbu vrv in pniiaja
iz Benetk.
..Neues Wiener Tagblatt" porora,
da je listov poročevalec govoril z odlicnim
cerkvenim dostojanstvenikom o novem
papežu. hotični dostojanstvenik pravi. da
9e je kardinal S.irto jako rad sprebajal
po Benetkah in da so bili njeg.n-i spro-
hodi mej prebivalstvom jako popularni.
Lindstvo ga je imennvnlo ,.il bu"»n car-
dinale-1 < d o b r i kardinah. Vso se je
veselilo. kadar se je pokazal na ulici.
Posebno mladina je bila njegov.i radost.
V   enem žepu je imel polno centezimov,
v drupem žepu pa polno bonbonov.
Ko so se vsali otroci okolu njega,
dajal je revnejšim centezimp, premož-
nejšim pa bonbone To si je pridobil
srea otrok in starišev. Često ga je ob-
kolila množica revnih ženic s svoiimi
otroci ter mu tožile svoje težave. Kardinal
je vedno rad pomagal ijudem iz nižjih
slojev ter je takoj podpiral ubožnej^e z
denarjem, kadarkoli so se obrniü nanj.
Njegova dobrodelnost je se'jala tako daleč,
da je bil često v denarnih zadregah in
da je moral na posodo jemali. Z nezna-
nimi reveži je ravnal kot z dobrimi
znanci.
*
Prvi dan t. j. v soboto je kardinal
Hampolla dobi! 24 glasov. kardinal Sarto
5. Vsi drugi glasovi so bili ra/.cepljeni.
Drugi dan je kardinal Hampolla dobil
isto število glasov. Sarto pa mntgo več.
V  pondeljek je začelo žtevilo Hampollovih
glasov padati, a Sartovih vedno bolj na-
raščati. V torek zjutraj je kardinai Ham-
polla dobil  10 glasov. kardinal   Sarto pa
50.   Ko je kardinal Sarto   zapazil, da je
začelo  njegovo številG rasti in da so kar-
dinali obrnili pozor nanj, bil je ves potrt
i
LISTEK.
Moliicv za  Bismnrkü,
Obrazec   Iz   žltja  poljskega   kmeta  na  Pruskem.
(Spisai .1. K. Markov.ski.)
(l»al|«0
„Raji^i bi 3el k Jarneju na delo.
Tam bi služil še in bilo bi za vašo obleko.
Saj) 6e tudi ne placate kazni, vas ven-
dar ne zaprejo zaradi nioje nemarnosti,
to vam je Gospod Bog poslal tako bo-
lezen".
»Kaj pa se ozirajo ti na človeško
bedo, na bolezen?« _ reče bolnica in
že iz glasu samega se je moglo spoznati
njeno veliko bolest. „Porečejo ti, da je
to v pravilih, ki jih je dal ta Bismark
za Poljake; no, in vzamejo ti vse, kar
imaš, pa zaprejo tudi bolnika. Dosti dolgo
so bodili v našo kočo, dosti nabrali raz-
nega blaga, dokler naa niso pripravili
na beraäko palico. Saj je bil tudi tvoj
oče v ječi;   ali   vendar   ga   niso   pustili
•priti po njegovo truplo ! ...   Oj! ta Bis-
mark! ta Bismark!"
Tu je njeno telo krčevito za-
drhtelo, roci ste jej trdno objeli medeni
križee, in iz prs se je izvilo glasno hro-
peče ihtenje. Solze so jej polile bledi
izmučeni obraz.
Otroka se vržeta a krikom   in pla-
kanjem k materini postelji in spremljata i
njeno ihtenje s tenkimi otročjimi glasovi.
„Ne plakajte, mamica'* - klicala
je mala Marica v solzah — „ne plakajte
mamica, ker se mi sree trga. Saj pojde
Stanko v Solo, in Bog se nas Uinnili, Ie
nikar ne jokajte, ker toga Ie ne inorem
gledati".
„Saj pojdem, pojdeni! Naj se zgodi
kar boče, samo ne jokajte" — ihtel je
tudi Stanko, prejel bledo materino roko
ter jo goreče poljubljal.
Bolnica vzdigne drugo roko kot bi
jo hotela položiti   na   sinovo   giavo;   ali
jo na pernico; Ie oei so jej počivale na
otrokih; in v teh očeh je bilo brati to-
liko materinske ljubezni, da je Ie en po-
gled nadomeščal stotero nežnih besed.
i
J            Polagoma so   se   pomirili vsi   trije.
| Mati je zakašljala iznova,   potem   pa  je
pretrgala molk :
„Vedela sem, Stanko, da me boä
slušal ter pojdeä, ker si dober dečko in
nočež, da bi trpela mati še več radi
tvoje krivde. Bilo bi zares dobro, da bi
kaj zaslužil, ker že teden jemo Ie krom-
pir se soljo. Ali rajši hočem tr.peti glad,
da mi Ie ne pridejo „uni" več v hišo
Kadar jih zagledam, se mi takoj pono-
vijo stare rane, in sree mi poka boleati.
Naj mi vendar dajo pokoj enkrat; in ko
so mi toliko vzeli, naj me pust^ vsaj v
miru nmreti. Saj dolgo itak ne bo ira-
jalo, otroka moja ! Ali ne plakajta" — ¦
dostavi živo, ko je videla, da sta jela
spet ihteti — „ne  plakajta !   Najbrže je
Bog poskrbi za vaju in ne pusti. da za-
gineta. Saj še živim in zrem na vaju. in
se radujem, da mi je dal Bog v tolažbo
tako dobra in posluäna otroka. Sicer pa
ti Stanko si boš vedel že sam pomagati,
kadar te puste iz sole o sv. Mihelu; pri
Jarneju dobiš delo in hrano. a tudi Ma-
rico vzame, sam mi je to ob'.jubil. Ali
radi tega moraš iti jutri v šolo; kajti si-
cer bi te za kazen ne oprostili sole o
sv. Mihelu, in bil bi še dalje časa Jar-
neju v nadlego. Takrat že ne bom po-
trebovala tvoje pomoči; ali za vaju sama
bo boljše, če bode niogel vsaj eden kruh
služiti" . . .
„Eh! mamica, mene nemorejo pri-
drževati v Soli dalje, nego Jarnejevega
Franceta ; saj so ga za to pridržali, ker
ni niogel nemščine prav nič razumeti,
niti je govoriti, dasi so ga tepli vsak
dan ... Ali jaz znam nernski, in ker
koneam ätirnajsto leto takoj po sv. Mi-
helu, tedaj  me morajo izpustiti".
ako se pomisli, da iinonujejo drugi !•*=•*-¦
Skrbensky• ja in Kup|>-u kol laku, ki hi
bilu HV. kolegiju naznanila avslrijski veto
za slučaj, da hi bil imenovun zji papeža
kardinal Hampnlla.
Avstrljski nemškl telovailci na Bl9markovcm grobu.
V srodo j(i prinlo v Kridrichsruhe nn
grob liismarkov 2000 uvstrijskih ncmAkih
telovadcev. I'oslanec Stein je govuril ila
u) vrcHiiiccnjo vsenem'kih želja, o kalorih
jr» ,/ipoznal tudi minister.ski predsednik
Körber nmžnnsl, da so vrcsničijo, bli/.jo,
nego si izvestni krogi nadejajo.
Maccilonskl duyodki.
I/, Macedonije prihajale ho zadnji,
('•as vedno bolj n'dkcje vesli. Nekaleri so
celo porocali, «la so ustaSki odbori skle-
nili, razpusiiti ustaSko cot«;. Tudi iz
lijlgariie ni bilo zadnje «lni slišati niti
posebnega. Kar najcdetikral pa poročajo
zopel o grozovih'in iiaslopHiijn ustaskdi
("el ki pa zdaj nc brojijo lo po 1> do
20 oseb, marvec znasa njili stevilo 200
do 300 oaob. Posrbno so začele take «jcto
nastopati v munaslirHkem vilajetu in pri
Kosovem. Pa tu«ii llolijariiu nc spi. Hoi
garski vojui minister je namreč naročil
U> dni pri neki inozemski tovarni vliko
stevilo pair' . Sploli je umenje, d-- so
postal«' ra^.iioro na Bnlkanu kriliciH'jse.
nego so  bile kedaj.
Najnovejse vesti pntrjajo, <1h je v
Mat's Tiiji nastnla splosna ustaja. (Jstasev
je na tisoi':«' iti tisoce. Žt»le,/.uiski lin in
brzojavi so na več kraj ih popo!r><>in;i
unict'ni. (it'lc vasi nahajajo h<* v plam<*nu.
I'roti uslas«Mii koraku zdaj 10.000 turskih
vojakov.
Domače in razne novice.
Za!i\nlua pesnu. ¦¦-.Jutri, na «ian
kroir.mja ni>v«'ga pHpeAa, slaviht sc bode
po vsch cerkvah svela njt".!>va izvnlitev
z zabvalno  pesmijo.
1'oroUa.           V   torck   Ml    hihi   po-
roka gospi«-e Marijanice Laiiarnar. heerk»?
našega rojaka pok. prof, na Ijubljanski
realki, g. l.aliHrnsirja z u"»-<p. Hennkom
Lindtnerjem, kontndorjeni dez«»ln<» bla-
gajne v Ljubljana.
Pr<'i\ L. dr. Zii;oii, o katerem  snio
zadnji«!'  porocali. da jc opasno   obolel, je
popolnoma    okreval,   kar   naznanimo    z
odkritosrenim    veseljem   vsem    njegovim
.nancem  in  pi-ijaleljem.
Za „Solski Dom". -- Pr-dsed-
niätvu došlo po položnici : Ivan >ircH,
nadučitel; in Val. Matic, knplan vToltninu,
pristojbina  skusnje nek«' privatistinj«* 7 K
l'rchUusnja m>j»'U«M\ tuUaJsiU'i;a
deželiic^a /avoda ululioiioniili bod*<
due l.'l avKU.sta od 9 -12. uro pred-
poludne. —
Kje so daro\l In iia^rad«' „Kro-
jaskt»   /adrum'1 ?   vpruša   A.   U     k   v
„Soči" od 1. t. m. Na to vpraäanj«.»  kratck
odj?ovor.   Za lannko   l"Lo   ni^o  <Mani  na-
eelnistva projoli nobtnd1 na^radt»;   proj^na
leta  pa so  s<»  jim   vslcd   sklepov   oiicnih
/borov dolocüe na^rudo po 20 l\. Xokaleri
člani so na^rade že koj ob sprejemu  po-
darili   v   dobrodclne   nameiuv    Tako   je
pre«llansko   l«»to  jeden leh ^ospodov  da-
roval   10 K za   „Šolski   Dom",    in K pa
za hIov.   , Alojzijevižče''.   Cesar   niso   pa
člani načolstva darovali v take in jednake
namone,   pripravljeni so vsak  «5as  to za-
drugi  povrniti. T o d a il ober  v z y, I o d
hi   moral d a t i prod vs e m A v r o 1 i j
Bis ail, biv:M poslovodja, ki jn  prejomal
za novo leto na^rade po 220 K. a pole;.;
tega še   nagrado za bilanco, ki jo znaiala
200 K.   Ker  j«?   bil   pa   AvrelOek   ^otov
mastne   nagrade, ho je pa tudi   potrudil,
da je nadzorstvu prikril   polno   ra^unov
in sestavil tako bilaneo, da ho z njo, ako
A. G—k pomaga, imel opraviti še državni
pravdnik. Toroj A. li—k poskrhite
n a j p r e j,  da bo   A v r e I i j    1.1 i s a i !
p o v r n i 1 m a s t n e n a g r a d e,  k a t e r o
J e neopravičcno  prejemal, in
odborniki „Krojaške zadrupe"
mu bodo takoj slodili!
Avrclčkovl prstani. — Prod nekaj
meseci je bilo po inestu mnogo govorjenja
o Avrelčkoviii dragocenih prstanih. Zve-
deli amo tndi mi, da se je takrat habal
ž njimi v neki kavarni rekoč: „Kaj ta-
kega more le en poslovodja „Kr. z." imeti!
Naža opazka v zadnji „Gorier' o teh
prstanih je zopet obudila ono govorico,
in vse povpiasuje: „Kaj je s temi prstani"?
— Ker iz „Sočinih" Člankov o „Kr. z.u,
vedno bolj odaeva zadreva in skrb nje-
nega mesarj« A G~k., da bode kmalu
moral prenehati z vednim ponavljanjern
tega, kar je že v prvem članku namesaril,
prepuščamo to vprašanje njemu. Upamo,
da nam bo v tej avoji hudi suši tudi za
to kapljico vode hvaležen. Na noge toraj
A. G-k, pero v roko, filanek „B i v ä e g a
poslovodje ,.Kr. zadruge" zlati
prstani" je kmalo spisau, in Vaše
mesarjenje narodne časti goriških Slo-
veneev zopet za en list podaljšano !
ZidoYHlvit |M'kanui (l*anili<*i<»> v
(iorici. Žid htirllcs j«f napravil v (^i-
presni ulici veliko pekarno, h katero boije
tcikni«)vali i. domačiint peki. Kakor «''iijenio,
vj^ovHrjajo goriski peki slovesn?>, du \>\
prodnjalci jestvin in dru^ili reči pornagali
razpmdajali kruh iz tc židovske pekarne.
To hi strains) škodilo poštonini a revnirn
pekoin v Gorici, kaleri se se žulji svojib
rok komaj proživljnjo. Friporncamo j^o
riskim niešoanorn, nnj nikar n«1 dovole,
da hi kdo vničil Hobratu, kaleri proilajajo
kruh po isti ceni, kakor tu židovskn pe-
k»rna, ki horc drn^e. uboj»e peke izpo-
driniti.
Frodajalci, kalcri bodo židii I)<ir-
tlosu pomugali prodajali dh iz te pe-
karne, ho med druj,'imi ti-le: Felice M o
s e t i K, za vojašnico 9, Antonio Z a m-
p a r o, v semeniški nliii II. 1) e H I a s.
v KaAtelu 21, Jož»1! B I o k a r, na tr^u
HV. Antona 7. Hi si ach v Fodliirnu,
Josip V, o in e I pri soAkem inostii, I'aj-
mund Clastellitz na Flaciiti, Moswtig
na Konijii, Ivuna (J r (» % o r i 0 v ulici
Ascoli  IS  itd.
Selilov Kori^kf tr^«t\sk<* /h«»r-
üh1«'. • (Joriška tr^'ov.sktt zbornica s»*
prc^eli v pnndHjek v svoje nov<* prost<ir»*,
in sirer ?»«.' na^-tari! v I. mtdstropju i ranc
Joiel'ove  ^alerij»'  v ulici   Morelli   St.   37.
V VH/i duticne^a poslopja bodo od
sli-j za naprej r:iznbrHcni tudi vsi raz-
^'i»si te /.hornii-t*. kakor tudi bor/fii  knr/.i
l.lt-kti-iriia ra/.svctl ja\ a. - V
ci'lrlek zvt'ccr biic so ulavrie ulice naseya
mesta in (MHebiw pa tru Travmk flek-
triino razsv«»tlj»*iie. Ker je hila ravno
trtkrat na Travniku unMtin i»odha. zbralo
sc jc vst* pnliiM ljudstva. Nitva elcktričn:i
ni7.sv«MljavH i«' prHV čediiH. a v»*ndar so
se «juli ^'lusovi rni'd rnnožitMi, <\n. hi hi!n
veliko bolide, ako hi se priskrbela nvst-
neniu prchivalstvn rate vola nejjo yn
elt-ktricna r;t/>vetljHva. ker je hiio rneslo
/. rHz-ivelijHvo  Ae itak dovelj prcskrhljerm
Ncsr«'»'.'!, - /t'lt*/.ni>ki delavc
Mihael Jovannvii . iz l>an:!ovt»ga «rada v
iTiii^'ori. ki je ilelal blizn Knnala, j»* trtko
nt'srcd'iK» padt'l, dn si jt> hudo poskodoval
drsno n<>^(>, in pri*p»'l|:ili >o k'a morali v
tukajsnjo  bolniSnico.
/atlrima brivc«'v. V t^rck «¦>
M' zbrali tukaj^nji brisri tt-r si» sklemii.
dw si tudi oni ustanovi' ^vojo zadru^o.
librtili  v   ta  nmnen po-chen odbor.
I/.prod Mullftfa. - V pondeljek je
bil (ibsojen na tukHjAnjem okrožn<*m 90-
diiču na .'> iiH'fccov j#'če oni strojarski
delavei-, I etcr Kabro, ki j«» svojPcasno,
kaknr sino poročali, ukrad^l hivsepa
mestne^a  in^enerja r. B)\t!tsti^-a
Into sodiSce ]{> obsodilo nn 4 me-
Hečno ječo Franceta Suvdata i Iderskeu1«.
ker jc  pretepal  svojena i>üeta.
Dne 1^. julija po noci so «e sreCali
blizu si'Skejta mostw Medeotti Ivan. Cerne
Andrej in >colan> Josip Zadnji je bil
nekoliko natrkan. K^ so s<» nekaj O'H-a
o nun ill reO eh raz^ovtrjHU, zHČel j«> >''">-
laris toziti o svoji revičini in je pri ti
priliki ražaljivo i^ovoril o državi in o
eesarju. Hi I je vsled te>ia aretiran. in 7. t.
in. vrsila se je proti njemu zaradi raAa-
ijenja N.J. Vel. kazonska obravnava. Sco-
laris so je sieer iz^ovarjal. da je bil po-
polnoma pijnn, ko je iz^ovoril inkrimi-
nirane beseile, a sodniki mu niso hoteli
tepa vtrjeti in so verjeli raje priöani, ki
so nasprolno trdile. Zaradi tega je hi!
Scolaris obsojen na S mesečno jočo.
Najdenl   uhaii.         V   prcteklem
lelu je naze! na Fr«nc Josipovem te-
kalisc-ii delavec Slefa /M^w iz Hanj^ic,
toda slanujoč v Gorici, neki uhan. Misled,
da je uhan hrez vsake vrednosti, dal Ra
je svoji svakinji, Luciji Bizjak iz Kala.
Te dni pa je pokazala Rizjak uhan ne-
kermi tiikaji^njomu zlatarju. in ta tja je
cenil na 80 kron. Na to je nesla Hizjak
uhan na policijo. Uhan je nanireč iz pra-
veKra zlata in  ima 7 dijamantov.
Najdt'iio na   Nanosu.   -      G.   dr.
Cominotti iz Trsta je na^el dn«> 28. julija
t. 1. na Nanosu, in sicer pri cerkvi sv.
lronima, zlato uro se zlato verižico in
dviMiia inedaljonoma.
Oddal je vse to na policiji v Trstu.
(iospodarnki dorn v rrnii^ah. —
Mlekarska zadruga v Orničah je sklenila,
da si aezida i^ospodarski dom, kjer se
bodo naši krnetje zbirali in se poučevali
o gospodurskem napredka. Pod njegovo
streho postavijo tudi novo mlekarno.
Zemljišče ae je že kupilo in tudi načrti
so izdelani. Jutri 8. avgusta ae oddä
stavba onemu, ki vloži do tedaj najugod-
niše ponudbe. Črničani in ž njimi Goja-
cani, katerih je v društvu skoraj polovica,
napredujejo torej jako lepo. Žal, da se
Seljani in Batujci ne zaniuiajo za to pre-
potrebno druätvo. Mnogo je pa še celo
Črničanov, ki gledajo le od strani in ne-
kateri ce!o hujskajo proti društvu. Kmetje,
ne bodite taki, marvec združite ae in z
združenimi močmi deiujte za svoj blagor.
(le He pa hoste v takih re«ji'h prepirali,
poteni  varn  ni   ponia^ati.
Itoltlnjska   *i»h*/ni«'a.           Fisejo
nam: Težko smo prk'akovali železnico,
upaji', da si bo ž njo opomo^'lo naše
ljud'4vo. I'recjAnji del upanja je po ce-
nitvi zcinljisi splavul po Soči, ostali del
hi nam pijdjetnistva rada zMtrla Ae pred
delom, dasiravno po-tava pravi, da seta
železnica ^radi v pomoc ljudstvu. Znto
podam nekaj nasvetov, kako se je treba
zadržati.
1'okažirno, da amo tu Slovenci gos-
podarji in da ae ne pustimo zaniOevati
in slraliovati od tujcev. V.sak napad od
tujcev — tudi od inženerjev ali njih so-
prog          naj se dostojno zavrne in v
kratkem homo donegli, da se bodo pfoti
nam do.stojno obnaSali. Z inolf'-anjem in
potrpezljivostj'» .se le podpira prevzetnost
in oholoHt tujca. Kdor samega sehe ne,
spo^tuje, bo podiaga tujčevi  peti.
Ako «e   ho   komu   od    podjetni5tva
godila krivica,  naj ne molči. ampak   naj
se pr.tozi  pri  glavarntvu,   kaierega dol/
nost jc  hraniti   pravic ljudstva nanproti
podjetmštvu
V>aka krivica naj se ob jednem
priobči tndi v lislih. I'orocila pa morajo
t)iti r e a n i «'• n a N-ivedejo naj se tudi
price pri vaznejAih dogudkih, da se po-
tem l^hko napravi prito/.ba iih minister-
>tvo ah int'Tpt'ljicij'i v državnem zhoru.
Dclavci nKj p >prasaj'> — prej ko
at'»pijo  v   <iehj           koliko   znasa    dnirui
pri poJj«-tjih poxameznih oddelkov, ne
pa pr; ak'>r iantili. ako nocejo bill Ako-
dovani. Domači delavci naj paiijo, da v
plačiUi ne bodo zapostnvljeni tujc-m, ker
nnnistcrstvo je domaeinoui zagolovilo isto
plačilo  kakor  zunanjiin.
Pogodbe naj se ne sklepajo z ur;id-
niki podj«'tnistva pogojno: „ako cen-
traia ah vodslvo potrd r, ker
tdKe poyodhe ho I • radi Apekulacije in s
'.itkimi pog.idhami le Aale zhijajo z naAim
ijud<tvorii. Otilraln vr/e. kakor skužnja
uči, take po^.idb«» v kol K vsaki pogodhi
povubite r.-»zuiniieg i moža, kateri bo pa-
zil. da bo pogodba tudt resnično tako
-pisana. kakor je hila dogovorjena. Pri
p"g<vlhah priporočarno vso previdnost.
,n vsak naj celo zadevo dvakrat dobro
prfmisli.  predenj  sklene pogodbo.
Fo-estuiki. kt imajo kamnolome ali
le« za oddati podjetnisivu, naj se skupno
dogovonjo n cen!, du ne bode jeden
druk.'1'mu niža! ccno v svojo Akodo in v
po-meh podj»»lnislv&. Postavite primerne
cene in   ttoditc j**dini '
Dolžnost dotnačih listov je, da ljud-
>t\u gredo na roko, da je poduCujejo.
da priobc'ujejo t'»koiie cene različnega
le-iH idesk, pol tesanega, v live robce
tesnnega, okroglegai s Kranjskega in Ko-
ro.ikega ; težo i.suhega, pol suhega, surü-
ve^at različnih vrst (dreves), ceno vožnje
po /.elezmcah itd ; ceno za nv kamenja
za obdelovati in teio obdelanega kame-
nja. V mestu se vse to lehko*) izve in ti
podiitki so neobhodno potrebni za na$e
ljudstvo. da more postaviti primerne cene
za les. katercga se bo rabiio pri delu za
več stotisoč /\. Potrebno je vedeti tudi
daljavo iz Goriee do vecjih krajev ob
progi. Firma Kedlich vk Berger plačuje
iz liorice do Sv Lucije voznikom po \ h
od kvintala na kilometer daljave. Od Sv.
Lucije do Grahovega pa po 41 ._, h. —
Urednistva domacih listov naj bi o teh
stvareh sestavila izkaz in ga stalno pri-
obcevala, tako bi imelo nase ljudstvo
znierom pri rokah vse neobhodno po-
trebne podatke.
Bodimo vsaj zdaj jedini in poma-
gHJmo svojemu ljudstvu, da bo ludi ono
kaj pridobilo od potrosenih niilijonov.
Vsi rodoljubi na krov, da nas ne bodo
imeli za neumne Mihelne.
'-5-lot nie a    ohstanka   „Xarodni»
Citalnit'i'1"  v   BoviMi. —   „Narodna   Či-
talnica" v Boveu bo praznovala alovesno
dne 28. t. in. svojo 25 letnico. Delajo se
priprave, da bo slovesnost čim sijajnejža.
Sodelovali    bodo   vrli   ljubljanski    gled.
igralci.   Pri   veselici   bo   svirala   ugledna
| c\ kr. rudnižka godba iz Hajblja.   Častita
j čitalnična zastava dobi o tej priliki v dar
j dva prelepa trakova v narcdnih barvah.
' Jeiinega so kupile  nase   narodne   dame,
1 druzega   pa   čisiano   bovžko   učiteljstvo.
— Naročili smo tudi  veliko,   lepo   sliko
ustanovitelja „Narodne Čitalnice'', blago-
pokojnega gospoda Petra Kobala, bivSega
I našega,  pozneje  šempeterskega   dekana.
I Prosimo bratska narodna društva, da nas
; počaste o tej priliki ter se udeleže naše
slavnosti. Vapored objaviino pravočasno.
Razpis   sluibe.    -   Razpiaana  je
služba   ravnatelja   na  ljubljanskem   uči-
teljišču. Prošnje se imajo vložiti   do   25.
t. m. ~
XV111. vellka skup^lua družbe
sv. Cirila iu Uletoda. — Litija je v
četrtek obl°kla praznisino obloko; povsodi
so vihrale zastave v narodnih in cesarskih
¦) No prav labko! Üp. uredniätra.
harvah, ob pota so bili postavljeni maji
in hiäe so bile okinöane z /j'lenjem.
Sjirejem skupsrinarji*v, priAedsib iz Ljub-
ljana je bil prisrčen. Ob zvokih velicantne •
narodne himne „Naprej zanlava Slave**
se je v>tavil vlak. Na kolodvoru je hila
zbraiiH Jtevilna množica. ki je skupsci-
narje navduseno aklamirala. V im*1! liiij-
«kib in ^rnartin^kih narfnlniakov je po-
zdrnvil doslece g. dfkan in druzb'n tajnik
A. Žlogar povdarj;.joč, da si Steje Litija
v izredno cast, da se je has ta narodno
toli probujen kraj letos izhnil za skup-
Ačino dične naAe s<)|«ke dn;/.be. izr<«/.;tl
je nado. da bode zhorovanje, vr.r;«>čt'' ^e
v Litiji §e povecalo zaniminje in n;tv
duienje, ki že itak sedaj vlada v \mA\
slojib za „Družbo -v. Clirihi in Metoda"
in SH s tern pripomoglo. da bod«» di-nAba
mog'a v bodoce ugoditi vs^rn zahtcvarn
in se poavetiti % podvojeno silo po/.rlvn-
valnemu delovanju za reSitev slovenske
dece tuiega nasilstva. Oh enem je izročil
v ime narodno mi-leče dubovArin^ litij-
skega okraja v roke gospoda prvornest-
nika Torno Zupana 2(XJ kron k"t pokro-
viteljnino.
V imenu žensk^ podružnice ilružhf-
HV Cirila in Metoda in narodne«;« ženstva
Hploh je pozdravila skupščinarp* go-pica
Mesek v prisrčnih besedah kličoč vsem
iskren „dobro do^li"4 ter je izročila go-
spodu prvome.stniku T o m o Z u p a n u
v znak velikega spostovanja in v priznani»*
njegovih zaslug za pnu-vit in n:tpredek
družhe kra?en šopek iz svežih cvntlic. V
izbranih besedah se je n* to zahvaljevul
g. prvorneslnik na prisrtnem ^prejornu.
Povdarjal je. da ?.<* je letos izhraia Litija
za družbino skupsčino baš radi t^ga. ker
tukaj požrlvovalno de'u.'e najmarljivej^a
podru/.nica, ter zatrjeval. da je ponos^n,
da mu je dan« prilika biti v družbi tako
odličnih in navdusenih rr-doljubkinj in
ro.Joljubov. Nato se je odkornkaio. na
čela godbi in požarna hramba v restav-
racijo. kjer ie bi!   pripravljen zajutrek.
Poz^rav litij^ke mladineje poirumno
govoril učenec litijske sole v '_fOrenjski
narodni noAi. Po otlcijelnem v-Drejemn
so priDenjale litijske dame šopko.
Ob pol 10. je sv maso v litii^ki
cerkvi daroval predsednik podružnice
litijske 1- Z u p a n č i č cerkveno petje
je bilo krasnn. Po sv. maAi je bilo zbo-
rovanje pri  Oblaku.
PoroČilo tajnika s. Žlogaria iz-
kazuje 1-49 podružnic « priblizno
10.000 člani. Š o 1 s k i h zavodov 28 z
2 5 00 solskimi otroci. ki bi bili brez
družbe izročeni potujčevanju. Tainik e
navdušeno pozival: „Bodimo vendar na
straži. saj «e gre za tisto krasno damn-
vino, ki j? zdaj še naša, a bi po malo-
marnosti naši lahko postala ptuja In tu
mora nehati vsaka malenkostna osebnost.
Vsi moramo pred očmi imeti le eno vp-
liko zadevo: blagor svojega naroda.
svoje domovine".
Ob sploänem navdušenja je bil sta-
rosta Svetec izvoljen čar4nim «Mannm
družbe sv Cirila in Metoda. V odbor so
bili voljeni vsi atari člani. na mesto umr-
lega Zagarja pa dr. S t o r. Na ?hodu ie
Stemberger prijel vlado in zahteval,
naj Slovenci proti vladi obstruirajo. Re-
solucijo, ki jo je predlagal, je prvomestnik
kot politično zavrnil.
Poppludne ob 4. uri so napravili
izlet v Šmartno. Vsa vas je bila v za-
stavah. Imenom občine pozdravil je župan
Hostnik. Drug pozdrav je iiovorila gdč.
Anica K n a f 1 i <5 e v a. Zahvalil se je g.
prvO!Ti89tnik.
Fran Wilhelm orivajajiu'i raj oil Fraiia
Wilhohn. lokarnarja. c. ii\ kr. dvorncga zalagateija
v XtnnikirchtMi (Spodnjo avstrijsko), st> dubiva v
vsoh lckanuih v zavitku po K 2. — avstr. vt^lj.
Kjor ni zaloge. pošilja so diroktno poštni zavoj
s lö iavitki za K 2400 franko na vso avstrij.
ogorsko poštnf» postaje. V znak pristnosti jc »)il-
tisnjt'n n;\ vsakem zavitku grb trga XtMinkirchcn
(noun Kirch»»nV
Wilhelin-ovo c. in kr. priv. tt'koi1»'
niazilo ,,lta*sorin" stain» 1 komad K 2—,
poštna pošiljatev 15 kom. K 21-—. Wilhelm ovo
niazilo ..Hassorin" jo srodstvo. katcroga uoiiiok
so opira na znanstvtMKi proiskovanja in di>jansk«>
izkusnjo tor so izdolujo i zkljuülji vo v lokanii
Frana Wilholni, c. in kr. dvonu'ga zalagalolja v
Nounkirchoii (Spodnjo avstrijskoV Ma/.ilo dolujo
pomirovalno. bol bhizoÖ in utošljivo pri bolo/.ni
živcev. kakor tudi pri boloöinah lnisic. udov in
v kost^h.
Zdravniki ga radi rabijo v takih sln&ijih,
posobno. üe nastopijo boloÖinc vslod kako naponio
hojo ali zastarolih bolozuij; zato so ga tudi po-
služujejo z najboljSim vspchoni turisti. gozdarji,
vrtnarji. telovadci in kolesarji. Hvali so vsostransko
to mazilo tndi kot varsivono srodstvo proti mrCSos-
nomu piku.
V znak pristnosti jo odtisnjou na vsakrm
zavitku grb trga Nounkirclion (ihmiii KinMion).
Dobiva so ga po vseh lekarnah. Kjor ni zalogo,
so pa direktno dopošljtv
Trgovski pomočnik
raanufakturne stroke, vešč sloven-
skeg-a in itaiyanskeg-a jezika, sprejme
se s 1. septembrom. Kje ? Pove uprav-
niStvo naäega lista.
in je prnail, naj hi ga pastili, ßeä, da ni
rreden in sposoben. Todt pornagalo ni
nič. Zadnji dan je tudi kardinal Ram-
polla pro9il svoje privrience, naj [dajo
avoje glasove kardinalu Sartu.
Oo> papela Pija je bilrokodelec. Med
8 brati in sestrami je bil Joief najstarejši.
Mati njegova jo živela pri njem, tri še
neomož^ne aestre iive äe zdaj pri njem.
Njegov brat Angelo je v Mantovi go-
stilničar. V vasi Salzano Živi njegova omo-
žena sestra in je šivilja. Mož sestre Te-
rezije jo gostilničar in prodajalec tobaka.
*     *
*
Kronanje noeega papeia se vräi,
kakor so poroča iz Rima že jutri in ne
še io 8. docembra, kakor 80 nekateri listi
porooali. Kronanje pa se vräi že zdaj
najbrže zaradi lega, da so ga zamorejo
udeleiiti vsi kardinali, kt ae zdaj že vedno
mude v Rimu.
Do pi si.
V  florin, dne 7. avgusta 1903. -
V Gorici so je ustanovila, kakor je   vže
znano. tovarna za izdelovanje kruha. Ta
tovarna —   kakor sploh   vsa   večja   in
važnejSa podjetja — je v   rokah   krivo-
nosih   potomcev    Adamovih.   „Denar je
sveta vladar' pravi pregovor, in k«r ima
ravno žid največ denara, se lahko reče,
da ima on največjo   beaedo   in   da drži
na vrvici skoro pol sveta. Saj   dolžujejo
kar cele države velikanske svote  židorn.
Ko je žid potognil že na-se  vse   kar je
bül| „mastnega". tedaj iače in stika tadi
pn takih  stvareh,  ki  ne   nesejo   ravno
mnogo   dobička, a židova   lakomnost po
denarju   je začasno ukročena, da le ne-
kaj pride v njegov žep.
V   Gorici    ni   velikanskih   podjetij,
ainpak tu prevladujeta le bolj srednja in
raanjša obrt.   oziroma trgovina, a čemur
se prf"  -lja slovenski in  laški   živelj,  a
da  ima tudi   tu   žid   raztegnjene   svoje
kremplje, se samo ob aebi  razume.  Pe-
kovska obrt preživlja v Gorici nastotine
delavnih  močij,   ne da  bi   el   poslednji
pri tern nagromadili velika   premolenja;
ta obrt jim donaäa toliko, da lahko  po-
šteno izhajajo. Toda glej ga   vraga!  Žid
ve dobro, da ta obrt   vsaj n e k aj nese,
in to mu ne da mini   ne po   dnevu  ne
po noči. Dobili so se nekateri, ki hočejo
tudi ta   vir  majhnih  dohodkov   apraviti
na-se. Ustanovili so — kakor reöeno —
tovarno za   umetno   izdelovanje   kruha.
Na ta način hočejo uničiti mnogo pekov
gospodarjev in tudi delavcev, ker posled-
njih dobi dela v  novi   tovarni  le  malo
številce.
Do sedaj so bili meščani s kruhom
goriških pekov jako zadovoljni in ako se
je dobil tu pa tarn kak nedostatek, se
je opozorilo dotičnega peka, ki je seveda
takoj ustregel.
A kaj čitamo v tukajänjem „Gaz-
zettinu" od 4. t. m,? Ostrmeli amo, ko
smo čitali, da se dobe v kruha goriških
pekov razne stvari, da so delavci uma-
zani, da   prodajajo  kruh   gospodinje,  ki
so ravno kar očistile dojenčka, ne da bi
si umile roke predno so ale v štaeuno i.
t. d. — Pasji dnevi so in dopisnik ,.Gaz-
zettina" j»v imel mnogo easn na razpolago
a tudi miiogo fantazije, da jo toliko bu-
dalosti spravil skupaj. Vpraäamo ga, kje
je bil pa do sedaj V Zakaj ni prinesel te
„lagnanze" na dan predno so je usta-
novila židovska tovarna ???
V  clanku pravi da ne  dela s   tern
reklame.   Kedo ti bo  to verjel caro Ga-
brio? Nobeden, saj smo prepricani, da Se
sam ne  verjameS   kar si   napisal   o   re-
klami.
Kolikor smo ie sedaj eitali „Gaz-
lettino", se je ta äe preeej krepko po-
tegoval za srednje in nižje sloje, deloval
jo, bi rekli nekako v socijalnem smialu ;
a da je sprejel v svoje predale članek,
kateremu je edini namen očr^iti pred
meačani poätene goriške poke in njim
podločne d e 1 a .\ j ter povdigniti v 4o-
veta nebesa novo ž i d o v s k o podjetje,
od kojega bode imela koristi — razun
par delavcev — edino le nenasitljiva in
požreana judovska malha, —- to nas je
presenetilo in kaj tacega bi bili pri-
čakovali le od kakšnega ,,Corriera" ali
„Piccola"' ki sta židovska lista. Sicer pa
vedo meščani sami kako se jim je
ravnati.
V   prevčerajanjem   „Gazzettinu"  se
^Gabrio" vže na pol opravičuje.
MogoČe da v novi tovarni pecejo
židje le kruh, a ne — g o s i!
Krajina 3. avgusta 1903. — Kneip-
povo kopališče v Krapini, obiskalo je
do sedaj preko 200 gostov, in če se po-
misli, da je bilo kopališče otvorjeno šele
početkom meaeca julija — je vendar
dosedanji vspeh jako povoljen. — Mod
drugimi gosti so tudi rektor magnificus
g. Vekoslav Klaiti, državni poslanec g.
Vekoslav Spinčič, prečastiti gospod Ivan
Fabris, kanonik iz Dubrovnika, vse-
učiiiščni profesor g. Bauer iz Zagrebain
mnogi drugi odlični gosti.
Včeraj bila je veselica v kopališenem
parku v Dobcu, pri kateri priliki je tu-
kajšnje tamburaško in pevsko druätvo
vprizorilo opero „Malek i Janica" ki se
je igrala na občno zadovoljnost. —
Bili so navzoči tudi tamburasi iz
Vukovara, kateri so odigrali in odpeli
poslancu Spinčiču pri njegovi mizi 2
hrvatski pesmi, na kar se je on globoko
ginjen med klici „živio Spinčič" zahvalil
naglasiväi osobito, da je tu našel pravo
hrvatsko zavest, na kar je zopet iz tisoč
grl zaoril klic „živio Spinčiči"  —
Zvečer zažgal se je umetelni ogenj,
na kar se je pričela prav živahna za-
bava. —
S tem smo zaključili naäo vcerajänjo
zabavo, z željo, da nam slavno kopa-
liäcno ravnateljstvo priredi äe več takih
izvanrednih užitkov. —                  J. B.
Politiöni pregled.
Dezeint zborl.
Nekateri listi poročajo, da se skli-
öejo deželni zbori že v drugi polovici t.
m., in da bo trajalo njih zasedanje kakili
dvuJHot tlni.
Blvšl minister tlr  Rezek
bujt* namcrava kandidirati v dr?,avni /.bor
v okitiju kmetskih obcin Pardubice in
Hrudim. BivAi drž.. poslanoc Udrfcal ondi
agitira zanj, a^rnrci pH pravijn, da imajo
v tem okraju oni vočiiio in da ne marajo
dr. Hezoka.
Češkim mlnlstrom
bo, kakor domneva olomuški ,,Pozorl,
ako ne bodo todaj dobili pripravno;Mra
parlamentarca, imonovan sekcijski Aof v
iidiicncm ministorstvu Jožef Kanora.
Roaltev slariornogn vprasanja.
Preporno sladorno vprašanjo se jo
torej ro5ilo po želji O}»rov, ki so si vkljub
dogovorjeni csrinski skupnoati izposlovuli
za jeden predmet popolno samostalnost.
Dosogli 8o,da se v Avstriji uvede na sladkor,
natnenjon za izvoz na Ogrsko, takozvani
nadavok (surtaksa) v znesku 6 Crankov
na 100 kg., predno gr<> blago iz tovarno.
Ta davek pripada sove državni blagajni,
ki pa ™\ tega ne bo iinela nobone po-
sebne koristi, ker tako obdačen sladkor
ne bo mogel tekmovati z ogrskim blugom.
Sevoda bodo v kratkem tudi na Ogrskem
nvedli tak davek, vsaj tnko so obljubili,
a inogoče je, da s torn so malo počakftjo,
du bodo mogli ^»."»ziti tem več svojoga
blaga na avstrijska tla.
Škandalozna zadeva na Ogrskem. tflede pod-
kupovanja poslancev.
Ta zadeva so še vodno preiskuje
tor prikazuje razmere na Ogrskem v
vedno gräi luc'i. Te dni bil je zasliäan
tudi brat reškega guvornerja Szapary-ja,
namreč Pavel grot' Szapary. Ta pa je pri-
neael s seboj pismono izjavo pobeglo^a
üienosa, v kateri ae opisuje poslanec
Papp, t. j. oni človek, ki je spravil vso
to zadevo na dan. kot navaden slepar.
Diene» pripoveduje namreč v svojem
piamu, da je Papp ponoveril 1000 krön,
ki so mu bile izročene za Kossuthovo
alavnoat. Takrat so Pappa hoteli njegovi
lastni tovariši Sandar, Juath, Kubik in
Toth ovaditi sodišču, le Dienes ga je reäil.
Lansko leto sta bila üienes in Papp na
Dunaju, kjer je neki konzul izročil Pappu
par tisoč goldinarjer, da mu priskrbi red
železne krone 111. vrste. 0 tem ve tudi
poalanec Kossuth, katerega je Papp v
zbornici prosil, naj izposluje za konzula
pri ministerskemu predsedniku Sz6llu
imenovani red. Koasuth pa je proSnjo
odklonil. Po^neje je Papp prosil Dienesa
naj v svojem pismu dela na to, da dobi
konzul tako odlikovanje, ker bi sicer
Papp moral konzulu denar vrniti. Dienesu
je Papp obljubil za po«redovanje 5000
gld. Ravno tak poätenjak je posl. Nessi,
ki se je o ti aferi posebno zgražal. Nessi
je Dionesu, oziroma njegovemu listu po-
neveril 1000 krön.
Iz tega je razvidno, da so razmere
na Ogerskem strašno žalostne, in da sti
korupcija in demoralizaeija tarn doma,
bolj, kakor malo kje drugod. Zaslišan je
bil tudi ministerski predaednik, grof
Khuen Hedervary, ki je seveda zatrjeval,
da nima z vso to zadevo nič opraviti.
Dočim je grof Szapary trdil, da sta on in
grof Khuen Hedervary intimna prijatelja,
noöe grof Khuen Hedervary ničesar ve-
dftti o ti intimnosti. Seveda veruje marsikdo
veliko bolj trditvam Szaparyjevim, nego pa
onim grofa Khuena. Najbolj značilna pa
je trditev ministerskega predsednika, da
rnu ni za časa dvajsetletnega banovanja
na Hrvatakem nikdo in nikdar očital
kako tako dejanje, ki bi moglo zdaj vreči
nanj sum, da bi bil on zmožen poslu-
ževati se nepoštenih sredatev za dosego
svojih namenov. Kaj pa Potočnjakova
brošura?
rati, Stanko, nihče. Ta Biamark more
narediü vse, kar le hoče; a mi si-
romaki moramo le slušati in trpeti. Morda
je to tako božja volja !"
„Ali kako more Gospod Bog to do-
voliti, da morajo siromaki toliko trpeti,
oni pa, ki je te ljudi stiskal, živi tako
dolgo, pa uživa cast in se mu godi tako
dobro na svetu. Saj to vendar . .."
„Tiho, Stanko, tiho!" - pretrga ga
mati naglo, ali z vidnim zatajevanjem,
kajti danaänji razgovor in prestana raz-
burjenost sta jo bila zelo oslabila. —
„Nikar ne mrmraj! Ali se ne spominjaä
več, kaj ti je povedal duhovni gospod
pri učilu, da ne smeä vpraäati Gospoda
Boga, zakaj je napravil tako in ne dru-
gačeV Bog dobro ve, čeaa treba ljudem
in kaj je dobro za njel Nekdaj bo hotel
odgovora tudi od „njega", a naa bedne
poplaca .. . tam ... na... onem sreta...
z večno svetlobo! .. ."
------.    r»_i«:j;:„. „loa  i*   v Art no    holi   DOSbI.
Njen obraz je bil videti nekako nadzem-
sko svetel, ustnice so se jej gibale —
kot bi molila, a prsti so prebirali pola-
gorna jagode na molku.
In znova je zavladala za trenotek
tihota v izbi; motil jo je le Sum, ki ga
je napravljala Marica, ko je strgala pod-
zemljice.
Stanko je sede1 pri postelji na sto-
lici in vpiral temno oči v tla ter se glo-
boko zamislil. Njegovo izrazito obličje je
kazalo zdaj neko čudno podjetnost, idru-
ženo z upornostjo. Dalo se je lahko
spoznati, da ko bi ne bilo materine lju-
bezni in njenih aolz, bi ne bil odstopil
tako naglo od Bvoje upornoati; da mu
je Žal tega in da se mu äe vedno ple-
tejo 7.16 misli po glavi; da kuje v. njej
naklepe, ki se jib. je bal povedati le z
obzirom na materino bolezen.
V tem je bilo solnce zaälo, bolnica
je leiala mirno in gibala z ustmi ter
molila fožni  venec. Marica  jo   zanetila
je pri peči, pa gledala zamišljeno v smre-
kove veje, prasketajoče v plamenu. Nag-
loma dvigne glavo, pogleda. bratca in
reče polglasno, da #bi ne motila matere:
„Če bo tak praznik kot je cesarski
imendan, tedaj vas puste pred poladnem
zgodaj domov",
„Tedaj pa lahko pojdeš k Jarneju
na delo. Včeraj je bil tu in je popra-
Seval po tebi. Zdaj je veliko dela, a ljudi
malo, ker so ali na Saksonsko. Ko bi
prinesel pol marke" — tu je znižala Še
bolj glas — „nioglo bi se kupiti za inater
kaj boljžega, ne vedno te „campe" se
soljo . . ."
Stanko vzdigne glavo, pogleda skri-
vaj bolnico, potem pa nestro in mesto
odgovora prikima le z glavo. Potem je
vladala zopet tihota v izbi; le od časa
do öasa jo je pretrgalo praskelanjo pla-
rnena in suhi kaaelj botnice.
(Dalje pride.)
Ministerski preüseilnik, gruf Khuen Hedervary
v Ischlu
V  i>elrtok jo   dospol v lnehl   ogrHki
ministorski prodsodnik, grof   Khuen   lie -
dorvary. Ob 4. uri je bil vwprojol od co-
Harja, in   jo Irajala   avdijenca   nad   pol-
drugo uro.   Ob jodnem jo dospol v Ischl
tudi   minister   za   zuiiHJne   zadovo,   Krof
Goluchowsky, ki so jo do sedaj mudil na
Krancozkom. Listi spravljajo prihod grofa
GoliiL'how^ko^a v zvo/.o s prüiodom grofa
Khuena llod^rvary-ja, češ, dc se posvetuje
na^ losar vsakrat, k(^ so imajo odlocevali
volovažnt   tpči, so  Hvojim   minislrom   za
zunanje zadeve.   0   grofu Khuenu so pa
govori, da   no   misli   Se   nikakor   podati
svojo  oatavko,   ampak   da   bode   sku-^al
cosaria   pridobiti   zato,   da   so   razpusti
oprski državni zbor. /, oziroii; na to p%
da   so   nahaJH   Ogrska   sodaj   v   ox-lox
stanju.   zairjujojo   madjarski   listi,   da j(i
razpust drJ.avnega zh >ru   popoluoira   iz-
ključon.   Pred  nokaj ilnovi so colo ame-
riški listi prinosli noko vest, po katori bi
na*, cesar rajo   abdiciral,   nogo pa da bi
razpustil ogrski državni /Mot.    Sicer   pa
jo to,   kakor   rečcno,   le   amoriäka   vost.
Splošno je  pa   mnenjo,   da   bodo   moral
grof Khuen Hedervary od.stopiti.
Gros Khuen nalagal grofa Pejačevloa!
Koski „Novi list" poroča, da je
prejel iz najzanesljivejSega vira vo^l, da
jo grof Khuen — ko ho mu je mudilo,
da čim proj otroso s svojih čevljov prah
nesrečnc Hrvatsko in da si najdo na-
slednika — opisal grofu Pojačoviru jstanje
v deželi povsem drugačo, nogo je bilo v
resnici. Vr posebno rožnatih barvah mu
je opisal stanjo — raznih zakladov. Na
ta zagotovila je Pejaoevir vsprejel bansko
cast, a se le to dni jo zapuzil praz-
nine, ki zijajo na dosno in levo A to je
grofa Pejačeviča tako ozlnvoljilo, da so
v njegovi okolici žo govori, da bi 8« Uti
ulegnil žo v kratkem času zahvaliti ua
banski časti.
Ban Pejačevib - odstopt ?
Vesti, da se je novi ban grof Peja-
čevie že navoličal svojo banske oasti, so,
vzdržujejo. Moj njim in grofom llodor-
varyjem «o volika nasprotslva, zato jh
pričakovati novo bansko krizo, tudi hit
grof Hedervary sedaj So ne bi odstopil
od ogrflke«a ministerskega prodsedstvH.
Ogrska vlada se je dosloj upirala izvrSiti
pogoje, pod katorimi je grof Pojačevič
prevzel bansko cast. Grof PejaOevič je v
jako aitni situaciji, ker je tako zaupal
loja'...-»"ti Madjarov, da jo dal na razno
strani že razne obljube, katorih sedaj ne
more preklicati. Poaebno rešitev osebnih
zadev in vedno zavlačevanje reäitve ü-
nancijelnih zadev, povzroču vedno dife-
ronco mej Zagrobom in BudimpeSto. Av-
tomni zakladi so vsi porabljeni. Nekateri
zakladi so spioh izginili.
Bomba v poslopju  deželnega  sodlšča  v  Zagrebu.
V  sredo zvečer je nasel neki sodni
aluga   v   drvarnici    deželnosodnoga   po-
^lopja v Zagrebu veliko dinamitno bombo.
Homba   jo   bila   žo   prižgana,   a   He   je
ugasnila.
Novi vojaškl kazenski pravdnl red je dogotovljen.
V   bodoče  bodftte  1(^ dve  instanci:
garnizijsko    sodišče   in    najvišji   vojaäki
sodni dvor. Obravnave bodo javne.   Za-
govarjali bodo avditorji, le izjemoma  ci-
vilni odvetniki.   Sedanji  predaednik naj-
vižjega vojaškega  dvora   (cm.   vitez   Pit-
roich, brat vojnega ministra, odstopi ; na
njegovo    mesto    pride   baje   fern,   vitez
Plentzner pi. Scharnech.
Koliko stanetl doslej našo d<-žavo okuplranl
deželi?
Ogromno svote je inorala naäa dr-
žava žrtvovati ob okupaeiji Bosne in Her-
cegovine, od katerih pa doalej nima še
nobene koristi. Zasedenje Hosne in Her-
cegovine je stalo skupaj 270 milijonov
kron. Takrat je bil minister zunanjih
zadev grof Andraasy. Zo pred okupacijo
si je zagotovil ta grol kredita 120 mi-
lijonov zaradi „mogočih bodočih do-
hodkov". Za leto 1878 je zahteval na-
daljnih 834 milijonov kron in potem še
6713 milijonov. Okupacija je torej stala
našo državo ogromnega denarja, a vendar
Bosna še do sedaj ni — naša, in je sploh
veliko vpražanje, če se bo sploh kedaj
priklopila avstro-ogrski monarhiji.
Avstrljskl veto,
Po izvolitvi novega papeža so razni
liati pisali o nekern avatrijskem veto,
češ, da se je Avstrija izrekla proti temu,
da bi bil izvoljen za papeža kardinal
Rampolla, ki je, kakor pravijo listi, očiten
nasprotnik trozveze. Seveda so to najbrže
zgolj ugibanja omenjenih liatov. Nekateri
namreč pravijo, da je dunajski kardinal
Gruscha naznanil sv. kolegiju, da bi Av-
strija uložila svoj veto, ako bi bil izvoljen
za papeža Rampolla, a to da je stonl
Se-le takrat, ko je dobil Rampolla pri
prvem glasovanju 30 glasov. Že to samo
na sebi dokazuje, da je taka trditev iz-
mišljena, kar  je   pa   toliko   verjetnejäe,
nUJCllVI ¦ ||t-iiiKi „Solsketiii doma"
Anton   Pečenko
Vrtna  ulicii 8 <i01U( A Via Giardino 8
11 ri nnrru'jt
pritttna    bela   •
in crna   win a   I
\r   vipawftkih,
fuHitnskih.
briskih, dal-
matinskih in
isterukih  « i -
nogrado«.
iMstavlja n:i Jinn in   rjuposilja   po   žt>W>/.-
.i;ci   u;i   V3f   krajf   avstro »'giTSki'    n\«ui:irhije   t
sniliii oil   f>ti   litrov   naproj.   Na  ütlitcvo   poäilja
ludi luorce.
Cenr zmerne. Postreibn  poitena.
Odlikovana kleparska delavnica
Artur Makutz
<*<>rickii. O/ka ulica stev. 1.
i/vf»uj<- v«»;i narui'ila, npadajora v hlepar-
¦»ku stroko / n:tj\«'(\jo nat:iut'iio*tj". l/.vr-
Niije \n»'ljavo in   popraui strelovoilov   ltd.
Odlikovana
mizarska to strut flelaunira.
A. Cernigoj
(ilru*.tv«*nik , Miz /adru^t*")
v Gorici,
Tržaška ulica h. stev. 18.
mizarske izdelke
vseh slogov in za vsaki stan.
Izdeluje tudi vse
strugarske izdelke
toCriö po naročilu.
Ysa naročila se pre-
^Krbi v najkrajšem času
po ^mernih cenak. Delo
lie-no in trdno.
___a____a^__^__a_IIH_a^_ll^
Leop. Reja,
gostilničar .Pri Golobu"
na voglu ulice Morelli
Priporoča pristna briska bo-
la in črna vina. Izborna
kuhinja postrože o vsakem
času z okusnimi mvzlimi iu
gorkiini jedili.
Sastopstvo za prodajo pra-
vega Ijubljauskega kislega
zesja v Äabojih od25 do 50 kg.
Za nino^cbrojon obisk se pri-
poroC'ii slav. obOinstvu v niostu
in tm tl*v?.eli.
Jakob Miklus,  '
tr^ovpc z lesom in opoko, zaloj^a   |
vsakovrstno^a trdojja in mehkojja
koroškfjja in kranjskc^a lesa tor   |
pohistva, rakov (tnig), vinskil po-
sod, stiskalnicp za vino in sad jo   i
vsake veliko^ti                                 I
v Pevmi,          i
za Soškm mostom, p. Gorica,
priporoC-a p.  n.   obcinstvu svojo
bogato zalo^o, ter na uovo otvor- J
jeno
podružnico       |
na    voglu   prišedši   od   Soškoga
mosta proti Gorici v hi^i g.   Fo- )
garja h. st. 42,
V delavnici se izdelujejo vsa i
v sodarsko   in   kolarsko    stroko  I
spadajoča  dela,   in   postrežba   z
leaom po najnižji ceni. —             |
„Centralna=i
posojilnica'
I           v (jlorici,
| nraflnje oil 1 m. naprej
I od8. zj.do I.pop.
ft v                  scm jako od lepotti in
Kj(k vruuar li kupiijrs
1  tako krasno bla^'oV  Povej uii   vendar!
^ ^r-------Gosposka ulica štev. 7.
f    kaloni tvrdka ima največjo zalogo te vrste v Gorici.
.            Kako je li to rnogoče, saj sem vendar  čitala
r    v nekem  listu,  da nima „Krojaäka zadru^a"
\    nikakega blaga več.
\           Pojdi, pojdi in no veruj vsake reči; prepričnj
p   so  sama   in   iznenadena  bodeš,  ko  zagledaš   isto
[   založono   tako   velikansko  zblagotn, da bodes   kar
|   slnnola. Tu li l«iži na razpolago  izvanredna liino-
[   zina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni
f   čas, kakor krasne Zephyrje,  batiste,  perkal, svile,
|    Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnenega blaga, mo§ko
J   bukno po vsakej ceni in izberi.
L            Tain dobiš bogato izber vsakovrstn«'«a lila^a, /aneveste
[   jako veliko zalogo perila, kakor platna, Cliillnn, prit'iiine,
L   lil;i('•**viui*, volueur odeje, kovtre, ž«*pne  ruteitd. Tam  dobiš
\   nidi vse bla^u prcjšnjili sezon pod lastno ceno. Vidcla sfni
I    tam tudi krasne vzon h/e naročene^a blaga zs» jeseunki ras.
r           Xa /ahti Vd sc pu^iljaj«;   u/,orvi   bnv.plačin).   Cene  so   tako
k    nizke, da se je cuditi,  scvoda  tudi   stahn».   Torej   pridi   in
I    poskusi, in gotovo boš aadovoljna!
1 Odgojiteljica
se slovenskim učnim jezikom
(učiteljica ali vrtnarica, ki
more podučevati vsaj za I.
razred Ijudske sole), vdobi
s 15, septembrom iiriiclno
Hluzbo v privatni hiši. Po
nudbe se zahtevami in pre-
pisi spričeval pod „Otlgo-
ihollicai" na naše uprav-
5 ništvo.
ft _^
Vrtnarica   *
(Kindergärtnerin), ki sloven-
ščiuo lepo izgovarja, išče se
|>o«lyitklo ii»'O4lBiiini |io-
g;oji k dvema otrokoma od
4 oziroma 6 let. Ponudbe
se zahtevami in prepisi spri-
čeval sprejema naše uprav-
ništvo pod naslovom .A H-
: niiricai"", ulica Vetturini h.
' štev. 9.                                  i
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
na Bregu p. Borovnica, Kranjsko.
priporoča sl. občinstvu, preČ. duhovščini,
imejiteljem in predstojnikom zavodov in
šol, krčmavjem in kavarnarjeni, ravna-
teljstvom uradov, g-g-. brivcem itd. itd.
natanöno in trpežno izvršene
stole, fötelje, vrtne stole, gu-
galnike, naslonjaöe itd. itd.
po kar najbolj nizki ceni.
Blago je te trdega, izbranega lesa. poljubno li-
kano aii v naravni boji Imitirano. Najvecja izbera
stolov, nnslonjacev in gugalnikov iz trstenine - Na
željo pošlie tvrdka najnovejše obširne cenikt1 z nad
800 slikami, iz katerih se razvidi oblikn blaga in cene,
^franko.       Naročevalcem na debelo znaten popust.
^NaTravnikuš.5.W
i
V pondeljek dne 10. avgusta prične
prostovoljna
iDRAŽBAl
vsega ulaga. nahajajocega se v veliki
manufakturni zalogi
I na Travniku 5.1
Ivrojarcin se nudi \i)\n\ prilikn.
"^          rn sveiem aiuunu raaovansKem             v-
NOVA ZALOGA                    '
cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hiSo)
Dobi so bogata izbira pianel, ilaltnaiik, pluvial, luimoral, roketov
kvadratov, kolarjcv Loo, prsnikov, misalov, brcvirjev, ritua' v, diurnov in
neštcviliio iiabožuili različno fino vüzanili knjig, svcčnikov, i ev, svctilnic,
kclihov, ciborjcv sc srebruo kupo.
Jedina zalog^a za celo Primorje kipov o vsakovrslni velikosti
in kvaliteti, umetnisko delo v romanskem kartonu, priporofljivih posebno
za vlažne ccrkve.                                                                                    ,
Zaloga sveč iz čistega čobelnoga voska kakor tudi incšane
sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčcv in svetinj vsakovrstuih.
Lastna izdolovalnica palm   iz   unietiiih   evetlic   in vsakovrstnih
dru^ih del spadajofih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) iiajfinejša   (
za zastavc, pregrinjala i. dr.                                                                     ,
Popravlja  se vsakovrstno  stvari za cono,                             --¦=
==-                       ------pri üojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se izvršijo ločno in hitro.                              (
||^f   Ob nedcljah in praznikih je prodajalnica zaprta.   "^plf            '
Z odličnim spoštovanjem                       Anton J, VogriČ.       4