TRST, sobota 15. junija 1957 Leto XIII . Št. 142 (3677) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-*»* IN 94-63* — Poit.nl predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA št. Z« — Tei. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ta od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak tam višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Danes odločitev predsednika republike Gronchi bo določil Merzagoro za novega predsednika vlade? Široko razpravljanje o izjavi predsednika republike, da mu dolžnost nalaga sodelovanje pri sestavljanju vlade - Sturzo bo to vprašanje predložil parlamentu - Fanfani se umika odgovornosti r (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Pozno zvečer se je zvedelo, da je imel predsednik republike sestanek s predsednikoma obeh domov parlamenta, Merzagoro in Leonejem. Kolikor j« mogoče verjeti sicer verodostojnim virom, je imel ta sestanek uspeh v tem smislu, da bo jutri dopoldne predsednik Gronchi dal nalogo za sestavo nove vlade predsedniku senata Merzagori. Odkar je odstopil Fer-ruccio Parri (8. decembra 1945), bi bilo sedaj prvič, da dobi mandat za sestavo vlade človek, ki ni član Krščanske demokracije. Predsednik Gronchi je že dopoldne sprejel na svojem zasebnem stanovanju političnega tajnika KD Fanfa-nija. Prav tako je doma sprejel tudi Saragata, tajnika PRI Reale j a in Pac-ciardija. Sprejem obeh republikancev se je spravljal v zvezo s stališčem PRI do morebitne obnove štiristran-karske koalicije. Znano je namreč, da sta v republikanski stranki dve struji; prva s Pacciardijem na čelu za sodelovanje v 'koaliciji in druga, katere glavni predstavnik; je La Malfa in ki je zelo odločno proti sodelovanju. Se včeraj zvečer je Pacciardi dal neke izjave, ki so b.ile naklonjene obnovi eentrizma. Danes pa je La Malfa takoj nanje reagiral, rekoč, da se niso prav nič spremenili pogoji, pod katerimi je po njegovem mnenju nemogoča obnova demokratične solidarno-*ti. Pa ne samo pri republikancih temveč tudi pri socialdemokratih je močna struja, ki se protivi centrizmu. Tako je Matteo Matteotti poudaril, da nii bil na sestanku parlamentarne skupine, ko je bila sprejeta resolucija, ki se izreka za povratek h koaliciji. Zopet je tudi potrdil, da smatra politiko demokratične solidarnosti za preživelo in obenem za jalov poskus njenega obnavljanja, zlasti še, ko so elementi, ki so prišli na dan med parlamentarno debato o zaupnici Zolijevi vladi. dokazali, da strank centri-stične koalicije ni več mogoče spraviti skupaj, S Saragatom, l/a Malfo in Pacciardijem se je danes sestal tudi podtajnik KD Ru-mor. Končno se je popoldne sestalo tajništvo večinske stranke, ki je pretehtalo današnja posvetovanja. Bilanca teh posvetovanj pa se je izkazala za negativno in s tem se je tako položaj same stranke kot tudi splošni položaj še poslabšal. Baje je Fanfani •zjavil, da se poči takimi pogoji ne more obvezati za poskus sestave vlade, pa čeprav bi šlo za poskus posvetovalnega značaja. S tem, da se Je pravzaprav Fanfani odrekel mandatu za sestavo vlade še preden je bil ufadno Ponuden, je verjetnost domneve, da bo dobila nalogo, da poskusi sestaviti vlado, kaka osebnost izven ozkega kroga večinske stranke, narasla. Končno potrcilo, da je bila ta domneva točna, pa bi bilo v vesti, ki smo jo navedli v začetku in po kateri le osebnost, ki naj poskusi sestaviti vlado, Merzagora. Ce pa je ta vest točna, potem je ravnanje Fanfanija z°pet dokaj čudno,. Govorilo Se je o obnovi eentrizma, za katero se je uradno izrekla Predvsem njegova stranka. Ce se je on otepal, da bi prevzel nalogo za sestavo vlade, kdo drugi v njegovi stranki bj lahko uspel? Bes je, da se je Fanfani kot ministrski Predsednik že nekoč opekel m človeško je tudi zelo razumljivo, da mu pod sedanjimi pogoji nič kaj ne diši mtiti se posla, pri katerem je kaj malo zagotovil za u-speh. Vendar ostane dejstvo, da se on kot tajnik stranke, umi k a odgovornosti. Ta odgovornost pa ni samo v tem, da sprejme ali ne sprejme jbandat za sestavo nove vlade, temveč še mnogo bolj v tem, da ugotovi, da je povratek na stare formule ne-mngoč in ča je treba sprejeti novo politično smer, ki bi predvsem njegovo stranko Premaknila iz negibvosti. Podnevi, ko se je vedelo, da imenovanje novega ministrskega predsednika še ni tako blizu, je bila pozornost Političnih komentatorjev posvečena predvsem včerajšnji 'zjavi predsednika republike, P° kateri je mogoče pričakovati njegvega aktivnega Posega v sestavljanje vlade. Komentarji le izjave so zelo tazlični; od takih, ki jo odobravajo, do tistih, ki jo odganjajo. Glasilo socialistične atranke Gronchijevo tezo odobrava, medtem ko se «Unita» 0,hejuje na to, da navaja od-jjteve in proteste nekaterih krogov, ki govore o «preziden-tiializmu. «Messaggero» je zelo previden, poudarja pa, da •taa predvsem izbrani ministrski predsednik odgovornost z® imenovanje ministrov. Desnica Gronchijeve izjave odk rito izpodbija. «Tempo» n. Pr,- piše, da potem, ko so bili jninistri imenovani na predlog •zbranega ministrskega pred-s*dnika, ta predlog dejansko zmanjšuje poseg državnega poglavarja zgolj na formalnost. Te teze se je pravzaprav o-klenil tudi Sturzo, ki v pismu listu «Giornale d’Italia» trdi, da bo to vprašanje predložil parlamentu v obliki, kot jo predpisuje pravilnik. V pismu pravi stari politik, da se besede »dolžnost sodelovanja pri sestavi vlade« v Gronehijevi izjavi jasno nanašajo na resolucijo, ki sta jo 31. maja vložila v senatu on in Caristia. Podpredsednik poslanske zbornice Mole pa pravi v izjavi, ki jo bo jutri objavil »Paese«, da ustava določa, da se ministri imenujejo po predsedniku republike na predlog predsednika vlade in to vsebuje odnos sožitja in sodelovanja med predsednikom republike in izbranim predsednikom vlade, «Ti kriteriji, nadaljuje Molč, -L ; Jpj -■ 1 GIOVANNIGRONCHI imajo svoje opravičilo v nujnosti, da tisti, ki je izbran kot eksponent določene politične smeri, ne spreminja in preobrača te smeri z izbiro neprimernih sodelavcev«. Potem navaja mnenje uglednih ustavnih strokovnjakov in zaključuje; «Ni torej nikake nevarnosti V tej pravni konstrukciji, ki priznava državnemu poglavarju možnost orientacije pri sestavi vlad in zavira predhodno in večkrat neodgovorno nasilnost tajnikov strank, proti kateri Je protestiral Sturzo.* A. P. Odstavljen predsednik republike Haiti PORT AU PRINCE (Haiti), 14- — Začasni predsednik republike Haiti Daniel Fignole je bil davi odstavljen po državnem udaru vojske. Po nekaterih vesteh je bil odstavljeni predsednik aretiran, po drugih pa je odšel v inozemstvo. General Kebreau, šef vrhovnega štaba vojske, je proglasil za vse ozemlje Haiti obsedno stanje. Obenem je prevzel vso oblast v državi na čelu vojaškega izvršnega odbora. Začasni predsednik Fignole je bil na tem mestu od 26. maja. Nehru v Damasku DAMASK. 14. — Predsednik i,meljske vlade Nehru je da- nes iz Novega Delhija prišel v Damask, kjer se je ustavil na svoji poti v London in kjer so mu priredili veličasten sprejem, Nehru bo en mesec odsoten iz Novega Delhija. Iz Damaska bo odpotoval na Dansko, Finsko, Norveško in Svedisko na uraden obisk. Na Dansko bo prispel 15. junija in bo ostal do 17. Na Finskem se bo ustavil 18. in 19. junija, na Norveškem od 20. do 22., na Švedskem pa od 22. do 25. Odšejj bo nato v London, kjer se bo uc’ eležil konference ministrskih predsednikov Common-vvealtha, ki se bo začela 26. junija. Nato bo obiskal še Holandsko, Egipt in Sudan. «»----------------- Mac Millanov odgovor llllllllllfllllllllMIIIIIIIIimillllllllllllMIIIIIlMlIlUIINIIIIIIIIIIMHIMIIIIinNUIIIIIIIIIIIIIMIIIItimH Ponovni nastopi v FLRJ proti jedrskim eksplozijam MOSKVA, 14. — Britanski poslanik v Moskvi je danes izročil maršalu Bulganinu odgovor Mac Millana na Bul-ganinovo pismo od 20. aprila. Vsebina bo verjetno objavljena jutri. Jutrišnji PN e d e 1 ! s k I_ rimorsbi dnevnik izide na 12 straneh z ilustrirano prilogo o letošnjih šolskih prireditvah in razstavah ter z imeni dijakov vseh slovenskih srednjih šol Velike poplave v Piemontu Franciji, Avstriji in Švici Ogromna škoda, porušeni mostovi in hiše, prekinjen železniški in telefonski promet ter človeške žrtve Zaradi močnih nalivov, ki trajajo več dim, so nastale velike poplave v Piemontu, v Franciji, v Avstriji in v Švici, ki so povzročile veliko škodo in tudi človeŠKe žrtve V Piemontu so prizadeta področja v pokrajini Torino, Cu-neo, v dolini Aosta in v, dolini Suša. Ves dan so prihajale alarmantne vesti, proti večeru pa so nalivi prenehali, tako da se je položaj nekoliko izboljšal. V Piemontu so močno narastle reke Pad, Dora in številni hudourniki, zaradi česar so bila poplavljena številna področja. Voda je odnesla tudi nekaj mostov, uničila je več kilometrov cest. odnesla več barak ter poškodovala in porušila več hiš. Zlasti je položaj kritičen v zgornji dolini Stura, kjer je več vasi popolnoma izolira- HuiiiiiiiimmimtNmiMiiiiiiNmuHHnMmllMnimHimiHmiiiHiiiminmiimmiimiuiliiiiiiiimiiMiiMMiiMmninMimHilHiiuiHniMMiHiimHMimiiMHMtmmmiiiimiiiimiuiniiiiminii Nov sovjetski predlog v Londonu Prekinejo poizkusi naj se za d ve -tri leta vsem jedrskim orožjem Mednarodna komisija naj bi nadzorovala izvajanje sporazuma in ustanovile naj bi se nadzorstvene postaje - Ugodna reakcija v ZDA LONDON, 14. — Delo raaorožitvenega pododbora se je nadaljevalo danes popoldne pod predsedstvom sovjetskega delegata Zorina. Toda po kratki seji je bilo sklenjene,, da se delo odloži na 17. junij. Sovjetska zveza je danes predlagala prekinitev vseh jedrskih poizkusov za dobo dveh ali treh let in ustanovitev nadzorstvenega Draškoviceve izjave . Obisk Norvežanov . Jutri zasedanje zvezne skupščine (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Zahtevi za prepoved jedrskih poizkusov so se danes pridružili tudi profesorji in študentje zagrebške univerze in znanstveniki jedrskega inštituta «Boškovič», ki so poslali poziv vsem odgovornim državnikom in svetovni javnost, za prenehanje z jedrskimi poizkusi in da se jedrska energija uporabi samo v miroljubne namene. V pozivu poudarjajo, da nobena politična nasprotja ne morejo u-pravičiti oboroževalne tekme, ter izražajo solidarnost z znanstveniki drugih držav, ki zahtevajo prenehanje jedrskih poizkusov. Člani jugoslovanskega združenja za mednarodno pravo so prav tako sinoči v Beogradu sprejeli resolucijo, s katero zahtevajo prepoved proizvodnje jedrskega orožja uničenje vseh sedanjih zalog, mednarodno nadzorstvo in sankcije. Pobuda skupščinskega odbora za zunanje zadeve, da predloži ljudski skupščini resolucijo o prepovedi jedrskih poizkusov, je izraz velikega in u upravičenega zanimanja in zaskrbljenosti narodov Jugoslavije za vprašanje razorožitve sploh in jedrskih eksplozij posebno.« ie izjavil na današnji tiskovni konferenci Branko Draškovič. Na vprašanje, kaj misli o izjavi Dullesa, v kateri daje prednost razgovorom v razorožitvenem pododboru v Londonu pred dvostranskimi ameriško-sovjetskimi razgovori o tem vprašanju, je Draškovič izjavil, da je vsaka izmenjava misli in akcija, ki je navdahnjena z idejo širokega sporazu ma o razorožitvi v okviru Združenih narodov, lahko ko rlstna. Obisk sovjetske uradne delegacije na Finskem, je Draškovič ocenil kot prispevek k nadaljnjemu razvoju dobrih sosednih odnosov med Finsko in Sovjetsko zvezo in k splošne mu mednarodnemu sodelovanju. V zvezi z izjavo Hrusčeva o morebitnem nadzorstvu razorožitve, je Draškovič izjavil, da je t« izjav* pozitiven pri- spevek k sedanjim naporom, da se doseže sporazum o razorožitvi. Draškovič je pozdravil pripravljenost Švice, da skliče mednarodno konferenco znanstvenikov, in je poudaril, da bi taka konferenca lahko pospešila sprejemanje neobhodnih ukrepov za sporazum o prenehanju poizkusov z jedrskim o-rožjem. V zvezi z odložitvijo obiska delegacije češkoslovaške vlade je Draškovič izjavil, da je do odložitve prišlo iz čisto časovnih razlogov. Zvezna skupščina FLRJ bo na zasedanju, ki se bo začelo 16. junija razpravljala o osnovnih smernicah perspektivnega razvoja jugoslovanske industrije. Po ocenitvah strokovnjakov bo jugoslovanska industrija v arihodnjih petih letih povečala letno proizvodnjo za 11 odstotkov. Za uresničenje tega načrta bo potrebno vložiti v industrijo okrog 900 milijard dinarjev, t. j. polovico zneska, ki je bil investiran v Jugoslovansko industrij od 1. 1947 do 1. 1956. Razvoj jugoslovanske industrije, ki v primerjavi v predvojno daje danes 2 6-krat večjo proizvodnjo, bo v bodoče usmerjen predvsem na izkoriščanje gospodarskin rezerv, na povečanje blaga za široko potiošnjo in na napredovanje tiste industrije, ki Je tesno povezana s predvidenim perspektivnim razvojem kmetijstva. Poleg tega bo v perspektivnem načrtu posebna pozornost posvečena nadaljnjemu razvoju elektrogospodarstva. Na vabilo zveze borcev Jugoslavije pa je prišla danes v Beograd skupina 15 Norvežanov in Nprvežank, ki so med drugo svetovno vojno pomagali jugoslovanskim internirancem. Norveški gostje bodo med petnajstdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskali nekatera mesta, industrijska središča In letovišča. Danes je bilo uradno sporočeno, da bosta sredi julija prispela na Brione kot privatna gosta predsednika republike maršala Tita grški kralj in kraljica, mehanizma, ki naj zagotovi izvajanje sporazuma, V krogih blizu konference izjavljajo, da je sovjetski delegat Zorin predlagal sledeče: 1. Prenehanje vseh poizkusov za dobo dveh ali iren let. 2. Ustanovitev mednarodne komisije, ki naj ima nalogo nadzorovati izvedbo programa o prenehanju poizkusov ter poročati o tem Varnostnemu svetu in glavni skupščini Organizacije združenih narodov. 3. V ZDA, v Sovjetski zvezi, v Veliki Britaniji in na področju Pacifika naj se u-stanovijo postaje za nadzorstvo, ki bi bile opremljene z znanstvenimi aparati in bi imele nalogo nadzorovali izvajanje sporazuma o prenehanju jedrskih poizkusov. Prav tako poročajo, da je ameriški delegat Stassen, ki je prvi posegel v debato, izjavil, da se je vrnil v London z nalogo, da nadaljuje pogajanja ter je pripravljen priti do polovice poti, če bo nasprotna stran napravila i-sto, zato da se doseže delen sporazum o razorožitvi, in to v čim krajšem času. Francoski delegat J. Moch je izjavil, da je francoska vlada mnenja, da bi morala Sovjetska zveza sprejeti istočasno prekinitev pridobivanja atomskega materiala v vojaške namene. Govoril je zatem britanski delegat Noble, ki je dejal, da bi po njegovem mnenju lahko opustili dnevne seje pododbora, zato da posvetijo več časa »iskrenim in temeljitim pogajanjem«, na katerih naj bi skrbno proučili vpnšanja in bi se posvetovali z državami, ki niso zastopane v pododboru. Govoril je ponovno ameriški delegat Stassen, ki je podprl stališče francoskega delegata o prenehanju pridobivanja atomskih snovi in je pripomnil, da sovjetski predlogi ne omenjajo zahodne teze, da bi se morala skupina tehnikov v kratkem sestati, da prouči vprašanje tehnike inšpekcij. Sovjetski delegat Zorin je, še preden, je sporočil svoje predloge, kritiziral počasnost, ki jo kažejo zahodne delegacije pri medsebojnem proučevanju zadnjih ameriških predlogov. Kakor je znano, j« Hruščev včeraj v Helsinkih v svojem govoru omenil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljena pristati, da se v Sovjetski zvezi in na Zahodu ustanovijo nadzorstvene postaje za nadizorovanje izvajanja sporazuma o prepovedi poizkusov z jedrskim orožjem Voditelj ameriške delegacije Rarold Stassen je ob jx>-vratku v London danes zjutraj med drugim izjavil; »Smo blizu začetnega sporazuma, bolj kakor smo bili kdajkoli v zadnjih enajstih letih. O-atane še nekaj težavnih vprašanj. Del važnejših vprašanj je bil premagan, toda ostanejo še nekatera važna. Sicer pa je jjrvi korak vedno najtežavnejši. Ce bo mogoče napraviti prvi korak, mislim, da bodo za naslednje korake potrebna relativno lahka pogajanja.« Medtem je predstavnik angleškega državnega departmaja Lincoln White izjavil, da Stassen uživa vse zaupanje državnega tajnika Dullesa. Dodal je, da se Stassen ne bi vrnil v London, če ne bi bilo tako. Se pred odhodom iz Washingtona je Stas-sen včeraj zanikal govorice, Češ da mu je Dulles očital, ker se je začel pogajati z Zorinom o novih ameriških predlogih, dokler ni dobil dovoljenja Dullesa. Današnji «New York Time » piše celo, da so ZDA poslale Adenauerju pismo, v katerem je rečeno, da je . ji/isseu Žgi preko navodil, ki jih je dobil, ko je govoril o nekaterih vprašanjih razorožitve s sovjetskim delegatom Zorinom«. List dodaja, da so nekateri visotki funkcionarji privatno izjavili, da bo verjetno to »zadnja naloga Stasse-na po nalogu predsednika Ei,senhowerja». Trdi se tudi, da namerava Dulles poslati v London diplomata Juliusa Holmesa, da bi bil ob strani Stassena med pogajanji o razorožjtvi. Zatrjuje se, da bo Holmes prišel v London v ponedeljek. V poučenih krogih v Wa-shingtonu pa medtem zatrjujejo, da ameriška vlada proučuje skupno s Francijo, Veliko Britanijo in Kanado možnost, da bi predlagali SZ začasno prekinitev vseh poskusov z atomskim in jedrskim orožjem. Pogoj pa naj bi bila obveznost, ča se bo nadaljevalo proučevanje sredstev za nadzorstvo in inšpekcijo in da se bo y določenem roku prekinilo izdelovanje tega orožja. Ameriški funkcionarji so danes v Washiogtonu izjavili, da bi ZDA upoštevale sporazum med velikimi državami za prekinitev jedrskih poskusov, če bi sz .sprejela istočasno prenehanje proizvodnje atomskega 'materiala v vojaške namene in pristala na sistem inšpekcij, ki naj nudi največje jamstvo. To je bila prva reakcija na načrt, ki ga je danes predložil sovjetski delegat v Londonu. Ameriški funkcionarji niso zavrnili današnjega sovjetskega predloga, izjavljajo pa, da želijo še počakati na vse podrobnosti in da se o vprašanju, kako in kdaj naj s« prekinejo jedrski poskusi, še razgovarjajo s svojimi zavezniki v NATO. Vendar pa v ZDA resno razmišljajo, da bi naglo dosegli sporazum s SZ za prekinitev poskusov za dobo približno enega leta kot poskusno dobo. V istih krogih satrjujejo, da bi ZDA utegnile predlagati načrt prekinitve jedrskih poskusov, ki bi vseboval nekatere pogoje. Predlog bodo baje postavili po posvetovanju z evropskimi zavezniki. Ta načrt so pripravljali v Washingtonu več tednov in njegove glavne poteze so bile že objavljene. Ameriški funkcionarji so tudi izjavili, da se zdi, da sovjetski predlogi Ue upoštevajo ukrepov za prenehanje pridobivanja atomskega materiala v vojaške namene in za uporabljanje tega materiala v miroljubne namene. Ameriško stališče je, da prekinitev ali prenehanje jedrskih poskusov ni zanesljiv postopek, zato hoče ameriška vlača tak sporazum, ki naj mudi najbolj zanesljiva jamstva glede uporabe atomskega materiala, ki bi se lahko pridobival v razdobju preki-I nitve jedrskih poskusov. V zvezi z včerajšnjo izjavo švicarskega zunanjega ministra, da bi bila švicarska vlada pripravljena dati pobudo za sklicanje mednarodne konference znanstvenikov, ki naj bi proučevali nevarnost izžarevanj. ki nastajajo pri jedrskih poskusih, se je danes r Chaux-de-Fončs v kantonu Neuchatel zbralo 6000 ljudi na ljudski manifestaciji, ki jo je organiziralo gibanje proti atomski nevarnosti. Glavni odbor gibanja je po manifestaciji poslal zvezni vladi resolucijo, v kateri izreka solidarnost švicarskega ljudstva za vse pobude, ki jih bo vlada dala za mednarodno pomirjenje in za to, da doseže oč velikih držav prenehanje jedrskih poskusov in prepoved uporabe jedrskega orožja. Zavarovanje proti dežju MILAN, 14. — Letoviščarji in turisti se bodo lahno od 30. junija naprej ob odhodu s centralne postaje v Milanu zavarovali proti dežju. Zavarovalnino v znesku 1150 lir za en teden (od sobote zvečer do druge nedelje) bodo lahko plačali kar na uradu za informacije na postaji. Na podlagi milimetrov dežja, ki bo padel v kraju, ki si ga bo zavarovanec izbral, in na podlagi uradne statistike o količini dežja, ki je padel med tednom, ima posestnik police pravico za sorazmerno odškodnino do največ 20.000 Jir. Ne bo pa plačana odškodnina, če se dež, koli- kor ga pade. smatra za normalen. To zavarovanje bo potnikom na razpolago do 30. septembra. Povečanje japonskih oboroženih sil TOKIO, 14. — Japonska vlada objavlja da se bo povečanje japonskih oboroženih sil. ki je bilo začasno prekinjeno zopet nadaljevalo do vključno vse leto 1960. Vojska bo dosegla 180.000 mož, letalstvo bo imelo na razpolago 1300 letal namesto 650, popolna tona-ža mornarice bo dosegla 120.000 ton, medtem ko jih ima sedaj 88.000; razen tega bo mornarici dodeljnih 200 letal. BUDIMPEŠTA, 14. — Kadio Budimpešta sporoča, da grozi madžarski prestolnici najhujše pomanjkanje vode. Številni predeli mesta so ze popolnoma brez vode in industrijska podjetja so morala dobavo vode skrčiti za 10 odstotkov. Baje lahko samo obilen dez izboljša položaj. nih. Prefektura v Cuneu je s temi kraji povezana po radiu. Zaprosili so za helikopter za oskrbovanja z živili. Reka Pad je ponekod porušila nasipe. Prekinjene so tudi telefonske in telegrafske zveze. Iz pokrajine Cuneo javljajo tudi o dveh človeških žrtvah. Oblasti so sprejele vse u-krepe za prvo pomoč prebivalstvu. Pri akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu sodeluje vojaštvo in gasilci. Ponekod so morali ljudje zapustiti domove tudi zaradi nevarnosti zemeljskih usadov. Tudi v zgornji dolini Aosta je položaj kritičen, ker je zapadel nov sneg. Prekinjen je železniški in cestni promet. Na tem področju je poplavljenih več hiš. Voda je odnesla tudi več manjših mostov. Zaradi deževja v zadnjih dneh je močno narastla reka Are in voda je poplavila vse ceste v Modane ob italijansko-francoski meji. Voda je dosegla pol metra višine, tako da je moralo prebivalstvo zbežati v prva nadstropja. Železniški promet med Francijo in Italijo so morali preusmeriti skozi Švico. V Dolini Isere še vedno močno dežuje jn voda nadaljuje svoje uničevalno delo. Ker je vsaka pomoč z razpoložljivimi sredstvi nemogoča. so poklicali na pomoč vojaške inženirske čete in tudi helikopterje. Danes zjutraj so prebivalce kraje Saint Jean in Maurienne prebudile sirene, ki so opozarjale na nevarnost. Resen je položaj tuči bolj na jugu v dolini Ubaye, zlasti pa v bližini Barcelonette, kjer je vas Jausiers obkoljena z vodo. Hudournik Ubaye drvi v dolino z hržimo več ko 40 km na uro. porušil je že dva mostova, podrl telegrafske drogove in porušil cesto na več krajih. O zemeljskih usadih in poplavah poročajo tudi iz Primorskih Alp, kjer so se v vasi Izola porušile tri hiše. Telefonski in telegrafski promet med Francijo in Italijo se vzdržuje preko Švice. Naj'bolj_ prizadeti kraji so med Moč a ne in San Giovan-ni di Moriana, kjer je zaradi močmo naraslih alpskih hudournikov poplavljena železniška proga in prekinjen je ves promet. Se vedno dežuje in voda narašča. Voda reke Are je porušila nekatere nosilce kablov z visoko napetostjo. Na tem področju so zaprte vse tovarne zaradi pomanjkanja električne energije. Tu dela večje število italijanskih delavcev pri hidroelek-tričnih gradnjah. Običajno živijo v lesenih barakah in zči se, da je voda mnoge od teh odnesla. Italijanski delavci so se pridružili reševalnim skupinam, ki nudijo pomoč prizadetemu prebivalstvu, O-gromno Škodo je voda priza ci. v številnih alpskih področjih. Deževje in nevihte zadnjih dni so povzročile ogromno škodo v dolini Zermatt. Voda je poplavila železnice in ceste na več krajin teh nanesla debelo plast blata in kamenja. Porušila je tudi en most. V zadnjih 24 urah je močno rarastla tudi reka hhone. Veliko tragedijo je doživela vas Taesch, kjer je voda poplavila vse hiše, ki so skoraj do strehe pod vodo. Na srečo ni bilo žrtev. Rešili so tudi živino. V vzhodni Tirolski in na Koroškem so zaradi poplav zgubile življenje 4 osebe. Poplave, ki so prizadele Zahodno in Južno Avstrijo, so povzročile ogromno škodo. Skoda, ki jo je utrpela državna lastnina, znaša skoraj 26 milijonov šilingov (okoli 625 milijonov lir), medtem ko znaša skoaa pri privatni lastnini mnogo več. Železniški promet med Lien-zom in italijansko mejo je prekinjen. Kakor poročajo avstrijske oblasti, bo promet prekinjen še za več dni. V Innsbruck so prišla tri letala, ki bodo oskrbovala z živili vas St. Jakob v dolini Defreggen, kjer je prebivalstvo, skupno z 250 turisti, popolnoma izolirano zaradi poplav. Tu je nastalo pravo veliko jezero. Nekaj his se je porušilo. Adenauer nasprotuje inšpekcijskim področjem DUNAJ, 14. — Kancler Adenauer je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je sporočil, da se je razgovarjal s člani avstrijske vlade o vprašanjih skupnega interesa in skupnega evropskega interesa. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je Adenauer izjavil, da je prvotni načrt za ustanovitev inšpekcijskih področij sedaj preživel, prav tako kakor je nesprejemljiva Ideja ne 'trajnosti Nemčije, kakršna je nevtralnost Avstrije. »Edini činitelj, ki bi lahko prispeval k mednarodni pomiritvi, je dodal kancler, bi bila prava nadzorovana razorožitev, ki naj bi se raztegnila tudi na atomsko bombo. Za sedaj je treba čakati potek in rezultate londonske konference o razorožitvi«. Ko je obrazložil svoje negativno stališče do načrtov o morebitni nevtralizaciji Nemčije, je kancler izjavil med drugim; «PrebiValstvo zvezne nemške republike znaša približno 50 milijonov. Nemčija ima znaten gospodarski potencial, ki bi združen s sovjet- dela tudi v Barcelonette pro- skim napravil Sovjetsko z ve- ti yečeru pa se je stanje nekoliko zboljšalo. Velike j opiave so tudi v Svt- Azijska influenca posledica poskusov z jedrskim orožjem? Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o širjenju epidemije ZEiNiEVA, 14. — Svetovna zdravstvena organizacija je danes sporočila v Ženevi, da je novi virus »azijske influence« prižel v Evropo, Avstralijo in verjetno tudi v Severno Ameriko, da pa se na teh kontinentih ni razširil. V poročilu v zvezi z zadnjimi informacijami, ki so prispele z vsega sveta o razvoju epidemije influence, ki že šest tednov razsaja v številnih a-zijskih državah, pravi Svetovna znantvena organizacija, da so novi virus lokalizirali pri mnogih bolnikih v nekaterih krajih v Avstraliji in Evropi. Tudi iz San Francisca javljajo o primerih obolelosti na ladjah, toda znanstveno ni bil virus še identificiran. Poročilo dodaja, da do sedaj ni bilo večjih pojavov influence in se upa, da jih med poletjem tudi ne bo. Poročilo pravi dalje, da »vse vesti, ki jih je zbrala svetovna zdravstvena organizacija, poudarjajo dejstvo, da je bolezen, ki jo povzroča ta virus, »mila« in da so redki primeri smrti zaradi nje nastali, kakor se je lahko znanstveno ugotovilo, pri starejših osebah, ki so trpele zaradi kroničnega bronhitisa«. Svetovna zdravstvena organizacija izreka končno mnenje, da ni mogoče ustaviti prenosa influence s karanteno, da pa bi moralo cepivo proti influenci, ki bi ga dobili, preprečiti druge pojave te nove influence. Vzorce novega virusa je dobilo 57 centrov za proučevanje influence v 46 državah, da začnejo izdelovati eepivo proti influenci. Ravnatelj biokemičnega oddelka preiskovalnega centra v Rothanstedu blizu Londona dr. Norman Pirie pravi v pismu angleškem tedniku »Lan-cet«, da ni neverjetno, da je «azijska» influenza nova posledica radioaktivnosti, ki nastaja pei jedrskih poizekusih. Dr. Pirie ugotavlja na koncu svoje izjave, da se je epidemija influence razširila prav v Vzhodni Aziji, t. j. na področju, ki je najbolj prizadeta zaradi padanja radioaktivnih snovi, ki se sprostijo ob jedrskih eksplozijah v Sibiriji in na Pacifiku. Iz poročila Svetovne zdravstvene organizacije izhaja tudi, da se je epidemija influence razširila skoraj na vso A-zijo, izvzemši Korejo, Vzhodni Pakistan in Cejlon. Prvič se je influenca pojavila v Burmi in v Zahodnem Pakistanu pretekli teden. V Kambodži in na Borneu se zdi, da je začela moč epidemije pojemati, medtem ko se še dalje razvija na Japonskem, v Indoneziji, na Filipinih, v Vietnamu, v Siamu in ndiji, Japonske zdravstvene oblasti skušajo z vsemi sredstvi preprečiti nadaljnje širjenje epidemije. Do sedaj je baje obolelo dva milijona 50Q tisoč ljudi. Na Filipinh je umrlo drugih 65 ljudi zaradi influence, tako da je skupno število žrtev do sedaj 1250. Medtem javljajo, da se je na Filipinih razširila že neka druga bolezen, «enteritis», ki se naglo širi med otroci. Filipini so najbolj prizadeti zaradi influence. Zdravstvene oblasti računajo, da je obolelo nad dva milijona ljudi. V Indijski prestolnici Novem Delhiju bolezen pojenjevati. Do sedaj je v tem mestu obolelo skoraj 45 tisoč ljudi. Aramburu priznava , delovanje opozicije BUENOS AIRES, 14. — Predsednik Argentine Aramburu je v nekem svojem govoru dejal med drugim: «Sedaj se izvaja načrt, po katerem so vsa sredstva upoiabna za neprestano borbo proti vladi. To trdimo, ker poznamo obupne poskuse reakcije, da bi onemogočila reformo ustave.« Potem ko je se zatrdil, Ja njegova vlada ne mara ostati na oblasti niti en dan več, kot je bilo sklenjeno, je Aramburu rekel: »Odkrito obžalujemo vlado, ki nam bo sledila, toda naj bo kakor koli, pustili ji bomo pripravljeno orožje za obrambo njenega dela, kajti za uspevanje potrebuje država stalnost, ki je podlaga zaupanja in blagostanja.« Jugoslov.-maroški trgovinski sporazum PARIZ, 14. — Danes je prispela v Tunis na razgovore za sklenitev prvega trgovinskega sporazuma jugoslovanska gospodarska delegacija, ki jo vodi načelnik državnega tajnika za zunanje zadeve Marko Perovič. Delegacija je prišla iz Casablance, kjer ,e podpisala prvi jugoslovansko-maroški trgovinski sporazum. sramotitelja odporniškega gibanja RIM, 14. — Giorgio Fois in poslanec Cesare Pozzo sta bila po porotnem sodišču obsojena vsak na šest mesecev zapora zaradi sramotenja oboroženih sil odporniškega gibanja. List »Lotta politica« je pod uredništvom Foisa objavil 17. februarja 1955 članek Pozza, v katerem se partizani imenujejo «krvi žejne zverine, na katere' ima vsak človek, ki je vreden tega imena, pravico pri priči streljati*. Gotovo je 6 mesecev zapora po dobrih dveh letih od kaznivega dejanja zelo mila kazen u tolikšno sramotitev. zo tako močno kakor ZDA. Dokler ne bo odstranjena napetost med dvema velikima državama, je Nemčija za eno ali za drugo teh držav zelo zapeljiv grižljaj. Ce bi bil ta grižljaj dosegljiv za najbližjo državo, bi Nemčija bila v zelo veliki nevarnosti. To ne samo, da ne bi olajšalo mednarodne napetosti, pač pa bi ie še povečalo. Tudi pri diplomatskih pogojanjih, in ne samo v vojnah, ima potencial veliko težo. Zato je zelo važno, da sedaj, ko se v Londonu vodijo pogajanja, ne nastanejo velike spremembe v sedanjem odnosu sil«. Ker se tiče trgovinskih odnosov med Nemčijo in Kitajsko, je Adenauer izjavil, da bi morale zahodne države zavzeti o tem skupno stališče. Ko so ga vprašali, kaj misli o morebitnem posredovanju kake tretje države pri SZ za stvar združitve Nemčije, je Adenauer omenil, da so svoj čas zasedle nemško ozemlje štiri velike države, ki imajo zato dolžnost umakniti svoje čete in vrniti suverenost obema področjema. Ko so ga vprašali, ali se je govorilo o morebitnem posredovanju avstrijske vlade v Moskvi glede združitve Nemčije, je Adenauer odgovoril, da na dunajskih razgovorih, tega niso govorili. Dodal pa je, da bo nemška vlada zadovoljna, «če bo kaka tretja vlada opozorila Sovjetsko zvezo na spoštovanje priznane in prevzete obveznosti«. Kar se tiče normalizacije odnosov med Poljsko in Zahodno Nemčijo, je kancler A-denauer izjavjl, da je zadovoljen nad perspektivo normalizacije teh odnosov. Pripomnil pa je, da je treba »biti previdni, da se ne ustvarijo težave v poljskem notranjem položaju in v odnosih med Poljsko in SZ«. Cernej pri Merzagori RIM, 14. — Jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr. Darko černej je obiskal danes predsednika italijanskega senata Merzagoro. Obisk je v zvezi z vabilom jugoslovanske ljudske skupščine italijanskemu parlamentu, naj pošlje svojo delegacijo na obisk v Jugo. slavijo. «».------ RIM, 14. — Predsednik senata je danes dopoldne sprejel na vljudnostni obisk jugoslovanskega veleposlanika pri Kvirinalu d«. Darka Cerneja. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 31,7, najtmžja 24,3, zračni tlak 1019,5, veter 4 km severni, vlaga 43 odst., morje mirno, temperatura nnorja 20 stopinj. Vreme danes: Pretežno lepo vreme s pooblačitvami. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 15. junija Vid, Vida Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.56. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 21.53 im zatone ob 7.14. Jutri, NEDELJA, 16. junija Jošt, Beno S seje tržaškega pokrajinskega sveta Izčrpna poročila načelnikov o delovanju raznih komisij Komisija za deželno avtonomijo je že začela sestavljati osnutek posebnega statuta Sinoči je bila prva seja izrednega poletnega zasedanja pokrajinskega sveta. Predsednik pokrajine prof. Gregoretti je v začetku seje omenil, da so vsi svetovale; v preteklih štirih mesecih, ko se pokrajinsk. svet ni sestal, delali v raznih komisijah in se tudi posamezno zanimali za mnoga vprašanja. Nato je sporočil, da se je pokrajinski odbor od začetka tega leta do sedaj sestal 52-krat in in da je sprejel okrog 1100 raznih sklepov, ki so bi 11 predloženi nadzornim oblastem. Nadalje je prof. Gregoretti obvestil svetovalce o svojem delovanju in o nekaterih svojih stikih iu posredovanjih, ki jih je imel v okviru svojega predsedniškega delovanja. Zlasti je omenil obisk v Trsku ameriškega poslanika v Rimu, delavski praznik 1. maj, ko so nagradili pokrajinske uslužbence, ki so v službi nad 25 let in sporočil, da bodo piegledniki računov svetovalci Razzaro. Persoglia in Weiss na eni od prihodnjih sej podali poročilo o obračunu pokrajinske uprave za leto 1956. Poleg tega Je prečital stališče pokrajinske uprave glede vesti, da bodo odložili gradnjo nove avtoceste Benetke - Trst ln dali prednost gradnji avtoceste Bologna - Ravenna. Pokrajinska uprava je proti tem načrtom ostro protestirala. Prof. Gregoretti je zaključil svoja obvestila z zahvalo časnikom. ki obveščajo javnost o vsem delovanju pokrajinske u-prave. Po obvestilih predsednika so načelniki posameznih komisij podali izčrpna poročila o dosedanjem delovanju gospodarske komisije, komisije za deželno avtonomijo in komisile za kmetijstvo. Prvi je govoril svetovalec odv. Persoglia, ki načeluje pokrajinski gospodarski komisiji. Poudaril je. da bo morala komisija usmeriti svoje delo zlasti na iskanje najbolj ustreznih sredstev za izboljšanje celotnega tržaškega gospodarstva. Izjavil je. da so vsi člani komisije prišli do zaključka, da je treba za napredek tržaškega gospodarstva povečati pristaniški promet in industrijsko dejavnost. Kot prvo vprašanje je gospodarska komisija na predlog komunističnih predstavnikov obravnavala vprašanje prosle cone. Pri tej obravnavi so sodelovali tudi triie izvedenci, in sicer dr. Saiovitz, dr. Vatta in Sabini. Prvi je obrazložil stališče KP. ki zaideva ustanovitev proste cone. da se omogoči vsestranski razvoj tržaškega gospodarstva; druga dva pa sta se izjavila proti prosti coni in utemeljila to svoje stališče s trditvijo, da sedanja gospodarska struktura zalednih držav ne more nuditi Trstu nobenega razvoja, četudi bi bilo mesto izven carinske meje. Zastopala sta stališče Confindu-strie. ki nasprotuje ustanovitvi proste cone. samo da zaščiti v našem mestu svoje o/je interese. Svetovalec Persoglia je poudaril. da mora komisija stremeti predvsem zn tem. da sestavi takšne predloge, ki bodo pripomogli k čimvečji zaposlitvi delavcev. Zlasti je treba zahtevati od vlade, naj ukrepa za napredek tržaškega gospodarstva. Predsednik Gregoretti 1e po-ročal o delovanju komisije za deželno avtonomijo, ki je ze sprejela rtsolucijo. v kateri so navedene osnovne točke posebnega deželnega statuta v skladu s posebnimi interesi tržaškega področja. Resolucijo so poslali vsem poslancem, Mnogi so že odgrvorili in zagotovili, da se bodo zanimali za zaščito tržaških interesov. Poleg tega je imel predsednik tudi osebne razgovore z raznimi [ ustanove za industrijsko pri-vladnimi predstavniki in s * stanišče je prišlo do daljše predstavniki sosednih pokrajin, na katerem je obrazložil stališče in zahteve Tržačanov glede tega važnega vprašanja Komisija je že začela sestavljati osnutek posebnega statuta avtonomne dežele. V ta namen se je komisija posvetovala z mnogimi izvedenci, ki so že pripravili ustrezno gradivo, mnogi pa so tudi osebno govorili z načelnikom komisije in povedali svoje stališče ter dali svoje pripombe. V okviru tega posvetovanja je komisija prejela 35 različnih predlogov. Komisija se bo ponovno sestala v tem mesecu in bo proučila vsa ostala vprašanja glede sestave dokončnega osnutka bodoče avtonomne dežele. Nato bo osnutek predložen v obravnavo pokrajinskemu svetu. Odbornik Corberi pa je poročal o komisiji za kmetijstvo. Komisija se je do sedaj sestala desetkrat. V tem času je navezala stike z vsemi občinskimi upravami v pokrajini, ki so izrazile svoje zadovoljstvo, da se pokrajinska uprava konkretno zanima za kmetijska vprašanja. O tem poročilu bomo obširneje poročali jutri. Nato je vodja komunistične skupine prof. VVeiss opozoril pokrajinski svet o položaju, ki le nastal v občinski upravi, kjer so se demokristjani povezali s fašisti in monarhisti. Vprašal je predsednika, ali se bo kaj takega zgodiio tudi v pokrajinskem svetu. Prof. Gregoretti je zagotovil, da se v okviru pokrajinske uprave ni nič spremenilo in da upa, da se ne bo spremenilo niti v bo. doče v korist uspešnega delovanja pokrajinske Uprave. Nadalje je pokrajinski svet potrdil večje število sklepov, ki jih je z. sprejel odbor. Edino pri sklepu o pokrajinskem zastopniku v upravnem svetu obravnave. Nekateri svetovalci so predlagali, naj bi pokrajinski svet imenoval enega svetovalca za svojega predstavnika pri tei ustanovi in ne osebo. ki nima s pokrajinsko u-pravo nič skupnega. Svetovalec Grbec je poudaril, da bi se moral ta predstavnik zanimati za krivične razlastitve na področju industrijskega pristanišča in . da bi moral ščititi lastnike zemljišč. Hkrati pa bi moral poročati pokrajinski u-pravj o svojem delovanju. Predlog je bil stavljen na glasovanje in je bil sprejet z desetimi glasovi; devet svetovalcev je. glasovalo proti, eden pa se je vzdržal. PSDI zahteva naj KD zavzame jasno stališče Predstavnik pSDI je sinoči poudaril, da se mu zdi zelo čuden postopek Krščanske demokracije, ki je napovedala, da bo dala v kratkem zanimive politične izjave. .Socialdemokrati pa vztrajajo na tem, naj Krščanska demokracija jasno izjavi, ali sprejme ali ne odločilne mi-siaiske glasove, s katerimi so bili izvoljeni župan in odborniki. Krščanska demokracija ne bo z jezuitskim dlakocepstvom prepričala svojih volivcev o svoji privrženosti demokraciji. Predstavnik PS-I>I je nato polemiziral z izjavo KP ter dejal, da nosi tudi KP odgovornost za desničarsko rešitev občinske kri-z«. Sestanek odbora FIOM V ponedeljek ob 18.30 se bo v Ul. Zonta 2 sestal novoizvoljeni izvršni odbor pokrajinske Zveze kovinarjev HOM, ki je bil izvoljen na kongresu te stroke preteklo nedeljo. Člani odbora bodo iz svoje srede imenovali člane novega tajništva. Po zasedanju Zveze jadranskih pristanišč Posebna komisija ko proučila položaj tržaškega Na podlagi te proučitve bo dokazala potrebo po modernizaciji pristaniških naprav Poročali smo že o zasedanju ičveze jadranskih pristanišč, ki se je sestala na pa-dovskem velesejmu in ki je ponovno poudarila zahtevo po okrepitvi rednih pomorskih prog jadranskih pristanišč. Na tem zasedanju je poročal tudi prof. Giorgio Ro-letto, jiredsednik študijske komisije omenjene zveze o delovanju te komisije in izjavil, da je bila v stalnih stikih * odgovornimi rimskimi predstavniki in je iz dneva v dan sledila vsem vprašanjem, povezanim z obnovo konvencij med državo in pomorskimi družbami PIN. Na osnovi dokumentov, katere je zbrala komisija, je lahko Zveza jadranskih pristanišč določila vrsto zahtev za obnovo rednih pomorskih prog. Komisija se bo sedaj zače- IIIMIIIII IH III MIHIH III ■Milili II M ........ Sestanek odbora partizanov miru 2. t.m. se je sestal tržaški odbor partizanov miru. Na sestanku je Franc Gombač izčrpno orisal poročila, ki so jih imeli na sestanku vsedržavnega sveta te organizacije v Rimu 6. t m. poslanci Lu-cio Luzzatto, Terranova in Negarville. CUni tržaškega odbora so nato razpravljali o bodočih pobudah v Trstu. Predvsem se bodo potegovali za to. da se postavi na dnevni red občinskih svetov vprašanje prenehanja jedrskih poskusov; nadalje bod.o priredili razna predavanja o nevarnosti ter poskusov. Odbor je razpravljal tudi o nevarnosti, ki jo predstavljajo ameriške atomske baze v I-taliji. Tržaški odbor partizanov miru poziva vse demokratično prebivalstvo, naj se bori za takojšnje prenehanje atomskih poskusov. Bine Smrkolj nas jc za Bine Smrkolj nas je zapustil. Včeraj popoldne se je raznesla po mestu žalostna vest, da je Albin Smrkolj, ki se je preselil po osvoboditvi iz Ljubljane v Trst, kjer je živel do pred dvema letoma, ko se je preselil v Koper, tam nenadoma preminil. Bine Smrkolj je bil star znanec vseh tistih nesrečnih Tržačanov, ki so se morali zateči pred fašističnimi zločinci v Ljubljano. Malo je takih. ki niso potrkali na njegova vrata in nobeden ni šel iz njegove hiše praznih rok. Imel je zlato srce za vsakogar, ki je moral zapustiti naše mesto, na katero so vezali Albina lepi spomini na njegova mlada leta, ko je dolgo dobo bil duša rojanskegu pevskega zbora »Zarja«. V Ljubljani je dolgo let deloval kot pevec v zboru Glasbene Matice, a ko se je po osvoboditvi vrnil v naše kraje, mu pevska žilica ni tula' miru in je »kozi sedem iet posečal pevske vaje barkov-ljanskega pevskega zbora kljub temu. da je stanoval v mestu. To delajo samo tisti. ki so rojeni pevci, in takšen je bil Bine ludi v svojih starih letih, ko je prihajal k pevskim vajam v Barko vije v družbi soproge Slavice, stare pevke in hčere nepozabnega barko vij anskega tenorista Katalana. Soprogi Slavici, hčerki Tatjani, članici barkovljan-,kega pevskega zbora, sinu Samu. baritonistu ljubljanske Opere, Stojanu, sodniku v Kopru, Borutu in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje ob bridka izgubi. tiiiiiHiiiHimiaiHiiiiiiHiiiiiiMiiitiHivnmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii Izpred kazenskega sodišča Chino Alessi na zatožni Klopi /učetek razprave proti trgovcu, obtoženemu bankrota Industrijci odklanjajo zahteve delavcev Protestno gibanje v Tržaškem arzenalu Razburjenje delavcev tudi v ladjedelnici Sv. Justa in pri CRDA Z razmeroma nenavadnim postopkom se je včeraj za-toljuoila razprava proti odgovornemu uredniku dnevnika «11 Piccolo Sera« Chinu Alessiju, katerega je občinski svetovalec PSI tožil, češ da ga je s člankom, objavljenim 30. maja letos, obrekoval. Obrekovanje po tisku zahteva nujno razpravo, a Alessijev proces je sodišče z odlokom predsednika spremenilo v formalnega, kar se pri nas redko ah skoraj nikoli ne zgodi. Povod za formalizacijo postopka je dal Alessijev zagovornik, ki je opozoril sod,-šče. da obstaja v uradih tožilstva prijava proti c r. Tei-nerju s strani policijskih organov. To sicer ni popolnoma res, ker ^a sedaj še ni nobene prijave, pa čeprav obstaja možnost, da dr. Teinerj* obtožijo upiranja javnim organom in tudi žalitve. Res pa je, da je pri tužilstvu tožba, ki jo je dr. Teiner spi'<>-žil proti komisarju javne varnosti in. poveljniku letečega oddelka kvesture dr. ■Manganu. Po dr. Temerjevi prijavi, tako je omenil tožilec, je tožilstvo zahtevalo od kvesture pojasnila: prišli sta dve in sicer od kvesture same in tudi oč dr. Mangana. Prav zato je obramba zantevala in tožilec se je pridružil, da sedanjim aktom pridružijo o-stale, ki se sicer tičejo istega dogodka. Obramba je tudi zahtevala združitev obeh procesov, to je proti Alessiju in proti dr. Teinerju, a to ni mogoče, ker proti dr. Teinerju za sedaj še ni nobene tožbe. Omeniti moramo, da praktično m uradne obtožbe niti proti čr. Manganu. Odvetnik zasebne stranke Tiberini, ki zastopa interese dr. Temerja, se hi protivil odložitvi razprave, poudaril pa je, da je bila dr. Teinerjeva tožba predložena vsekakor, preden je kvestura sestavila svoje poročilo o incidentu v veži kina «Grattacielo», kjer je tajnik krajevne Ku imel svoj govor. Zanimivo je, da je odv. Poilucci, ki brani Alessija, obrazložil sodnikom, da je o-sebno vičel na kvesturi prijavo proti dr. Teinerju in drugima dvema osebama, kakor tudi pismo tožilstva, s katerim so zahtevali pojasnila in odgovor policijskih organov. Vsekakor čudno, če p°-mislimo, da bi morala veljati uradna tainost. Po kratkem zasliševanju obtoženega Alessija, ki je izjavil, da je opisal le kroniko ih dr. Teinerja, ki je potrdil tožbo in dodal, če je objavljeni člunek netočen in obre-kovalnega značaja, Je sodišče izdalo odločbo po kateri bodo akte poslali preiskovalnemu sodniku za formalizacijo procesa. Dr Teiner je dal obtoženemu Alessiju tudi možnost dokaza. Pred kazenekim sodiščem se je začela nova razprava ki bo brez dvoma trajala nekaj dn : na zatožni klopi je trgovec Mario Caracct iz Ul. Coroneo, ki je obtožen namernega in navadnega bankrota kakor tudi. da je z neresničnimi podatki vodil u-pravo podjetja; dalje, da je skril pred stečajem nekaj računskih strojev in drugih pisarniških potrebščin, c'a ni vodil pravilno i%lm.ini.stracije fiodjetja, zaradi česar je bi-o preiskovalnim organom nemogoče ugotoviti višino premoženja, da je pustil gniti v sklladišču precejšnjo zalogo salame in s tem povzročil dolžnikom kakih 500.000 lir škode, da je ponaredil številne upravne akte ter da je vložil, kljub milijonskemu dolgu, priziv proti stečaju. Mož sicer zanika, ča bi prišlo do stečaja po njegovi krivdi. Da sodišče z natančnostjo ugotovi, kakšno je bilo pravzaprav delovanje Ct-racoia, je povabilo za naslednje razprave 21 prič. Razprava se nadaljuje z zasliševanjem prič, med katerimi so bili že pred sodniki odv. Sadar v svojstvu stečajnega kuratorja in nekateri Caracoievi dolžniki. Sindikalni predstavniki so včeraj dobili odgovor Zveze industrijcev na njihovo zahtevo po skupnem sestanku, da bi razpravljali o vprašanju zahtev delavcev ladjedelnice- Sv. Justa in Tržaškega arzenala. Odgovor pa ni nikajcor zadovoljil prizadetih delavcev niti njihovih zastopnikov, ker omenjena zveza trdi, da sestanka ne more še biti, češ da se mora prej sestati njena sindikalna komisija. To je navadna pretveza, da bi vso zadevo še zavlačevali in da bi se izogntli pogajanjem o zadevah, ki so jih predložili delavci omenjenih podjetij. Kakor je znano, so delavci v Tržaškem arzenalu zadnjič stavkali za znižanje delovnega urnika in zvišanje nagrad ter druge manjše izboljšave 12. t.m. Stavka je bila enotna in je zelo lepo uspela. Delavci v ladjedelnici Sv. Justa pa so tudi stavkali 12. t.m., in sicer za zvišanje nagrad in izboljšanje higienskih naprav ter delovnih pogojev v tem podjetju. Ko so sindikalni predstavniki in delavci včeraj popoldne zvedeli za omenjeni odgovor Zveze industrijcev. so se močno razburili in so sklenili poostriti sindikalno borbo za rešitev svojih pravit-. Tako so v arzenalu sklenili, da ne bodo danes več opravljali nadurnega dela in bodo zapustili arzenal opoldne. V ladjedelnici Sv. Justa ta ukrep ne pride v poštev, ker že nekaj časa nimajo tam nadurnega dela. Pripomniti je treba, da se omenjeni odgovor Zveze in-dustrijcev tiče tudi delavcev v obratu CRDA, ki so predložili delodajalcu enake zahteve in že več časa čakajo na razgovor z vodstvom, da bi o tem razpravljali. Zaradi tega je pričakovati, da se bo tudi v teh obratih zaostrila sindikalna borba spričo trmoglavosti vodstva podjetja, ki z raznimi pretvezami zavlačuje rešitev spora in ne mara pristati na pjgajanja. tem pa je prišel preiskovalni sodnik ki ga je s pomočjo tolmača na kratko zaslišal, Jurkovič je tako na sedežu prometne policije kot v Coruieu zahteval, dg pride v stik z jugoslovanskimi predstavniki v Trstu, ven-dur mu niso ugodili. Nadaljevanje te zgodbe povzemamo sedaj iz »Slovenskega poročevalca«, ki v svoji včerajšnji številki pravi, da je bil jugoslovanski konzulat o Jurkovičevi aretaciji obveščen šele 12. junija. »Jurkovič je bil sicer dve uri po razgovoru s konzulom izpuščen iz Coronea«, pravi »Poročevalec«, «a prepeljan v zapore glavne kvesture, kjer je bil ob 11. uri ponoči znova zaslišan in to o stvareh, k« nimajo z glavnim »zločinom«, to je s prometnim prekrškom ničesar skupneg;/ «Kdo ga je poslal v Italijo o-gledovat vojaške objekte; ali po Pa povsod pogrešamo. Ker je vodstvo tega zbora v najboljših rokah, kar jih premoremo (Ubald Vrabec), smo prepričani, da bo tu zamisel imela pravilen odmev pri našem zvestem občinstvu in pa njegovo moralno in materialno podporo. Pridite torej, dragi prijatelji, da vidite in slišite ter nam poveste, ali smo na pravi poti! Glasbena Matica Sindikalno zborovanje v Ricmanjih V nedeljo 16. t.m. bo ob 10.30 na sedežu prosvetnega društva v Ricmanjih javno zborovanje, na katerem bodo razpravljali o važnem vprašanju upokojencev in zvišanju pokojnin, priporočamo, domačinom in okoličanom, naj se udeležijo tega zborovanja, ki jih bo prav gotovo zanimalo. «»------- Aretacija ciganke zaradi prosjačenja V četrtek so agenti ženske policije aretirali ciganko Spe-ranzo Mayer, brez stalnega bivališča, katero so zasačili v bližini Gallerie Protti pri prosjačenju. Ciganko, pri kateri so našli nad 5000 lir, sad njenega »dela«, so poslali v zapor, kjer bo morala presedeti 10 dni zapora zaradi obsodbe za prosjačenje. «»—_ Nevaren padec otroka v kopališču Materam bi priporočili, naj pazijo bolj na otroke, posebno sedaj, ko se bo, začela kopalna sezona in bo treba malčke peljati k morju. To pa zato, da se ne bi pripetilo kot materi komaj 2 leti starega Jurija Semea iz Ul. Capuano. 2enska je bila v kopališču Ausonia, kamor je peljala sina po zdravniškem priporočilu. Otrok se je sončil poleg nje in jec'el jabolko. Toda kakor hitro se je mati obrnila v stran, da bi odprla torbico, je otrok padel m kopališene terase in obležal dva metra niže. Neki kopalec, katerega je otrok med padcem oplazil, mu je priskočil na pomoč in potem ko je nekdo telefonsko poklical na kraj osebje Rdečega križa, so otroka odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico. Ponesrečenega Semca s« sprejeli zaradi udarca na glavi z možganskim pretresom na nevrološkem oddelku, kjer »o si zdravniki pridržali prognozo, j>a čeprav ie niso o-bupali, da bi ga rešili. To pa seveda pod pogojem, da ne nastopijo komplikacije. OBVESTILO Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivala vse kmete in predelovalce, ki nosijo svoje pridelke na novi zele-njaaiii trg, naj se zglasijo v Ul. Geppa * pritličje, da dobijo potrdilo za izkaznice za vhod na trg. ( KASNA OBVKhUll.A ) GLASBENA MATICA bo imela svoj redn» občni zbor 2ti. juniju t.i. ob 2u. uri na sedežu v Ul. K. Manna 29. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMItTl IN POROKE Dne 14. jumja ie je v Trstu rodilo 12 otrok, porok Je bilo lo, umrlo pa je 11 oseb. POROČILI so St. uradnk Giorgio Baba in uradnica Mana Lui-gia Maurer, poljedelec Henrik ujurdjvvic in gospodinja Antonia FMiipas, uradnik Giorgio Ftmzio m gospodinja Mar-ghetiu Paili, teiel. sluga Ivan Švigelj in vezilja Carmela Cur. ci, oficir italijanske vojske Mar. cello De Stetuno In gospoumja Emina Birolla, geometer Giorgio Peru-sun m učiteljica Elvla Puhu, glasbenik Aido Baumeill ln bolnic«!k« Bruna Kočevar, nit. haiuk Bruno Corrente in prodajalka Ondih« Pielruu, mehanik Mario Comuzti 111 gospodinja Luciana Pen, inženir VVii-liam Harry Thompson In gospodinja Lidia Bisiacchi. UMRLI SO: 52-lelua Anna Mar-silli, 89-lttna Ida VUdislovIch vu. Koncevich, 'Ik-letiia Ivanka Dolenc por. Lago, 81-letrti Fer. dinando Versa, 'RMetna Vineenza Mal ventili por. MalvesttU, 82-let-na Ida '1'ognan por. Nah, 74-lcL na Csrolma Kernpolich vd. Star-cich, 8-ietru Franco Godini, 88-leina Klena liraida vd. Gero-rneua, 75-letm Carlo Michelo. ne, 71-letna Gluslina Da Giau vd. Pastore. NOČNA SLUŽBA LEKARN V JUNIJU Biasoletto, ul. lioma 16; Man-zonl, Ul, beltetontane 2; Marchio, Ul. Oinnastica 44; Kovis, Goldonijev trg 8; Dr. RosseUl, Ul. schlgpparelli 58; Harabagha v Barkovljah in Nicoll v Skednju, | Kulturne prireditvej GLASBENA MATICA DANES 15. junija 1957, ob 20.30; v dvorani stadiona »Prvi maj« ZAKLJUČNA ■PRODUKCIJA GOJENCEV GLASBENE SOLE Nastopajo gojenci za klavir, violino, klarinet, flavto, oboo ter šolski pevski zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca z nasledjim sporedom : Palestrlna : Ad Domi- num, Slavenski: Jesenske noči, Siavenski: Saljivka; Smetana; Zbor iz 1. dejanja opere «Prodana nevesta«. Vabila bodo na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. GLASBENA MATICA JUTRI 16. junija ob 17. uri: v kino dvorani v Bo-Ijuncu nastop gojencev podružnice šole Glasbene Matice v Boljuncu. Nastopijo gojenci za klavir, violino, klarinet, harmoniko, trobila (trobenta in pozavna) ter šolski otroški pevski zbor. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( ŠOLSKE PH1KKIIITVK ) RAZSTAVA RISB IN ROČNIH DEL Nižja srednja šola v Trstu vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in učenk. Razstava bo odprta samo še danes od 9. do 12. ure V drugem nadstropju šole v Ul. Scuole Nuove 14. Opčine: Učenci in učenke Državnega industrijskega strokovnega tečaja priredijo ob zaključku šolskega leta šolsko razstavo .■vojih izdelkov. Otvoritev razstave no danes 15. junija ob 9. uri dopoldne. Razstava bo odprta danes, jutri in v ponedeljek od 9. do 12. in od 14. do 20. ure. IZLETI ~\ J Društvo sloveuskih srednješolcev priredi v nedeljo 23. i. m. enodnevni izlet v Tolmin. Zaželena je udeležba tudi starejših. Vsi morajo imeti prepustnico. Rezerviranje prostorov v Ul. Roma 15-11. do vključno 18. i. m. vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure razen sobote in nedelje popoldne. Za infor- macij* telefonirajte na 54-105. Izlet ua Nanos. SPD v Trstu priredi v soboto dne 22. popoldne in v nedeljo 23. t. in. izlet na Nanos. Vpisovanje in infor- macije dne 17., 18. in 19. t. m, v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29-11. Zveza partizanov Tržaškega o-zemlja organizira 30. Junija t. I. izlet za bivše partizane v go-riški okraj, kjer so bile parti- zanske borbe. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Montecchi 6-11., soba št. 23. Ljudska prosveta obvešča, da je izlet s kolektivnim potnun listom v Postojno In na Vrnm-Ko odložen na kasnejši čas. ški orkester; 15.40 - 16.00 Spored iz Ljubljane: 16.00 Ritmi in popevke; 16.40 Valčke Johanna Straussa igra orkester Ma-ntova-m: 17.15 ivlelod.je iz revij,. 18.00- 19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Resmi iz festivala v San Remu 1955; 19.30 . 23.00 Spored iz Ljubljane; 23.00 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 8.05 Slovenski onlet poje ruske narodne pesmi v priredbi Sergeja Zarova; 8.22 Melodije, melodije.. ; 9.60 Oddaja za šolar-je: Revni m bogati mlinar, 9.30 Lepe pesmi - znani napevi; 10.10. Zabavna maUneia; 11.15 Dober dan, otroci! (Vid Pečjak: Mala kresnička, Lojze Zupanc: Naj- dražj: zaklad); 11.30 Domače napeve izvajala Mariborski vokalni ansambel in Pohorski fantje; 12.00 Opoldanski koncertni spored • Jakov Gotovac: Pesem in Ples z Balkana, Antonin Dvorak: Opoldjnska vila, simf. pesnlfev; 12.30 Kmetijski nasveti - Ing. Jakob Ferjan: Poskusi s krmljenjem mesnatih prašičev; 12.40 Zabavne popevke; 13.15 Veseli godci vam igrajo; 13.30 Od arije do ar.je; 14.20 Zanimivosti iz znanosti ln tehnikef 14.35 Naši poslušalci čestitajo ‘n pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, 15.40 Nove knjige; 16.00 Glasbene u-ganke; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 1800 Okno v svet; 18.15 Pojeta ženski zbor France Prešeren iz Kranja in mešani zbor Ljubljanski zvon; 18.45 Jezikovni pogovori i vod; prof. dr. Mirko Rupel); 19.00 Zabavna glasba: 20.00 Veseli večer; 21.00 Melodije za razvedrilo; 22.15 Oddaja za naše izseljenec. TELEVIZIJA 18.00 Oddaja za otroke; 18.50 Kmetijska rubrika; 21.00 En, dva, tri . glasbeni variele: 22.35 Poie Armando Romeo; 22.55 G. Al. bertazzi bere Pirandellovo novelo: «Papirnat svet«. C KINO K A D 1 O SOBOTA, IS. junija 1957 TRSI POSIAJA A 11.30 Zabavna glasna; 12.00 Življenja in usoue; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Slovenske kmečke .za-setlbe; 13,30 Amiaiibo Seiaseia in njegov orkester; 13.55 hiavnl violinisti; 14.45 italijanski akvarel; 15.05 Schoenberg: Kvartet za gouala ln glas St. 2 v fis-mo-lU, 15.35 Lahka glasba, 16.00 U-trmki - iz znanosti in tehnike; 16.15 Domači moli vi; 16.so Kavarniški koncert - igra orkester Paochiorl; 17.U0 Znane operne a-rije; 17.20 Plesna čajanka, 18.00 Koncert pianista Irvina iichenk-rnana; 18.20 Havajske kitare, 18 m 30 Glasba za naše malčke; 18.45 Priljubljena glasba; 19.00 Dve operi n uverturi;, 19.15 Sestanek s poslušalkami’; 19.30 Pestra glasba; 2000 Spori; 20.30 Grieg: sigurd Jorsalfar op. 56, orkestralna suita; 20.46 Orkester Jackie Gleasoii; 21.00 Teuen v Italiji; 21.10 Schubertova glasba; 21.40 Slovenski vokalni ansambli; 22.00 Uorodin; Simfonija St. 2 v h-molu; 22.25 Conte Vandoti tn njegova Jazz zasedba; 22.41 Večerne melodije; 23.30 Nočni (»les. i USI I. 14 30 Tržaška kulturna kronika; 17.45 Mario Veriione; «Zdirav-tuk po šili«, enodejanka; 18.15 igra orkester Melachrmo; 21.00 NajK.il n a liske popevke, 21.30 Pri klavirju Luoano Sangiorgi; 22.45 Igra orkester Angelini. K O P E H 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.15 - 12.00 Spored iz Ljubljane, 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Za konec tedna: ritem; 14.15 Pojeta zbora iz Tolmina In Idrije; Opozarjamo poslušalce radia Koper na Jutrišnjo oddajo »Sosedni kraji in ljudje« ob 10.30, v kateri bo reportaža iz Sv. Križa pri Trstu. Podobne oddaje iz življenja Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji so na sporedu vsako nedeljo ob 10.30 Exceisior. 16.00: »Onkraj Mombase«. Techmcolor. D. Reed in Cornel VVUde. Fenice. 16.00: »Čarovnica«. Marina Vlady, Nicole Courcel m Maurice Ronet. Nazionale. 16.00; »Veliki lov«. Gaby Andre, Fausto Tozzi, M. Tompoon. FModrammatico. 16 00: «Huk! Mo-rilni klic« G. Montgomery, M. Freeman in J. Baer. Grattacielo. 16.00: «Stiri podjetna dekleta«. Eisa Martinem, J. Adams, M. Cook, G. Sca-la, S. Chaplin. Supercinema. 16.00: «Maruzzela». Cinemascope, techmcolor. Arcobaleno. 16.00: »Obtoženec mora umreti«, (Tnal), čeprav je nedolžen m mladoleten. G. Ford. Astra Rojan. 16.00: »Kruh, ljubezen in...«, s. Loren, Vittorio De S,ca. Capiloi. 16.30: »Zenske imajo vedno prav«. Ginger Rogers, D. Dailey, D. Niven in B-Rush. Cristaho. 16.30: «Ki!ifl». Napet film. Jean Servais, Carl Moh-ner. Prepovedan vstop mladoletnim. Alabarda. 16.00: «Rififi». Ariston. 16,00. Glej kino na pro-stem. Aurora. 16.30: «Avtostop». J. Al-lyson in' J. Lemmon. Armotiia. 15.00; «Sejkova hči«. Nov variete. Ideale. 16.30: «Notre Dame de Pariš«. LOt 10brigada in Quinn. Impero 17.00: «2iva lutka«, Car-rol Baker. Italia. 16.00: »1'otO, Peppino * la malalemmina« S. Marca. 18.00: »Lepa pastirica«, V. De Sica, M. Mastroianni, S. Loren. Kino gledal>Sče ob morju. 16.00: «Moj ljubimec je bandit«. We-stern, H. Stamwyek, B. Sulli-van in M. Murphy. Moderno. 16.00: «Paris, Palače Hotel«. Charles Hoyer, Fran-coise Arnoul in Roberto Risso. SavOua. 16.00: »Neurje la Nilu«. Anihony Steli in L. Harvey. Viale, 16.00: »Oči brez svetlo- be«. Luciano TaJoli, Milly Vi-taie ;n Dante Maggio. Vitt. Venele. 17.00: »Očka dol- gokrak«. Cinemascope. Lesli* Caron, Fred Astaire. Belvedere. 16.JO. »Pekel pod ničlo«. Techmcolor. Alan Ladd, J. 1'eize.. Marconi. 16.30. Glej kino na pr0-stem. Massimo, 16.30: »Crnl zaklad«, Francoise, Cristophe ln Pierie- Novo cine. 16.00: «Kot prej-- bolje kot prej«, R. Hudson, C. Botchers. Odeon. 16.00: «Vel.ka savana«. Techmcolor, L. Manda, L. Sandre Radio, 16.00; »Zadnji lov«. R' Ta.vlor, S. Granger ln D. P*" get KINO NA PROSTEM Paradiso. 20.13: «Zbiraiišče tihotapcev«. Technacolor. Ponziana. 20.15: »Cesta«. GitiUC1' ta Mesina in Arvthony yu:un' Valmaura. 20 30; «Revizor». D-Kave. Techmcolor. Stadio. »Znamenje brutalneža*-Kostmancolor. Vvone De Carlo- Arena del fiort. 20.30: «Zaklad Pancha V111 e». Techmcolor. Aristou. 20.30' »Trije dečki l'exasa». Techmcolor. Rojau. 20.15: uNupolitaneC na Divjem zapadu«. CinemascoP4-'Techmcolor. Marconi. 20.30; «Vohun upornikov«. 14,30 Življenje ob našem morju: Izletniške točke ob morju; 14 40 Za vsakogar nekaj; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Tambuta. Slike, ki jih je posnel Mario Magajna v soboto 1-t. m. na šolski prireditvi v dvorani na stadionu »Prvi maj« in tudi tiste' na višji realni gimnaziji o «predaji ključev« Itd., so na ogled v 'Tržaški knjigarni v Ul. sv Frančiška 20. SOŽALJ E Rarkovljan>il sestgi Aliče Canali zaupal Dante Cenutti, bivši administrator federacije KP1 v Comu. Po izjavah AUce Canali, ki jih je ponovila tuai na razpravi, preteklo sredo, naj bi Cerrutti slišal, ko je Gorreri ukazal zgoraj otnenje-nima, mtj ugrabita Annc Bianchi in naj jo likvidirata, hkrati pa naj bi bil prisoten, ko sta se vrnila in ko jima je Gorreri dejal, da je treba izstreliti dve krogli, in sicer eno v zatdnik, drugo pa v trebuh, kajti le tako gre truplo na dno. Obtoženec je najprej izjavil, da je Gorrerija spoznal šel« v zaporu, ko so ga zaprli zaradi zasliševanja. Dejal je, da je bil apolitični partizan,, in. du je prejemal ukaze le od »Lin ceaii (Cassinellija) in «Mirka» (Bernasconija), glede obtožbe pa je dejal, da je povsem ne dolžen. Na vprašanje predsednika sodišča, če je poznal Bianchijevo, tega ne zanika, a zavrne, da bi jo bil ubil’. Pravi tudi, da je bila Bianchijeva zaprta zaradi ustrelitve por Joricka. Pravi, da ne ve kdo mu je ukazal odpeljati Bianchijevo iz Coma, le to ve, da ga je spremljala «Gina» (Nel-la Caleffi), in da jo je v Tre-mezzu izročil «Francescu» (obtožencu Pietru Terziju), ki je bil vojni komisar področja. 40 ali 50 dni kasneje, da je čital v časopisu, da je bila ubita. Tako Cassinelli, kakor Bernasconi izključujeta, da bi bila dala podoben ukaz. Ko so zaslišali Aliče Canali. je le-ta potrdila, da je od Cerruttija izvedela, da sta Ne-gri in «Nado» (ing. Ennio Pa-squali) sodelovala pri umoru Bianchijeve. Nato so zaslišali partizanko Giuseppino Panzeri »Chicchi«, kurirko 90. brigade, ki naj bi vedela razne podrobnosti v zvezi z izginotjem «Nerija» in «Gianne», a le-ta je najodločneje zanikala, da bi ii bilo kal koli znano s tem v zvezi. Po krajšem odmoru, ki ga je predsednik odredil zaradi pričkanja, ki je nastalo med odvetniki v zvezi z neko izjavo med zaslišanjem Giuseppi-ne Panzeri in Mentastija, so zaslišali senatorja Lorenza Spallina v zvezi z izginotjem »zaklada iz Donga«. Senator Spallino je bil predstavnik DC v comskem CLN. Izjavlja, da ne more precizirati višine vrednosti, spominja pa se, da se je na sedežu CLN diskutiralo o tem in da je neki partizan, po imenu Venini (ki ga bodo zaslišali), dejal, da so vrednosti deponirali v bankah v Gravedoni, Domnsu in Dongu. Zadnja priča na dopoldanski razpravi je bil Oreste Ge-menti, ki je pojasnil le nekatere okoliščine v zvezi z usodo 33 milijonov lir, ki jih je Švicar Alojz Hofman izročil »Pedru«, in 35 kg zlata, ki sla jih dva ribiča našla 27. aprila na kraju, kjer se Megao izliva v Comska jezero. Ze prejšnja preiskava je sicer ugotovila da so te vrednosti bile dejan- (Nadaljevanje na 4, stmnl) ku za poljedelstvo v raziskovalnem laboratoriju, Peoria, Illinois, ZDA. Tam so po izkušnjah pridobljenih v proizvodnji antibiotikov prvič pridobili iz 600 litrov kulture v tekočini 12 gramov gib-berellinske kisline v obliki kristalov. To je bila zadostna količina za preskrbo inštitutov, ki so nadaljevali s poskusi. Sedaj se vrši proizvodnja gibbereliinske kisline v velikih količinah industrijsko, kakor proizvodnja penicilina, aureomiema in strepto-micina. Po letu 1950 se je pričela prava tekma na industrijskem sektorju v raziskovanju med britanskim podjetjem Imperial Chemical Industries (raziskovalec Brian) in ameriškim podjetjem Merck Jc Co., Inc. Zadnje je zmagalo s svojim sredstvom za pospeševanje rasti, imenovanim «Gibrel.s< Da je Merck zmagal ni zgolj slučaj; kot proizvod-nik antibiotikov razpolaga z velikimi izkušnjami v proizvodnji sličnih kultur. Glavni problem kulture glivice Gibberella fujikuroi je namreč čim večja proizvodnja v komercialno uporabnem merilu. Pričakujemo pa lahko, da se bodo v kratkem pojavili na tržišču Gibrelu slični proizvodi. Gibberelline so v zadnjih letih uporabljali pri škropljenju številnih rastlin, Skoro vse rastline, katere se škropijo z razstopin0 Gibrela rastejo hitreje in sicer drevje do šestkrat hitreje, povrtnine pa v štirih tednih enkrat do trikrat hitreje, žetveni donosi se povečajo do 50 odst., če se je škropljenje vršilo v času rasti. Pri poskusih z 42 vrstami rastlin, med katerimi je bila trava, drevje, pesa, fižol, grah itd., samo trt vrste niso povečale višine stebla in sicer smreke, čebula in gla-diola. Pritlikave vrste graha in žita se po škropljenju z gibberellini razvijejo v normalne rastline. To dejstvo daje sklepati, da normalno visoko žito proizvaja samo gibberel-lino ali gibberelhnoni slične snovi. Gibrel je kalijeva sol gib-berellinske kisline, ki je osnovna surovina. Belkast prah #Gibrel» je topljiv v vodi Uporabljajo ga v neizmerno malih količinah v vodi za skopljenje. Rastline kakor kr-vomočnica, božje drevce, zrastejo više, postanejo bolj lične in lepše. Zelena j* v dveh tednih 50 odst. težja. Paradižniki in kumare postanejo bolj mesnati. Vse naše ideje o rastlinski rasti se bodo morale izpremeniti zaradi novih dognanj. Nekatere se bodo o-hranile, druge bodo padle. Izredno zanimivi novi problemi se pojavljajo. Kako se vrste rastlin in živali razlikujejo v svojih fizioloških funkcijah? Konkretni, smiselni odgovori se lahko porajajo iz študijev o regulatorjih rastlinske rasti. Koliko višjih rastlin vsebuje snovi slične gibberellinu? Zanimivo je, da so takšne snovi nušli na rakastih tvorbah rastlin. V kakšnih količinah se nahajajo takšne snovi v višjih rastlinah in v katero svrho? To so nova in zanimiva vprašanja. Ali nam bo novo razumevanje normalne rastlinske rasti pomagalo rešiti problem raka? Ako si predstavljamo ne glede na omenjena zanimiva vprašanja, da koruzna stebelca zrastejo v 72 urah enkrat više po homeopatski uporabi gibbereliinske kisline, kakor neškropljena, da zraste fižol, grah, paradižnik in druga povrtnina v štirih tednih enkrat do trikrat toliko ka- več se je bahal. Res je, da je poleti v planinah zelo lepo. Narava je prav v tem času najlepša. Takrat, ko v dolinah že vse odcvete, začenja na planinah komaj poganjati. Poleti pa mora narava nekoliko pohiteti. In zaradi tega raste, cvete in zori, skoro vse hkrati. Zato je tam tako lepo. Pa daleč se vidi s hribov. Ni rečeno, da je ves užitek v planinah prav v tem, da se napravi toliko in toliko kilometrov na dan, da se preplezajo te in te stene. Da se iščejo rekordi, skratka! To sploh ni nikak užitek. To je divjanje. Kaj je lepšega, kot v miru in lagodno laziti po planinskih gozdovih, ko se nad glavo stikajo veje mogočnih bukev. da je spodaj tako prijetno hladno in senčno. Pa zagledaš veverico, ki veselo skaklja z veje na vejo, poslušaš ptičje petje, opazuješ naravo, rastline, svet in uživaš razgled tja daleč po dolini. In zvečer si toliko utrujen, da se ti ležišče prav prileže. Ali si že bil na planini, ko je tam živina. Priženejo jo po navadi proti koncu junija gor. ko ni več strahu pred mrazom .n snegom, pa tudi ko je trava že lepša. Za naše pojme je življenje pastirjev morda preveč preprosto, toda ima svoje mike, a tudi težave. Tam je res tako, kot pravi narodni pesem: «Na planinci luštno bi ti, tam je dosti mleka piti.# Najlepše je, ko se sprostiš in se v naravi znebiš praznega besedičenja ter posianes resnično svoboden človek. Pastirjeva hrana je kaj enostavna. Vsak dan enako. Tudi ležišče je zanje preprosto in koča in posoda. Vse. Pa je kljub temu lepo in prijetno. Poskusite, pa boste videli! Poleti niso planine tako nevarne kot pozimi, oziroma pomladi. Plazov sicer ni. a po skalovju ni treba plezati takemu, ki tega ni«.vajen, zlasti pa ne, če ne gre s kom, ki l-ma v tem izkušnje. Stene so le je prepovedano trgati. Tudi encijan je zaščiten in rododendron, murka ter Cojzova zvodnica. Saj jih je res škoda trgati. Naj rastejo tam in naj večajo lepoto narave, lepoto planin! Ni pametno hiteti, ko hodimo na goro. Preveč se nam utrudi srce in tudi pljuča trpijo. Tak neizkušen izletnik, ki bi rad dosegel rekord, hiti na planino. Pri *em se poti, močno se poti. Zato je žejen. In pije. Kar naprej pije. Vsakih sto korakov se ustavi in pije. Pri vsakem studencu si napolni steklenico z vodo in pije. Na vrh pa komaj pride. Ves je izčrpan. Nič pametno ni tako ravnanje. V planinskih kočah pa lahko dobimo prenočišče in tudi hrano. Imajo tudi štampiljko z menom koče in nadmorsko vi-šino. Tudi razglednico lahko kupiš v koči. Kdor išče v planinski koči zavetja, se mora ravnati po določenem hišnem redu, da ne nadleguje ostalin planincev. Da planinci ne zaidejo, so po vseh stezah markacije — rdeča znamenja, ki jih privedejo do planinske koče in na druge planine. Zato naj vsakdo, ki le more, preživi nekaj časa na planinah, pa bo videl, da se bo z mnogo večjim veseljem lotil prihodnje šolsko leto dela. Duh in telo bosta v planinah dobila novih sil. POSKRBIMO ŽE SEDAJ ZA DOBRO KRMO Krava pri gobcu molze kor neškropljena, da listnato za P^vidne in krepke ljudi V vsem krepke. Planike marsikoga mikajo drevje pospeši do šestkrat svojo rast v primeri z listavci, ki niso bili škropljeni, lahko doumemo, da se nahaja poljedelska in gozdarska proizvodnja pred izrednimi perspektivami, če se ne pojavijo zaradi prehitre rasti še nepoznane posledice. DR. ALEKSANDER LEONARD Očnice jim tudi ponekod pravijo. Tiste planinske cvetke umazano bele ali sive barve so to. Rastejo po skalovju, najraje na takih mestih, ki so težko dostopna. Nevarno je za njimi lesti. Pa je tudi planika ena tistih planinskih rastlin, ki so po zaktmu zaščitene in jih Naši kmetovalci se kljub svojemu napredku v govedoreji še vedno dovolj ne zavedajo, kakšnega pomena je živina v kmetijskem gospodarstvu in kaj vse spada v umno ali napredno živinorejo. Število glav — ki pa se je na Tržaškem o-zemlju v primeri z nekdanjim znižalo — ne pove dovolj, ker lahko gre za »sedem suhih ali debelih glav#. Vprašanje pasme je se nekam povoljno re šeno; še je v splosnem slabo glede hlevov in zdravstvenih pogojev. Ta pomanjkljivost u-tira pot razflim boleznim, zlasti tuberkulozi. A vsekakor smo na najslabšem s krmo, ki je vendar predpogoj donosne živinoreje. Vprašanje dobre krme sestavlja pri nas posebno in ze staro poglavje, ki se bo vlekl i vse dotlej, dokler se ga ne bomo lotili z večjim razumevanjem. resnostjo in doslednostjo, ali dokler ga ne bomo smatrali za ključ v napredno kmetovanje. Dane.s ni več kot je bilo še v polpreteklosti, ko smo n. pr. uživali vsevprek, le da smo napolnili želodec, Vzdrzali smo, zahvaljujoč se zdravi naravni mešanici hrane in življenju na zdravem zraku. Življenje se je spremenilo in že računamo, kai vsebuje *a. kaj ona človeška hrana in že jo vrednotimo po FOTOGRAFSKI KOTIČEK Kakšen aparat amaterju? Ko vstopiš v prodajalno s fotografskimi potrebščinami z namenom, da si nabaviš fotoaparat, stojiš pred težkim vprašanjem, za kaj bi se pravzaprav odločil. Pred štirimi desetletji in tudi pozneje je bila taka izbira lahka, kajti tovarn, ki so izdelovale fotoaparate, je bilo zelo malo, a vse s tako preciznimi izdelki, da si lan-ko kupil aparat z zaprtimi očmi. V tem poslednjem času pa se je število izdelovalcev fotoaparatov tako povečalo, da tisti, ki se na to ne razume, res ne ve, komu naj bi zaupal. V takem primeru je začetnik odvisen le od poštenosti prodajalca in nastane vprašanje, do kje sega trgovčevo poštenje. V splo=nem se lahko reče, da je izdelava vseh fotoaparatov brezhibna, in vendar o-staja neizpodbitno dejstvo, da te dobro postreže 'e tista znamka, ki ima za seDoj izkušnjo Jolgih in dolgih desetletij. Za fotoamaterja pride v poštev predvsem cena. Aparat z dobrim objektivom. z veliko odprtino in z najboljšo zaklopko, stoji v ceni visoko in ni ta dostopna za vsak žep. Kdor lahko seže glODOko v listnico, raj si le nabavi najboljši aparat, pri začetniku pa, ki ga listnica ne vleče na eno stran, pride v poštev tak aparat, ki ne dosega dobrine najboljšega, a ustreza kljub temu vsem zahtevam. Vprašanje odprtine je stopilo v zadnjem času precej v ozadje, kajti današnji negativn' material m nič manj kot dvajsetkrat bolj občutljiv kakor je bil pred dobrimi tridesetimi leti in zato predstavlja danes srednja odprtina objektiva pri uporabi najbolj občutljivega filma tisto odprtino. ki je najmanj desetkrat večja. Kdaj pa rabi navadni fotoamater eno petstotinko sekunde za osvetlitev, ako se ne ukvarja s športom? Ponos, dr razpolaga fotoa- velikamko odprtino F 2 ah celo F 1.5, nima nobene podlage, če se amater ne posveča taki vrsti fotografije, ki zahteva največjo odprtino, -kar pride v poštev posebno pri portretu z električno lučjo. Koliko pa je amaterjev, ki se poleg majhnih skupin na nedeljskem izletu m tu pa tam koščka pokrajine, resno bavi ■ portretom? Zato je priporočljivo za v «Mobi Dicku#. Kot znano je režiser John Huston že takrat izjavil, da nikdar ne bi za naslovno vlogo vzel tega igralca, pa ga je na zahtevo producentov moral, ker je idol ženske publike. Za najslabšo igralko leta so proglasili Jennifer Jones za njeno vlogo v filmu «Mo2 v sivem#. Verjetno ji je ta vloga prinesla «renome», da je ona povzročila, da je režiser Huston vsakega začetnika, ki si mi- | spustil snemanje filma «Zbo- l: sli nabaviti fotoaparat, da se zaupno obrne do izkušenega fotografa, pa naj bo ta po. klicni ali boljši amater, ki mu bo dal dober nasvet in mu prihranil lepe .lsočake. Posebno pride v pos*ev nasvet tistega naprednega diletanta, ki je v svojem iolgem udejstvovanju na fotografskem polju imel srečo, da je razpolaga' bodisi s svojimi, bodisi z izposojenimi aparati vseh vrst. Le tak lahko da , najboljši nasvet, ki se večkrat križa z željami začetnika, a če se upošteva, da nima svetovalec nobenega o-sebnega interesa, ampak mu je samo na tem, da razširi krog dobrih fotoamaterjev, je na mestu popolno zaupanje. Cez teden dnj bomo govorili o formatu fotografskega aparata, oziroma slike, in na podlagi teh dveh člankov ne bo začetniku težko odločiti se za tak aparat, ki bo njegovemu namenu najbolj ustrezal. ANTI-OSCARJI PODELJENI Študenti ameriških univerz podele vsako leto po Oscarjih tudi svoje posebne nagrade, ki se imenujejo Anti-Oscarji. Dobe jih filmi in izvajalci, ki so najslabši. Tako je bil letos za najslabši film proglašen film «Anastasia». To je tembolj čudno, ker je Ingrid Bergman prav za vlogo v tem filmu prejela Oscarja. Za najslabšega igralca je bil izbran mater z objektivom, ki ima j Gregory Pečk, za svojo vlogo gom, orožje#, pa je bil po poznejših vesteh vzrok v tem, da je producent popolnoma zvodenil antimilitaristično no. to Hemingwayevega romana. DUBHOVNIK IN DRliBROV NIŠKE LETNE IGRE V FILMU Film je v barvah in prikazuje dubrovniške pejsaže, spomenike, vmes, otvooritev iger, detajle z različnih predstav in posamezne kraje, ter prizorišča festivala, vse do atrija v Knežjem dvorcu. Film sta v skupno posnela Avala film in sekcija za televizijo BBC Na premieri v televiji, je po poročilih časopisov film gledalo okrog 40 milijonov ljudi. količini hranljivih snovi: po tolšči, beljakovini, vitaminih itd. ter izbiramo čim boljšo hrano. Ali menite, da je pri živalih, pa naj so katere koli, v tem kaj drugače? Ni in ne more bit.’, To pa pomeni: slaba hrana (krma) slaba živina, dobra krma lepa zivma. Živina je naraven stroj. Stroj pa je treba mazati, sicer odpove. Mazilo pa je odgovarjajoča hrana, to je takšna, kot jo nujno zahteva organizem za normalno delovanje: kot jo torej živina potrebuje za svoj razvoj in obstoj (da se vzdrži) in proizvodnjo. Naša krma sestoji v glavnem iz sena. Živinorejci iz naprednih dežel krmijo govedo malo drugače kot mi; seno, k.sla kr ma, pesa, močna krmila (n. pr. orehove tropine) sestavljajo krmne obroke. Nasa krma bi ne bila tako slaba, če bi !* melo seno višjo krmilno vrednost, ali ce bi bilo bol) tečno. A naše seno je na splošno iz manj vrednih trav in celo iz plevelov, ki jih živina odklanja na pašj in v jaslih, ker so .škodljivi. Napredni gospodarji tega sena ne marajo, čes da i-ma malo v sebi. Hočejo reči. da ni hranljivo. Rečejo mu tud', da je vampasta. ker napne trebuh med mršavimi kosi mi Kvalitetno kmetovanje se ne more več zadovoljiti, kar nam nudi sama narava, v Tem primeru senožet in tudi pašnik. Od siromaka nimamo kaj zahtevati. In naše senožeti (pašniki) so sami siromaki. Ce pa nam dajo malo in slabo, pripišimo to sebi. Ce ničesar ne damo, ne moremo zahtevati več kot to. kar nam da narava. A tudi sedaj in prav semkaj bi morala poseči umna kme-tovalčeva roka. to je *akšna, ki ve. kako je treba senožeti (pašniku) streči. Kol smo ze precej preizkusili svoje sposobnosti v vinogradništvu ih poljedelstvu ter znamo ceniti krmilno vrednost detelj, tako smo na senožeti popolnoma pozabili. Le redki so razumeli, kaj pomeni urejena travna parcela, kaj pridelek tečne krme. in ti redki gospodarji se ne kesajo žrtev, vloženih v to izboljšanje. Takšni gospodarji bodo menda tudi letos zadovoljni s košnjo in bodo spravili v senike kakovostno krmo. zlasti ker bodo travo pravočasno pokosili. Tako priporočamo tudi vsem drugim kmetovalcem. Merilo za pravočasno košnjo naj jim bo polno cvetenje večine trav. Ce smo zanemarili vse ostalo, kar stopnjuje količino in kakovost sena, prizadevajmo si, da po možnosti izvršimo pravočasno vsaj to opravilo. Tako bomo precej prispe,-vali k izboljšanju in s tem tudi ostalim kmetijskim vejam. To je nasa sedanja naloga. V bodoče pa moramo staviti v svoj gospodarski načrt izboljšanje travnih parcel. ■v-mt ■ A • • % • IM Ni Vam treba hiteti, gospod komisar, časa imate pretek.,. Učiteljišče v Sv. Petru Slovenov Tujec, ki pride v Sv. Pe-te- Slovenov, ne more slutiti, da ima ta kraj, ki je središče Beneške Slovenije enega izmed najbolj moderno urejenih učiteljišč v dr-tavi, iz katerega izhajajo letno desetine in desetine učiteljev in učiteljic. Učiteljišče je bilo postavljeno že leta 1872, šest let potem, ko je prišla Beneška Slovenija pod italijansko suverenost. Takrat v teh krajih ni bilo ljudi, ki bi poznali italijanski jezik in zato je bilo za Italijo nujno, da je tu postavila šolo, ki je imela glavno nalogo pripraviti tak učiteljski kader, da bi bil sposoben po končanem šolanju širiti po vaseh Beneške Slovenije italijanski jezik in italijansko kulturo. Ta je bila domačemu prebivalstvu popolnoma tuja, toda novi učitelji niso imeli samo nalogo ljudi poučiti o njej, marveč z njeno pomočjo slovenski narod raznaroditi, ga potujčit', o čemer pričajo zgodovinska dejstva. Za takratno učiteljišče, ki je šele nastajalo so se poslu-žili stare stavbe, ki je stala čisto na koncu vasi in katera danes služi za zavod dijakom, ki niso iz Beneške Slo-j venije. Novo stavbo, v kateri so danes prostori špetrskega učiteljišča so zgradili v času fašizma leta 1930; fašizem je dobro zaslutil vlogo, ki ga je imelo učiteljišče v tem s slovenskim življem obljudenim krajem ob vzhodni meji. Take stavbe, kakršna je v središču Beneških Slovencev ni niti v Čedadu čeprav bi jo slednje bolj potrebovalo. Iz tega znamenitega učiteljišča je izšlo v sedemdesetih letih obstoja približno 1.500 učiteljev. Dober del novih učnih moči je bil zaposlen po vaseh Beneške Slovenije z nalogo slovenskega otroka ne samo poučiti o italijanskem jeziku, temveč ga predvsem vzgojiti v ljubezni do «Patrie Itahes. Beneški Slovenci v začetku niso nasprotovali, da bi se narod kulturno dvignil, naj si bo to v kateremkoli jeziku, Niti od daleč, tudi zaradi pomanjkanja lastnega pokre-ta, niso ljudje slutili pravi namen obstoja špetrskega učiteljišča. Trajalo je dolga desetletja, da so se zavedli njegovega pravega poslanstva, da so spregledali podlo igro ljudi, ki so skozi prizmo kulturne misije med narodom začeli med njim širiti sovraštvo, do tega kar je pri otroku in pri odraslemu najlepše in to je ljubezen do materinega jezika. Kmalu je postalo vsem jasno, da so Beneški Slovenci dosegli uči-teljiščo samo zato, ker je nacionalistično usmerjenim oblastnikom bilo ono potrebno za njihove politične cilje. Beneška Slovenija je vseskozi zapuščena dežela, o čemer pričajo tudi tisti, ki so na strani vladajočih krogov, za to je bilo učiteljišče nastalo zato, da je vrglo ljudem le pesek v oči o bogastvu in kultiviranosti nove države. Toda zakaj tega Rim ni napravil tudi drugod, recimo v Kami ji, kjer je preko 100.000 prebivalcev, pa se vendar Tolmeč ne more ponašati s takim učiteljiščem, kot je v Sv. Petru. S tem se seveda nočemo izreči proti učiteljišču, proti izobrazbi, ki jo ono širi med mladino. Slovenski človek ljubi vse, kar pomeni izobrazbo in napredek, vendar želi, da bi vse, kar služi temu imelo res samo takšen in ne drugačen namen. Učiteljišče je doseglo v svojem razvoju lepe uspehe tega ne more nihče zanikati Toda vzgojitelji in vse šolske oblasti so pozabile, kje to učite- Proces, ki je trajal tri dni Izkoristil je službeno ter si prisvajal tuj i mesto denar Felice Cian Da Rosso bo sedel 2 leti; oprostili so ga obtožbe obrekovanja in goljufije Ta teden je v goriški javnosti vzbudil veliko zanimanja proces, ki se je vršil na go-riškem sodišču proti bivšemu uslužbencu finančne intendan-ce Feliceju Cian Da Rosso roj. v Medunu pri Pordenonu in bivajočemu v Vidmu Ul, Me-dea 4. Proces je trajal nič manj kakor tri dni, število prič je bilo zelo veliko, med njimi smo zapazili celo glavnega inšpektorja finančnega ministrstva dr. Piccinija Obtožnica proti Cian Da Rossu je bila zelo obširna. Bivši javni uslužbenec se je moral zagovarjati da je izkoristil svoje službeno mesto in si izposajal denar, katerega ni vračal ter prejemal tudi darila, za katera ni imel pooblastil. Dr. Giovanni Provini je pred dvemi leti sprejel v služ-no na goriško finančno inden-danco Cian Da Rossa, ki se je mestu kot marljiv in sposoben uslužbenec. Dodeljen je bil oddelku za vojno škodo in se dnevno vozil iz Vidma v Gorico v službo. Kmalu je postal s Provinijem, ki je bil namestnik finančnega intendanta v Gorici, dober prijatelj, ter mu je marsikdaj storil kakšno manjšo uslugo. Vse je potekalo v redu, dokler niso uslužbenci finančne lnten-dance izvedeli za nekatere nepravilnosti, ki so bile storjene v teku septembra-oktobra meseca na podeželju. Tako so v Manzanu ugotovili, da je mesar Braidotti izročil vsoto 170.000 lir Cian Da Rossi, ki je izjavil, da bo poskrbel, da mesar ne bo plačal kazni, ki je bila dosti večja (kazen zaradi neplačanja IGE). S prejetim denarjem naj bi uslužbenec intendance kupil zlato uro dr. Proviniju in vse bi ostalo po starem. To je bila le ena izmed številnih nepo- pokazal na novem delovnem iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinliiiiHiilllillliuiiiiiiiiliiiiiiiiiiiililllllliiiliiffiiiiiilllllilllili V treh prizadetih občinah izterjevanje davkov odloženo Odredba tinančnega ministrstva velja tudi za Ceglo in Plešivo Kaj pa drugi kraji? - Potrebno bi bilo črtati vsaj del davkov Finančna intendanca iz Goric« je javila, da je finančno ministrstvo v Rimu odredilo, da se v tistih krajih, kjer sta slana in mraz uničila nad 50 odstotkov predvidenih pridelkov, začasno odloži izterjevanje zemljiških in kmečkih dohodninskih davkov. V goriški pokrajini bodo te odredbe deležni kmetje v občini Kopriva, Moša, Dolenje in v dveh krajih krminske občine in sicer v Plešivem in Ceglem.. Davke, ki bodo sedaj odloženi, bodo začeli izterjevati v oktobru. To vest bodo kmetje omenjenih krajev in ..občin sprejeli z zadovoljstvom, toda mnenja smo, da bi finančno ministrstvo bolje priskočilo na pomoč, če bi črtalo nekatera davčna bremena kmetov, ki jih je slabo vreme tako hudo prizadelo. Poleg tega pa z omenjeno uredbo niso vpoštevali tistih številnih kmetov v števerjan-ski, goriški, doberdobski in so-vodenjski občini, ki sta jim slana .predvsem pa mraz uničila skoraj ves pridelek. O tem se bodo morale pozanima- ............. Ijišče sto ji, čigavega rodu so otroci, ki prihajajo vanj in kam bodo šli, potem, ko bodo dosegli poklic učitelja, ki je v malih gorskih vaseh Beneške Slovenike še vedno steber, na katerega se oklene vse prebivalstvo. Dajte tej mladini možnost, da se izobrazi tudi v materinem jeziku, brez katerega zanjo ne more biti popolne izobrazbe. Omogočite otrokom slovenske matere, da spoznajo kateremu narodu pripadajo, du spoznajo velike može tudi svojih pradedov in ne samo svojih sodržavljanov. Le tako bo mladi rod lahko ljubil tiste, ki ga vzgajajo, spoštoval državo, v kateri žive in ne bo nikdar izgubil stik z narodom iz katerega osnovno šolstvo v materinem jeziku, toda upamo, da bo tega ni daleč, Sele takrat namreč bo učiteljišče v Sv. Petru dobilo tisti pomen in poslanstvo, ki bi ga moralo imeti vseh J0 let svojega odstoja. v. d. ti dotične občine, katerim je prav gotovo že znano številoj prizadetih kmetov in višina škode, katero so utrpeli v preteklem maju. «»------- Tudi predstavniki goriške federacije PSI na obisku v Sloveniji Danes in jutri se bo v Ljubljani mudila 21. članska delegacija PSI, v kateri bodo predstavniki* socialističnih federacij iz Vidma, Trsta, Gorice in Pordenona. V Ljubljani bodo imeli Nennijevi socialisti razgovori z predstavniki slovenskih političnih forumov in se bodo seznanili z najnovejšim razvojem komun in delavskih 3vetov sosedne republike. Goriško federacijo PSI bodo zastopali Semola iz Tržiča, gospa Boscarol, prav tako iz Tržiča, učitelj Ceglie iz Gradiške in pa Karlo Cernic Jutri v Gorici kongres PSDI Jutri 16- junija se bo v Gorici vršil pokrajinski kongres PSDI, ki bo izvolil tudi novo pokrajinsko vodstvo. Pred dnevi je bil tudi občni zbor stranke v Ronkah, kjer so za novega tajnika tamkajšnje sekcije izvolili občinskega svetovalca Roberta Soranzia. * * * Pokrajinski kongres PSDI za videmsko pokrajino bo 7. julija- Nagradni natečaj ^Primorskih novio Uredništvo «Primorskih novic« iz Nove Gorice je razpisalo nagradni natečaj, za literarne prispevke, ki naj bi obravnavali dogodke iz sodobnega življenja in narodno o-svobodilne borbe. Za tri najboljše prispevke so določene denarne nagrade po pet, tri in dva tisoč dinarjev. štenih dejanj, katere je izvršil Cian Da Rosso, ki si je pri svojem umazanem delu telo izposodil ime prijatelja dr Provinija. Da bi se izognil sodnem postopku, ki mu je pretil, je Cian Da Rosso celo prijavil dr. Provinija višjim organom z obtožbo, da si prisvaja denar ljudi, ki so imeli opravka z finančno intendan-co. Skušal je vreči s sebe vse kar je storil, toda na sodišču se je kmalu izkazalo, Križajo se izjave in zanikanja (Nadaljevanje s 3. strani) PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! da mož laže, zato se je začel izgovarjati, da je na primer sprejel denar od mesarja iz Manzana, vendar ga je nameraval izročiti intendanci. Državni tožilec Marši je zahteval za Cian Da Rossa ti let in 4 mesece zapora, toda sodišče, ki je zasedalo dolgo uro, je obsodilo Cian Da Rossa na dve leti zapora in plačilo 50 000 lir, ker je na nepošten način sprejemal tuji denar, oprostilo pa ga je obtožbe goljufije in obrekovanja. Preds. sodišča dr. Suich, državni pravdnik Marši, zapisnikar Zumin. IZ ČEDADA Štiriletni otrok padel s podstrešja Predvčerajšnjim se je v Čedadu v družini Monutti pripetila zelo huda nesreča: huje se je ponesrečil komaj 4-letni Ladislav, ki je po kosilu pobegnil staršem in se šel igrat na podstrešje. Med igro je deček opazil, da je skošila iz poda deska, hotel jo je popraviti pa j.' pri tem stopil v prazno in padel štiri metre globoko v spodnjo sobo. Na otrokov krik so prihiteli starši, toda nesrečnega Ladislava so našli že nezavestnega. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali so mu ugotovili zlom lobanje, ter je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Neroden padec starke Predsinočnjim je 85-letna Josipina Brosalin nerodno padla v svojem stanovanju v Ul. I. Nievo 23. Ker ni takoj občutila bolečin, ni poklicala zdravnika, toda včeraj se je stanje poslabšalo in so jo morali odpeljati v bolnišnico, ker si je pri' padcu zlomila levo nogo. Glede na njeno starost in hudo poškodbo se zdravniki niso, izjasnili, če in kdaj bo ozdravela. * * * Ko je včeraj dopoldne 58-letna Ana Fornasari iz Ul. Lunga 8 šla na obisk k sosedi, se je zagnal proti njej hud pes in jo ugriznil v desno nogo. Zensko so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, nakar je lahko odšla domov. «»----------------- Stoletnica osnovne šole v Solkanu Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice osnove šole v Solkanu vabi vse učitelje, ki so pučevali na tej šoli, na slavnostno zborovanje, ki bo 23. junija ob 9. uri v dvorani Mestnega gledališča Nova Gorica v Solkanu. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Soranzo, Korzo Verdi 1, tel. 28-78. »ko izročene deželnemu poveljstvu garibaldinskih čet, ki jih je uporabilo za vzdrževanje enot. Glede vrednot in vrednosti, ki so bile zaplenjene Mussolinijevi koloni pa Ge-menti ni vedel povedati ničesar. Tudi glede »Nerijeve« smrti je izjavil, da ne ve nič. Glede Mussolinijevih dokumentov pa je izjavil, da mu je carinski brigadir Carlo Scappin, ki je takrat pripadal partizanskim enotam izročil 16. maja 1945 aktovko s temi dokumenti. Na poveljstvu so pregledali te akte, ne da bi našli kakršen koli zanimiv material. Ce pa so bili vmes važni dokumenti, jih je moral nekdo prej odstraniti, ker so aktovke šle skozi več rok in več krajev. Končno je Ge-menti izjavil, da med akti ni bilo dokumenta naslovljenega na Humberta Savojskega, kajti ta dokument je Scappin izročil princu samemu. Priča Gementi je na popoldanski razpravi potrdil, da je spoznal inž. Pasqualija, toda šele po osvoboditvi. Pač pa se spominja o njem, kako je na zvijačen način zaplenil kamion poln orožja. Glede partizanskega poročnika «Jo-ricka« je čejal, da je bil dvoličen. Ni pa mogel povedati, če je bil »Jorick« takrat, ko je «Neri» pobegnil, že likvidiran. pojasnil je nadalje o-koliščine, ko so ga fašisti a-retirali. priča je nazadnje o-pozoril sodišče na delovanje komisije, ki je po osvoboditvi reševala prošnje za priznanje partizanstva. V komisiji so bili Bellini delle Stelle, «Lazzaro», Moretti. Reševanje prošenj je komisija zavlačevala do leta 1947, ker so čakali na razeiščenje vprašanja zaklada. Priča je zvedel, da je bil Moretti proti «pedru». Živahno je bilo pričevanje Serravalleja, ki je moral odbijati očitke eNerijeve« matere, Mačdalene Canali, v zvezi z obsodbo njenega sina. Serravalle je trdil, da Canalijeve ni nikdaj prej videl, a Canabjeva je vztrajala pri svojem. Nato je sodišče, da bi dognalo resnico, hotelo ugotoviti z raznimi podrobnimi vprašanji razna dejstva. Pri tem pa je nastal drugi incident, k0 je od v. posl. Rosini opozoril svojega varovanca Serravalleja, naj pazi, če govori resnico, P red seč ni k je takoj nastopil, češ da je to žalitev sodišča in da bi ga dal aretirati, če ne bi bil poslanec. Nastala je precej burna debata med odvetniki in sodniki in odv. posl. Degli Occhi je dejal, da ni bilo Rosinijevo čejanje nič hudega ter da je stavil le neko opombo. Obenem pa je očital odv. Luzzaniju, ki je monarhistični poslanec, da je precej natančen, ko gre za razne izraze. »Tukaj se dogaja prav nasprotno kot v Benetkah: tam so se milovale priče obrambe, a so bili strogi s pričami obtožbe, medtem pa se v bližnji Padovi, seveda v dobri veri, dogaja prav narobe.a Na koncu so bile zaslišane še nekatere priče, ki pa niso v ničemer dale kakih bistveno novih pojasnil. Na prihodnji razpravi bodo zaslišali dr. Rubina. 3 tem je bilo včerajšnje zaslišanje končano. — «»------ — KINO — CORSO. 17.00: »Oklahoma« film, ki traja 3 ure, v cine-mascopu in v barvah. VERDI. 17.15: »Tam gori me nekdo ljubi«, Pierangeli, P. Newman, v metroscopu. VITTORIA, 17.15: «Carov,nica», M. Vlady. Mladini izpod 18 let vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Huk, krik. ki ubije«, G. Montgomery, M. Freeman MODERNO. 17,00: »Tam, tam Majumbe«, v barvan. Športni dnevnik Italijansko nogometno prvenstvo Triestina ali Atalanta? Za oba ne bo prostora! Če Triestina zmaga je brezpogojno rešena - Možnost dodatnega turnirja v dvoje ali celo v troje Prišli smo torej do zadnje postaje italijanskega nogometnega prvenstva. Pot je bila dolga in naporna, za nekoga bolj. za nekoga manj. Vsi seveda niso mogli postati prvaki kakor tudi ne vsi zadnji. Razvrstitev posameznih enajstoric je pač odraz njih sposobnosti, do neke mere tudi sreče in morda celo zgolj slučaja. Toda o vsem tem bomo laze govorili po jutrišnjem zaključnem kolu, sedaj pa raje poglejmo — zadnjikrat — kaj nam nudi jutrišnji program. Naključje je privedlo do tega, da je med tistimi, ki so v ospredju zanimanja .zai tudi Triestina. Pravimo žal, saj gre za njeno rešitev ali izpad. Za tržaško nogometno občinstvo to sicer tu nobena posebnost, saj se Triestina že sedem let rešuje ..a zadnji bilki, toda njen položaj morda še nikoli ni bil tako kritičen kot ravno letos in to kljub temu. da je začetek tako dobro obetal. K tako kritičnem položaju prispeva v prvi vrsti dejstvo, da se bo morala tržaška enajsto-rica jutri reševati proti Atalan-ti. ki je istočasno z njo poleg Genoe najresnejši kandidat za izpad v B-ligo iz katere je povratek v razred najboljših tako izredno težav**«. Kakšen je pravzaprav dejanski položaj? Genoa, ki ima točko manj kot Triestina in A-talanta, se bo jutri srečala na svojem igrišču z Napolijem in najbolj logična predvidevanja so popolnoma v njeno korist. Z zmago se bo Genoa povzpela na kvoto 30, ki bi pomenila zanjo avtomatično rešitev, če se srečanje med Triestino in Atalanto konča z zmago ene od obeh enajstoric, ki sta trenutno na kvoti 29. V primeru, da zmaga Triestina bo izpadla Atalanta, ki bo ostala na kvoti 29. če pa zmaga Atalanta, potem izpade Triestina (vedno seveda *s pogojem, da Genoa premaga Napoli). Avtomatično rešitev za Triestino in Atalanto pa bi st veda pomenil poraz Genoe proti Napoliju, vendar je po našeni mnenju ta možnost le teoretična. So pa se druge možnosti. Ce na primer Geona doseže proti Napoliju neodločen rezultat gre na kvoto 29. na kateri Di ostala tudi poražena enajstori-ca v Trstu, kar bi imelo za po. v formi, Triestina pa pada, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da je imela Triestina nasprotnike, ki so se sami borili za rešitev, medtem ko so bili Ata’antini nasprotniki Naša prognoza Fioreniina-Juventus I Genoa-Napoii 1 lnier-Sampaoria 1 X L. R. Vicenza-Mtlan i Palermo-Lazio I 2 x Roma-Bologna 1 Spal-Padova 1 Torino-Udinese 1 X i Triestina-Atalanta 1 X Modena-Catania 2 X Pro Patria-Messina 1 Livorno-Pavia 1 Siracusa-Mestrina l X Bari-Vetezia 1 X Reggina-Cremonese 1 ravno tedaj v krizi. Toda naj bo ze tako ali drugače, jutri se postavlja pred tržaško enajstorico kot edini imperativ — zmaga. Čeprav bo Pasinati določil dokončno formacijo šele neposredno pred tekmo, je vendarle zelo verjetno. da bo ta ista kot na zadnjih dveh tekmah, se pravi: Bandini; Bellom, Brunazzi; Petagna, Ferrario, Tulissi; O-livieri, Szoke, Cazzaniga, Maz-zero, Petris. Ni pa izključeno, da bo končno le nastopil na mestu srednjega napadalca Brighenti. ki je tudi včeraj treniral na stadionu. Ostala srečanja, razen že o-menjeno med Genoo in Napolijem, niso prav nič važna za končno lestvico in je zato mogoče predvidevati, da bodo v večini primerov požele zmage domače enajstorice, ze zaradi dobrega slovesa z občinstvom NOGOMET Horvat k Padovi? ZAGREB, 14. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, naj bi član Dinama in do nedavna član jugoslovanske nogometne reprezentance, znani srednji krilec Ivica Horvat, V prihodnji sezoni bil angažiran pri Padovi. Horvat, ei se je ze nekaj dni mudil v Italiji, se j« včeraj pridružil svojim klubskim kolegom na poti v Južno Ameriko. z Tenis v Benetkah Posamezniki: Candy (Avstralija) - Piiro 5:7„ 7:5, 5:5, odstop. Pietrangeli - Licis (Polj.) 6:2, 6:3, Rose (Avstralk - Ebner 8:6, 6:0, Gibson (Avstral.) * Contreras (Meh.) 6:3. 6:0, Lla-mas (Meh.) - Stewart (ZDA) 1:6, 6:1, 6:1, Skonecki (Polj.) -Sirola 2:6, 6:2, 6:0, Candy (Avstral.) - Reyes (Meh.) 6:1, 6:2, Woodcock (Avstral.) - Patty (ZDA) 2:6, 7:5, 6:2. eTargbe Volplu: Italija HI. (Pirro, Jacobini) - Italija H. (Bergamo, Fachini) 4:6, 6:1, 12:10, 6:2. Italija I. (Pietrang«-li, Sirola) - Francija (Molinari, Viron) 6:1, 3:6, 6:4, 9:7, Avstra. lija I. (Rose, Candy) - Italija IV. (Merlo, Maggi) 6:0, 10:8, 6:0, Mehika II. (Reyes, Pala-fox) - ZDA (Patty. Stevvart) 8:6, 4:6, 4:6, 7:7 prek. Po 3. etapi kolesarske dirke po Švici Gaggero zmagovalec etape Fornara prevzel vodstvo Spuščena železniška zapornica zaustavila vodilno skupino za 5’ LA CHAUX DE FONDS, 14. -V tretji etapi kolesarske dirke po Švici Basel - La Chaux de Fonds, dolgi 196 km, so italijanski dirkači dosegli dvojni uspeh: Stefano Gaggero ie zmagal v etapi, Fornara pa se je povzpel na prvo mesto V splošni klasifikaciji. Fornaro-va zmaga bi lahko bila se večja. če ne bi spuščene železniške zapornice na polovici proge zaustavile skupino dirkačev, med katerimi je bil tudi Fornara in ki so imeli ze znatno večjo prednost pred ostalimi. V Baselu je startalo vsega le 58 dirkačev, ker je moral Fabbri odstopiti. Prvih 47 km so prevozil: skupaj nato pa so na vzponu na 1029 m visoki prelaz Passwang začeh zaostajati hitrostni vozači medtem ko so hribovski potegnili naprej sledico, da bi Geona in poraze- Cilj na vrhu je prvi dosegel nec v Trstu morala medseboj Svica_r Holemveger pred Nem. igrati dodatni odločilni turnir, Lahko pa se tudi zgodi, da Ge noa zmaga, Triestina in Atalanta pa se razideta z neodločenim rezultatom. V tem primeru bi bile vse tri enajstori-,ce na kvoti 30 in potreben bi bil seveda odločilni turnir med vsemi tremi moštvi. Važnost jutrišnjega dvoboja v Trstu je zato očitna in nobe. nega dvoma ne more biti, da bomo prisostvovali 'ekmi, v kateri oba nasprotnika ne bosta štedila s svojimi močmi. Ce bo ta tekma tudi lepa, je seveda drugo vprašanje, dejstvo pa je, da bodo imeli na njej veliko besedo živci in laže do tistemu, ki bo imel močnejše Triestina gre v boroo s pred nostjo terena, kar je sicer mnogo, vendar še ne vse. Vedeti je treba namreč, da je Atalanta v zadnjih treh <«kmah odpravila tri krepke nasprotnike in sicer najprej Fiorentino z 1:0, nato Inter s 2:1 in končno Romo s 4:1, medtem ko je Triestina v istem času premagala samo Spal i. 2:0, izgubila pa proti Falermu z 2:1 in prot-Juventusu s 4:3. Iz tega bi lahko sklepali, da Atalanta raste cem Reineckom, medtem ko so skoraj vsi favoriti imeli 1 minuto zaostanka, Graf pa 2'. V spustu so se zaostankarji lahko pridružili prvim. Medtem pa je v mestecu Oensingen prišlo do velikega preobrata. Vodeči Švicar Schel-lenberg je preluknjal kar so izkoristili njegovi najresnejši konkurenti in si kmalu pridobili skoraj 2’ naskoka. Med pobeglimi sta bila tudi Fornara in Geminiani, ni pa bilo Grafa in Clericija, ki sta imela pri 90. km že 3’ zaostanka, Schellen-berg pa celo 7’. Pri Bienne je železniška zapornica skoraj za 5’ zaustavila vodilno skupino tako, da sta se lahko Grafova in Schellenbergova skupina pridružili prvi. Po dvigu zapornic so starta-li vsi dirkači istočasno ne glede na izgubljeni čas prve skupine in že se je zdelo, da bodo na cilj pnvozili vsi v skupini, ko so v Insu sprožili ofenzivo Gaggero, Declerq, Bolzan in Chaussabel, vendar je kmalu ostal sam Gaggero. 5 km pred ciljem je poskusil srečo tudi Fornara skupno s Friedrichom, Sorgeloosom, Moresijem in Juenkermanom. Uspeh ni izostal. Gaggero je sicer zmagat z znatno prednostjo, toda Fornara je oblekel roza majico. Vrstni red na cilju 3. etape Basel - Le Caux de Fonds (196 km): 1. GAGGERO (It.) 5.35’53”, s povprečno hitrostjo 34.950 km na uro, 2. Friedrich (Nem > 5.35 54’, 3. Sorgeloos (Bel.), 4. Fornara (lt.), 5. Junkermann (Nem.) 6. Moresi (Švica), vsi s časom Friedricha, 7. Clerici (Švica) 5.3653”, *. rhristian (Avstrija) 5.37*42”, f. Tr»X.eJ (Švica) 5.37'56", 10. Geminiani (Fr.) isti čas, U. Scheiienberg (Švica), isti čas, 12. • ampert (Liectfienstein) 5.38’03”, 13. Favre (Švica) 5.38 05”, >4. Cou vreur (Bel.), 15. Declerq (Bel.), i6. Graeser (Švica), 17. VVuest (Sv.), vsi s časom Favra, 18. Bolzan (Luks.) 5.38’15”, 19. Rei-necke (Švica) 5.38*44”. 20. Ol-son (Dan.) 5.39’07”. Splošni vrstni red po 3. e-tapi: 1. FORNARA (It.) 17.28’33” 2. Sorgeloos (Bel.) 17.29’S4”, I. Moresi (Sv.) isti čas, 4. Scheiienberg (Sv.) 17.30*06', 5. Friedrich (Nem.) 17.30*17”, 6. Junkermann (Nem.) 17.30*32”, 7. Couvreur (Bel.) 17.31*84”, 8. Traxel (Sv.) 17.31*35'*, 9. Geminiani (Fr.) 17.31*57” 10. As-sirelli (It.) 17.33*48”. NOGOMET LONDON, 14. — Predsednik «Rome» naj bi ponudil 5000 šterlingov letnih prejemkov trenerju angleškega kluba «0-rient« iz Leytona Alecu Stocku, če se preseli v Italijo. Predsednik «Orienta» je izjavil, da nima nič proti temu, da se Stock preseli v talijo, čeprav bi to pomenilo za njegov klub veliko izgubo. Oaiovorm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. m. ob 29,30 uri barvni Metro film: «StekIeni čeveljček» KINO PROSEK-KON rOVEl predvaja danes 15. t. m. ob 20. uri barvni Columbia film: «Upor na ladji Caine» A im na Ončittah predvaja danes )5. junija z začetkom ob 18. uri barvni film Tecnicolor Vistavision «Rešilne čolne v morje» Igrajo: JEFF CHANDLER GEORGE NADER JULIE ADAM r„- . . .>-jorjoDOC;OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGCG030000CGGOGOOOOOOOOOOC.OOO.V.OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOO 3000000000000000000000 ■, *H l.uiltv JI .1 IH so.\ »Zdaj pa pojdi spat, dečko! Ne motaj se mi več pod nogami! Nocoj si odnesel še zdravo kožo, ali drugič se utegne primeriti, da bom slabe volje. Preden spregovoriš s kakšno gospodično, jo vselej vprašaj, če pri tem morda ne zahajaš v mojo interesno sfero. Tako se boš lahko izognil številnim nevšečnostim«. Obrnem ga proti izhodu in mu z lahnim sunkom pomagam oditi. Obme se, kakor bi hotel še kaj reči, a se premisli in odide. Na srečo je bar prazen, tu sem jaz, Ljerka in pri mizici v temnem kotu se neka oseba. A tisti kot ni tako temen, da je ne bi mogel spoznati. Povem vam, da bi bil Anglež veliko ceneje opravil, da m bilo v baru tiste osebe. Ljerka je gledala in mirno srebala svojo barvano pijačo. Na koncu se mi nasmehne, kakor se zna najprikupneje nasmehniti. «Sijajni ste bili, šef! Ustvarili ste mi občutek, da sem kakor srednjeveška dama, za katero se moški bijejo v dvobojih.« »Dobro, punčka! Toda nikar ne sanjaj nocoj o meni kot princu iz devete dežele!« Barski natakar ima kar svetle oči od zadrževanega zadovoljstva. . , , . , , ‘«Ej, prijatelj,« se obrnem k njemu, »zmešaj mi whisky ln dodaj precej ledu.» Pripravi ga v rekordnem času in ga postavi predme z nekakšnim poklonom: »Ce gospod dovoli, ponudim tega jaz.» «Velja! Na zdravje polkovniku... tedaj!« Ravno hočem vprašati Ljerko, kam bi rada šla večerjat, ko opazim, da je namrščila čelo in da mi gleda preko ramen. Obrnem se. Oseba, ki je sedela v temnem kotu, je vstala in je stopila k nama. Da je tu Susan Brewster, gotovo ne more biti po volji Ljerki. «0, gospa Brewster!» pravim, kakor da bi jo zagledal šele zdaj, »kako je z vami? Poznate mojo tajnico gospodično Harrow?» Obe ženski si stisneta roki in se bliskoma, a natanko ogledata druga drugo. To je že veliko, da se ne ozmerjata in da si moreta nasmehniti, čeprav ne preveč vneto. Tisti večer sem moral ravnati zelo spretno, da se mi obe ženski nista sklali. Povabil sem namreč Brewsterjevo, naj se nama pridruži in to je Ljerko navedlo, da je bila zahrbtna v besedah in v dejanjih- Toda moral sem. Nisem hotel le sam opazovati lepo pridelovalko bombaža, pač pa sem želel, da tudi ona opazuje mene kolikor mogoče natanko in da po takem opazovanju spozna, da o meni prav ničesar ne ve. Pol je bila ura čez polnoč, ko sem spremljal Brevvster-jevo v njen hotel. Tudi tu si izmenjava iskreče nasmehe in si stisneva roke. »Torej drži, da me obiščete na mojih plantažah ob kakšnem prihodnjem week-endu. Obljubili ste!« «Seveda prideva,« pravi Ljerka. Da povem resnico, je Susan ves večer pritiskala name s to zadevo, a Ljerko ni niti poskušala všteti v povabilo, »Zelo me bo veselilo,« odgovori smehljaje na Ljerkino zagotovilo. Ne pove pa, kaj jo bo lahko zelo veselilo. Ona gre v hotel, midva z Ljerko pa zasedeva moj avto, Ljerka se stisne v svoj kot in gleda skozi okence. »Kaj je punčka,« vprašam, ne da bi odtegnil oči od ceste, «To je, da mi je ta zenska pokvarila večer. Kako vam je m prišlo na misel, da ste jo povabili?« ♦Naša klientinja je«. «Kaj zato? Ce bi morale vse klientinje posegati v vaše zasebno življenje, mislim, da bi se jih grozno naveličali«. Od srca se nasmejem njenemu govorjenju in jo vprašam, če morda ni ljubosumna. »Ljubosumna na vas? Lepo! Vidim, da me ne poznate. Toda, ko se vrine kakšna ženska in se tako nesramno vtika v vse kakor tale Susan, mi gre pa že na živce. To je!« »Veš, kaj napraviva? Zdaj te bom pospremil domov in ti me boš povabila na whisky. Tako bova zelo zabavno zaključila nocojšnji večer, boš videla.« ♦Kaj mislite s tem: zelo zabavno?« ♦Vse mogoče. Odvisno je pač od tega, kaj nama bo po volji«. »Morda si že lahko mislim, kako se bo končalo?« pravi z nagajivim nasmeškom. Dospela sva in ustavim. Obrnem se k njej in se spačeni. »Odloči se, punčka! Lahko grem tudi v hotel k Brew-sterjevi«. Da bi podkrepil svoje besede, pogledam na uro. Sam pri sebi si mislim, da to navsezadnje ne bi bilo tako napačno. Ljerka se že pripravlja za protinapad. »Potem pa dobro, gentleman, pojdiva gor! Ce se vam bo zjutraj vse vrtelo v glavi, ko boste odhajali, se nikar ne pritozujte. Sami ste me izzvali«. ♦Zjutraj?« vprašam in se smejem, ko zapiram avto, »Seveda!« pravi ona in odpira hišna vrata. Ko prižge luč doda: »Morda ne boste z menoj samo zaradi whiskyja, kaj? Vsaj tako ste mi dali razumeti«. Ljerkin dom je pravi biser udobja. Hkrati pa kaze vihrav značaj svoje lastnice. Pri vsem tem pa umetniški okus cisto nič ne trpi. Čeprav je tu pa tam kaj malo kričavega, kakor na primer neka ahstraktična slika v belem okviru, ki je na las podomia cvrtju s paradižniki na snegu. V eeloti je prostorček zelo domnenosten in prijazen. Velik divan in zraven majhen naslanjač, nizka mizica, radiogramofon, ki po vsem videzu skriva v svojem trebuhu dobro zalozen barček. Skozi na pol odprta vrata se vidi v spalnico. Skrival pokukam noter. Ljerka pripravlja pijačo, to opazi in s« nasmehne Nato mi prinese poln kozarec in sede k meni. »Vam ugaja?« me vpraša in pogleda naokoli. »Da. Zelo piten je« ♦Glej ga, no! Govorila sem o stanovanju«. «A tako! Da, da. Ravno sem primerjal plačo, ki jo vam dajem in sem računal, kako izhajate«. ♦Ce ste izračunali, da ne zadostuje, ne preostane drugo, kakor da jo povišate«. ♦Punčka, ali misliš, da res zaslužiš?« ♦No, ja. Kot tajnica morda ne«. , Ko ji denem roko okoli pasu, pravi: »Čakajte trenutek! To je moja najlepsa obleka in ne bi hotela, da mi jo zmečkate«. Vstane in teče v spalnico. Kmalu se vrne. Opravljena Je tako, da bi vsakogar precej minilo kolcanje, pa it bi bilo še tako hudo. Namesto večerne obleke ima na sebi nekaj prosojnega vodeno zelene barve, kot sapica in vse obšito s temnejšimi čipkami. Prepasa se, da bi bilo kolikor mogoče spodobno, pa vse zaman. Brž ko sede, vidim, kako je vse zaman. Ni samo to, da se odpira na vseh straneh in da se vidijo skozenj vsi mogoči anatomski deli, zdaj še to opazim, da je popolnoma prosojno. »Glej jo punčko! Ti sl pa res mojstrovina! V oblak si se' zavila«. «Srčkano, kaj?« vpraša in podvije noge podse. Ravnotežje si pa naredi na zelo preprost način: osloni se name. Popijem whisky in postavim kozarec na tla. Ljerko objamem okoli pasu, ona pa mi ponudi ustnice. Ponudbo sprejmem in zadeva traja dobro minuto. Poiem se spustiva in ona vzdihne-♦Veste, šef, vedela sem, da tako poljubujete. Vi ste pravi tip«. »Tip česa?* -» (Nadaljevanje Mečhi,