^/AND rViC6TlCe... =C..;; NO. 122 Ameriška Domoviima /1-11/1' ctjrvi^s: AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN llANGUAGG ONLY * SLOVENIAN berving Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, noneta, Fly, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 31, 1979 Menahem Begin je moral na novo sestaviti svojo vlado JERUZALEM, Izr. — Po odstopu znanega zunanjega ministra Moshe Dayana je moral i z r a el ski ministrski predsednik Menahem Begin reorganizirati svojo vlado. Kljub temu, da mu je dal zaupnico po Dayanovem odstopu izraelski parlament, ki se imenuje Knesset, bo imel Begin še vedno precej političnih problemov, ki jih bo le s težavo rešil. Beginova vlada je namreč koalicija politično različnih strank in vsaka stranka, ki sodeluje v njej, zahteva vplivno mesto zase. Posebno v Izraelu zavzema zunanje ministrstvo zelo važen položaj. Torej je bilo veliko zanimanja, kdo bo Dayanov naslednik. V ponedeljek je Begin sporočil, da bo sam postal izraelski zunanji minister. Najprej ja ponudil to mesto namestniku ministrskega predsednika Yigael Yadinu, ki pa je odklonil. Yadin, ki se trenutno nahaja v bolnici, ker ga je zadela srčna kap, je povedal Beginu, da ne soglaša z mišljenjem vladne večine glede nekaterih spornih vprašanj v zunanji politiki. Isto je rekel Dayan, ko je pred dvemi tedni odstopil. Yadin in Dayan namreč menita, da je politika Beginove vlade napram Palestincem in palestinski avtonomiji kratkovidna in neučinkovita. Opazovalci izraelskih političnih razmer so predvidevali dva možna kandidata kot naslednika Dayana: Yadin in notranji minister Josef Burg, ki je obenem načelnik izraelske delegacije v pogajanjih o palestinski avtonomiji. Namesto Burga se je pa Begin odločil prevzeti dolžnosti zunanjega ministra kar . sam. Druga važna sprememba v Beginovi vladi je v . ministrstvu za finance. V Izraelu namreč prevladuje skoraj neomejena inflacija. Gospodarstveniki pričakujejo, da se bodo cene v državi v tem letu podvojile. Glavna tarča javne in parlamentarne nevolje zaradi tega stanja je bil dosedanji finančni minister Sim-cha Ehrlich, V obnovljeni vladi bo Ehrlich postal namestnik ministrskega predsednika, novi minister za finance pa bo 61 let stari Yigal Hurvitz, ki je znan po svoji odločilnosti in sposobnosti. Hurvitz je vnet zagovornik trde roke na področju gospodarstva in mnogi Izraelci se sprašujejo, ali bo Beginova vlada Hurvitzu dovolila prosto roko. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 70 F. Jutri bo oblačno z možnostjo krajevnih neviht do 70% in najvišjo temperaturo zopet okoli 70 F. če vam je Ameriška Domovina res pri srcu, ji Pridobivajte nove naročnike! * ***** t+t+++**-*+***+*++++**H*+4 Novi grobovi Anton L. Batich Na posledicah srčne bolezni je v University bolnici umrl 59 let stari Anton L. Batich iz 6122 Cedarwood Road, Mentor, O., rojen v Jugoslaviji, od koder ie prišel v ZDA kot otrok, mož Rosemary, roj. Snyder, sin Marie Batič, brat Nade Galvez in Franka. Pred leti je pokojnik živel v Col-linwoodski okolici, na E. 159 St. Bil je član AMLA št. 8 in SNPJ št. 142, zaposlen kot raziskovalni inženir pri General Electric Cio., Lamp & Eng. Parts Div. skozi 24 let, dokler ga ni bolezen prisilila, da je šel v pokoj. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 3. novembra, ob 9.45 dopoldne, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru ibo jutri zvečer od 7. do 9. in v petek popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Adolph F. Torkar Preteklo nedeljo, 28. oktobra, je na svojem domu na 125 E. 156 St. umrl 60 let stari Adolph F. Torkar, rojen v Clevelandu, sin Lovrenca in Frances, roj. Grdadolnik (oba pokojna), vdovec po leta 1974 umrli ženi Thelmi, roj. Owen, oče Sharon Rowan in Richarda, 6-krat stari oče, brat Lawrencea in Števca, veteran druge svetovne vojne, kjer je služil kot poročnik, zaposlen kot tovarniški inženir pri Bryant Heater Co., član SNPJ št. 53 in Woodmen of the World. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 3. novembra, ob 8.15 zjutraj, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 9. in v petek popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Marjr Levstik V ponedeljek zjutraj je v Hillcrest bolnici umrla 68 let stara Mary Levstik s 382 E. 162 St., rojena v Clevelandu, hčerka Johna in Mary, roj. Klaus, Levstik (oba pokojna), sestra Williama in Louise Levstik, s katero je živela, teta Christine Thurber in Jeffrey]a. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto, 3. novembra, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Jeroma ob 10, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri zvečer od 7. do 9. in v petek popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Bernice Thomas Na posledicah srčne kapi je umrla v Euclid General bolnici 57 let stara Bernice Thomas, roj. Salinas v San Antonio, Texas, ki je pred leti živela na 1152 Ansel Road, zadnja leta pa na 1197 E. 176 St., žena Edwarda in mati Larryja. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 2. novembra,, ob 9.15 dopoldne, v cerkev'Sv. Križa ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo' danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Zbigniew Brzeiinsk! in Oyriis R, ¥anse se ne strinjata WASHINGTON, D.C. — O-pazovalci v Washingtonu trdijo, da imata tajnik za, zunanje zadeve v Carterjevi vladi Cyrus R. Vance in svetovalec za nacionalno varnost Zbigniew Brzezinski različna mnenja o več spornih vprašanjih ameriške zunanje politike. Vance npr. ni hotel zaostriti spor s Sovjetsko zvezo glede prisotnosti sovjetskih vojakov na Kubi, ko je Brzezinski zahteval odločno stališče. Brzezinski bi tudi rad u-porabljal Kitajsko kot vojaško in politično protiutež Sovjetski zvezi. Vance pa odkrito dvomi, da bo takšna politika uspela. Kot kaže, se je predsednik Carter odločil za Brzezinskega napram Vance-ju. Pričakujejo pa, da bo Vance ostal v vladi. Kennedy napovedal kandidaturo za mesto predsednika WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek je sen. Edward M Kennedy dejansko napovedal svojo kandidaturo za mesto predsednika ZDA 1. 1980. U-radno sporočilo kandidature bo podal šele 7. novembra, v resnici pa že kandidira proti predsedniku Carterju v vrstah d e m o k ratske stranke. Carter namerava napovedati svojo kandidaturo za ponovno izvolitev 4. decembra. Načelnik Kennedvjeve vo-livne kampanje bo njegov svak Stephen E. Smith, ki je tudi veliko pomagal Johnu Kennedyju pred 20 leti. Smith je rekel, da bo senator iskal podporo povsod po Ameriki in tudi na jugu, kjer ima Carter premoč’. Podrobnosti kampanje Smith ni hotel orisati za novinarje in je le omenil, da bo borba med kandidatoma dolga in huda. Vodilni republikanci v Washingtonu so mnenja, da jim bo tekmovanje med Carterjem in Kennedyjem precej pomagalo v volitvah prihodnje leto. Nekateri namreč menijo, da je borba med predsednikom Fordom in guvernerjem Reaganom 1. 1976 POLITIČNI POLOŽAJ JUŽNE j n Clevelanda j KOREJE NEJASEN; VLOGA 1 in okolice 1 VOJSKE SE JE POVEČALA odprla vrata Bele hiše Jimmy ju Carterju. “London Times” zopet izhajal prav bo LONDON, Vel. Brit. — Vodilni angleški časopis “London Times” in nedeljski “Sunday Times”'1 bosta zopet izhajala, začenši s 13. novembrom oz. 18. novembrom. Pred enim letom so delavci v tiskarni začeli štrajkati in med štrajkom so lastniki tiskarne celo izjavili, da morda “Times” in “Sunday Times” ne bosta nikoli več izhajala. To je močno prizadelo precej Angležev, posebno tistih, ki so pripadniki konservativne stranke. Končno so pa Unije, ki predstavljajo delavce in lastniki dosegli delovno pogodbo. SEOUL, Juž. Kor. — Atentat na predsednika Južne Koreje Parka Chunga Hee pretekli petek je povzročil precejšnjo zmedo v tej državi 37 milijonov ljudi. Okoliščine predsednikove smrti še niso zadovoljivo pojasnile razne izjave, ki jih je posredovala javnosti južnokorejska vlada. Naj prvo so v Seoulu sporočili, da je bil Park žrtev smrtne nezgode. Tej verziji ni verjel noben pameten človek doma ali v tujini, ker je ob istem času umrlo še 5 oseb, med njimi celo načelnik ,Par-kove osebne straže. Najnovejša verzija je, da je načelnik KCIA Kirn pripravil umor Parka s pomočjo nekaj agentov te obveščevalne službe. Niso pa še povedali, kaj je hotel Kirn doseči z atentatom na Parka. Drugi so ugibali, da so visoki častniki vojske hoteli u-vesti državni udar. Menili so, da je po mnenju častnikov Park postal preveč neodločen napram izgredom, ki so se jih udeleževali njegovi civilni politični nasprotniki. Učinkovitost vladnih ukrepov proti oporečnikom naj bi bila temelj spora med Kirnom in načelnikom Parkove osebne straže. Kljub položaju pri KCIA je bil Kim znan kot bolj zmernega značaja, medtem ko je načelnik Parkove straže zagovarjal taktiko “trde roke”. Vojska v ospredju Vsem tujim in domačim o-pazovalcem političnih razmer je že postalo jasno, da je južnokorejska vojska stopila v ospredje v dneh po Parkovi smrti. Navidezno se je vlada držala pravil ustave s tem, da je imenovala ministrskega Pot slovenskih krščanskih socialistov v Osvobodilno /i onto ii. Tudi W. Hohoff (u. 1923) je našel več razumevanja pri Engelsu, Trockemu, itd., kol v Cerkvi. V take poskuse je udarila enciklika Rerum No-varum (1891), ki je katoliško doktrino postavila proti socializmu. Tej so sledili tudi protestanti, ter tako lahko govorimo o splošni krščanski doktrini. Po prvi svetovni vojni se je to preoblikovanje sveta in družbenega reda prepletalo med marksizmom in krščanstvom, se duhovno poglabljalo in človeško huma-niziralo, etično čistilo in evo-lucioniralo in revolucionira-lo. Pisec posebej omenja nemško mlad insko gibanje (Wittig, Guarini...), filozofa Maritaina ter Mouniera (njegov Esprit), njun personalizem, antikapitalizem in antifašizem. Oba francoska predstavnika katoliške filozofije sta vstopila v antifašistični odbor. Zato ju imenujemo “pogojne krščanske socialiste”. (Toda enciklika Qua-dragesimo anno iz 1. 1931 prepoveduje izraz “krščanski so- cializem”, ker se pojma med seboj izključujeta.) Po takem evropskem uvodu pride pisec k II. poglavju. Krščanski socialisti pod okriljem SLS (49-86). To je: k o-pisu razvoja krščanskega socializma pri Slovencih od 1918 do 1928. Razbira namreč gradivo po letih zaporedoma. Izvir ima v Krekovem Slovenskem katoliškem delavskem društvu (1894), ki je postalo tudi temelj polFtičm organizaciji SLS. V njej se je kot delavska organizacija formirala 1. 1909 Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo je Krek vedno smatral kot del SLS. V njej se je kot delavska organizacija formirala 1. 1909 Jugoslovanska strokovna zveza, ki jo je Krek vedno smatral kot del SLS v okviru stranke. V svojem imenu je nastopila prvič, ko je septembra 1917 podpisala majniške deklaracijo. To poglavje obsega prvo povojno desetletje. Povojna katoliška inteligenčna mladina, ki je končevala univerzo že na novi ljubljanski univerzi, je prinesla novo radikalno dinamiko v Krekovo organizacijo, z zavestjo, da mora iti korak naprej od Kreka v povojno, že v pobolj-ševiško sodobnost. Tedaj je Janko Kralj, še študent, napisal: “Socialistična družba bo prišla, vprašanje je le, ali bo krščanska ali ne.” (1918). On je tudi zbral prvih pet a-kademikov, ki jih je zanimalo socialno vprašanje v Socialni klub (1919). Ti so bili: Janko Kralj. France Žužek, M. Bitenc, Leopold Eiletz, J. Lazar in dva osmošolca France Birk in Miro Jeršič. S.S. Ta zadnja sta bile še v socialnem krožku srednješolske organizacije Razor, ki ga je vodil J. Fiber. (Spominjam se pripovedovanja o njegovem pokopu, ko je umrl kot abitu-rient, da so mu vrgli v grob slovensko zastavico s srpom, kladivom in križem.) Po Krekovi smrti sta vodila JSZ Gostinčar in Moškerc, toda ideološko so usmerjali trenje med krščanstvom in komunizmom poleg dr. Kralja še dr. E. Besednjak, dr. Gosar, Terseglav, p. Angelik in drugi. Njih ča- sopisi so bili Naša moč, Večerni list, Novi čas, Pravica in revija Socialna misel, in so se po 1. 1924 zavestno imenovali “krščanske socialiste”. Bili so proti nasilju marksizma, predvsem pa proti kapitalizmu, zlasti v katoliških vrstah zahtevali radikalnih sprememb glede podružabljanja produkcijskih sredstev in bank itd. Zahtevali so “razredni socializem”. (Zato jih Prunk šteje med “radikalne solidariste”.) Smatrali so, da se “socialna demokracija preživlja, nekr-ščanski socializem se organizira v novi radikalnejši obliki: tu si zdaj stojita nasproti dva nazora, ki se bosta borila na življenje in smrt, za nadvlado v človeških srcih. Vse, kar bo nekrščanskega, se bo organiziralo v nekrščanskem komunizmu; vse, kar hoče presno-vati človeško družbo na večnih načelih krščanstva, se bo zbralo ob praporu krščanskega socializma.” (1920) Tako so obsodili “komunistične hujskače” na Zaloški cesti, hoteli pa “popraviti individualni liberalizem” z reformami, temelječimi na krščanski etiki. (Bo še) predsednika Choi Kju Hab. kot začasnega predsednika države in da civilna vlada še obstoji in deluje. Vodilni častniki vojske so se pa že u-deležili več tajnih sestankov. Dobro poučeni krogi v Seoulu trdijo, da je cilj teh posvetovanj obdržati enotnost juž-nokorejskih vojaških sil in obenem najti vsem sprejem-Ijiveča naslednika Parka. Poudarjajo v Seouju in Washingtonu, da Park sam ni imenoval nobenega, ki bi ga lahko smatrali za svojega naslednika v slučaju njegove smrti ali bolezni. To je sicer značilno za skoraj vse samodržce, od Stalina do Tita, u~ tegne pa imeti resne in včasih tudi morda usodne posledice za omenjeno državo. Kar je precej olajšalo delovanje civilne vlade in vojske, je dejstvo, da ni prišlo do nobenih izgredov v državi in da je Južni1 Koreji smrtno sovražna Severna Koreja ostala mirna, čeprav je njena vojska v stanju pripravljenosti. Carterjeva vlada je pred dnevi poslala posebno izjavo vsem državam, ki se zanimajo za ta del sveta, da so ZDA pripravljene braniti neodvisnost Južne Koreje. Pogreb v soboto Južnokorejska vlada je odredila državni pogreb z vsemi častmi za predse dnika Parka. Pogreb bo v Seoulu v soboto. Nekateri Korejci so povedali novinarjem, da pričakujejo odločitev vojske o Parkovem nasledniku šele po pogrebu. Ni nemogoče, trdijo, da ne bodo generali imeli težave pri izbiri tega naslednika. Prevladujeta namreč dve struji v vojski in vladi. Ena struja je mnenja, da bo treba liberalizirati politični sistem in vrniti se k bolj demokratični ureditvi. Druga struja pa zagovarja stališče, da morata vlada in vojska nadaljevati sedanji sistem o-mejene svobode. Obe struji imata močne zagovornike in ni mogoče predvidevati, katera bo končno zmagala. Možnost nekakšnega sporazuma ali kompromisa med obema strujama tudi ni izključena, ker se obe zavedata, da bi lahko notranji spor v vladajočih krogih bil povod voditelju Severne Koreje Kirnu II Sungu Južno Korejo napasti, in to kljub prisotnosti kakih 37,000 ameriških vojakov nameščenih Uk ob meji. V Moskvi so pa izjavili, da so Parka odstranile ZDA in da sta Kim in KCIA delala po navodilih CIA in Carterja. Vzrok za Parkovo odstranitev pa naj bi bil ta, da je postala krutost njegove diktatorske vlade preveč celo za Ameriko. Predstavnik za tisk ameriškega tajništva za zunanje zadeve je takoj zanikal to trditev in dodal, da ZDA niso vedele vnaprej za zaroto proti Parku ih da seveda niso bile vpletene v njej. Korotan vabi— Pevski zbor Korotan ima svojo va jo v soboto, 3. novembra, ob 7 uri zvečer v Slov. narodnem domu na St. Clair-ju. Novi člani so dobrodošli. K molitvi— Društvo SPB Cleveland vabi članstvo in prijatelje k skupni molitvi za umrlo ženo tajnika društva Roziko Meglič nocoj ob 7.30 uri v Zak pogrebnem zavodu na St. Clairju. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu so vabljeni jutri, v četrtek, ob 7.45 zvečer v Zak pogrebnem zavodu k molitvi rožnega venca za pokojno Roziko Meglič, ženo člana. Zadušnici— Jutri, v četrtek, ob 7. zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emanuela Grassellija ob 14. obletnici njegove smrti. Danes popoldne ob 5. uri bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Mary Knific ob L obletnici njene smrti. Skupno sv. obhajilo— Članice. Oltarnega društva sv. Vida imajo v nedeljo, 4. novembra, pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne pa sejo v društveni sobi fare sv. Vida. Vse dobrodošle. Slomškovo kosilo— Listke za Slomškovo kosilo, v avditoriju pri Sv. Vidu, 11. novembra, dobite pri članih Slomškovega krožka: Frank Urankar. Richmond Hts.; John Petrič, E. 185 cesta; Julka Smole, E. 58 cesta; Ivanka Cugel, Addison Rd. in Baragov dom na St. Clairju ter pri drugih članih krožka. Prosijo, ca listke kupite vsaj do torka, 6. novembra. Cena: $4 in $2 (otroke). Žalostna vest— Ga. Anica Medved je dobila žalostno novico, da ji je umrla mati Ivana Burjek v Bregu ob Savi, Slovenija. Pred leti je živela 6 let v Chicagu. Zapušča sina Johna in hčerko Marico Kučič v Chicagu, v Clevelandu hčerko Anico Medved ter v Sloveniji 3 si-Inove in hčerko. Štajerski klub vabi— Štajerski klub prijazno vabi na svoje martinovanje to soboto zvečer ,v avditoriju sv. Vida. Po odlični večerji bo za ples in razvedrilo igral orkester Veseli Slovenci.' Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva pri Mariji , Vnebo vzeti imajo v nedeljo, 4. novembra pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob 1.30 popoldne molitve, ob 2. molitve za vse umrle članice, nato pa redno mesečno sejo. Članice se zahvaljujejo vsem, ki so pomagale pri prodaji peciva. Slovenska mladina— V nedeljo, 4. novembra, ob 10.30 dopoldne bo v cerkvi Marije Vnebo vzete zopet sv. maša pri kateri sodeluje slovenska mladina. OCTOBER 31, 1979 P: i Ameriška Domovina .... ..._ ~ nr.U., j. 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 122 Wed., Oct. 31, 1979 Beseda iz naroda... ] Cb 60-leinki Dramafskega društva 'lilija' CLEVELAND, O. — Na zaključnem praznovanja 60-letnice obstoja Dramatskega društva “Lilija” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v nedeljo, 27. oktobra, je pedal slavnostni govor dolgoletni Lilijin član, g. Miro Odar. Ker je bil ta govor zelo umesten in zanimiv, ga z dovoljenjem g. Odarja objavimo v celoti. * Spoštovani gostje, dragi prijatelji! Zbrali smo se k praznovanju 60-letnice Dramatskega društva Lilije, da se zahvalimo ustanovnim članom in vsem, ki so s svojim trudom in s svojo vztrajnostjo ohranili Lilijo celih 60 let. Ko prebiramo kroniko Lilije, vidimo, kako bogata in plodovita je bila njena preteklost. Vsi uspehi so bili sad velikega idealizma in trdega dela Lilij inih članov. Vsi čutimo v svojih srcih globoko hvaležnost za njih delo in požrtvovalnost. Naj se najprvo zahvalimo tistim, ki so pred 60 leti spoznali potrebo po dramatskem društvu in Lilijo ustanovili. Zahvalo smp dolžni nadalje tistim, ki so skozi vseh 60 let pri Liliji aktivno sodelovali in tistim, ki so jo kakorkoli pri njenem delu podpirali. Zgledu svojih staršev in sodelavcev Lilije so v zadnjih letih sledili mnogi izmed mlajšega rodu in se pridružili dolgi vrsti zaslužnih Lili-janov. Vam, ki ste zrastli v novi domovini, v kijem okolju, a niste zavrgli izročila svojih prednikov, vam naj Bog povrne stokratno vaše plemenito odločitev, nadalje^ vati slovensko kulturno delo med nami. O da bi premnogi, ki stoje ob strani, sledili vašemu zgledu in se pridružili vašim vrstam, da.bi naša kulturna društva zaživela v no-- vem življenju v delu za slovenske tradicije m ideale. Naj vam pogled na tukaj zbrane delavce in podpornike Lilije v vaša srca vlije nove volje in novih moči, da bo Lilija lahko praznovala še 75-letni-co in 100-letnico in še; več. Preteklost Lilije je bila bogata, toda kaj nam prinaša bodočnost? Ali so naša kulturna društva obsojena na počasno hiranje in gotovo smrt? Usoda Lilije je v naših rokah; v rokah nafe, ki smo zbrani tukaj in v rokah onih, ki jih ni • tukaj, a so ravno tako poklicani, da doprinesejo 'svoj delež. Naše žrtve, naše delo bo Lilijo ohranilo, naše brezbrižnost in naša malodušnost jo bosta pokopali. Kulturno delo ni lahko, ne prinaša materijalnih dobrin in ne nagrad. Zakaj naj se potem trudimo za obstoj naših kulturnih društev? Ali ni laže, če si umijemo roke in se otresemo vseh očitkov s praznim izgovorom, taka je pač usoda — takšne so razmere, kaj morem za to. Če hočemo odgovoriti na vprašanje, ali se je vredno še truditi za obstoj Lilije, moramo najprej ugotoviti, kakšno vlogo igra med nami, kakšno delo opravlja med nami? S svojimi igrami nas Lilija zabava in nam nudi duševno razvedrilo. Po igrah, ki nam jih predstavlja Lilija, se o-hranjajo naši verski in narodni običaji. Igre nudijo igralcem in gledalcem priliko, da se izpopolnjujejo v znanju slovenskega jezika. S svojim sodelovanjem pri vseslovenskih prireditvah Lilija pom^ ga utrjevati med nami slovenski čut in nas povezuje v slovensko duhovno enoto. Z denarnimi podporami pomaga slovenskima šolama in drugim slov enskim ustanovam tukaj v Ameriki in drugod po svetu. Vsa dejavnost Lili je je'torej usmerjena v o-hranjevanje slovenstva, ne samo med nami v Ameriki, temveč tudi med našimi brati po svetu. Toda ali je ohranjevanje slovenstva in slovenske kulture potrebno? Saj za svoj fizični obstoj ne potrebujemo slovenskega jezika, ne slovenske kulture in ne slovenske skupnosti. Kultura, slovenstvo so mnogim samo prazne fraze, ki jih uporabljajo, kadar jim to koristi. Tako je materialistično gledanje na življenje-. Tudi nas se je že močno oprijelo, zavestno ali podzavestno, ker pač živimo v materialistični družbi. Zato pozabljamo, da človek ne živi samo od kruha. Pozabljamo, da poleg materi-j alnih dobrin obstajajo tudi duhovne, ki so veliko več vredne kakor materij alne, čeprav jih moderni svet ne ceni in jih celo zametuje. Slovenstvo je naša duhovna dobrina. Bog nam jo je podaril in naši očetje in naši bratje so zanjo v nedavni preteklosti darovali svoja življenja. Ali nam jo je Bog dal zato, da jo v tujini zapravimo, da pozabimo, da nas je u-stvaril kot Slovence? Če verujemo, da je Bog neskončni razum, če verujemo, da ima r AMERIŠKA DOMOVINA, vse, kar on ustari, svoj smoter, potem si pač ne moremo misliti, da nam je dal dar slovenstva zato, da nanj pozabimo in ga zavržemo. V svoji človeški slabosti in omejenosti težko spoznavamo božja pota. Zakaj nas je odtrgal od slovenskega matičnega telesa in nas poslal v tujino. Morda zato, da ohranimo slovenska izročila naših pradedov čista, brez rdečih primesi. Morda zato, da pomagamo svojim bratom v zamejstvu, ki se bore za svoj narodni obstoj? ♦Morda, kdo ve? Samo eno je gotovo, ne zato, da prenehamo biti Slovenci. Če verjamemo, da je božja volja, da ostanemo Slovenci, in če Lilija s svojim delovanjem pomaga slovenstvo med nami ohranjati, potem je naša dolžnost, da s svojim delom in s svojimi žrtvami o -hranjamo tudi Lilijo in slovenska kulturna društva na sploh. Razmere, v katerih živimo, niso najbolj naklonjene vzdrževanju naših kulturnih društev. Toda razmere moramo prikrojiti tako, da ne bodo u-ničevale naših društev. To pa zahteva neumornega dela in žrtev, velikih žrtev. Delu in žrtvam se moderni človek izogiba. Zato je med nami mnogo takih, ki se za. kulturo ne zanimajo in ne podpirajo dela naših društev. Boje se dela, boje se žrtev. Delo pa je preveliko, da bi ga zmogla samo peščica idealistov. Zato moramo pridobiti tudi tiste, ki še stoje ob strani. Začnimo z delom najprej po naših družinah. Ustvariti moramo tako vzdušje, da bodo otroci vzljubili naš jezik, naše navade in običaje. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da imajo naši otroci drugačen pogled na svet, da pripadajo drugi generaciji. Ceniti moramo njihovo mnenje,; drugače jih bomo odbili. Naše delo ne sme biti omejeno samo na naše družine. Delovati moramo tudi v naši slovenski družini. Čeprav nimamo več strnjenih slovenskih naselbin, se ne smemo zapirati v svoje domove. O-stati moramo med seboj povezani. Pokazati moramo zanimanje za svoje brate Slovence. Naloga je velika, delo težko, toda ne nemogoče. Če bomo vsi pripravljeni doprinesti žrtve, bomo svoje poslanstvo uspešno opravili. Ne zavidajmo one, ki stoje bb strani, kajti mi smo si izbrali boljši del, mi hodimo po pravi poti. Vrzimo se na delo z novimi močmi, z novim idealizmom in s trdnim zaupanjem, da bomo Lilijo ohranili še na mnoga leta. Miro Odar —-----o------ Zbor ‘lipa” vas vabi GENEVA, O. — Še par tednov nas loči od našega koncerta. Kakor grozdje dozori v jeseni, tako upamo, je tudi naš zbor zrel za svoj prvi koncert. Zapel bo mešani zbor, moški zbor in kvartet, katerega sestavljajo Gary, Andrej, Lou in Mark. Pripravljajo nam veselo presenečenje. * * Po koncertu bo zabava, in ples. Postregli vam bomo z dobro govejo pečenko, suhimi klobasami s kislim zeljem, krofi, štrudlj om itd. Prav lahko nas boste našli. Ko pridete v sredo Geneve na cesto 20, pri luči zavijte na levo ter kakih 100 metrov vstran se nahaja dvorana Youth Center. Parkiranje je za dvorano ali pa •' desno ob trgovini Carlysle. Torej na veselo svidenje v soboto, 17. novembra, ob po). 8. uri zvečer. Milica Ovnič Zvonovi Marije Vnebovzete nas zopet vabijo CLEVELAND, O. — Vabijo nas že drugič za prvo nedeljo v novembru ob 10.30 dopoldne. Vabijo slovenske družine z mladino v osnovnih in srednjih šolah, tiste, ki že spadajo v župnijo in še prav posebno tiste, ki so v angleških župnijah v predmestjih. Začeli smo s to družinsko-mladinsko mašo že prvo nedeljo Roženvensko v oktobru, ko je bil še na obisku pri nas v Ameriki sv. oče Janez Pavel II., prvi slovanski papež v zgodovini sveta. Uspeh prvega vabila, naj družine z mladino pridejo v slovensko cerkev — naj pridejo domov, je bil presenetljivo dober. Naj ta naš ‘home-coming’ narašča iz meseca v mesec in požene trajne, globoke korenine. Fantje in dekleta so lepo in razločno brali božjo besedo v slovenskem jeziku in drugi so spet narekovali vsem vernikom v cerkvi prošnje in po vrsti klicali božjo pomoč in varstvo zase, za svoje in za druge potrebe vsega sveta. Ko je š. kpra po .obhajilu zadonela prekrasna Vodopivčeva “Bele sveče so prižgane -—• Jezus prišel zdravit rane ....” sem na sedežu ob strani oltarja molil v duši, naj nas Jezus združi vse pri obeh slovenskih župnijah v Clevelandu, da obvarujemo našo mladine, da se nam ne izgubi v' brez-verstvu, nemorali in novem, razdivjanem poganstvu. Začeli smo z mašo — mladinsko mašo; pa to še ni zadosti. Vzporedno z mašo bi bilo treba začeti v vzgojnim, prosvetnim, kulturnim delom izven cerkve, ki naj prav tako prepoji naše mlade z vsem, kar je plemenito, vzvišeno, v duhu vere in bogate slovenske narodne tradicije. Ustvariti bi bilo treba ob obeh cerkvah in farnih šolah ozračje, kjer bo mladina imela družbo in zabavo; kjer bi javno nastopala, se razvijala in izživljala ter našla zadostitev svojim prekipevajočim silam. Tam naj se med seboj spoznajo, zbližajo. In ko pri- de čas za to, se med seboj povežejo v mlade pare in razrastejo v nove, zdrave osnovne celice človeške družbe: v nove družine. Po d r u ž i n s ko-mladinski maši ste vsi povabljeni v cerkveno dvorano na kratek sestanek in pomenek, kako s kom, in kdaj, bi lahko polagoma začeli z organiziranim delom za našo drago slovensko mladino v Clevelandu. *” Rev. L. Tomc --------------o------ Komu glasi CLEVELAND, O. — V torek, 6. novembra, bomo v Clevelandu imeli volitve. Pri vsakih volitvah smo kolikor toliko v stiski, kam svoj glas odrediti. Prvo je, sebe prepričati, da se volitev moramo u-deležiti. Ne smejo volitve ža nas biti neko postransko, manj važno opravilo, češ, bo že kako. Sami sebi bi dali slabo spričevalo. Sami sebe moramo spoštovati in se kot misleči ljudje odločiti za tisto, kar odgovarja našemu prepričanju ali, kakor nekateri pravijo, svoji vesti. Za župana imamo dva kandidata. Presoditi moramo, kateri more mestu več koristili in ne samo, katera oseba nam je bolj ljuba ali simpatična. V zadnjem času se je preko Clevelanda razpršilo toliko prahu, da se iz tega komaj spoznamo. Razgalile so se žalostne razmere, tako v mestnem gospodarstvu samem, kakor v prizadevanju za napredek mesta po tistih, ki v mestnem svetu že mnogo let vedrijo. Hudo’ odgovornost pred meščani imajo tisti, ki nerazumlj ivega gospodarstva že davno niso razkrili davkoplačevalcem. Če so to demo-kratje, je njihova odgovornost še večja, ker Cleveland vendar velja za demokratsko trdnjavo. Razumljivo, če so dosedaj zanemarjali svoje dolžnosti, jim je lahko tudi zapustiti svojo politično linijo in k zmagi pomagati svojemu siceršnemu političnemu nasprotniku, da tako*zakrijejo slabosti svoje politične skupnosti. Čisto po nepotrebnem so nam naprtili odpo-klicne volitve, niso znali urediti stanja pri mestni elek- trarni in so razmetavali drugod tako potrebni denar, ne da bi sledili svojim nalogam delati v dobro Clevelanda, za kar so bili izvoljeni in za kar prejemajo primerno plačo. Republikanska stranka nam je tokrat predložila uglednega kandidata, ki.uživa splošno spoštovanje. Razmere mu morejo pomagati okoristiti se z glasovi, ki sicer njegovi politični pristaši niso. Slovenski pisatelj Fran Levstik je zapisal: “Le malo ljudi je tako stanovitnih, da bi se lepim obljubam ne dali zapeljati.” Ko bomo šli na volišče, se odločimp tako, kot smo prepričani, da je za mesto najboljše. Ne, ker Vojnc-vicha spoštujemo, ne s presojo, kaj Kucinich napak dela, ampak ker imamo MESTO BOLJ RADI, kakor pa kateregakoli kandidata, ki ga o-sebno cenimo. To naj bo vodilo pri oddaji našega glasu. Janez Ovsenik ------o----- Večerja, petje in ples pevskega zbora Jadran CLEVELAND, O. — Pevski zbor Jadran bo priredil jesenski pevski program z večerjo in plesom v soboto, dne 10, novembra,' v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Večerja bo servirana od 5. do 7. zvečer, po kosilu bodo Jadranovi pevci nam podali enourni pevski program. Sledil bo ples, za katerega bo igral Eddy Rodeck orkester. Vstopnina za kosilo, program in ples je $7.50 na osebo, samo za ples pa $2. Vstopnice imajo naprodaj člani in članice zbora Jadran in pri Tony’s Polka Village. Vstopnice za kosilo si morate nabaviti pred prireditvijo. V zboru nam bodo zapeli lepo število pesmi, v prizoru “zimski večer” pa nekaj prav domač ega, polno dovtipov, kajpada tudi naše popularne solistke Florence Unetich, Angie Žabjek, Betty Resnik in druge nas bodo razveselile s svojim nastopom. Petje bci dirigiral Jadranov glasbeni učitelj Reginald Resnik. Kot je razvidno, se nam o-beta užitka poln zabavni večer. Gotovo bo nas naša dru- Belokranjci vabijo na veselo martinovanje Člani in članice Belokranjskega kluba iz Clevelanda in Euclida. CLEVELAND, O. -* Belokranjski klub prireja in praznuje veselo martinovanje, ki bo letos na . predvečer sv. Martina v soboto, 10. novembra, ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair ju. Na ta naš vsakoletni vinski praznik vabimo naše prijatelje od blizu in daleč, saj naše domače kuharice in natakarice se že vsa ta leta trudijo, da bi bili naši gostje čim boljše postreženi. Tudi orkester “Veseli Slovenci” razveselju- je naše goste že več let in tako bo tudi letos. Zato želimo, da bi tudi v bodoče še mnogo let praznovali naš vinski praznik med našimi prijatelji in znanci ter da bi imeli srečo oddati ključe naši belokranjski mladini. Na letošnje martinovanje pridejo v večjem številu zopet Belokranjci iz Girarda, Ohio, in iz sosednje Kanade. Ker bo pot naporna, želimo šoferjem srečno pot k nam in nazaj domov. Na razpolago so tudi pro- stori za parkiranje: veliko parkirališče Slov. narodnega doma, pri “The Steel Improvement Co.” in pri Central National' Bank. Kakor navadno, je tudi letos poskrbljeno za varnost na vseh par-kališčih. Upamo, :da bo vse v redu in vas še enkrat vljudno vabimo. Za rezervacije kličite 261-0386 ali 481-3308. Na svidenje v soboto, 10. novembra 1979, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Aye. Odbor žabna žilica zvabila, da se bomo udeležili vseh dobrot, ki jih nam bodo pripravili pevci in pevke pevskega zbora Jadran v soboto, 10. novembra, v SDD. Vsi ste prijazno vabljeni! Za odbor: L. K. —-----o------ Olobokosrčna zahvala CLEVELAND, O. — Odbor “Tabora”, DSPB Cleveland, se vsem, ki so se udeležili “družabnega večera“ v soboto, 20. oktobra, globoko-srčno zahvaljuje. Naj lepšo in naj večjo zahvalo izrekamo ge. Štefki Smolič za izvrstno pripravljeno večerjo. Obenem se toplo zahvalimo vsen-ženam in dekletom, ki so pomagale v kuhinji ali pri serviranju večerje. Ne smemo pozabiti zahvale za gdč. Loretto Baker, ki smo jo naprosili, da bi pomagala v kuhinji. Ker ji pa čas tega ni dopuščal, nam je poslala kuvertico, v kateri je bilo $20 za naše invalide. Naj lepša hvala, gdč. Baker za Vaš topel namen. Mr. in Mrs. Jimmy Slapniku se zahvaljujemo za darovano namizno cvetje. Lepo zahvalo izrekamo .-‘ orkestru “Veseli Slovenci”, ki je igral pod vodstvom g. Dušana Mar-šiča, vsem ženam za darovano pecivo ter gospej Mati De' jak za prevzem prodaje peciva, gospej Barbari za njeno pomoč pri pripravi in čiščenju dvorane. Naši možakarji zaslužijo pohvalo, in to posebno natakarja France Kastigar in Pol' de Župančič ter vsem, ki so pomagali pri bari, Franceh1 Bohu in Matevžu Hočevarji-1 za neumorno delo pri razprodaji vstopnic in listkov, pra''' tako našemu predsedniku o Milanu Zajcu za ves njegov trud in čas. V imenu naših invalidov' in pomoči potrebnih varu vsem še enkrat izrekamo našo toplo in iskreno zahvalo. Odbor, Tabor DSPB Cleveland ------o------ še nekaj k papeževem obisku BERWYN, 111. — Ob obisku sv. očeta Janeza Pavla v našem mestu je bilo že veliko napisanega. Naše bralo6 bo verjetno zanimalo poznano dejstvo, da je v papežoj vem spremstvu bil tudi na^ rojak, bivip. Čikažan, dr. Ste' fan Falež, ki sedaj stalno živ! v Rimu. Imel je na oskrbi potne predpriprave papeževega obiska Irske in Amerik6" On je bil tudi tisti, ki je Pr pežu napisal pozdrav v venščini “Hvaljen Jezus stus”, s katerim je razveseb vse Slovence. Dr. Falež je v Chicagu st° pil v stik s svojimi prijatelj; in bivšimi sošolci, med nji15’ z dr. L. Leskovarjem, s kat6 rim sta skupno obiskoval1 mariborsko gimnazijo, lju^ Ijansko univerzo in Loy°liJ univerzo v Chicagu. Ob priliki papeževega ska v Washingtonu sta bila v Belo hišo povabljena tudi stopnika KSKJ Mr. Kucic ir' Mr. Kosmerl, ki sta se imeji5 priliko osebno spoznati z d1" F aležem ter številnimi " shingtonskimi rojaki. Ludwig Jelenc IZ NAŠIH VRST Toronto, Ont. ■— Spošto^a ni! Ker mi je naročnina V°. tekla, Vas lepo prosim, da 111 Ameriško Domovino pošlji še v naprej. S pismom prib1 gam bančno potrdilo za ^ ročnino. V as lepo pozdravlj am. Pržl' lepa Vam hvala Karolina Ra^ smeris&s mmmwK, ~ October 5r,“M' Martin Travnik umrl EDMONTON, Alta. — V Edmontonu, Alta., Kanada, je po dolgi bolezni dne 9. oktobra 1979 umrl 80 let stari Martin Travnik. Zapušča hčer Marijo v Sloveniji, sina Staneta v Edmontonu ter šest vnukov in vnukinj. Pokojni je prišel v Kanado leta 1948 iz Stavče vasi, Slovenija. Pogreb je bil iz Park Memorial pogrebnega zavoda v cerkev Sacred Heart in nato na pokopališče Holy CroSs. Najlepša hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste pokojnega pospremili na tej zadnji poti; Tončka Novak Papež Janez Pavel li. je govoril slovenskim romarjem v Rimu CLEVELAND, O. — Pravkar smo prejeli v uredhištvu AD izvod Vatikanskega časopisa “L’Osservatore Romano” z dne 19. oktobra, v kateremu je obširno poročilo o papeževem sprejemu skupine sloven-skilj romarjev iz matične domovine z ljubljanskim nadškofom Jožetom Pogačnikom na čelu in iz zamejstva. Sv. oče in nadškof Pogačnik sta imela govora, ki ju objavimo spodaj; Govor papeža Janeza Pavla II. Hvaljen Jezus! Predragi bratje in sestre! Z iskrenim'veseljem in hvaležnostjo sprejemam vas Slovence, ki ste te dni prišli v Rim na narodno romanje z vašimi škofi na čelu. Vas vse očetovsko pozdravljam kot predstavnike plemenitega naroda, ki je vreden vsega spoštovanja in ljubezni. Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi narodi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Želim obenem izraziti priznanje in pohvalo vašemu narodu za nepretrgano zvestobo Apostolskemu Sedežu v Rimu, ki je ostala neokrnjena tekom stoletij kljub vsem preizkušnjam, ki ste jih morali prestati. Bodrim vas, da z neomajnim zaupanjem vztrajate na isti poti živega in neustrašnega evangeljskega pričevanja. Moj pogled se obrača tudi na bodočnost vašega cerkvenega občestva. Zato postaja moja beseda goreč poziv, da vedno bolj poživite v vas dar svetega kršita. Posebno vam polagam na srce, da primerno skrbite za duhovniške poklice, tako da bo slovenska Cerkev imela vedno dovolj gorečih duhovnikov. Ne bom se spu- ■ ščal v podrobnosti te vzvišene naloge. Zanjo ste odgovorni predvsem vi, dragi škofje in duhovniki. Zdi se mi vendar primerno povdariti temeljno vlogo družine, bodisi v krščanski vzgoji otrok, bodisi v velikodušni skrbi za rast duhovniških in redovniških poklicev. Srčno spodbujam prav posebno'vse duhovnike, da vztrajno z navdušenjem in apostolsko predanostjo služite Cerkvi in se posvečate pastoralnim dejavnostim, ki so vam lastne, v popolnem občestvu in vdanosti škofom, ki so v prvi vrsti odgovorni za cerkveno organizacijo in versko življenje v škofiji. Le tako bo zavzetost posamezniikov gotovo obrodila dobre in bogate duhovne sadove. Vem, da proslavljate letos četrstoletni obstoj medškcfij-skega tednika “Družina”. Srčno želim, da bi to glasilo tudi v bodočnosti svobodno vršilo svoje predragoceno vzgojno in informativno versko poslanstvo. Slovenski katoličani bodo tako imeli ustrezno sredstvo, da se vedno bolj zavestno vključijo v življenje vesoljne Cerkve. Ve- seli me, da pri tem uspešno sodeluje s svojimi oddajami Vatikanski Radio. Vam vsem. naj prisrčne j še želim za Cerkev v Sloveniji in za ves slovenski narod vedno večjega napredka, s pomočjo vsemogočnega Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa ter pod materinskim varstvom Božje Matere Kraljice Slovencev, tako na človeški kot ha krščanski ravni, v blagor tudi celotne družbe, v katero ste vključeni. Vsak dan naj vas spremlja moj posebni apostolski blagoslov, ki ga iz srca podeljujem vam in vsem, ki so vam dragi. Govor nadškofa Jožefa Pogačnika Sveti oče! Srčna radost nas navdaja in v čast si štejemo, da smo deležni te avdijence, prav posebej še zato, ker smo prvič pred papežem, naslednikom sv. Petra, ki duhovno izhaja iz dediščine sv. bratov Cirila in Metoda, naših skupnih apostolov blagovestnikov se družine. slovanskih narodov. To je za nas vse kakor poseben dar božje previdnosti. Po zgledu sv. bratov Cirila in Metoda je ostal slovenski narod skozi stoletja zvest Kristusu in Cerkvi. Jasno nam pričuje o tem njegova često razburkana zgodovina: in to večkrat sredi težkih preizkušenj in sredi silnih težav, ko je narod moral trpeti zaradi svoje zvestobe Kristusu v Cerkvi, v njenem univerzalnem občestvu pastirska služba, ki jo je dal Kristus Cerkvi v osebi apostola Petra, je znamenje in središče te edinosti in tega občestva, ki je duhovno in vidno obenem. Pred Vami smo, da se Vam zahvalimo za celotno ureditev slovenskih škofij v slovenski metropoliji, ko je koperska apostolska administratura postala redna škofija. To romanje se vrši ob petindvajsetletnici našega tednika “Družina”, ki je edini verski tednik v Jugoslaviji in ki si šteje v čast, da se med svojimi naročniki na prvem mestu imenovati prav Vi, sveti oče. “Družina” je organizirala to romanje; v njem so prisotni zastopniki vseh naših župnij. Hkrati obhajamo tudi tisočletnico Brižinskih spomenikov, ki so najstarejši pisani dokument ne le slovenskega, ampak tudi Slovanskega pismenstva. Po vsebini so vseskozi religioznega značaja, so zapiski molitev, spomenik vere in kulture obenem. ■' To vero naših dedov želimo poglobiti in utrditi, ko obiskujemo grobove sv. apostolov Petra, in Pavla ter rimskih mučencev. Našo krajevno Cerkev, sveti oče, je vedno prevevala globoka ljubezen in duhovna povezanost z rimskipn škofom, ki je Petrov naslednik in Kristusov namestnik.-Vsi naši verniki goreče molijo za Vas, sveti ope, naj Vam Sveti Duh Kristusov vselej pomaga izpolnjevati Vaše poslanstvo. 2.00 2.00 2.00 RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU Ko gospodarski položaj na splošno v naši deželi trenutno ni posebno ugoden, se farmarji veselijo ene najodličnejših in najbogatejših letin. Koruze so pridelali 7.27 bilijonov bušljev, 3% več kot lani in več kot so v Rusiji pridelali letos vsega žita skupaj. Pridelek pšenice je 18% večji od lanskega, znaša 2.12 bilijonov bušljev. Rekorden je pridelek soje in sorguma. Obilni žitni pridelek naj bi zavrl rast cen živine in s tem mesa. To bi naj olajšalo uspešen boj proti inflaciji. Ker je bil žitni pridelek v Rusiji letos skoraj eno četrtino pod lanskim, pričakujejo, da bodo Rusi kupili večje količine žit v naši deželi. Tujski promet je bil letos v Evropi na splošno živ, ponekod celo večji kot lani, četudi je bilo tu in tam čutiti težave v oskrbi z gazolinom. Posebno so se košatili po Vsem svetu Nemci, katerih marka je pridobila na ugledu in kupni moči. Bilo jih je polno v Avstriji, Italiji, Španiji in Jugoslaviji. Amerikanci, ki so pred leti v velikem številu obiskovali Evropo, so letos svoja pota v tujino precej omejili. Ameriški dolar je izgubil nekdanjo veljavo in kupno moč. Zanj dobimo doma precej več kot na tujem, kjer si nekateri ob pogledu na nekdaj vsemogočni dolar vihajo nosove. Ame-rikance so v Evropi kot najboljše tuje goste nadomestili Japonci. Ljubitelje fižola verjetno zanima novica, da se skupina znanstvenikov prizadeva najti način in sredstvo, ki bi naj omogočila uživanje fižola, ne da bi to povzročalo preobilje plinov v želodcu in črevesju. Fižol naj bi na ta način postal sprejemljiv na splošen jedilnik ... Delavsko tajništvo je pretekli petek objavilo, da je bilo v preteklem mesecu v naši deželi na novo zaposlenih 613,000 oseb in da je število brezposelnih padlo od 6% na 5.8%, torej na povprečje letošnje pomladi in poletja. Porast števila zaposlenih za 613,000 oseb na skupno 97,513,000 pomeni, da gospodarstvo še ni v zastoju, kot naj bi bilo po splošni sodbi opazovalcev gospodarskega razvoja. To potrjujejo tudi poročila prodaje na drobno, ki je v preteklem mesecu po-rastla kar na splošno. Cene med tem niso popustile v svoji rasti. V letošnjem septembru so se dvignile v prodaji na debelo kar za 1.4%, največ v zadnjih petih letih. Tolikšen porast —■ naj večji je bil v ceni gasolina in kurilnega olja ter v cenah hrane Molite za nas, sveti oče, da bo naša krajevna Cerkev vsesplošnem občestvu zares znamenje in sredstvo odrešenja, to je zakrament odrešenja za vse ljudi; da bo zares Kristusova Cerkev, ki je, kot je zapisano v Vaši encikliki “Redemptor hominis” (čl. 13 in 14), vsa v službi človeka po Kristusu: “Jezus Kristus je prvenstvena pot Cerkve, in vsa pota Cerkve vodijo k človeku”, h konkretnemu, edinstvenemu človeku z vso njegovo problematiko. Zato' Vas prosimo za Vaš apostolski ■ blagoslov. — kaže, da vsi napori za omejitev inflacije, kar jih je vlada predsednika Carterja doslej podvzela, niso rodili nobenega uspeha. Inflacija je sedaj na letni pravni preko 13%, ko je bila lani v tem času na letni nekaj izpod 8%. Vlada nam še vedno obljublja, da bo inflacija popustila in da bo ob koncu tega leta, oziroma v začetku novega na letni ravni okoli 9.5%. Nihče tej napovedi prav ne verjame. ** Na konferenci Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke v Beogradu pretekli teden je zakladni tajnik ZDA sv. Miller obljubil v imenu vlade ZDA, da bodo ZDA ostale pri visokih obrestih tudi v času gospodarskega zastoja, ker da so odločene omejiti divjajočo inflacijo. Obresti na posojila so pora-stla pretekli teden na 13.5% za najzanesljivejše izposojevalce — velika podjetja in trdne gospodarske družbe. Za vse druge so bile za 1 do 3 in več odstotkov višje. Ko je v soboto Federal Re, serve Board dvignil svojo obrestno mero za posojila bankam na 12 odstotkov, so te dvignile obresti za svoje posojila za prav toliko na 14.5 odsotka, naj višje v tem sto- letiu- , ................. Volivci Clevelanda so pri volitvah ta mesec odklonili z veliko večino dve davčni nakladi za potrebe šol. Trdijo, da je v dobri meri temu krivo prevažanje šolarjev za dosego ' integracije šol, ki ga večina odklanja, četudi je “zakon dežele”. * Kongres je na predlog zvezne vlade odobril ustanovitev novega zveznega tajništva — tajništva za šolstvo. Doslej je bila skrb za javno vzgojo in prosveto v sklopu zveznega tajništva za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo. Novo zvezno tajništvo bo imele preko 17,300 uposlencev in letni proračun preko 14 bilijonov dolarjev. Njegovo ustanovitev je poleg predsednika Carterja posebno podpirala Narodna zveza vzgojiteljev (National Education Association), največja organizacija šolnikov v deželi. Ko sta Francija in Velika Britanija vključili v promet preko Atlantika nadzvočna potniška letala Concorde, je bilo za tovrstne polete precej zanimanja. Nekateri so napovedovali novim, hitrejšim potniškim letalom lepo bodočnost, drugi pa so v to močno dvomili. Ko so začele cene gazolina skokovito rasti, je postalo jasno, da letala Concorde nimajo bodočnosti. Njihovi poieti so predragi, ker letala porabijo preveč gazolina. Francoska in britanska vlada sta se pretekli mesec odločili pustiti ta letala v prometu, ustaviti pa gradnjo novih letal te vrste. Za skupno zgradnjo 16 teh letal sta izdali preko 2.5 bilijonov denarjev. ZDA so. delo na razvoju in gradnji nadzvočnih, potniških letal ustavile leta 1971, ko je Kongres odklonil nadaljna javna denarna 'sredstva za ta program. Arneriški letalski strokovnjaki so sedaj mnenja, da je na razpolago tehnologija za razvoj in zgraditev nadzvočnega potniškega letala, bi bilo sprejeti na reden polet preko 200 potnikov, ko jih Concorde more sprejeti le 120. Sovjeti so zgradili Concor-du slično nadzvočno potniško letalo TU-I44, ki pa se tudi ni obneslo. Sedaj ga baje uporabljajo ne za prevoz potnikov, ampak za prevoz pošte. * Ko se čudimo in jezimo nad sedanjo draginjo, nad rastočimi cenami in padajočo vrednostjo našega dolarja doma in v tujini, ne smemo pozabiti dejstva, da vlada ZDA v preteklih 10 letih ni niti v enem letu krila izdatkov z dohodki. V zadnjih 35 letih je zvezna vlada napravila 424.7 bilijonov dolarjev novega dolga, od tega samo v času predsednika Carterja v zadnjih treh letih 124.1 bilijona dolarjev. * Nezdrave gospodarske razmere v zahodnem svetu, zlasti v ZDA, politična negotovost in strah pred bodočnostjo so pognale ceno zlata pretekli teden na 444 dolarjev za eno unčo, ki je pred manj kot 10 leti stala le 35 dolarjev. Cena je po dosegu rekordne višine 444 dolarjev za unčo pretekli torek padla na 365, pa se nato znova dvignila ob koncu tedna na 385 dolarjev. Ljudje so zaskrbljeni, strah jih je, d-i bi izgubili vse, kar so prihranili, da bi si zagotovili mimo in zadovoljivo starost. Da pri takem položaju vlada izgublja zaupanje naroda, ni nič čudnega, je popolnoma naravno in nujno! t ** Zadnjič je 'nekdo dejal: tlranimo za deževne dni, ti pa pridejo najrajši v času naših počitnic. (Iz “Glasa ADZ”) 1.00 10.00 Tiskovni sklad A.D. V tiskovni sklad Ameriške Domovine so od zadnjič da- ki bi/bilo v rabi goriva tako učinkovito, da bi bilo gospodarsko rentabilno. Sposobno r ovali: Mrs. Mary Novak, ... 2.00 Richmond Hts., O. Jernej Sušnik, 2.00 Toronto, Ont. Mrs. Louise Raddell, . 2.00 Cleveland, O. Ivan Berlec, 2.00 South Euclid, O. Mary Boštjančič, .... 1.00 Cleveland, O. Louis Oswald, 2.00 Euclid, O. Anton Koritnik, .. . 2.00 Cleveland, O. Victor Tominec, .. .. .. 12.00 Richmond Hts.,, O. Jennie Leonhardt, ... 2.00 Richmond Hts., O. Rev. Joseph F ire, .... 22.00 Underwood, N. Dak. Frančiška črtalič, ... 1.50 Euclid, O., Christin'e Kebe, 10.00 Fort Lauderdale, Fla J v spomin sina Adolfa in staršev Franka in Lucije Benčine ARS Slovenia, 100.00 Don Mills, Ont, Jože Škulj, 3.00 Toronto, Ont. Lojze Tratnik, 5.00 Mississauga, Ont. Frank Fabian, 7.00 Lake Wales, Pla. Mary Cajen, 2.00 Madison, O., v spomin soproga Andyja Mrs. John Kebe, 5.00 Belleville, Ont. Ivan Drear, 10.00 Cicero, 111. Lucija Stele, 2,00 Mentor, O. • l. Jože Gregorčič 10.00 Leo Zupančič, .... Euclid, O. Janez Košir, ...... Cleveland, O. Mrs. Joseph (Anna) Pfeiffer, ....... Catskill, N.Y. Cleveland, O. Metod Zerdin, .......... 2.00 Chicago, 111. Jerry Humar, ........... 1.00 Antonia Tolwinski, ... $ 2.00 Cleveland, O. Mrs. Julia Rijavec,_____ 2.00 Cleveland, O. Mary Cerkvenik, ........ 2.00 Cleveland, O. Agnes Možina, .......... 8.00 Salem, O. Joseph Majer, .......... 2.00 Euclid, O. Alice Arko, ....'..... 3.00 Cleveland, O. John Hočevar, .......... 2.00 Wickliffe, O. Joseph Razgoršek, . Pittsburgh, Pa. Jennie Langerholc, Johnstown, Pa. v spomin dr. F. Kerna Ignacij Hren, .......... 5.00 Euclid, O. Felix Kurbos, .......... 2.00 Cleveland, O. Vlasta Radišek......... 10.00 of Vlasta’s Art Gallery, Cleveland, O. Marija Raritaša, ....... 1.00 Wickliffe, O. Frank Zupančič, ........ 1.00 Cleveland, O. Stephen Zorc, .......... 2.00 Rye, Colo. Rev. Joseph Cvelbar,.. 12.00 Lake Panasoffkee, Fla. Frank Urbančič, ........ 5.00 Toronto, Ont, Mrs. Maria Lenardič,.. 1.00 Bradenton, Fla. Alois Dolenc, ......... 10.00 Toronto, Ont. Anton Babnik, ......... 12.00 Astoria, N.Y. Jakob in Josefina Stražišar, .......... iq.qo Chicago, 111., v spomin 50. obletnice poroke Rose Buh................20.00 Cleveland, O. Marija Šef, ........... iq.oO Cleveland, O., v spomin pok. A. šef Mary 'Sau.rich, ........ 6.00 Cleveland, O. Joseph Xipec, .......... 2.00 Wickliffe, O. Vinka Hozjan, ......... 10.00 Stockholm, švedska Louise Kosmerl, ........ 2.00 Cleveland, O. A'ngela Peterlin, ..... 13.00 Toronto, Ont. j Andrew Perčič......... 12.00 / Minneapolis, Mipn. Barbara Sobočan, ....... 5J00 Hamilton, Ont. Mrs. Francka Mavec, .. 10.00 Richmond Hill, Ont. Vsem darovalcem prav lepa hvala! MALI OGLASI V NAJEM 5 sobno stanovanje, spodaij. Na E. 156 St. Kličite 692-2708 " ■ ' : i (X); HIŠA V NAJEM V Collinwoodski okolici, Enostanovanjska z dvema spalnicama, 1 % garaže, klet, Kličite 442-1026 (119-123); AMERIŠKA domovina je vaš list, podpirajte gal Domovino, edini neodvisni in naj starejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! CLEVELAND. < K mali oglasi The fine wines of Slovenia are once again available in Cleveland. AVIA | Sipon of Ormoz and Laski Riesling of Ormoz Produced by Slov in, Ljubljana and distributed by RUTMAN WINE CO. Cleveland, Ohio 271-7111 AVIA QUALITY WINES THAT SATISFY (122-124) HIŠA NAPRODAJ i Odprta na ogled v nedeljo po 2. uri pop. 8243 Merrie Lane, Chesterland Iščete dobro kupčijo? Pridite pogledat to odlično hišo v brezhibnem stanju. Ogrev na plin, 4 spalnice, družinska soba s kaminom na drva, kuhinja z vgrajenimi kuhinjskimi pripomočki, krasen lot (1 in pol akra). $89,900. Kličite Elaine Bullock. 729-9258. DOLORES C. KNOWLTON, Rv INC. 729-1971 W 1 r . - (X). Toronto, Ont. V NAJEM 4-sobno stanovanje na Miljer Ave, v Euclidu, z garažo in M: akrom zemljišča. 475-4437 J Popravilo hiš Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer. _____________________ (X) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. \ Call 732-7880 __________________________(X) HELP WANTED Automatic Acme set up and Operate. $22,000 Plus company paid hospitali-\ zation, dental care, pension plan, disability & life insurance. 6 yrs. minimum experience in close tolerance work. \ Interview by appointment t only. \ 944-9000 * (117-122); BY OWNER "k EUCLID Tapestry Brick Veneer. 3 bedrooms. 2 fireplaces. A-l. Maintenance free. E. 260 Star ea. No reasonable offer refused. 943-3028. (118-123); Sostanovalko iščem Rojakinja išče starejšo žensko, ki bi živela pri njej. Imela bi brezplačno sobo in, hrano. 486-0574. (120-122), OSKRBNIKA iščemo Za Slov. delavski dom na Waterloo Rd. Zakonski par. Znanje angleščine nujno. Stanovanje, plača in vse “utilities”. Kličite 481-5378 ali 481-0047. (120,123) HELP WANTED Slovene Home for the Aged — Bilingual Secretary/Social Worker - Coordinator, with knowledge of Yugoslav languages. Apply in person 18621 Neff Rd., Phone: 486-0268. An equal opportunity employer. POMOČ IŠČEJO Slovenski dom za ostarele išče osebo z znanjem jugoslovanskih jezikov, ki bi pomagala v Socialnem oddelku — koordinacija med Soc. delavcem in stanovalci. Poslodajalec z enakimi priložnostmi. Javite se osebno na 18621 Neff Rd,, Tel: 486-0268. soboTšče slov. upokojenec, pri slovenski družini. Ima lasten avto. , V Euclidu ali Collin-woodu. 431-0628. (122-124) For Rent 5 Rooms upstairs, newlv painted, for young couple. St, Vitus .area. 881-2344* p AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 31, 1979 H ZA Ž PANA Paid for by Voinovich for Mayor Committee — Sally Furlieh, Secretary, 18709 Kewanee Ave., Cleveland, Ohio Vaclav Benes-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN “Spodbodi konja k najsilnej-šemu skoku.” — Jezdec je spodbodel z ostrogami svojega konja kar najhujše je mogel, konj se je spel, da se je zdelo, kakor da hoče preskočiti reko z enega brega na drugi; toda ta hip je izginil z jezdecem v penečih se valovih. Na gradu se je oglasil obupen krik, odprle so se brane, nekoliko mož je' planilo za tonečim jezdecem v reko; toda ko so prišli na površje, ni niti eden mogel pokazati posodice, napolnjene z živo vodo iz kačje dežele. Iz reke pa se je naenkrat dvignil zlat ptič, zapel s tako čudnim glasom, zletel proti gradu, v gradu nameril k oknu, za katerim je ležala mlada kraljica že mrtvaško bleda, z okna zletel v sobo, vsedel se na belo čelo pokojnice in vnovič zapel s tako čudnim glasom, izginil in nato ga ni videl nihče več. V kačjo deželo izza onega časa tudi ni prišel nihče več in živa voda, če še ni usahnila, še danes priteka iz čudovite gore. Pot v bajne kraje je zaraščena s praprotjo; vetrovi so jo zasuli s peskom, in povest o živi vodi je ljudem popolnoma izginila iz spomina.” “Res, nenavadna bajka!” je spregovorila Jitruška. “Vedno sem slišala, kako se vse končajo s svatbo' in veseljem in so dolge; pripovedovalec prične v somraku in je gotov šele proti polnoči. In ta je tako kratka in toliko dela je v nji V DRAG SPOMIN IN ZAHVALO Pililiillllil 1904 1978 Z vso ljubeznijo se spominjamo naše dobre mame MARY KNIFIC, rojene DONAT, ki nas je zapustila 31. oktobra 1978 in odšla k svojemu Stvarniku v večno domovino. Rojena je bila v Clevelandu 11. septembra 1994. Bila je članica Društva sv. Kristine št. 6 SDZ, Ameriške bratske zveze št. 132, Ameriške vzajemne zavarovalnice, Slovenske ženske zveze št. 32 in Euclid Shore Golden Age Klub. Pogreb je bil 4. novembra 1978 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine, kjer je msgr. Alojzij Baznik opravil pogrebno sv. mašo s pridigo in vse pripadajoče pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, cerkvi in na pokopališču, ja kar se mu prisrčno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se organistinji za spremljavo pogrebne sv. maše s petjem in igranjem na orgle. Prav lepo se spominjamo z zahvalo vseh, ki so umrlo prišli kropit in molili za zveličanje njene duše, še prav posebej članom raznih društev ter vseh, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene in ki so mrtvaški oder lepo okrasili s cvetjem. Hvaležni smo vsem, ki so nam v urah naše velike žalosti izrazili svoje sožalje. V lepem spominu so nam vsi tisti, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in umrlo spremili v sprevodu tudi na pokopališče Vernih duš, kjer bo čakala vstajenja mrtvih ob klicu angelske trombe. Grdinov pogrebni zavod nam je v vsem nudil vso svojo postrežbo v naše največje zadovoljstvo. Predraga mama! Bila si nam vseskozi dobra in nam boš ostala vedno v najhvaležnejšem spominu. Počivaj v božje miru in večna luč naj Ti sveti. Žalujoče družina FRANK KNIFIC. Euclid, Ohio, 31. oktobra 1979. prepuščenega Morani.” “Gospa moja, bajka je mnogokrat podoba naj resničnejšega življenja,” je pripomnil Sobehrd. Zunaj se je naenkrat oglasil pes z zategnjenim lajanjem. Zacvilil je, kakor kadar leži v sobr mrtvec in se pri njegovi glavi z motnim svitom blešči svetilka. Toda nato je zopet zavladala grobna tišina, in v dvorani so izrekali svoja mnenja o nenavadni Sobehrdovi bajki. “Kos resnice je vendar v njej. Ljudje si predvsem drug drugemu grenijo življenje; ko bi bili' dobre volje, ‘ bi si lahko pripravili najsrečnejše dni. Lahko bi na svetu si vnovič zgradili nekdanji raj, lahko bi imeli že tukaj na zemlji nebesa! In kaj se je čuditi, da je neredko Morana, ki to prepreči. Živa voda pride vselej prepozno.” Vitez Jitrenec, ki je govoril te besede, je naenkrat u-molknil; od zunaj je posijala neobičajna svetloba in komaj je posijala, se je začulo že tu- di prasketanje, kakor kadar je vse v najsilnejšem ognju. Starosta Ljudevit je planil kvišku, v enim skokom stal pri oknu, še hitrejše odprl oknico, toda moral je zamižati vsled osvitljujočega žara, ki je udaril v sobo. Vsem naenkrat je prišla na ustnice beseda: “Gori!” Prvi hip so bili vsi kakor o-kameneli... Požar se je širil z bliskovito hitrostjo. (Dalje prihodnjič) f KEEP JOHN A. MILAKOVICH EUCLID MAYOR TONY J. ŠUŠTARŠIČ ENDORSES TONY GIUNTA wmmmmm, .i. * YOUR FULL TIME COUNCILMAN _________________Ward 23______________ X I JOHN A. MILAKOVICH — ENDORSEMENTS — AFL-CIO Federation of Labor, Cleveland Plain Dealer, Cleveland Press, Citizens League, FOPA Lodge 23, Democratic Party — 23 Ward Democratic Club — Final and most important endorsement is YOURS. Mi. akovich Committee, Gene Drobnič, 1030 E. 61 St. Endorsed by: State Rep. Dennis Eckart AFL-CIO UAVV ELECT ON NOV. 6th Thomas L. MEROS PRESIDENT of EUCLID CITY COUNCIL Citizens for Meros Comm., J. Tarantino, Chmn. DEMOCRAT 33 YEARS EXPERIENCE ADMINISTRATIVE SERVICE DIRECTOR WIFE CAROLINE (FORMER MILOSEVICH) ENDORSED BY: EUCLID INDEPENDENT COALITION CLUB MAYOR TONY J. SUSTARSIC FRANK CHUKAYNE AFL-CIO Making footsteps of her own . . . ELECT DOROTHY J. BURKHART COUNCILMAN AT-LARGE Chairman, Carolyn E. Chukayne, 934 E. 250 St., Euclid CRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1853 East 82 S' 17018 Lake Shoie £Clv