i s&m&i
i SSEi*
m ;io Jnjroslofanske kronsko zveze. Cena 38 Din za celo leto. — /,» inozrinilro 60 l»in. — i'o9v uiezna številka I Din. — V inseralnem delo vaaka drobna vrstica >11 nj« prostor 10 Din.
Izhaja vsako sredo ob (i zjutraj. — Spisi in dopisi naj ae pošiljajo 1'redniitvH ,,Domoljuba", uaroi'mna. reklamacijo in inserati pa UpramiStrn ..Domoljuba" t IJubljanl, Kopitarjeva ollra Ater. 6.
V nedeljo, dne 3. t. m. ob desetih dopoldne so se v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani sestali zaupniki SLS iz vse Slovenije. Dvorana Ljudskega doma je bila skoraj pretesna. Vso so napolnili najboljši slovenski možje, stebri naše stranke po deželi, večnoma župani, občinski odborniki in odlični naši izobraženci so prišli iz vseh tudi najoddaljenejših občin naše dežele, da kot najvišja strankina instanca dajo svoje pritrdilo predlogom okrajnih zborov, strankinega vodstva in načelstva.
Nedeljski zbor je bil veličastna manifestacija moči, konsolidarnosti, discipline in silne ljubezni naroda do naše stranke in izvršilccv njenega programa. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno s popolno enoduš-nostjo. Ta enodušnost je sad dosledno demokratičnega ustroja stranke, ki daje vsakemu strankinemu somišljeniku in delavcu priložnost uveljaviti svojo mnenje že v krajevnih in okrajnih strankinih instancah ter vodstvu stranke, tako da pred zbor zaupnikov pridejo predlogi že kot izkristaliziran izraz volje vseh naših ljudi. Stranka je tuHi to nedeljo dokazala, da zvesto varuje svoje demokratične tradicije.
Točno ob desetih je stopil k predsed-stveni mizi načelnik dr. Korošec. Dvorana jc zakrnela v navdušenem pozdravu. Nekaj trenutkov je vedno znova ploskanje onemogočalo, da bi predsednik izpregovoril. Po kratki pozdravni besedi dr. Korošca je vodstvo zbora prevzel strankin podnačel-nik dr. Marko Natlačen in dr. Korošec je izrekel naslednji proglas volivcem SLS in slovenskemu narodu za volitve dne It- septembra 1927:
VSEM BRATOM.
Najprej je dr. Korošec zavrnil kleveto separatizma, ki ga nekateri očitajo SLS in označil stališče SLS v tehle prelepih besedah: Nam ni vseeno, kakšna je usoda črnogorskega kmeta, srbskega delavca ali hrvatskega obrtnika, mi imamo odprto srce in pripravljeno pomoč za vsakega brata, "aj živi kjerkoli v naši državi. Slovenska ljudska stranka raste in živi na slovenski Zemlji, a njeno življenje je tesno zvezano * vsem državnim organizmom.
MIR HOČEMO.
Govoreč o zunanji politiki države je govornik obsodil 'izzivanje italijanskih fašistov napram naši državi in preganjanje naših bratov v slovenskem Primorju. Pri tem pa je poudaril: Nam silijo pikro besedo na jezik, ko dan za dnevom gledamo nova izzivanja italijanske politike, vendar so obvladujemo radi ljubega miru, ki je potreben nam, a gotovo potreben tudi italijanskemu narodu. Mi smo hvaležni naši zunanji politiki, da pri tem neprestanem izzivanju ne izgubi miru svojih živcev in modrega potrplj®n^a) ker s tem ni samo nam, ampak vsemu svetu dokazano, od katero strani so hoče kaliti evropski mir.
KAKO GOSPODARIMO.
Slabe gospodarje je imela doslej skoro vedno naša država. Ne znajo niti upravljati države, niti pomagati posameznim panogam gospodarstva na noge. Kako je država skrbela za kmete, je dr. Korošec takole opisal: Neprestano se tudi hvalimo, da smo kmot-ska država, a še vedno je pripuščeno bodočnosti, da sc nudi in izvede končnove-Ijavno vprašanje agrarne reforme, da se začne z molioracijami ter regulacijami in da se kmetu pomaga za razvoj in napredek njegovega gospodarstva s cenenim kreditom in z bogatim poukom. Tiuli v teh zadevah šo nismo prišli v državi do skupnih, enotnih ciljev in pravcev. Vse, kar je v teh ozirih dosedaj storjeno, jc samo strankarsko politična krparija, ki je navadno ve« koristila korupciji kakor našemu gospodarskemu napredku.
MI HOČEMO POSPEŠEVANJE GOSPODARSTVA IN ZMANJŠANJE DAVKOV.
To, kar mi želimo, je nova, vrednote ustvarjajoča gospodarska politika. In samo stranka, ki ima tak konstruktiven državni gospodarski program, ima tudi pravico govoriti o zmanšanju davčnih bremen. Kdor samo krpa, ustaljuje in podaljšuje beračijo, ker na drugi strani ne skrbi za nove dohodke, za bogatejše vire. Zato pa je b la nujna posledica, da ie dosedaj vsaka tako zvana državna štednja povzročila na drugI stran neizmerno gorja in solza ter nam ustvarila cele legije beraških reduciranih in odpuščenih, ki ai ne morejo, enkrat na
cesto vrženi, nikjer drugod dobiti novega kraha. Naše delo, ako nam zopet pokloni narod svoje zaupanje, bo šlo v tem dvojem pravcu: skrbeti za bujnejši razvoj vsega našega gospodarstva, posebno poklicati v življenje njegove speče sile, jih urediti v harmonično sodelovanje ter na drugi strani skrbeti za zmanjšanje bremen, ki mu jih nalaga iznajdljiva davčna politika v stoterih in stoterih oblikah. In ta nova razbre-menjevalna politika mora najti svojega izraza v novem za vse kraje enakem davčnem zakonu.
ZA SAMOUPRAVO SLOVENSKEGA NARODA.
Slovenska ljudska stranka je živela že pod avstrijsko streho in živi sedaj pod domačo streho, a povsod in vedno je bila zvesta služabnica svojemu slovenskemu narodu ter mu branila jezik, zemljo, kruh in kulturo. Ako nam danes slovenski odpadniki kličejo, da smo zatajili svoj slovenski program, potem jim smelo odgovorim: VI ste sicer zaigrali pravico govoriti o Slovenstvu, a mi se še nadalje priznavamo k celotnemu slovenskemu programu! A bolj ko v besedah in govorih bomo ta program branili v dejanjih, ker imamo opravičeno nado, da bo nam za to dana priložnost in oblast.
Ko je vlada razpustila Narodno skupščino, izdala je tudi program za delo v bodočem parlamentu, in tam stoji, kar je vsak Slovenec gotovo z veseljem čital, da bo prišla v zakonodajno razpravo tudi sedanja pomanjkljiva oblastna in okrajna samouprava ter upravna razdelitev države. Mi se bomo trudili, da pri tej priliki pomo-remo svojemu slovenskemu narodu do največje samoupravne samostojnosti, ki jo dopušča ustanovno zajamčeno in od nas vedno priznano državno edinstvo, da mu priborimo odločitev o svojih lastnih gospodarskih in kulturnih zadevah, da mu damo sploh svobodo odločevanja o svojih najvažnejših potrebah, tako da bo ob naši ogroženi državni meji "nastala močna, dobro upravljana in zadovoljna Slovenija, ki b« za našo državo pomenila največjo sigurnost, za našo brate zunaj in sosede pa največjo privlačno silo.
KMETU, DELAVCU, OBRTNIKU!
Največjo število najzvestejših prijateljev štejemo med našimi delovnimi stanovi, med kmeti, delavci, obrtniki Nečemo
1*
kmeta reševati z zabavljanjem in kleveta-
njcin, kakor različna gospoda, ki so jo drugo stranke moralo škartirati. in si je sedaj oblekla seljački plašč, da bi kmetje ne spoznali starih svojih neprijateljev. Delavcu hočemo pomagati v borbi za socialno pravdo in enakopravnost in ne moremo si mislili, da lepša bodočnost delavskega stana leži v fnrški gonji in da se jo zaradi nje treba celo prodati braniteljem kapitalizma. Obrtnik in trgovec sta našla in bosta našla v nas svoje prijatelje in z velikim veseljem lahko pribijemo. da jo njih število v naših vrstah vedno večje.
VSE STANOVE VABIMO.
Toda staro zvesto jedro naše stranke, naši kmetje, delavci in obrtniki so na isti višini politične zrelosti, da imajo dovolj smisla za materielne in kulturne potrebe tudi vseh drugih stanov. Oni so tako politično zreli, da bodo tudi vse naše kulturne ustanove od ljudske šole pa do univerze ščitili in branili kot svoje najvažnejšo prijateljice v borbi za svoj obstanek. Ves slovenski narod in njegovi stanovi so pozvani v naš tabor, kjer jim bijejo nasproti topla, prijateljska srca.
Slovenski narod mora sodelovati v vladi.
Kar se naše taktike v bodočem parlamentu tiče, vemo sicer, da se mora uravnavati po vsakokratnih razmerah, vendar na splošno že danes lahko rečemo, da bomo skušali zastopati interese države in Slovenije ne samo v opoziciji, ampak tudi v tesnem sodelovanju z drugimi državotvornimi strankami z vladnim krmilom v roki. Upamo, da bo hrvatski narod pri teh volitvah v večjem številu izrazil svoje zaupanje naši posestrimi, Hrvatski pučki stranki, katera nam je po solidnem programu in poštenih ciljih med Hrvati najbližja. Ko smo bili v minulem državnem zboru v opoziciji, smo obdržavali prijateljske zveze z demokratsko zajednico in Zemljoradniško stranko in upam, da teh zvez ne bodo skalile tudi predstoječe volivne borbe. Posebno pa smo za časa našega desettedenskega sodelovanja v vladi našli v radikalni stranki iste resne poglede na našo državno politiko in veliko razumevanja za naše slovenske razmere in zahteve, tako da je naša želja, da ustvarimo v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko, v katere sedanje notranje razmere se ne mešamo, še prisrčnejše in tesnejše zveze nego so bile dosedanje. Mi imamo namreč trdno voljo in odkritosrčen namen, uravnati našo taktiko tako, da Slovenija ne bo več, v kolikor je to sploh pri programatičnih strankah mogoče, izpostaljena nestalnim in vedno spremenljivim položajem, ampak da bo svoje parlamentarne moči in sile stavila neposredno v službo cele države in na ta način skušala tudi slovenskemu narodu za-jamčiti vse blagodati tako usmerjene politike. Zate pa gleda naga straaka z veliko, močno samozavestjo r bedečiost.
K SLAVI IN ZMAGI.
V zaključnih besedah je dr. Korošec glasil, da je SLS nositeljica slovenskih ™ potreb. Zato račun«, da io bodo, tudi
v tem volivnem boju podprli vsi slovensko
in trezno misleči volivci.
Največ je sevedt odvisno od nas samih ln našega dela.
Ljubezen do stranke, do njenega programa, do njenega poštenega dela bo naa gnala v volivni boj po zmago, požrtvovalnost bo delala svoje čudeže in stara disciplina bo nam pomagala čez vso težavo in ovire. Nič drugega nočemo, nego služiti državi in v državi služiti svojemu slovenskemu ljudstvu in vsem njegovim stanovom. Ta cilj jo vreden borb vseh plemenito mislečih Šlovencov, zato pa otvorimo sedanjo volivno borbo brez sovraštva, a polno ljubezni in navdušenja za našo domovino in naš slovensk inarod! Prapor slovenske ljudske stranke naj bo tudi tokrat ovenčan s slavo in zmago!
Dr. Korošcev govor so seveda zaupniki navdušeno pozdravili in odobravali.
Nato je dr. Korošec predložil kandidate za prihodnje volitve, lcakor so jih predlagali okrajni zaupniki in strankino vodstvo. Vso kandidate je zbor zaupnikov soglasno in z navdušenjem potrdil.
nasprotniki.
»Pregreta in prestana hrana samo-hvalisanja preseda že vsem,« piše že sam dr. Žerjav z ozirom na naše ugotovitve, da so poslanci SLS v kratki dobi dosegli v gospodarsko korist Slovenije silno mnogo, žerjavovci, ki so imeli pri vladi skoraj ves povojni čas odločujočo ^esedo — pa ničesar. Mi in naše ljudstvo se tega -presedanja/) v žerjavovsicih vrstah veselimo, saj se že jasno kaže v podiranju žerjavovskih občinskih trdnjav, ki so predramilke popolnega poraza SDS pri bližajočih se volitvah v državno zbornico.
»Naši ljudje (žerjavovci) so trdni in ne ho jih omajala nobena burja,« se koraj-ži »Domovina«. Gosp. dr. Žerjav, saj je prav, da dajete korajžo svojim obupanim pristašem, vendar so vaše besede le preveč »debele«. Pomislite vendar na izid dosedanjih volitev po občinah! V svojih dosedanjih trdnjavah Žiri imate le enega odbornika več po milosti naših pristašev, v Novem mestu ste zmagali z enim odbornikom s podporo samostojnežev, v dosedanjih samostojnodemokratskih trdnjavah Vače, Domžale, celo v mestnih občinah Kamnik in Celje pa ste prozno propadli. Vse to vam dokazujejo volilni izidi in vendar s svojim podpisom dopovedujete žer-javovskim vernikom, da je SDS »trdna in neomajana« in da »napreduje« in vodno bolj _ »zmaguje«. Saj so vendar tudi Vaši ljudje pismeni in imajo možgane v glavi
da razsodijo, kaj je res in kaj ni.	'
•
Črnogorski princi. »Domovina« še vedno vpije, ker se je dala sorodnikom našega kralja odškodnina, ki lim jrre no »efearodiik postavah in do katere so imeli vso pravico. Žerjavovci hujekaj® največ za to, ker se dobili najbrže enkrat denar za državo vsekakor zaslužni ljudje — Ce hi napravil narodnemu premoženju
Škodo kak žerjavovski uzmovič, bi n« n ralci molčali kot ribe. Dokaz: Itotine mT jonov izgube pri propadlih žerjavov^ bankah.	J V8k">
Stari vagoni. Žeriavovcem so sedai M poti. Hočejo, da jih odpravimo in pJ" vimo mi »klerikalci«, ki že vee mesece nimamo pri vodstvu države nobene bese! de. Ml smo žerjavovce, ki so imeli državn vajeti toliko let v rokah, neprestano oJ zarjali na te vagone, in dr. Žerjav jih je lahko videl, saj se je neprestano vozil ni-mo njih. — Toda vse je biio zaman! Šele minister Sušnik- se ze začel brigaj za te vagone ter jih začel po?pravljati, Po. spravil bi vse, ko ne bi žerjavovci takratne vlade zrušili, potem so pa vagoni seveda čakali in bodo najbrž čakali, dokler ne bo
železniški minister zopet kak Sušnik. *
Kakšne moč imajo volitve. Zelo veli-ko, kajti celo žerjavovci, — ki že leta ii leta hujskajo ljudi, naj se »farovški, vsega siti gospodi« nič ne da, pišejo sedaj (kako je ta gospoda »sita«, čitajte v prih, »Domoljubu« članek Gmotno vpražanje duhovščine) prod volitvami v svojem tedniku: Od. krito moramo priznati, da mora tudi du-hov nik imeti dostojno dohodke.« Toda že v nadaljnem izvajanju jo »Domovina'- takole polomi: >Toda duhovnik, ki končno živi lo od kinetskih žuljev, ne sme proti k-.-im kmetom nastopati sovražno in jim škodovati.« Zadnji »pogoj« >/Domovine^ je brezpredmeten, saj je tudi žcrjavovcem znano, da ogromna večina naše duhovščine stoji že cd nekdaj v kmet: kili vrstah in požrtvovalno dela za njihov vsestranski blagor. Žerjavovci, ki dokazano sovražijo slovenski narod in vsa njegova dobra načela in lastnosti, blatijo baš zato tudi slovenske duhovnike, zveste prijatelje našega ludstva. Žcrjavovcem so »ljudski prijatelji« »dobri narodnjaki« in pravi verski propovedniki« le oni nad vse redki dušni pastirji, ki puščajo svobodno pot liberalni brezverski ljuliki. Zato je žerjavovsko priznanje pred volitvami o »dostojnih duhovniških plačah« — liinavščina brez primere. '
*
»Politično prepričanje ni greh,« trdi Domovina«. Mi pa vemo, ker nas to uči sv. vera, da je tudi politično prepričanje greli, in sicer velik greh, kadar je to politično prepričanje proti veri in Cerkvi, velik greh, kadar to politično prepričanje izdaja brezvenjke časopise, potom katerih seje brezvero in nravno propalost med ljudstvo. Ker žerjavovska stranka in žerjavovsko časopisje ob vsaki priliki pokaže svoj« strupeno sovraštvo proti krščanstvu, moramo po katekizmu reži, da je talko politično prepričanje greh. Res, ni greh centralistično prepričanje, ni greh repu';"" kansko prepričanje, greh pa je prepricap H)e proti veri in Bogu. Sedaj ste na nem, ne-M?
*
Boj rde&arjev proti verski« rosni-cam. »Delavska politika* od 2. julija št. 63 prinaša v dopisu iz Gorenjske me« drugim sledeče: »Izvrtane naj že "•"■J nelogična britanska J>ajka,.»°
te r p e n i i n o milo
v o


lum milo
pred nesnago in da se ne osuši. Varni ste pred penaredbami, ker sta znak In zavitek zakonito zavarovana.
1.	Terpentin v milil.
2.	Velik in priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati.
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetia barva.
7.	Razkuženje perila.
teri naj bi tudi mi še danes vedno in neomejeno podedovali neke grehe prejšnjih Adamov k — Ponatiskujemo v trezen pomislek vernim delavcem.
*
Pomen § 82. finančnega zakona. Samostojna gospoda, kakor splošno znano in priznano, nima od dolgotrajnega sodelovanja v vladi pokazati niti ene, za splošno našo kmetsko stvar koristne zadeve, zato gloje na dolgo in široko kako kost, ki jo iztakne kje v blatu sedaj, pred volitvami. Ena izmed t?h »oglodanih kosti «je sledeča. Ko je bila SLS za kratko dobo zastopana v vledi, je dosegla za Slovenijo tako velike gospodarske uspehe, da jih morajo priznavali tudi naši največji politični nasprotniki. Seveda pa so bili naši ministri v manjšini in ako niso hoteli vlade razbiti in s tem pokopati vse velike pridobitve za noš kmetski narod — so morali, ne glasovati, ampak z nevoljo pristati tudi na nekatere zahteve vladnih radikalov. Ena od teh zahtev je bil tudi § 82. finančnega zakona, ki dovoljuje nalagati delniškim družbam največ 200% občinske doklade, za oblastne stroške pa 25%. »Kmetski list« radi tega čisto brezuspešno hujska, kajti naši ljudje vsa to že dobro vedo, in naše občine in oblasti bodo že našle pota, da radi vsiljenega nam paragrafa kmetski in delavski žep ne bo trpel. — Kar pa se tiče sokrivde naših bivših ministrov na § 82. pa sledeč primer: Nekdo ti ponuja brezplačno deset lepih krav, ako mu daš ti le dve enako lepi. Kaj boš naredil? Le tepec bi v takem slučaju rekel: »Vse bo moje, ali pa nič.« Taka je tudi zgodovina § 82.
Toliko v pojasnilo pametnim ljudem. »
»Kmetski list« se izmika. Nedavno smo razpisali 100.000 Din nagrade, ker je glasilo samostojnežev trdilo, da vera pri nas ni v nevarnosti. Zastavili smo »Kmet-skeiau listu« točno vprašanje, naj izjavi, *ii je soglasen, da d6 odgovor na to vprašanje pristojna cerkvena oblast. Zadnji
»Kmetski list« ovinkari z zagrebškim škofom in se hoče očividuo izmuzniti. Ne bo šlol Mi hočemo čiste vode, zato ponavljamo: > Ali more katoliški kristjan brez nevarnosti, da izgubi prej ali slej pravo vero, ali vsaj postane mlačen napram veri in Cerkvi —biti član radičevske samostojno-kmeuke stranke, delati za njo, voliti njene zastopnike ter naročati ali redno čitati časopisje?« — Ako bo to vprašanje od pristojne cerkvene oblasti, to se pravi od jugoslovanskega episkopata v vaš prilog rešeno, dobite samostojneži takoj 100.000 dinarjov. Izjavite torej jasno, ali se strinjate z našim predlogom!
Zlo je treba zatreli pri koreniti. To dejstvo razume vsak pameten človek, le gospodje okrog »Kmetijskega lista« ga nočejo, kadar gre za boj proti veri in Cerkvi. Povedali smo, da je pri nas vera že v nevarnosti in navedli nekatere vzroke: omalovaževanje katoliške duhovščine od strani državnih faktorjev, izpodrivanje krščanskega nauka iz šol in brezverska vzgoja, zahteva liberalcev po kancelpai agrafu in civilni poroki ter grdi napadi gotovega časopisja na vero in Cerkev. Pristavili smo tudi, da takega preganjanja vere m Cerkve kot v Mehiki, kjer duhovnike in vernike pobijajo in cerkve zapirajo, pri na3 za enkrat še ni. »Kmetski list« je iztrgal le zadnje besede in drzno laže, da je »Domoljub« priznal, da pri nas vere nihce ne preganja. Podeželski samostojneži, resni možje, prečitajte še enkrat naš tozadevni članek v predzadnjem »Domoljubu« in primerjajte ga z odgovorom samostojne pokvarjene gospode in jasno vam bo, da imate med sabo ljudi, ki izrabljajo vase morda pošteno mnenje za — svoje stolčke in za svoje previdno skrite protiverske m proticerkvene cilje.
Širite ..Domoljuba"!
Zrna.
Največkrat zadovoljen ni
on, ki vse ima, kar želi. ★
Malo dežja, malo solnca,
potlej pride kaj iz louca. ★
Ce blato je v oesti, povejo noge, če grd m na. vesti,
■/. jezika se zve.
*
Dober mož in modra žena kakor lonček sta in rena: kaj premoreta, kaj jesta,
to le vedno sama vesta. ★
Svetu plačaj dues dolgove, jutro bo imel spet nove.
Neizrabljena moč. Dva možaka sta stala ob Savi. Eden izmed njiju je rekel: »Ali ni škoda, da ostane tako velika vrednost vode neizrabljena?« »Da, res je tako,« je pritrdil drugi. »Kaj, ali ste vi tudi inže-ner?« »Ne, jaz kupčujem z mlekom.«
Brez skrbi. Mestni jahač: »Na konju zdaj sem. Toda, kako pa bom dal prišel?«
Gostilničar na deželi: »Nič se ne bojte,
zato bo že konj skrbel.«
*
Izkupil jo je. Neki zelo znan slikar, ki pa je bil doma z dežele in je v svoji mladosti konje in osle pasel, je bil nekoč povabljen na imenitno večerjo. Eden gostov, bogataš, je vedel za to in ga je na ves glas vprašal: »V mladih letih ste pasli konje in osle. Ali vam je to kaj koristilo?« »Seveda mi je,« je odvrnil slikar, »zakaj danes spoznam vsakega osla na prvi pogled.«
*
On. »Ali je bilo kaj novega doma, kar me ni bilo?« Žena: »Nič, razen da je stol, na katerem sediš, na novo prebarvan.«
3«
POUTKZNI ZAPISK!
nasTT-Tar.
p Volivno gibanje. Vse stranke so na volivnem delu. Samostojni demokrati (žerjavovci in pribičevičanci)- pošiljajo pritožbe na vlado, da jih oblast v južnih krajih preganja in z nasilji proti njim nastopa. Pribičevičeve tožbe nikomur ne gredo do srca, ker se še vsakdo dobro spominja, kakšnatu rška nasilja so počeli samostojni demokrati L 1925. Sedaj se jim samo po vrača. Naj poskusijo enkrat, kaj se pravi biti v opoziciji. Nekatere ljudi moreš samo s palico poboljšati. Sicer pa žerjavovci povsod zelo slabo stoje, ker je ves vladni aparat obrnjen proti njim. 0 slovenskih žerjavoveih piše celo radikalna Samouprava," ki jih je včasih, tako božala, tako-le: Slovenska liberalija, katere zastopniki so danes SDS (žerjavovci), je bila velika samo v besedah, a po prevratu je SDS prišla do vpliva in uspehov 6amo s pomočjo denunciranja (obrekovanja) ostalih slovenskih strank, potom oblasti, laži in nasilja, zato je danes, ko se nič več ne nahaja v vladi, gotovo obsojena na ne-ustavljivo propadanje, dokler nekega dne ne izgine s površja slovenske zemlje. Poznavalec razmer se mora smejati, ko čita da se samostojni demokrati »ojačujejo«.
—	Radičevci so druga tarča vladnih strank ob teh volitvah. Ker hoče Radič na vsak način prodreti v Macedonijo, je poslal dol več svojih prijateljev na agitacijo, med temi fudi Pavla Radiea. V Macedoniji pa so doživeli tak polom, da je Radič prišel komaj živ nazaj. Preganjali so ga žandarji, kačaki in volilci. Obmetavali so ga s kamenjem in gnilimi jajci. Komaj se je živ rešil, toda znatno ranjen. Na Hrvatskem bo Radič izgubil polovico volivcev, ker je razpoloženje proti njemu vedno huje. V Sloveniji bo izmed radičevcev na Štajerskem kandidiral sam g. Štefan Radič, na Kranjskem pa Pucelj. — SLS je prvo volivno dolo že izvršila ter povsod skoro enoglasno postavila dosedanje kandidate, dokaz, da uživajo radi svojega dela res neomejeno zaupanje. — Med radikali je velika razprtija. Vladni radikali so napovedali najostrejši boj pašičevcem, ki pa imajo v radikalnem klubu veliko moč. Na drugi strani pa se prizadevajo centrumaši (Uzunovičevi pristaši), da bi spravili svoje ljudi v ospredje. Zato bodo radikali skoro povsod nastopili razdeljeni na tri dele, kar jih bo zelo oslabilo. — Najboljše bodo primeroma odrezali Davidovičevi demokrati, dasi jih vladna radikalna stranka kjerkoli more pritiska ob stran. Zlasti muslimani morajo precej prestajati, čeprav so v vladi
—	V Sloveniji ne bo nobenega nasilja, ker sta sedanja velika župana res moža na svojem mestu. — Veliko upov ima Hrvatska pučka stranka. Njeni glasovi so že pri zadnjih oblastnih volitvah narastli za 100%, sedaj se pričakuje še več. Upati je, da dobi nekaj mandatov, zlasti v Dalmaciji.
P Med seboj se pret«pajo. Med tem ko SLS vstopa v volitve enodušno, veselo in samozavestno, se pzisfe&i drugih »trank aami med »elioj predaj«, Y Valjev« so
Naši kandidati za narodne poslance.
Ljubljana mesto.
Kandidat dr. Anton Koroše«, minister n. r., Maribor; namestnik Frane Terseglar, glavni urednik, Ljubljana.
Ljubljansko volivno okrožje.
NOSILEC KANDIDATNE LISTE: DR. ANTON KOROŠEC.
Črnomelj in Novomesto se vežeta: kandidat dr. Franc KuIotcc, minister n. r. v Ljubljani; namestnik Evgen Jarc, profesor v Ljubljani.
Kamnik: kandidat Janez Strcin, nar. poslanec v Kaplji vasi pri Komendi; namestnik: dr. Valentin Rožič, profesor v Ljubljeni.
Kočevje: kandidat Karol škulj, nar. poslanec, Dolenja vas; namestnik: Franc Gre-bonc, posestnik Ribnica.
Kranj: kandidat Janez Brodar, nar. poslanec, Hrastje pri Kranju; namestnik: dr. Jakob Mohorif, odvetnik v Ljubljani.
Krško: kandidat Anton Sušnik, minister n. r. v Ljubljani; namestnik dr. Anton Slila-vec, oblastni odbornik v Ljubljani.
Litija: kandidat Frane Kremžar, nar. poslanec v Ljubljani; namestnik Lovro Jevni-kar, šolski upravitelj v Št. Vidu pri Stični.
Logatec in Radovljica (se vežeta): kandidat inž. Dušan Sernec, nar. poslanec, Bled; namestnik dr. Jože Puntar, knjižničar v Ljubljani.
Ljubljana-okolica: kandidat Franc Smo-dojj, nar. poslanec v Ljubljani; namestnik dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani.
Mariborsko Volivno okrožje.
NOSILEC KANDIDATNE LISTE: DR. ANTON KOROŠEC.
Brežice in Laško (se vežeta): kandidat dr. Andrej Gosar, nar. poslanec, Ljubljana,
se stepii radikali sami med seboj radi kandidata. Bili so tako hudi, da so štiri osebe ubili, 50 pa je ranjenih. Šele žandarmerija iri policija je upostavila mir in red. Tudi Davidovičevi demokrati so se v Pančevu pri postavljanju nosilca liste do krvi spoprijeli.
p Hrvatska ljudska stranka, pose-strima Slov. ljudske stranke, bo po vseh hrvatskih volivnih okrožjih postavila svoje kandidate. Istotako bo nastopila bu-njevačka stranka, ki bo v Somboru baje kandidirala dr. Korošca. Če ne bo voliv-nega nasilja, kot je bilo pri zadnjih volitvah za časa Zerjav-Pašičeve vlade, je upati na uspeh.
p Žcrjavovske postsjanke se podirajo vedno bolj. Pri občinskih volitvah preteklo nedeljo v višnjegorskem okraju so dobili v enajstih občinah samo 4 odbornike, v Litiji so žerjavovci kljub zvezi s socialisti nazadovali za 18 glasov ter ima SLS 13 odbornikov, žerjavovci 1 in socialisti 1. Na Vačah so padli na cela 2 odbornika, v Šmartnem pri Litiji sploh niso upali več nastopiti ter bo pri gospodarski lieti reiili 2 oz. 3 odbornike, v Zagorju so padli, v Jurklostru, ki so ga Imeli preje v svojih rokah, so s pomočjo samostojnežev rešili sam« Se 8 mandatov, SLS jih hma pa 17 IJbogi Žerjav, kako jnapreduMt. '
Mirje; namestnik Josip Tratnik, župnik in ob) poslanec, Rajhenburg.
Celje: kandidat dr. Jakob Hodžar, na, poslanec, Celje (Benjamin Ipavčeva ui. lg),' namestnik Alojz Kronovšck, posestnik in les! nj trgovec, Braslovče (Parižlje).
Dolnja Lendava in Murbka Sobota (se ve, žeta): kandidat Jože! Klekl, vp. župnik in nar. poslanec, Črcnsovci; namestnik Ivan Je, rif, urednik >Novin«, Murska Sr/bota.
Konjico in Ljutomer (se vežeta): dr. J0. sip Hohnjec, profesor in nar. poslanec, Ma-ribor; namestnik Jakob Rajh, posestnik ia obl. poslanec, Ljutomer.
Maribor desni breg: kandidat Štcfaa F&-lož, posestni!: in nar. poslanec, Orehovava pri Slivnici; namestnik Janko Mlakar, želez, ničar, Studenci pri Mariboru.
Maribor levi breg: kandidat Franjo Že. bat, nar. poslanec, Maribor; namestnik Ljude. vit Poljanec, župan in obl. poslanec, Coge-linci.
Mozirje in Slovenjgradec (se vežeta): kandidat: Vlado Pušenjak, nar. poslanec, Mali bor; namestnik Martin Steblovnik, pos. ia župan, Šmartno na Paki.
Ormož in 1'revalje (se vežeta): Andrej BedjanlS, župan in nar. poslanec, Obrež pri Središču; namestnik Mikeln, hišnik, Prevalje,
Ptuj: Ivan Vesenjak, profesor in nar. po. slanec, Krčevina pri Mariboru; namestnik Franc Zupanič, kmet, Slovenjavas 16.
Šmarje: kandidat Jakob Vrečko, posestnik, Boletina pri Pcnikvi; namestnik dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju.
.«OB^vaatmwBfcsazaBMii n i ■uaaBr.-asaira
S
'.t.; m&iJKffl
n Vsaka objava prireditve, pri kateri se običajeno pobira vstopnina stane tolikokrat po 25 par, kolikor besedi ali šievilk obsega. Denar se mora vposlati naprej, lahko v znamkah. Brez vnaprejšnjega plačila se objava ne priobči.
n Zastavo Mlinarjercga Janeza od leta 1600. bodo razvili Teharčani ob priliki nastopa celjskega orlovskega okrožja dne 24. julija t. I. v Radečah pri Zidanem mostu. Povsod polovična vožnja. Na velikansko prireditev, ki bo zgodovinskega značaja « katere spored še natančneje priobčimo pridejo «1 iz savinjskega, celjskega in posavskega okraja. Tudi narodne noše dobrodošle. Bog živil
n Pisarna Ljudskega odra r Ljubljani P«-slujo za stranke od 1. julija do 81. avgusta 1.1.1» vsak poudeljek, sredo in soboto od 5. «lo 7. uw popoldan. Naročila in drugo sprejema izven I« dni in ur, tudi Društvena nabavna zadruga v I- «•»' stropju Ljudskega doma, ki poeiuje redno cel Društva, odseki itd. se lahko obračajo v vseh devah tudi pisme»o na Ljudski oder. Vsa ?isi»eM vprašanja in naročila se z ehratno pošto r^P Znamko za odgovor je p rilo* ti. Obenem opoM"*® podeželske dr«, da ai je Ljudaki od«r v Ljubi)® v tekoioai letu zopet nabavil »©koliko novih Jlw za bodočo borom.
n UrUH uro frl rfeSehKua in Arajnem r dižču v Ljubljui s oo.l 1. julija ^f- fJtS. pol 8. do 14. uto. TložiSčo Je odprto oda av uro, t »mM** od 0. d« ML are in t
1 Ljubljani, <Um> % juaija $827,
Katoliški dan
za ljubljansko dekanijo iu proslava 25 let-jj!/;c kat. prosvetno in delavske organiza-c(;f. v Preski se vrši dne 7. avgusta t. 1. v Preski l>ri M&dvodali. Že sedaj vabimo vsa društva iz ljubljanske dekanije, kakor tudi vsa bližnja sorodna društva, da se za ta dan resno pripravijo, zlasti s tem, da agi-tirajo med ljudstvom za čim številnejšo Udeležbo.
Proslava bo celodnevna: Dopoldne po slovesnem prevodu iz postaje Medvode se bo vršila sv. maša na prostem, po sv. maši bo slavnostno zborovanje pred Društvenim doir.om s krasnimi govori, godbenimi in pevskimi točkami. Popoldne se bodo v župni cerkvi pele sv. litanije, nakar bo sledila posvetitev vseh društev Kristusu Kralju. Ob 3. uri popoldne pa se prične pevski in godbeni koncert pri mizah na ves. ličnem prostoru, kjer bo izborno pre-skrb'jeno za vsakovrstno razvedrilo.
Dohodi in odhodi vlakov so zelo ugodni!
Vse podrobnosti, ki se tičejo priredi-iev, bomo na tem mestu pravočasno objavljali.
Društva, storite svojo dolžnost, da na ta katoliški dan noben naš prijatelj in somišljenik iz občine nc osiane doma!
Kat liski dan na Mirni v dekaniji Trebnje 10. julija 1927.
Spored: 9. julija zvečsrj Gore kresovi po celi trebanjski dekaniji. Slovesno po-trkavanje. 10, julija: 1. Sv. maša ob 5. uri na Mirni. 2. Sprejem gostov iz mirensko-šsnirupertske doline na meji župnije ob pol 9. uri. 3. Sprevod gre na kolodvor k sprejemu gostov, ki se pripeljejo z vlakom ob 9. uri. 4. Po pozdravu manifestacijski obhod po Mirni, 5. Sv. maša pred cerkvijo, pri kateri pojo združeni pevski zbori in igra novomeško godbeno društvo. Mašuje g. dekan Josip Plantarič, govori g. stolni kanonik dr. Tomaž Klinar o Kristusu Kralju. 6. Po maši slavnostno zborovanje pred cerkvijo: aj pozdrav predsednika pripravljalnega odbora, b) govor o cirilo-metodij-ski ideji, c) govor o sodobnih socialnih dolžnostih katoličanov. (.Govorniki pridejo iz Ljubljane, d) resolucije katoliškega dneva, e) navzoči zapojo himno »Povsod Boga«, nakar se razidejo h kosilu. 10 julija popoldne; 1. Ob pol 3. uri pete litanije Srca Jezusovega, Posvetitev Kristusu Kralju. 2. Po cerkvenem opravilu koncert novomeške godbe in pevskih zborov na • vrtu g. Antona Šuharja pri kolodvoru. 3, Odhod na vlak proti Ljubljani ob 6,50.
Priporoča se PRVf SLOVENSKI ZAVOD
v^!emna zavarovalnica
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA 17
ki je edini te vrstel — Podružnice! v CELJU, Brefi St. 33 — ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 in v SPLITU, ulica XI. puka.
Orlovska prireditev
na Stadionu.
V nedeljo je Ljubljana zopet videla, kaj so naši Orli, Samo odseki iz ljubljanske oblasti so nastopili pa jih ie b.v'o na stotine več kot Sokolov iz vse Slovenije skupno s hrvatskimi, srbskimi, poljskimi in ruskimi tovariši,
Ljubljana je strmela, ko j« gledala veličasten sprevod, v katerem je korakalo 950 članov in 520 članic z 22 odsekovnimi zastavami, podzveznim in prehodnim praporom v ospredju. Strmeli so tisoči gledalcev, ki so prihiteli iz vse Slovenije občudovat orlovsko moč. Vzklikali so v navdušenju, ko so se prikazali Orli na konjih, ploskali in klicali so bratom in sestram, ki so v strumnem koraku ob zvokih štirih godb, trobentaških zborov in prepevanju orlovskih koračnic šli manifestirat za orlovsko misel po ljubljanskih ulicah. Kjerkoli so se Orli pokazali, povsod so jih sprejele ljudske množice z navzdušenim pozdravljanjem.
Sprevod,
Sprevod je krenil po osmi uri izpred Ljudskega doma s četo Orlov na konjih na čelu. Za četami Orlov in Orlic je zaključila sprevod dolga vrsta narodnih noš _nad 80 jih je bilo — iz različnih slovenskih krajev. To je bil prav pester in živahen zaključek impozantnega sprevoda. Občinstvo je ob vsej poti, kjer se je pomikal sprevod, tvorilo gost špalir, telovadcem in telovadkinjam so gledalci prirejali navdušene ovacije in ko je ves sprevod zavil na Dunajsko cesto, je bila vsa cesta kakor ena sama pisana reka, sredi katere so se gibale rdeče srajce in belo-modri orliški kroji. Vsa ta pestra množica je valovila proti Stadionu, kjer se je po končanem sprevodu vršila sv. maša, ki jo je daroval vseučiliški profesor dr, Rozman,
Po službi božji so telovadci in telo-vadkinje pristopile k skušnjam za popoldanski nastop, V žgočem solncu so fantje in dekleta disciplinirano vztrajali.
Telovadba na Stadionu.
Zato so pa tudi popoldne prejeli krono svojemu delu. Popoldanski telovadni nastop je bil višek dneva. Bil je to najlepši in najdovršenejši telovadni nastop kar smo jih Slovenci sploh imeli. Nastopilo je 736 članov in preko 50G članic. Kot velike reke so se vsipale po obronkih stadiona orlovske čete na telovadišče Telovadbo je vodil načelnik J. O. Z. br K e r -m a v n c r , ki je s poveljniškega odra pozdravil telovadce: Bog živi bratje! Kar za-gomazelo je po kosteh, ko je stotine mladih mož naenkrat glasno odzdravilo: Bog živi! 2e ta prekrasen nastop je množice gledalcev, ki jih je bilo okoli 10.000, spravil v nepozabno navdušenje. Ves btadion je grmel v plosku in »Živio« klicih. Proste
vaje kakor tudi orodna telovadba je potekala brez napake. Vse stotine telovadcev so bile živ izraz ene skupne volje, kot iz enega telesa so bili vsi gibi in nastopi pri prostih vajah. Pri orodni telovadbi so naši drzni fantje na raznih orodjih bili predmet splošnega občudovanja. Hitri prepri-jemi, drzni premeti in elegantni odskoki so izzvali naravnost frenetično ploskanje. Prav z velikim zanimanjem so gledalci opazovali tudi lahkoatletične vaje, skakanje s palico, čez mizo in kozo in štafetni tek.
Gledalci.
Rekli smo že, da je bilo pri telovadbi na Stadionu nad 10.000 gledalcev. Počastili pa so naše Orle tudi najodličnejši možje naše javnosti. Popoldanskemu telovadnemu nastopu so prisostvovali na častni tribuni škof dr. Jeglič, načelnik SLS in predsednik Jugoslovanskega kluba minister dr. Korošec, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec, rektor ljubljanske univerze dr. L u k -man, general V u k o t i č , predsednika oblastnih odborov v Mariboru in Ljubljani dr. Leskovar in dr. Natlačen, vladni komisar ljubljanske občine Mencinger s soprogo, šef prosvetnega oddelka prof. Capuder, topniški polkovnik Jovanovič, poslanci Jugoslovanskega kluba, oblastni odborniki in skoro vsi oblastni poslanci SLS.
Bil je to praznik zmaga našega Orlov-stva. Ta zmaga je tako popolna, da so pred njo klonili najhujši nasprotniki orlovske organizacije in katoliške prosvete. Prijatelj in sovražnik, vsak je moral priznati, da tako dovršenega nastopa naše mladine Slovenija še ni videla, Orlovstvo dviga naš narod in mu je porok za nove zmage,
d Služba božja za izletnike in Marijine častilce na Blejskem otoku je vsako nedeljo in praznik skozi celo sezono ob devetih. Turistovski vlak pride v Lesce ob 7, na Bled ob 8.
d Trojni jubilej. Kozjanski dekan v brežiškem okraju g. Marko Tomažič obhaja ta mesec trojni jubilej: 40letnico mašništva, 20 letnico dekanske službe in 30 letnico, odkar je nepretrgoma načelnik okrajnega zastopa v okraju Kozje. Požrtvovalnemu in neustrašenemu narodnemu buditelju in delavcu najiskreneje čestitamo!
d Za popravo železniških prog v Sloveniji je prometni minister dovolil tli in pol milijona dinarjev, za nova železničar-. ska stanovanja pa dva milijona. Odkar je bila SLS v vladi, se vidi, da je Belgrad postal bolj naklonjen Sloveniji, ki so jo preje žerjavovci na tako slab glas spravili.
d Letalski dan v Ljubljani se je 26. junija izvršil ob ogromni množici gledalcev. Vseh se ceni na 30.000. Svoje vratolomne vaje v zraku je izvajalo 7 letal. Iz enega se je spustil Ljubljančan Eger s padalnim dežnikom z višine 1200 m na tla. Padal je 5 minut in med tem pokadil eno cigareto. Gledalci so seveda pomandrali veliko žito, česar kmetje ne morejo biti baš veseli ln upravičeno tirjajo od aerokluba odškodnino.	^
d Ljutomer, doslej trg, je bil 30. junija t. 1. povzdignjen v mesto.
p Kronski upokojenci bodo dobili svoje pokojnine v dinarjih. SLS je v zadnji finančni zakon spravila določbo, da se prevedo vsi upokojenci, ki še sedaj dobivajo pokojnine v kronah, tako da ne morejo živeti, na dinarske pokojnine. Sedaj je izšla uredba, ki to zahtevo SLS izvršuje. To je nedvomno eden največjih uspehov sodelovanja SLS v vladi.
p Trgovcem in obrtnikom. Volitve v Trgovsko zbornico bomo kmalu imeli. Minister je že podpisal novi volivni red.
p Železničarji dobe zopet proste karte. Tako je odredil minister za železnice na ponovno zahtevo naših poslancev.
d Belgrajski diploma tičui zbor na Bledu. Belgrajski diplomati so skoraj pol-noštevilno odpotovali na Bled, kjer ostanejo nekaj dni. Med njimi so poslaniki: nemški g. Olshausen, češkoslovaši g. Šeba, romunski g. Emandi, italijanski g. Bodre-ro, ameriški g. Prince, turški g. Ismed beg in madžarski g. baron Forster. Stanovanje so si gospodje naročili deloma v vilah deloma v hotelih Toplice in Petran. Zunanjepolitična delavnost se za nekaj dni osredotoči na Bledu.
d Narodni poslanec Sernec za Rateče. Poročali smo o strašni nesreči, ki je zadela občino Rateče na Gorenjskem, kjer je toča uničila popolnoma vse dosedanje letošnje pridelke. Nesrečne prebivalce je obiskal takoj poslanec Dušan Sernec, ki si je ogledal vse na licu mesta. Obljubil je, da bo storil vse, kar je le mogoče, da ko prizadeti občini pomaga od strani države. Poslal je takoj tozadevno brzojavko ministru za poljedelstvo in vode gosp. Stankoviču. Obenem pa je odposlal obširno poročilo o nesreči pismeno na ministrstvo. Upamo, da ne bo imela država ob taki katastrofi gluhih ušes za klic bednega ljudstva.
d Največja orlovska prireditev na Dolenjskem bo letos dne 31. julija v Šmarju. Okoliške organizacije vljudno prosimo, da pri svojem prireditvenem programu to vpoštevajo. Vsi prijatelji orlovstva naj pridejo ta dan v Šmarje.
d Kaznovano obrekovanje. Samostojneži in žerjavovci imajo pri vsakih volitvah to neizrečeno grdo navado, da obre-kujejo na vse strani. Naši ljudje take stvari preveč potrpe. Kam pa bomo prišli, če se bo to podlo obrekovanje tako razpaslo in udomačilo. Saj je tako povsod sovraštva preveč. Zato je prav, da je oblastni poslanec g. Erjavec tožil samostojnega kmeta Janeza Slaka, ker ga je le-ta obrekoval. Sodišče je Slaku naložilo sedem dni ali pa 500 Din ter povračilo stroškov.
d Novo železnico, ki bo vezala Slovenijo z morjem, so začeli 3. t. m. trasi-rati Tudi te železnice bi še ne bilo, ko bi ne bilo SLS v vladi,
d Novomašniki ljubljanske škofije, ki so bili posvečeni 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, imajo svoje nove maše: Bergant Janez v Komendi 10. julija, govori g. stolni kanonik dr. Kimovec; Froh-lic\ Franc v Sorici 3. julija, govori g. gen. viku. Andrej Kalan; Hladnik Janez v Rov-
tah 17. julija, govori g. tajnik Franc Ga-brovšekj Hren Anton na Vrhniki 3. julija, govori g. prefekt Mladen Alajbeg; Jerina Ciril na Vrhniki 10. julija, govori g. stolni kanonik dr. Mihael Opeka; Kambič Alojzij v Semiču 10. julija, govori g. stolni vikar Ivan Vindišar; Mali Gregor na Selih pri Kamniku 10. julija, govori g. univ. pref. dr. Gregor Rožman; Miklavčič Anton na Krki 10. julija, govori g. župni upravitelj Alojzij Zupane; Mozetič Franc na Viču 3. julija, govoril g. spiritua' dr. Ciril Potočnik; Rozman Jožef v Mirni peči 3. julija, govoril g. kaplan Franc Kck. Gg. no-vomašnike toplo priporočamo v molitev.
d Umrl jo v Ljubljani v Leonišču 43 letni g. Martin Jare, župnik na Prežga-njem, mož nad vse blagega značaja. Letcs smrtna kosa posebno pridno opravlja svoje delo med duhovniki.
d Oštarijska in biezverska vzgoja. V Mariboru na Koroški cesti je prejšnji teden neki 85 letni ubožici prišlo slabo. V onemoglosti se je naslonila na zid in prosila mimoidoči, naj bi jo kdo spremil domov. Res so pristopili fantini, jej izmaknili iz žepa vso gotovino 20 Din i;i kos klobase in jo nato pustili brez pomoči. To je posurovelost, ki zasluži najstrožjo kazen. Največjo kazen pa zaslužijo tisti, ki mladino v svojem brezverskem časopisju odvajajo od verskega življenja in jili tako uvajajo v surovost.
d Nevihta s točo. Dne 25. junija popoldne je prihrumela huda nevihta s točo, debelo kot orehi nad župnijo Št. Jur ob južni železnici. Močno so prizadete nekatere vasi te župnije. Žalostne posledice neurja je poznati na sadnem drevju in na vseh poljskih pridelkih.
d Strela. Iz Rudnika pri Ljubljani se poroča: V soboto zvečer dne 25. junija je med nevihto treščilo v kozolec posestnika Janeza Trink v Srednji vasi št. 7, ohčina Rudnik. Strela je iz kozolca odletela v hlev, kjer je zginila v zemljo. Živino v hlevu je nekoliko omamila, druge škode pa ni naredila.
d Neurja. V soboto, dne 25. junija t. L, okrog pol 3. ure popoldne je obiskala župnijo Špitalič in okolico velika nevihta s točo. Kmalu po 12. uri opoldne so se začeii zbirati črni oblaki in slišalo se je od daleč grmenje, katero je čim dalje bolj naraščalo. Med 2. in 3. uro popoldne se vlije silna ploha in vmes je padala kot oreh debela toča in to skozi 20 minut. Ljudstvo je s strahom gledalo, kako ledeno zrno klesti na njivah še do sedaj lepo vzrastlo žiio, katero je obetalo boljšo letino od lanskega leta. Ko se je vihar polegel in je nehala padati toča, se je ugotovilo po njivah, da je precejšnji del pridelka zopet uničen. Za naše revno kmetsko ljudstvo je ta nesreča zelo občutna. — Iz Žalca poročajo: V soboto popoldne je padala pri nas toča, debela kakor golobje jajce, ki pa hvala Bogu ni veliko škodovala pri hmelju. Zjutraj pa je udarila strela v Antlogov dimr k v Znl-cu, pri katerem je do pol metra na široko zdrobila strešno opeko; druge nesreče hvala Bogu ni bilo.
d Požar. Iz Mengša se nam poroča: V noči od 29. na 30. junij je v Mengšu že četrtič gorelo od letošnje pomladi sem.
Požigalec je zaigal hišo in gospodarska poslopja posestniku Polžu iz Vel. Mentfš Zgorelo je vse, tudi vse orodje in vse j^ tošnje seno. Škoda je velika, zavaroval! nina neznatna.
d Strašen požar, V vasi Veliki Buko. vec, ki leži med Koprivnico in Varaždi" nom, je v soboto popoldne okoli dveh nastal strašen požar, ki je divjal vse p0. poldne do tretje ure po polnoči. Veter je nosil iskre in plamen od hiše do hiše, od poslopja do poslopja, tako da ves napor ubgih ljudi in gasilcev, da bi ogenj lokali, zirali, ni imel uspeha. Zgorelo je 23 hiš s 35 gospodarskimi poslopji. 127 ljudi je bi ■ez štrene in hrane, ki je vso ogenj uničil. Skupna škoda znaša preko dveh milj. jonov dinarjev,
d Rokodelskim pomočnikom. Drž. ko-misija za sprejemanje delavcev v novi ar-zenal naglasa; Brezposelni in zaposleni kijučavničarij, železostrugarji, puškarji, frezači, strojni kovači in bivši arzenalrk! kovinarji, kateri želijo vstopiti v vojno p.rzenalsko službo, naj se javijo prejemni komisiji 6., 7., 8. in 9. julija v Ljubljani v Dravski artilj. delavnici. Pogoji: naše državljanstvo in zadoščena vojaška obveznost. Nameščenje je dosmrtno v zvezi s pokojnino, osemurnik, plača se po kvalifikaciji od 40 do ICO Din. Komisija določi na licu mcsia dnevnico in napoti takoj v novi arzena!.
d Čudne sanje. Pri Lipetovih v Hru-šici pri Štanjelu je služila 12 letna deklica Evgenija Brišček, doma s Proseka pri Tr-stu, v soboto ji je gospodinja naročila, naj izkida iz hleva. De!,-lica ie delo izvršila, a v kuhinjo se ni več vrnila. V nedeljo so se domači začeli bati, da se ji je kaj hudega pripetilo. Preiskali so lokev, ki je blizu hiše in potegnili iz nje nesrečno deklico. Evgenija si je šla umit noge, ko je izkidala hlev; pri umivanju se ji je menda izpodrsnilo in padla je v lokev ter utonila. Zanimivo je to, da je pred dobrim tednom pred nesrečo prišla k Lipetovim Ernesta Gulič ter pripovedovala v navzočnosti Evgenije o čudnih sanjali, ki jih je imela preteklo nce. Videla je, kako se jo Evgenija v lokvi utopila in kako jo je njen oče potegnil iz lokve. Ko je Evgenija lo slišala, se jc zavrtela na no^i in vzkliknila: »Ta žena je neumna 1 Kaj, jaz da se bom utopila?«
d Ciganki ukradli otroka? Iz Št. Jerneja pri L očali, pišejo: Tukaj je v petek 24. junija okoli 11. ure dopoldne nenadoma izginila neznanokam 3 letna Anica Zabav, hčerka vratarja v Zbelovski tovarni. Ostala je nekaj časa brez nadzorstva na sosedovi trati in ni je bilo več nazaj. Vse iskanje je bilo dosedaj zaman. Ker sta se ravno isti dan potepali po fari dve mladi ciganki, ki sta prepevali po hišah v spremstvu citer, se zelo sumi, da sta jo ti dve ciganki ukradli in odvedli s seboj.
d Svinjska nadloga. V Jurkloštru so se pojavile zadnje dni divje svinje v celin krdelih. Divjačina se spušča v krompirjeve njive in je napravila že nepregledno veliko škode. Kmetje gledajo s strahom na njive, ki izgledajo, kakor bi bil kdo svežo krompirjevo cimo podoral. Poleg odrazi"1 svinj pridirjajo na njive tudi mladiči, ki s«
	PO	DOMOVINI	M
lotevajo s posebno slastjo pšenice ter koruze. Lansko leto je uničila ta zverjad posestnikom v župniji Jurklošter dobro polovico vseh poljskih pridelkov. Oblast bo morala nekaj ukreniti, da zatre te škodljivce, ker navadni kmetski lovci jim nismo več kos,
d Redni zračni promet med Zagrebom in Belgradom se otvori 25. julija. Vsak dan bosta leteli dve letali sem in tja. Na pismo, ki ga zjutraj pošlješ iz Belgrada v Zagreb, imaš zvečer že odgovor. Pristojbine bodo v višini ekspresnega pisma,
d Kralj in kraljica sta se 26, junija pripeljala na Bled, kjer ostaneta do srede septembra.
d Zagrebški občinski svet je vlada razpustila.
d Hindenburg, predsednik nemške republike in sloviti general iz svetovne vojne, bo 2. oktobra obhajal 80 letnico svojega rojstva. Vršile se bodo velike svečanosti.
d London leze v tla. V Londonu je neka cesta, ki je v nevarnosti, da jo požre zemlja. Začelo se je s tem, da so ljudje nekoč planili v neko hišo, kjer so bili pri kosilu ter klicali: Pojdite gledat, vašega vrta ni več.. In res, namesto vrta je bila velika luknja brez dna. S 55 m dolgo vrvjo so jo merili, pa niso prišli do dna. Vsak dan izginjajo v brezna zidovje, drevesa, vrtovi itd.
d Povodenj ob Mississippi v Ameriki je končana. Škodo cenijo do 400 milijonov dolarjev. Prizadetih je bilo poldrug milijon ljudi, 600.000 jih je čisto brez strehe in brez vsega.
d Vojne izgube bivše Avstro-Ogrske monarhije so sedaj natančno izračunane. In sicer znašajo mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih 4,915.949 mož. Najmanj je utrpel letnik 1856., največ letnik 1892.
d Davek na »bubikopf«. V občini Zer-bau v Šleziji so uvedli davek na kratke ženske lase. Omožene plačajo 32 Din na leto, gospodične 16, deklice do 14. leta so proste.
d Nevzdrzuo gospodarsko stanje v Italiji. Visok porast lire in zelo slaba letina jo Italijo dovedla do roba gospodarskega propada. V zadnjem času je šlo v lconkurz 28 denarnih zavodov, v Milanu pa so fašisti no3ili okoli desko z napisom: Duce, daj nam jesti, lačni smo. Duce (izgovori duče), tako nazivajo Mussolinija.
d Zavarovanje smeha. V Ameriki se vedno gode čudne reči. Sedaj poročajo o neki filmski igralki, da je zavarovala svoj nasmeh za vsoto štirih milijonov dinarjev. Če v teku 10 let njen smeh izgubi na lepoti in dražestnosti, ji mora zavarovalnica plačati štiri milijone dinarjev.
d Versko življenje v Rusiji se vedno bolj obnavlja in dviga ter prodira tudi v tovarne in kasarne. Množe se verska društva, dočim je uradno boljševiško »društvo brezbožnikov« izgubilo znatno število članov,
d Umor in samomor. V vasi Sela med Brežicami in Dobovo je 26 letni Jože Bevc najpreje ustrelil svojo bivšo ljubimko Še-tinčevo, s katero je imel nezakonskega otroka, in se je hotel sedaj poročiti z dru-Ko, pa je hotela Šetinčeva to preprečiti,
LESCE.
Dne 17. julija bomo tudi v naši občini imeli občinske volitve. Vložene so štiri kandidatno listo. Prva skrinjica bo Žerjavov ih demokratov, druga socialistična, tretja bo samostojnih kmetov, četrta, zadnja skrinjica pa je naša »Slovenske ljudsko stranke«. Da bodo nasprotniki agitirali na razne načine proti našim možem, to vemo, upamo pa, da so naši možje in fantje toliko zavedni, da ne bodo nasedli lažem nasprotnikov in bodo na dan volitev šli vsi na volišče in oddali svoje kroglice v skrinjico »Slovenske ljudske stranke«, ki je zadnja.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
Zmaga SLS. SLS je dobila 16, vse tri ostale gosjiodarske pa skupno 9 odbornikov. Nasprotniki so bili pri volitvah razočarani, ker so govorili o sigurnih 14 odbornikih in ker je ena izmed njihovih list s 50 podpisi dobila samo 23 glasov. Nauk trgovcem in kapitalistom, naj ne iščejo kroglic v kmečkih in delavskih vrstah. Njihov uspeh ne odgovarja tudi trudu, ki so ga imeli tako pri sestavi list kot pri volitvi in so jim pri tem služili avtomobili in noči Agitirali so s proračunom, za katerega so sami glasovali in na način, kot bi bili s a -
potom pa je ustrelil še sebe. Šetinčeva je nevarno ranjena, ima kroglo v glavi ter je v bolnici, fant pa je mrtev. Plačilo strasti 1
d Ogled VII. mednarodnega vzorčnega velesejiua v Ljubljani od 2. do 11. julija 1927., je v največjo korist vsakemu kmetovalcu. Tu so razstavljeni najrazličnejši kmetijski stroji v pogonu in ceno na prodaj. Velika izbira vsakovrstnega kmetijskega orodja, kakor tudi pregled vseh izdelkov domače in tuje industrije. Legitimacija stane 30 Din, upravičuje do polovične voznine po železnicah in parobrodih ter se dobi v vseh večjih denarnih zavodih.
d Dr. Mihael Kamin, specijalist za notranje bolezni, ordinira Mestni trg 5 (Ber-natovičeva hiša) od 9. do 11. in od 3. do 4. ure.
d Živčno in dušno bolnim da nadvse pristna naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slavnih zdravnikov za živčne bolezni je »Franz-Josef« vodo tudi pri težkih obolenjih na možganih in hrbtnem mozgu najtopleje priporočati. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d Pozor! Kdor še ni poizkusil Schi-chtovega terpentinovega mila, ne ve, kaj je dobro.
d Pri težkočah v želodcu in črevah, pomanjkanju, zlasti lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnenje k bljuvanju 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef« grenčice teme. ljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josek-voda radi jemljo celo težko bolni, ln da se dosežejo z njo veliki uspehi. Doniva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
d L. Vilhar, urar v Ljubljani, se je preselil z Dunajske ceste na »v. Sv. Petra cesto 36. Opozarjamo na oglas.
m i čuvarji poštenosti in imeli samo oni patent na dobro gospodarstvo. Za bodoče naj si ne obetajo posebnih uspehov, zato bo skrbela naša strankina disciplina.
BEGUNJE, GORENJSKO.
Kako bomo volili 17. julija? Katera stranka nam je dala vodovod? Ali ne SLS? Cegavo delo je Završnica-elektrarna? Ali je ni brihtni in neustrašeni t dr. Evgen Lampe dovršil? Med tem, ko so mu liberalci nasprotovali, češ to je klerikalna naprava. Še med vojno so hoteli ta obrat ustaviti. Katera stranka je toraj napredna? Ni pa dosti priznati najboljšo stranko, treba ji je pomagati do zmage. Toraj: vsak naš volivec naj gre volit. Kdor ostane doma, služi nasprotnikom. Nikar se ne izgovarjaj, češ moj glas ne bo odločil. Zadnje občinske volitve v Begunjah so tako govorjenje pobile. Manjkalo nam je namreč 1 glasu do 4 odbornikov., Ravno zato so demokrati prišli do 5 odbornikov in do župana, nam pa so ostali le 8 odborniki. Krivi so bili oni naši pristaši, ki niso šli volit. Sedaj postavljeni kandidati SLS pa tudi zaslužijo zaupanje. Naša skrinjica Je druga. — Gosp. Valentin P e r k o ki ima sedaj trgovino pri Jo-ževcu, si je kupil ondi blizu stavbišče, kjer namerava sezidati lastno trgovsko hišo. Gosp. Ignacij Iiulovec pa je dal svoje trgovske prostore v najem gosp. Gašperinu iz Smolcuča.
GRAHOVO PRI CERKNICI.
V nedeljo 10. t. m. bodo občinske volitve od 8 do 16 v šoli. Ni vse enako, kakšnega župana imamo. Vsak volivec naj stori svojo dolžnost. Sedanji župan pripada SDS. Povsod zmaguje SLS, zato tudi naša občimi Cerknica ne sme za os tati. Pri zadnjih županskih volitvah so pristaši SKS ln gospodarske stranke vsi glasovali za liberalnega župana. Zato vsak, kateri voli z drugo stranko, pomaga demokratom do županskega sedeža. Ml pa hočemo imeti takega župana, da bo naš zavožeHl vodovod spravil na pravi tir. In to bo naredil samo župan iz stranke SLS .Zato pa na stran vse lokalne razmere in osebnosti. Ako si zvest pristaš SLS, zato pokaži tudi pri občinskih vlitvah svojo zvestobo, ne daj se begati ne na desno ln ne levol
PREDOSLJE.
Ze en teden je minil, ko so morale biti vložene liste za občinske volitve. Pri sestavljanju liste »samostojnih: se je pripetilo nekaj, kar bo gotovo zanimalo širšo javnost in kar mora vsak, tudi najbolj zagrizen pristaš SLS imenovati grdo nehvalež-nosfit. Prezrli so narmeč samostojneži dosedanjega največjega agitatorja Samostojne — Brezarja s Golce tako zelo, da mu liste niti pokazali niso; kaj šele. da bi mu dali kako gotovo mesto. Tako bi skoro mogli sklepati, da so občinski samostojneži Brezarja vrgli iz svoje srede. — Kam se bo sedaj Brezar obrnil ali pa če bo to klofuto potrpel, K« ni znano.
LEŠE.
K dopisu lz Lei y 24. Domoljubovi Številki z dne 16. junija je treba resnici na ljubo dostaviti, da sta bili za občinske volitve dne 17. julija vloženi v postavnem roku dve kandidatni listi: ena SLS, ki pa zavoljo krajevnih razmer ln sporov nima docela lica SLS, druga pa delavska, na kateri s« zraven Imen naših političnih nasprotnikov blišči radi lepšega tudi par imen naiih političnih somišljenikov. Lešanl, ki rte nJega dni reševali pri volitvah MoSnjane ln ladnje čaae, kakor ae govori
In piše, pri volitvah v narodno In oblastno skupščino režujele Begunjca, pojdite v nedeljo 17. julija vsi do zadnjega moža na volišče in vrzite krogljico v skrinjico SLS s predstavnikom in nosilcem listo dosedanjim g. županom Antonom Bohinjcem, da ro-iite sedaj sebe v prilog SLS in ne pade naša mlada občina nasprotnikom v roke t — Naš gosp. župnik Matej AhačiS, ki deluje že dvanajsto leto med nami, Jtpmv ima vedno »punkeljček* na rami — kakor farani pravijo — obhaja 14. julija 25 letnico maSnt Stva. Bog ga ohrani še nadalje med nami ali pa tam, kamor ga kliče!
VELESOVO.
Bližajo se nam občinske volitve, za katere nam je odmerjen dan 24. julij. Vložene so tri kandidatno liste, med katerimi je lista SLS prva. — Nasprotniki SLS kar na debelo lažejo, od teh laži jih danes navedemo le en par. Zbirajo nam raznovrstne župana, celo take, ki jih sploh na naši kandidatni listi ni. Dalje lažejo, če zmaga SLS, bodo na obč. stroške zidali kapelico (znamenje) na Trati. O reveži! Skoda let, katere ste bili v občinskem odboru, ki se Se danes ne razumete, koliko da more župan sam razpolagati e občinskim premoženjem. Ne imejte svojih volivoev za tako mnlo izobražene. Ali Je res treba ix ljudi norce briti? Občina in občinsko gospodarstvo ni samo šala, zato ljudje božji, skupaj držimo in pojdimo voliti vsi v prvo skrinjico, da napravimo enkrat tem lažem konec. Povemo pa tolo: »Laž ima kratke noge.c
GORJE PRI BLEDU.
Smo sredi priprav za občinske volitve. Kakor se sliši, so vložene tri kandidatna liste. Slovenska ljudska stranka, ki si je menda edina upala s svojim poštenim imenom na dan, jo pokazala pri sestavi kandidatne liste, da je res ljudska stranka ln dela za korist ljudstva in z jasnim čelom poštenega dela znava stopa pred svoje volivce. Upoštevala je v prvi vrsti gospodarske koristi vseh volivcev: posestnikov (večjih in manjših), delavcev in obrtnikov. Ozirala se je na potrebe posameznih podobčin ln vasi ter postavila za kandidate može, katerih imena jamčijo, da bo dobro za občino, ako bodo izvoljeni. — Slovenska ljudska stranka je vedno podpirala delavce, imela srce zanje in jim pomagala. Zato je ludi sedaj sestavila kandidatno listo s posebnim ozirom na delavski stan in ja vsak tretji kandidat delavec. Tako bo delavec tudi v bodečem občinskem odboru imel svoja zastopnike, čeprav ga je socijalistična stranka, IU je do-slaj pri nas uživala sloves delavske stranke, zatajila. Zatajila je socijalistična stranka svojo delavsko nalogo, zatajila delavce iu se vsled strankarskih koristi nekaterih voditeljev zvezala z radičevskimi samostojneži, ki sami niti nastopiti no upajo, dasi imajo vedno polna usta samohvale. Zato bo vsak zaveden delavec volil Slovensko ljudsko stranko. -- Žerjavovci so tudi vložili svojo listo, da potom nje spravijo v občinski odbor par liberalnih trgovcev, ki so pa znani po svojem gospodarstvu iz nedavnega časa pri cestnem odboru. — Slovenska ljudska stranka hoče v občini pravično in pošteno gospodarstvo, delo v korist ljudi. Zato ji Gorjanci, Zasipljani in Dobravci zaupamo in bomo volili njene može, može poštenega, nesebičnega dela. Od-klanjamo pa zagrizene politične kričače, ki jim ni za naše koristi, ampak za vse kaj drugega.
TRATA V POUANSKI DOLINI.
Pri nas bodo občinske volitve dne 24. julija. Nasprotniki Slov. ljud. stranke so z veliko težavo skovali volivrio listo, kateri so dali naslov »gospodarska* lista. Tako upajo vlovitl nekaj več glasov, toda upanje jih bo varalo, ker jih ljudje žo danvo
poznajo, da so pristaši skrahirana žerjavovsk« polomija, ki je nam Slovencem že toliko škodovala.
Ker dosedanjemu skrbnemu županu ln dobremu gospodarju g. Francu Uršlču ne morejo glede občinskega gospodarstva po resnici nič hudega očitati, so si izmislili neumno laž, da mu bo občina morala plačevati pokojnino, ako bo še enkrat izvoljen. Vodi namreč našo občino z malimi presledki žo 21 let.
Tudi pravijo, da niso zoper sedanjega žu.]>a-na, ampak lo več odbornikov bi radi imeli. Mi pa dobro vemo, da bi radi imeli toliko odbornikov, da bi lahko izvolili župana iz svoje vrs*e. Sedanjega župana g. Franca Uršiča bi žerjavovci gotovo ne izvolili, če bi imeli večino. Ker pa je prt ljudeh priljubljen, zato prikrivajo svoje sovraštvo do njega.
V sosedni občini OseKcl se je liberalcem I Posrečilo, da so s tako zvano »gospodarsko stranko* premolili več naših volivcev, tako dobili večino, potem pa pisali po liberalnih časopisih, da je zmagala napredna misel. Pri nas poznamo liberalce bolje, zato pa njihove »gospodarske lisie* ne bomo volili, ker vemo, da je to čisto navadna liberalna lista. Naša občina, hvala Begu, gospodarsko tako dobro stoji, da Zerjavove gospodarske liste tn stranke nič ne potrebujemo, tem manj, ker dobro vemo, da je ta »gospodarska« stranka svoj čas tako gospodarila v občini, da je zapustila dolg, ko se jo morala ločiti od občinskega gospodarstva.
RIBNICA.
Orlovska mladina bo 17. t. m. blagoslavljala svoj novi prapor, ki smo si ga že davno zaželeli. Jo pa zalo prvovrsten tako po umetniški vrednosti kakor po svoji bogati vezenini in ga morda ni enakega v celi Orlovski podzvezi. Po načrtu g. Helene Vurnlkove so ga izdelale šolske sestre v Mariboru. Treba bo šteti veliko vsoto, a bo vsa dolina lahko ponosna na njega. O njegovi umetniški vrednosti in idejni vsebini še spregovorimo.
Za to priliko se bo vršila 17. julija celodnevna orlovska prirediiev. Zjutraj ob 9 po prihodu vlaka je slavnostni obhod po trgu. Ustavimo so pred cerkvijo, kjer se vrši blagoslovljenje. Na!o vkorakamo v cerkev k službi božji s slavnostnim govorom. Popoldne ob 2 jo javna telovadba na travniku g. graščaka Rudeža. Telovadba se bo vršila po običajnem redu, zlasti orodna bo zadovoljila vsakega gledavoa. Po telovadbi bo prosia zabava, za kar bo vse potrebno poskrbljeno. Igrala bo prvovrsUia godba iz Ljubljane. Bratske odieko iz okolico iskreno vabimo in vso orlovske prijatelje, da posetite izredno siavnost. ki je prva te vrsto v naši dolini in tudi še daleč na okoli. Vožnja bo polovična.
SV. GREGOR.
V	proslavo petindvajsetletnice priredi gasilsko društvo veliko vrtno veselico v nedeljo 10. julija na vrtu g. Franc Modica. Sodeloval bo orlovski odsek. Sv. Gregor in godba iz Nove Štifte. Razen srečolova, šaljive pošte in drugih zabav bode v dvorani tudi igra »Poslednji mož*. Začetek ob pol treh popoldne.
ORINEK.
V	petek dne 1. julija je v grajšfinskem gozdu v tako zvani »Zudi< izbruhnil velik ]>ožar, katerega so proti večeru omejili po požrtvovalnem dolu gasilci, kateri so prihiteli iz Ribnice, Velikih Poljan, Sušja, Zamosteca, Sodražiee n Sv. Gregorja. Pogorelo je skor odva joka gozda.
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. (Volitve). 10. julija t. 1. imamo pri nas občfn-volilve. V začetku sestavljanja kandidatnih list se je pokazalo veliko aaniuiajijo za odbornike.
Na Uržnlh sellh so pokazali demokratsko listo in jo tudi vložili. Veliko se je za to listo prizadeval znani demokratar na Uršnih selih, pa je listu vkljub hudi in veliki vročini — pozebla; ni jo več. Na Toplicah sta vloženi dve listi: Prva lista ima naslov SLS; načeluje ji dosedanji župan g. AdoK Pečjak, zvest pristaš SLS. Druga in pa tudi lista nasprotnikov z zelo lepim in pa tudi prikupljivim imenom je »Gospodarska lista*. Nosilec te liste je g. ign Sitar; sledijo mu g. Dragotin Gregorec, šolski upravitelj, g. Pelko Gašper itd. Za drugo, »Gospodarsko listo«, ld ima sicer lepo ime, se ne bomo brigali, Mi glejmo samo na prvo listo SLS, katere nosilec jo naš zavedni, pravični in v celi občini priljubljeni župan g. Adolf Pečjak.
Možje in fantje t Ne dajmo se preslepiti od nasprotnikov, če nam še tako dobro govorijo in obetajo. Držimo se tega, kar je dokazano. Dosedanji občinski odbor, v katerem je večina SLS, z gosp, Pečjakom na čelu, se je dobro izkazal. Nam kmetom je zelo prizanašal in z nami ravnal milostno. Imamo majhne občinske doklade v primeri z drugimi občinami — kar je za nas zelo važno — in vendar nimamo dolga v blagajni, pač pa še par dinarjev v hranilnici za novi občinski dom.
Kako lepo deluje naš posredovalin urad! Da nismo še vsega denarja že znosili advokatom in pa, da nam niso še teh zadnjih živalic potegnili iz hleva, so moramo zahvalit dosedanjemu občinskemu posredovalnemu uradu. Ce so stranke še lako razburjene, g. Prčjak jih že zna pomiriti.
Hvaležnost našemu občinskemu odboru za njegov delo bomo pokazali 10. julija. Na dan volitev glejmo samo z:i dober ugled naše občine, prenehajo naj vaški prepiri in osebni predsodki in glejmo samo na to, da bomo na dan občinskih volitev, t. j. 10. t. m. šli vsi na volišče in vrgli krog-Ijice v prvo skrinjico.	Kmet.
NOVOMEŠKA OKOLICA.
Na sv. Petra in Pavla dan bi imel priti v Novo mesto sam gosp. Radič, pa ga ni bilo. Prišli pa so zato nam znani domači samostojni voditelji. In kaj se je govorilo na shodu? Ne besede, kaj je dosegel gosp. Pucelj v vladi, ki jo bil toliko fesa minister v zvezi s številno zelo močnimi radičevci, Soveda, težko je govoriti o nečom, česar ni. Padla pa tudi ne beseda, kaj je storila Slovenska ljudska stranka v kratkem času dobrih dveh mesecev, kar je bila v vladi, dasi ima samo dvajsetorico poslancev. Da je priborila vse bivše deželno premoženje, da jo znižala carino na kmetijske potrebščine, znižala dohodniuski davek, priborila veliko kreditov za Slovenijo, tako da je vse kričalo: Slovenija hoče vso požreti. 1'ač pa smo slišali na shodu, Žeja SLS ni dosegla. Da ni priborila 100 milijonov, izgubljenih pri Slavenski banki. Lopa bi bila ta! Liberalci naj milijone zapravljajo, kmetje pa naj jih poleni na davkih plačujejo. Slišali smo, da SLS ni mogla preprečiti, da železničarji ne bi bili prikrajšani. Mi pa vemo, da bi bili slovenski železničarji še veldio bolj prikrajšani, ko bi ne bilo SLS v vladi. Na shodu so je tudi razvil samostojni program, ki da je slovenstvo, kmetijstvo in boj Srbom. Čudovito, z:.kaj pa ste potem glasovali za centralizem ter nas tako izročili Srbom. Dalje je samostojni voditelj m shodu trdil, da je SLS spremenila svoj program. Preje da je bil pravilen. Hudirja, zakaj pa sle 90 prejo vedno tako besno zaganjali v ta program, čo pa je bil pravilen. Končno, da je Korošec navezoval politično barkico nn može v radikalni stranki. KcSi dr. Korošec navezuje svojo barkico povsod tam, kjer kažo kaj dobička za slovenski narod, samostojni radičevci pa samo tam, kjer so da uloviti kak ministrski stolčak.
SLAVA MORAVCANOM!
Pisavi »Kmetskcga listat pod lem naslovom podpisani najodločneje ugovarjamo: Anton Cerar, župan; Janez Bizjan, dekan; Franc Klopčič, Janez Cerar, Franc Štefan, Janez Grilj, Janez Bergant, Jožof Novak, Andrej Kocjančič, Jožef Klopčič, Fr. Novak.
Vsi smo izvoljeni v občinski odbor Moravče na programu SLS in se hočemo tudi najprej po njeni ravnali.
Če pomislimo (nočemo tega podrobno razlar gati), kako grd je bil boj od strani nasprotnikov moramo reči, da so naši volivci sijajno vztrajali. Saj so se združili nasprotniki vseh vrst proti SLS, a vendar so dosegli samo 6 odbornikov, dasi so bili prepričani, da zmagajo. Mi smo napredovali od leta 1821. za enega odbornika. Volitev L 1924. ne moremo vzeti za podlago, ker takrat žerjavovci izjeze nad saimostojneži niso šli na volišče. Sedaj pa bhko ve vsakdo, koliko je vredno pisarjenje jKmelskega listat. Zgago so delali najbolj nekateri iz sosesko Sv. Mohor zaradi enega občinskega pota, zato imajo pa sedaj tudi najmanj zastopnikov.
ZAPLANA.
Odkritje spomenika v vojni padlim rojakom.
Preteklo nedeljo dne 26. junija se jo vršilo pri nas odkritje spomenika našim domačinom, ki so tekom svetovno vojne dali svoje življenje na oltar domovine. Slavijo jo otvorila vrhniška godba pred spomenikom sredi pokopališča. Vrhniški cerkveni pevski zbor je zapel med deklamiacijo in govori tri žalostinke. Po odpeti prvi žalostinki je dekla-miral 14 letni deček — vojna sirota — deklama-cijo, ki mu jo je sestavil naš domači gospod župnik, laso lepo, tako v srce segajoče, da pri tem ni ostalo nobeno oko suho. Nato je govoril kratek govor zastopnik Združenja vojnih invalidov g. Turk. Slavnostni govor pa je govoril vrhniški gospod dekan Janez Kete. Tako je mala gorska fara Za-plana veličastno proslavila spomin svojih rojakov ter se jim na najlepši način oddolžila.
SV. JURIJ PRI RADEČAH.
Požar. line 14. junija bi skoraj zadela posestnika Alojza Čopa strašna nesreča. Ob 10 zvečer sta zapazila trgovec Hiršelj in trg. 60trudnik Medved, tla je Čopov kozolec v plamenu. Hitro sta alarmirala speče ljudi, ki so bili v trenutku pri ognju. K sreči je imel ta večer cerkveni pevski zbor vajo. In tako so brez posebne škode oteli kozolec, ki je danes velikanske vrednosti. Kdo jo zažgal, so takoj vedeli. Blizu kozolca je klečala ob poti neka umobolna žena iz Čateža ter klicala: »Čopovka, pomagaj I« Suma je priznala, da je znosila na kozolec letošnjega sena, ga zažgala iff »e nanj vlegla. Ko jo je začelo le preveč peči, jo zbežala s kozolca. Revo so radi hudih opeklin oddali v ljubljansko bolnišnico. — Ob pogledu na goreč kozolec in požigalko je dobila cerkvena pevka Micika Po-trpin-Ježinova tako hud živčni napad, da je morala iskati zdravniške pomoči.
V vsako hišo »Domoljuba*.
H
PO SVETU
Veliki nesairi v bolgarskem parlamentu. V bolgarskem parlamentu, ki mu pravijo sobranje, je prišlo do velikih prepirov med vlado in opozicijo. Voditelj demokratska atranka je, očital .vlad^ da [«
le z velikimi nasilji dobila večino mandatov, dočim je poslanec Stojanov zaklical, da je vlada do sedaj pomorila 20 tisoč bolgarskih državljanov. Vladni poslanec pa je nasprotno očital kmetski stranki velika nasilja, ki jih je baje uprizarjala, ko je bila na vladi. Razumljivo je, da ostali poslanci takšno medsebojno izpraševanje vesti niso mirno poslušali.
Italijani in njihovi zavezniki se razburjajo vsled dr. Koroščcvega obiska v Sofiji, Dr. Korošcev obisk v Sofiji je povzročil v Italiji, na Madžarskem in v Grčiji veliko vznemirjenje. Tam namreč domnevajo, da je šel dr. Korošec v Sofijo po naročilu naše vlade, da pripravi vse potrebno za sklenitev zveze med našo državo in Bolgarijo. Ta zveza bi bila zelo neprijetna Italijanom, ki se boje, da bi v tem slučaju izgubili ves vpliv na Balkanu,
Italijani plenijo slovenske liste. Pretekli teden je italijanska vlada zaplenila na Primorskem kar štiri slovenske liste. Zaplemba se je izvršila radi čisto nedolžnih dopisov, v katerih tožijo kmetje in delavci o veliki bedi. »Pučki prijatelj« pa je pozval dekleta, naj ohranijo lepo narodno nošo, pa je bil zato zaplenjen. Očividno nameravajo Italijani s pogostimi zaplembami, najti razlog za ustavitev slovenskih listov.
Oboroževanje v sovjetski Rusiji. Ruske delavske strokovne organzacije so ime-1 eveliko zborovanje v Leningradu (Petro-gradu). Poleg strokovnih zadev se je na tem zborovanju veliko govorilo o oboroževanju. Sklenili so, da bodo v vseh strokovnih organizacija uvedli strelne vaje, da se tako vsak delavec in kmet izvežba v orožju. Predsednik Rikov je izjavil, da bodo Rusi Angliji na njen prelom zvez z Rusijo odgovorili s tem, da bodo vsakega delavca izvežbali v orožju.
Tudi Kitajci preganjajo komuniste. V Kantonu na Kitajskem so ustrelili sedem komunistov, ki so bili baje v zvezi z rusko sovjetsko vlado.
Tretji letalec prispel iz Amerike v Evropo. Odkar se je posrečilo amerikanske-mu letalcu Lindbergu, da je priplul s svojim letalom iz Amerike v Evropo, so se jeli tud driugi Amerikanci navduševati za tak izlet. Pretekli teden je že tretji, po imenu Byrd, preplul Atlanski ocean. Hotel je pristati v Parizu, a je inffel na koncu poleta smolo. Vsled goste megle jo zgubil smer in v bližini francoske obali par ur plul v zraku sem in tja, končno pa js 200 metrov daleč od obale z letalom vred padel v morje. Le s težavo se je rešil v gumijastem čolnu, ki ga je imel s seboj. Tudi eroplan, ki je zelo poškodovan, so rešili.
Albatsko zavlačevanje rešitvo spora z aašo državo. Poročali smo že, da so v sporu med našo državo in Albanijo posredovale velesile. Naša vlada je takoj ugodila nasvetu velesil in omilila pismo, ki ga je poslala Albaniji, da izpusti zaprtega našega uradnika. Albanija pa kljub temu še vedno ni izpustila zaprtega uradnika in je zahtevala, da naša vlada zojpet obnovi diplomatične stike z njo in pošlje v Tlrano zopet svojega poslanika, ki ga Jo kila od-poJdicala. Očividno je Albanijo hujskala Italija, zato jo bila tako porajžna. Bes jp
italijanski poslanik že posredoval pri na* Šem zunanjem ministru, da bi se ugodilo tej novi albanski zahtevi. Naš minister je seveda to odločno odklonil. Na ponovni pritisk velesil, med katerimi se je zlasti Nemčija odločno zavzela za nas, je Albanija končno 2. julija izpustila našega uradnika, s čimer je mučni spor poravnan.
Zopet atentat v Moskvi. V Rusiji se Je pričel boj med vlado in njenimi pristaši na eni strani, ter med sovjetskimi nasprotniki na drugi strani po načelu: zob za zob. Dočim vlada brezobzirno preganja in mori svoje politične nasprotnike, ti pa tudi po*-segajo po enakem orožju. Skoro vsak teden poročajo o atentatu na kakšno uradno osebnost. Tako je bil pretekli teden napaden v Moskvi predsednik vojnega sodišča. Napadalca so takoj prijeli in zaprli. Seoeda ne bodo sovjeti z njim milo postopali.
Nove usmrtitve v Rusiji. V Zitomiru v Rusiji sla bila zopet obsojena na smrt dva moža, ker so jih zatožili, da žpijonirata za Poljsko. Smrtna obsodba se je takoj izvršila. Tudi iz drugih krajev Rusije poročajo, da so usmrtili precejšnje število političnih nasprotniko vsovjetske vlade. V koliko so te vesti resnične, se seveda ne da ugotoviti, ker sovjeti preganjanja nasprotnikov zelo prikrivajo.
Pritožbe angleških delavcav radi fite« vilnik usmrtitev v Rusiji. Angleški delavci so se pritožili pri predsedniku ruske republike, Rikovu, radi številnih političnih usmrtitev in ga prosili, naj vendar že preneha s tako brezobzirnim preganjanjem nasprotnikov. Pojasnil so mu, da takšna brezobzirnost njim zelo oteškoča agitacijo za komunizem. Rikov pa je odgovoril, da so vesti inozemskega časopsja o dogodkih v Rusiji zelo pretirane. Sicer pa, da druge države niso nič boljše. Tudi drugod imajo tako zvani »preki sod«, ki je že mnogo revolucionarjev obsodil na smrt. Izjavil je, da v tem času, ko se bije hud boj zoper sovjetsko vlado, ta ne more opustiti odločnega in brezobzirnega postopanja proti njenim nasprotnikom.
Slovenski komunist v Italiji obsojen. V Rimu imajo posebno sodišče, da sodi po; litične »zločince«. To sodišče izreka zelo stroge kazni. Za malo žalitev kakšnega fa-šistovskega veljaka te obsodijo na večletno ječo. Te dni je bil obsojen na pet let ječe Slovenec Štefan Leben iz Nabrežine, ker jo v Trstu agitiral za komuniste in govoril proti fašistovski državi.
Konec centralizma na Čehoslovaškem. Češkoslovaški parlament je sklenil zakon, po katerem se razdeli republika na štiri upravne enote, t j. 1. Češko, 2. Moravsko in Šlezijo, 3. Slovaško in 4. Podkarpatsko Rusijo. Te dežele bodo imele svoje deželno zbore z obsežno avtonomijo. S tem Je dobila veliko zadoščenje zlasti Slovaška ljudska stranka, ki se je dolga leta neutrud-ljivo borila proti praškemu centralizmu in za avtonomijo, ki jo je končno lzvojovalfc
Naša pogajanja s Turčijo. Turški slanik v Belgradu se pogaja z našim to-nanjim minstrom za sklenitev prijateljskih pogodb. Poroča se, da namerava predsednik turške republike Kemal paSa.v, te sVfj ho obiskati BeluracL	•>
V
PO¥EST GORSKE F ML
Njegovo edino razvedrilo so bili obiski v gradu ob nedeljah popoldne. Grof ga je povabil in Mihael se je z veseljem odzval temu vabilu. Saj ga je zbliževalo z njegovo Čiško in je lahko govoril z grofom in župnikom o svojih načrtih.
Grof Hugo je začel ceniti mladega moža. Njegov izreden talent, njegova neumorna delovna sila, močna volja in odločno delo, vse to je vzbudilo v njem tako spoštovanje do njega, da ga je smatral sebi enakovrednega. Tudi njegova odkrita, vedno vesela nrav in njegovo odločno vedenje, kateremu se je skrivaj čudil, je dvignilo njegove simpatije za tega izrednega človeka, ki je bil podoben pravemu plemiču.
Nekega poletnega dne sta prišla župnik in Mihael zopet v grad. Zunaj se je smejalo solnce, v gradu pa je vladala zatohla soparica. Grof Iiugo je bil ves potrt: pred dvema dnevoma mu je založnik vrnil knjigo. »Saj sem vedel, da ne bom nič napravil,« je tožil. »Prvič je knjiga preobsežna, drugič pa je nekdo drugi že spisal podobno knjigo. In zopet se bo začelo brezupno življenje — življenje brez smisla in ciija. Človek bi zblaznel.«
; Poznam sredstvo,« je rekel župnik, »ki nas bi dvignilo. Prav za prav mi je Mihael vdahnil to misel, pa saj je vseeno, samo da pomaga. To je vsesplošno zdravilno sredstvo: delo!«
»Delo? — To bi bila seveda odrešilna beseda, toda saj vidite — da nisem za nobeno rabo.«
>Pač, gospod grof! Poznam delo za vas, ki je najplemenitejše in najlepše: osrečevati ljudi!«
> Oh, — toda kako?«
Usoda cele vasi le/i v vaših rokah. Kakšna velika naloga jo to, poboljševati in učiti ljudi in jih peljati v višave sreček
»To delate vendar vi, gospod župnik! Ali me hočete postaviti za svojega kaplana?«
: Zakaj pa ne, če bi to drugim pomagalo, vam pa prineslo mir in zadovoljstvo!«
»Sedaj sem pa radoveden. Prosim —«
Župnik je rekel s poudarkom: »Vi ste se preveč osamili, gospod grof. Vas in njeni prebivalci, da, ves domači kraj vam je daleč. Leta in leta sta brez miru potovala po svetu, nikjer niste imeli trdnih tal pod nogami — zato vam je postal domači kraj htj. Gospod grof — poiščite si dom, ki vas edino lahko reši in osreči. Toliko že imate: bogato posestvo, vas, gore! In sijajnega otroka! Poiščite si še dom v srcu ljudstva, ki vam je vdano. Ali ni to nič? Vas to ne mika?«
»0 Bog v nebesih,« je zaklical grof Hugo. »Zgrabili ste me tam, kjer sem mehak kot vosek. Moj otrok! Moja vasi Moj dom! Ko bi le bil za kako rabo!« Skočil je pokonci in je vrgel s sebe tople odeje. »Saj me nič več ne zebe — tudi jaz hočem prestavljati gore, kakor ta mladi velikan — tudi jaz hočem delati!«
»To tudi morate, gospod grof!« je rekel župnik. »Dela je dovolj! Imam šolo, toda samo za otroke. Za odraščajočo mladino, za starejše ljudi, za življenje, nimamo ničesar. Ko ima mladina šolo za seboj, je njena izobrazba zaključena, žive tjavendan, postanejo surovi, nimajo nobenega duševnega zanimanja več in vlačijo kot tovorna živina vozove pri delu. In vedar je še toliko stvari, ki bi jim olepšalo življenje.«
3'
Grof se je smehljal. »Torej nekakšnega profesorja hočete napraviti iz mene? To ni slabo. Nikdar nisem sanjal, da bom tako daleč prišel. Profesor! — Klobuk doli! Kar ponosen sem. Končno bom postal Še doktor,» se je norčeval.
»Ubogo ljudstvo se mi smili, gospod grof,« je resno nadaljeval župnik. Dan za dnem, leto za letom, nič drugega kot delo in skrbi, to vendar premalo. Dati bi mu morali poizkusiti tudi nekoliko veselja, nekoliko vina življenja. Tedaj sem si zamislil — oziroma prav za prav Mihael — nekako »Visoko šolo« ob nedeljah in neskončno dolgih zimskih večerih. Šola za mlade in stare. Kaj menite? — Ali bi ne bila to življenska naloga?«
Grof se je zresnil. »Da — to bi hotel — to bi mogel! Stopif bom med ljudstvo, učitelj mu bom, prijatelj in svetovalec. To je resnično lepa življenska naloga: moderni Tolstoj —«
»V najboljšem smislu — da!« je rekel župnik. »Toda brez zmot, nasprotovanj in posebnosti — vse delo v smislu krščanstva.«
»Brez skrbi — tudi jaz sovražim nenaravnost! Ostali bomo v mejah možnosti. Poizkusili bomo ljudsko dušo duhovno in nravno dvigniti, urediti nekako patriarhalično državo v malem. Ustanovil bom Visoko šolo, — ljudsko visoko šolo za kmete in delavce! To je veličastna socialna misel! Poučeval bom zgodovino, domoznanstvo, zemljepis in prirodopis, zakonoznanstvo in zvezdoslovje, dvignil bom te ljudi k sebi — predvsem jih bom učil ljubiti svoj dom, svojo očetnjavo, svoje junake, svoje kneze, svoje državnike! To je nekaj velikega! Za dvajset let bom imel dovolj dela. Hvala vam, da ste mi pokazali to pot.«
»Temu se zahvalite,« je rekel župnik in pokazal na Mihaela, on je oče te misli.«
Mihael je stopil bliže. »To še ni vse, gospod grof/: jc rkel. »Jaz boin dal ljudem delo — vi jim boste dali veselje do življenja. Vi ljubite umetnost: podelite ljudem nekoliko tega zaklada. Godba, petje, poezija — to bi bilo vino življenja. In potom naše umetniške zbirke, popolnoma neizrabljene leže. Ko bi se mogli odločiti, da bi uredili tako nekak muzej, ki bi bil vsem dostopen ... in ko bi hoteli predavati o svojih potovanjih, o tujih deželah in ljudstvih.,.«
Grof ga je strese! za rame in ga stresel.
»Človek — molčite vendar? Toliko dela ne zmorem! Muzej! Predavanja o potovanjih! Muzej, poezija, petje! Gojiti čut za lepoto, vzbujati umetniške sposobnosti, to je sijajno! Umetnost — to sem od nekdaj ljubil! Oh, to bo lepo. In vse to bom lahko sam učil.«
»To še ni vse, gospod grof!«
Mihael — pusti me v miru! Imaš še kak načrt? Ta človek koplje ti kri iz zemlje. Torej?«
»V mladih ljudeh sem odkril veliko nadarjenost za modeliranje, gospod grof. V tem bi se morali izobraževati. Iz kamnarjev bi lahko polagoma vzgojili spretne rokodelce. Poleg tega sem odkril v gorah drobnozrnato kamenje, noke vrste marmor — tako bi bil material takoj pri rokah.«
»Koliko bi veljala stvar — mislim namreč: nova sol a?«
Nekaj tisočakov na leto, to je vse.«
»Naj bo — takoj na mestu!« je zaklical grof. »Vse bo prišlo takoj v tek! Poklicati je treba dobrega učitelja... Bog — tudi jaz bi najraje takoj začel!«
»In jaz?« je vprašala Čiška. »Ali zame ni nobenega dela?«
»H,« je rekel grof slovesno, ti boš naš svetli angel — naše solnce...« In ginjen jo je objel. —
(Dalje prihodnjič.)
Rszrto.
Steklina, kl Je pri Da4
znana samo pri psih M pojavlja tudi pri mačkan m pri konjih. Na Fran. coskem je bilo 1. 1919 762 slučajev stekline ia od teli 14 slučajev pr| mačkah in 4 pri konjih.
Domovinski čut v ži-valstvu ni lasten Ie pticam selivkam, ki kakor n. pr. lastavice po tisoj in šo več kilometrov niz-dalje najdejo svoje staro gnezdo, nego tudi drugim živalim, nižje in višjo razvitim. Morski raki na pr., ki so jih deset kilo-metrov daleč zanesli in prepustili morskim valovom, so našli pot domov in so vse zopeit našli 'ain, ljer so bili prvotno. Prav tako je našel domov tudi jjes, doma iz Mentone na italijanski rivieri, ki so ga poslali več sto kilo-metrov daleč na Dun;v Tudi osel, doma na Gibraltarju v juž;ii Španiji, ki eo ga odpeljali tri sto kilometrov daleč z jarljo, ki se je v tej daljavi razbila na zahodni španski meji, je našel zoj»t domov.
Ptičji govor. Angleški naravoslovec Oliver Piko je dolgo časa opazoval in poslušal krokarje zunaj v prosli naravi in se mu zdi, da je prišel do tega, kaj posamezni gl> sovi pomenijo. Tako-le je videl: č'e jo vse mirno in ni nikjer nevarcosli, se 0-glašajo stari, ki prinašajo iiijmličem hrano, z globokimi glasovi »kur, klirt. Ko mladiči to slišijo, spležejo na rob gnezda in glasno kriSo ter prosijo Lirane. Kakor hitro pa zapazijo slnri nevar^ nosi, n. pr. človeka, ki koraka mimo po poli. za-ženo stari svarilen »lira-ak-kraal«, na kar se mladiči takoj za kot a le nazaj v gnezdo, kjer kakor mrtvi obleže, dokler nevarnost no mine, kar stari naznanijo s pomirljivim »kak-kakc Zanimivo je, kakor je videl la naravoslovec, da se niti stari, niti mladiči niso plaSili, če so opazi] i že kuj znanega. Prav blizu se paso-če črede ovac n. pr.■ ®» niso prav nič bali. Človeka pa, ki je prihajal Se v kilometerslci daljavi, so starši takoj s svarilnim glasom naznanili. Neko« je opazoval Pike, kako so stari stikali glave in s® v nekaleh grgrajočili glasovih posvetovali, ko so mladiči v gnezdu od zoje zijali in kako so jim potem iz oddaljenega bn.ier-ja prinašali vodo v kljunih. — Ce je ta učenjak vse prav in tako videl, kakor je bilo, ne moremo preiskovati, gotovo pa je, da bo krokarji z,eto bistroumni, kar lahko tudi vsak sam opazujo.
Kadar pridem v mesto Cslja k nemSki ccrkvi st podaa s pri Klidinu tam nakup!« n da od tega kaj Imair. t ■ Kupim tam ta malt dnarci H i« rodbino vso dsril	p
vse na|bo!jia, aa|cenejeF pri t«l tvrdki rts dobim.' Tam blago » oblatila ibini ti okus si «sak Ai cetir, parhent, iamet, svila W u klobuk na|tepii Irak. Hogavice, rokavice, topla malce, bele sritM. Itpe pisani odeje •se dobim tam na]ctn<|t. Rute svilen« ia na gla» ia neveste pajJolan — — toda ka| bi pravil dalji po(dl tn ogle) si sali. Pomni le si prav natanlaa lasno Mike tigavm ker U v Celju samo ena tvrdka Vatlenlin KUdln.^1
Čadež & Brcar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35
ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah
poljedelske trijerie la gonilna jermena naravne In umetne mlinske kamne mlinske potrebščine
REVMATIZEMI
Revmatluein? Koetobolfe ? Bodljaje? Trganje v glavi In saobeh? Omotico ozdravite
i zdravilom	„AEGA".
Vlaki steklenici je priloženo tečno navodilo e uporabi. Naslov za poStaa naročila je:
Etž&feoraftoriJ WAL6A", Su12.
4 steklenice za 77 Din, 8 stekleni« *a 131 Din. V ceni ^ uračunjena poSt-14 steklenic za 205 Din, 26 »leklenie «a 320 Din. nina, laBojček ta lavoj&taa.
JAVNA ZAHVALA.
P. n. Laboratorij „ALGA", Sušak 12.
Oprostit«, da bs Vam nisem takoj zahvalil* m Va5e doliro zdravilo »Alfa«. Storim to sedaj. MoJa lirika Je bil« t tednov »1® bolna, da nI molila opravljati niti najlažjih hišnih deli T»e to vsled roTmatUma. »Alga«, ki st* mi Jo poslali. «em predela le po S dueh v roda ln Vo« »poroSam, da se Ja hPerka »e a par »Mktontcami popolu« prijavila ln iian d« čuti vo« nlkakih bolffttu. Zahvaljujem »o Vam YnovM ta mna v»em toplo priporočiti Vaše dobro »dravilo »Alea«. FeSfjlle ml Se 8 »tfeileiilc za nekatere ziianco, ker J« »o največji dar, ki ca Jim morem podati ia zdravje.
MoravtaHBv. Krli pri Litiji 12/1, 1W7.
ZahTol&a Antonija Korbu.
E^no najboljši $jlJaini stroji in pletilni švie. „Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Peielinca
Orllzner, /Idler
Najnižje cenel Tudi na obroke I
Uiifellana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Me samo najcenejše, ampak tudi najboljše barve
laki, limcž, steklarski kle|, čopiči ter vse potrebščine za alikarje, pleskarje in drugi ▼ to stroko »padajoči predmeti »e dobe v ataroznani trgovini aa Miklošičevi cesti, nasproti iraačilkanskl cerkvi
IVAN JANČAR.
HalceneJSe, a vendar dobro kupite samo pri
JOSIP 8*ETELIKC-EI
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke.
L. Ullhar, urar v Ljubljani
ijg^p-h se je preselit iz Dunajske ceste na
ISP' Petra cesto St. 30
' '	(pri Zmajskem mostu).
Prva jug. izdelovalca harmonik
F. tfUCLER, post. Orenoi/grič, p. Vrhnika
Imam vedno na zalogi najboljše
harmonike, Predno kupite, se prepričajte o mojem izdelku. Ne dajte si usilje-
vati harmonik inozemskih tvrdk o katerih niste že prepričani, da dobro postrezajo. Kupujte le pri domači tvrdki
• Priporočamo veliko zalogo "•C "VC
motlrocev, otomanov, vsakovrstne mreže, zložljive postelje, divane itd.
Velika zaloga ŽIME, AFRIKA (Seegraa) T«dno
!-!	v zalogi in najcenejše prodaja
Funnn lOf*QI" tapetnik — LJUBLJANA, rl£8110 *J«yei. Sv. Petra nasip štev. 29,
poleg »Zmajskega« (prej mesarskega) mostu.
^Domoljubov"
Mat 11 oglasnik
Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 6. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, nko kupujejo kmet. potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.
vajen konjev ter vsega polj-■kega dela, priden in pošten, dobi stalno službo pri trgovcu Ivan Savnik, Kranj.
dobi naročnik .Domoljubov" na temle mestu mali oglas, ako ne obsega več kot 10—12 besedi.
Rib 18 mesecev star, 1 montafon. pasme s 30 točk ocene se kupi. Bikci od 2 mesecev naprej, moatafon. pasme, merjaščki in svinjice domače črnopasaste pasme z visečimi ušesi se dobe pri članih živ. zadruge. Pojasnila daje 2IVIN. ZADRUGA, 61.Jernej, Dolenjsko. Znamka za odgovor.
mpoznam
i i \
mkake utrujenosti
ker vedno nosim
Francoska fifnifa
Cie. Gte. Transatiantique
H»vre-Newyork, samo C >/j »Sai čez morje.
Cie. Chargeurs Reunis, Sud Atlantique in Transports Marifimcs
ga neverno in južno Ameriko t brzoparniki ki vozijo vsak tedon iz Havre, liordeau* in Marzilije v Argeu-tinijo, Kanado in Avstralijo
Vsa pojasnila daje zastopnik
U MER
Ljubljana
Kolodvorska ulica 39
Priporočam |!CM J C posebno močno za delav-vsakovrstno UwHwt. ne in boljše vrste čevljev ter vse ostale predmete za napravo čevljev ter tudi že izdelane posebno močne delavne in boljše vrste ČEVLJE domačega izdelka. Sprejmem čevljarskega vajenca, ki se je že učil in je bil oproščen z upravičenim vzrokom. Ivan Jamar, Bled I, Martinova 23.
Sprejme se na večjem posestvu 1 blizu Ljubljane do 45 let »tara kuharica, ki je tudi vajena pri večji kmečki družini in zna peči kruh, ter je pridna, poštena in mirna. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Dopisi na upravništvo pod »Poštena št 5073«,
m
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoie prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vo no iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki na nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamcjo pri Lludski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen etn, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonovJDin.
SL Ni F- 291 NA &	& M M & M & JSfa Avl m AVA ATA ;
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali (e brezdvoano
»MASTIN«
Ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina »o brezštevilna zahvalna pisma! Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zr»v. rotovža), Ljubljana, Mestni tri 4
Najboljši in najekonomičnejši
Elchtromotorgi
. iz znanih čeških tvornic
Shoaovin zavodov v Plznia
«e nahajajo v velikosti '/< KS do 30 KS •talno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
CiV.inž. li. A. ŠTED1
Llubllana, Selentairgova 7 Tel. 2966
Prsmetni zgsod za prsssog d. d. Mubl ana
prodaja po najugodnejših cenah ln samo na debelo
domači in inozemski za domaČo kurjavo in industrijske svrhe
Premog,
Kaoažtel isrernoBi v8eh vrst
Kiks, livaruiški, plavža rski in plinski
Briteete.
Prosnefai zaood za premsg d. d. o L ubrani
Miklošičeva cesta št. 15/1.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«! <9C
Ka;popoln«i5i
1 šivalni stroji
ta tivilie. kr':l!l b tcv' srii tei m
viak don. Pre 'ti i' rabaritt t'.ro}, celeče »i I« iiicjnost pri tvrdki
L. Baraga,
L ubijsna Selcnburfl. »l-f-
Br*ipl«icn ponk
15 letno jimjtffl.
Pfolf lin Podpisani izjavljam, da od danes na-rreKIIC prcj „c platam za mojo ženo Manio Raušcij iz Zgor. Poljan, nikakega dolga, a» 51 kje zadolžila; enako bom tudi istega zasledoval, ako bi kak hišni predmet kupil od n,e in postopa, z njim sodnijskim potom. — Franc Kauseii, t* -ljone, Sari trg, Rakek.
assas^sesairasBEKKssErs^®
Zadružna gospodarska banka d. d.
I<a.
Telefon H. 2057, 2470 In 2979. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.: Gospoban
Kapital in rezerve skupno nad Din 16.ooo.ooo -, vloge nadi Din 2Jo,ooo.ooo--
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 '/2 % v°ine odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnino noffli-nale Din 1000- n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385 -, plačljivo t 11 mesečnih obrokih po Din 35—
Glavno ln največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr. Kranc Krtov ec. V
Urednik: Franc Zabret
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Ccil