Bilfteljofcl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 5.	V Ljubljani, 1. marcija 1877. Tečaj XVII.
Pedagogični pogovori.
(Spisuje J o s. Ciper le.)
1.
Pri vseh omikanih narodih se nahaja mnogo knjig, ki govore o odgoji. Dosti se piše o tem predmetu, ali izveršuje se tako malo. Pri vsem tem napredovanji pedagogičnega slovstva, odgoja nikakor ne napreduje. — Vzrok temu je, da se te knjige največ obračajo na učitelje, in njim-dajo lepa pravila, kako imajo ravnati v šoli z otroci; na stariše pa čisto pozabijo. Ako hočemo imeti čverste, zdrave rastline, moramo vedeti, kako jih imamo gojiti že od začetka njihove rasti. In če je to že tako potrebno pri rastlinah, koliko bolj je še pri otrocih, ki so ljudje, vzvišeni nad rastlinstvom in živalstvom. V začetku njihovega življenja se imajo pa z njimi baviti stariši. Tem bi bilo ravno tako potrebno dajati taka pravila, še bolj kakor učitelju. — Res je, da tudi oni, ki ničesa ne vedo o odgoji, celo oni, ki ne poznajo tega pojma, odgojajo vendar časi dobre otroke. Ali to je le slučajno. Odgojalo se je, preden se je pisalo o odgoji, in sicer tudi dobro. To je pa treba, kakor nemški pedagog Grafe pravi, pripisovati sreči in božjemu varstvu. *)
Zato se je lehko izgovarjati starišem, da ne vedo, kako naj odgo-jujejo otroke, da bodo dobri. To je res žalostno, ali nikakor ni opravičeno. Stariši morajo vedeti svoje dolžnosti. „Kdor očetovskih dolžnosti ne pozna, nima pravice postati oče", pravi francoski filozof Rousseau.
Zakaj ne postane vsakdo vojskovodja, minister, duhoven itd.? Zato ker nima zmožnosti za ta stan. Zakaj pa postane marsikdo oče, ki nima
*) In mi bi še pristavili: dobremu izročilu in poštenim navadam.	Vr.
zmožnosti za to? Na to vprašanje ne dobimo pametnega odgovora. — Lep čut res mora biti, postati oče. Vsakdo je pri rojstvu svojih otrok vesel, vsakdo je ponosen, toliko ve govoriti o lepoti, krepkosti svojega novorojenca, ali o sebi ne ve nič druzega povedati, kot da je oče. Oče ali prav za prav nja polovica. Kakor ostanejo pesniki, ki nimajo pevskega daru, polovičarji, taki polovičarji so tudi očetje brez znanja očetovskih dolžnosti. — Ako hočemo dobiti dobre rastline, moramo vsaditi zdravo seme v zemljo. — Stariši, ki hočejo imeti zdrave otroke, morajo biti sami zdravi. To je pogoj. Ako tega ni, je vse zastonj. Zdravo telo je najboljši blago za vsacega, posebno pa za stariše. Ali to je jako težavno. Ljubezen moža do žene dostikrat pozabi na to, pozabi vse nasledke, ki izvirajo iz tega. če je ta ljubezen potrebna, vendar je dostikrat tako škodljiva. — To se ne da predrugačiti. In ker se ne da, zato tudi ni pričakovati, da se odgoja sploh kmalo zboljša. Le v zdravem telesu prebiva zdrav duh, le zdrav duh se zamore izomikati, in le on se zamore povzdigniti do spoznanja resnice, , ktera je cilj in konec vsega človeškega mišljenja.
Vsak otrok pride slaboten na svet. To je potrebno. Ali če pride še zraven bolehen, to je neprijetno in nikakor ne dobro. Neprijetno je pervič za stariše, ki imajo mnogo več dela z njim kot sicer, in drugič za otroka, ki mora več terpeti, kot bi sicer. Perva mladost tacega otroka preteče večidel mej boleznimi, te ovirajo njegovo rast in njegov razvitek. Saj ima že tako vsak otrok prestati mnogo bolezni, čemu mu jih še pomnožiti? S podukom se začenja pri tacem otroku še le jako pozno in tako ostane za druzimi. In potem se čudimo, ako so drugi otroci, ki so mnogo mlajši, na viši stopinji, nego je on. To je čisto naravno. Kolikor več časa potrebuje kaka stvar za izgotovljenje, toliko pozneje se izgotovi.
Bolehnost otrokova je tedaj že ena zapreka pri odgoji. Druga še veča je pa revščina. Od revščine do hudodelstva je le en korak, in ta je pogubiven za vse človeštvo. Že na kmetih se pokažejo tako strašni nasledki siromaštva, v mestih so nepopisljivi. Otroci ubozih starišev gredo beračit; in ko priprosijo par krajcarjev, gredo domov, ter jih iz-roče starišem, ki si kupijo za nje žganja, da v njem zatope vse svoje britkosti in vsaj za trenotek pozabijo svoje siromaštvo. Kdo bo očital tac*n starišem, zakaj ne skerbe nič za svoje otroke! „Dajte nam kruha!" odgovore, „in drugače bode". — Očetu ni tedaj le potrebno poznati očetovskih dolžnosti, mora imeti tudi sredstva, da jih izpolnuje. — Tega pa ravno nimajo premnogi. In ako se jim dajo še tako lepi nauki, vse je zastonj. Vse drugače bi bilo, ako bi bili vsi ljudje premožni. — To je izprevidel že marsikdo, in zgodovina nam imenuje može, ki so to iz-veršiti skušali in tudi izverševali.
V pervi versti je špartanski postavodajalec Likurg. On je pervi spoznal, da je revščina najhujša zapreka v odgoji. V ta namen je razdelil vse posestva Špartancev na enake dele in dal vsacemu enega. To bi bilo sicer že dovolj. Špartancem je dal s tem priložnost, njihove otroke gojiti na en način. Ali lehko bi se prigodilo, da bi eden bolj skerbel za nje kot drugi, zato je vstanovil še verh tega splošno odgojil-nico za otroke. Velike cene je to dejanje, ali še imenitniše bi bilo, ko bi bil on pri odgoji imel celega človeka v mislih. Ali on je le imel pred očmi telesno odgojo, duševno je pa zanemaril. Ta misel sta hotela vresničiti brata Graccha v Rimu, ki sta tudi želela razdeliti vsa posestva Rimljanov na enake dele. Ali za ta predlog sta morala umreti. In ko bi kdo sedanji čas skušal izveršiti to, poslali bi ga v norišnico.
2.
Ali pa ni pomagati temu zlu? To vprašanje so si stavili že od nekdaj misleči možje. Ker ni mogoče starišem skerbeti za odgojo svojih otrok, vstanovili so odgojilnice, šole, ki imajo prevzeti nekoliko tega težavnega posla. Ali vse eno ni nič bolje, kajti stariši nič ne store za odgojo, ali je pa to, kar učinijo, v nasprotji s šolsko odgojo. Celo hudi so stariši, ker morajo pošiljati otroke v šolo. Ako bi bili doma, bi jim lehko kaj prislužili. — To je res. Ali treba je tudi gledati na prihodnost. Kaj bode pač iz otroka, ki se nič ne uči? Siromak kot oče njegov. Ako pa hodi v šolo, more vendar postati iz njega kaj. če tudi ne postane gospod — kajti vsak ne more biti gospod — bode vsaj kaj več kot njegov oče, bode se vsaj na laži način živil. — Od vsacega človeka se zdaj mnogo tirja. In koliko se bo še pozneje! Brez branja in pisanja že zdaj težko izhajajo ljudje, koliko težje bodo še pozneje. Stariši, ki ne morete zapustiti otrokom blaga, ne dati jim denarne dote, dati jim pa zamorete lepši, imenitniši zaklad, kterega jim ne ukrade noben tat, ne uropa noben ropar. Ta zaklad, kteri tako malo cenite, so vednosti. Vi jim ga ne morete dati, kajti v svoji mladosti niste imeli priložnosti si ga nabrati; pustite, da jim ga dajo učitelji, ki imajo temu dolžnost. — Po domači odgoji se pa tudi ravna vspeh v šoli. Vtisi, ktere prejme človek doma, so dostikrat neizbrisljivi. Noga kitajskih žen ostane vedno majhena, ker se je od nekdaj devala v ozke čevlje. Otrok, ki se v pervi mladosti popači, ostane velikrat vse življenje popačen.
Vernimo se zopet k pedagogičnim knjigam. Rekel sem, da se one obračajo le na učitelja. Pa tudi v tem smislu niso popolne. One dajo le pravila in druzega nič: učitelj naj stori „to in to", če se zgodi ali ne zgodi to in to; učitelj naj bo „tak in tak"; otroci naj se vadijo „v tem in tem", i. t. d. To pa ni dovolj. Učitelj mora poznati svoje dolžnosti. To je res. Ali tudi sredstva mora imeti. Pedagogike se obračajo
le na one šole, v kterih so vsa sredstva; kjer jili pa ni, tam je pa učitelj sam sebi prepuščen. „To in to" je lehko svetovati, težko tudi ni učence vaditi „v tem in tem", kjer je mogoče. Ali kjer ni, tam je vsa učenost pri kraji. Take pedagogike so kot knjige, ki uče sejati, gnojiti in druga poljska dela. One poduče človeka, kako se dela, ne, kako naj dela. Naj vzame kdo izmed nas tako knjigo v žep in naj gre na polje sejat ali orat, in naj pri delu gleda pogosto vanjo, da se ne bo zmotil. Kaj slabo bo opravil.
Zato bi bile pedagogike veliko bolj praktične, ako bi se bolj oziralo na otroka, kot na učitelja. Saj je vse dejanje, ktero se stori v odgoji, le za otroka. Otrok je pogoj, če bi njega ne bilo, bi ne trebalo odgo-jitelja. Res je, da otrok ni odločilen, da odgojitelj ne sme vsega storiti, kar želi otrok, ali z njegovo pomočjo se mora pripeljati na to pot, da želi to, kar je prav, t. j. kar mu mi hočemo dati. Tudi otroku ne smemo le dajati pravil, ampak on naj jih tudi sam si pridobiva. — Tudi naj bi pedagogike ozir jemale na otroka od začetka njegovega življenja, ne le od onega časa, ko stopi v šolo. Imele bi to prednost, da bi bile kažipot roditeljem in učiteljem.
Lehko bi se ugovarjalo temu, da bi se na tak način morala za vsacega otroka pisati posebna pedagogika: za bogatinovega otroka druga, za beračevega druga, za kmetovega druga i. t. d. Motite se. Otrok je otrok, eden kot drugi potrebuje iste pomoči, na isti način se mora tudi odgojevati. Če so stariši različni, zato pa otroci niso. Zato so pa tudi perve šole, v ktere vstopi otrok, za vse enake. Ako bi se moral bogatinov otrok drugače odgojevati, kakor beračev, bi se delile ljudske šole: v bogatinske, beraške, kmečke i. t. d. V ljudski šoli se ima vsak otrok naučiti tega, kar mu je potrebno za življenje, če se pa želi kdo više izobraziti ali pripraviti za kak poseben stan, gre lahko v viša izobraže-vališča. V te je pa zopet odpert vstop bogatinu in beraču (?).
Pogosto se sliši, da siromak ne potrebuje odgoje, in tudi Rousseau misli tako. V tem slučaji nima prav. Ali se beračev sin res ne sme izobraziti za kaj več, nego je njegov oče? Saj ni sedanji čas tako, kakor je bilo nekdaj v Indiji, kjer je moral sin postati to, kar je bil njegov oče. Kako žalostno bi bilo, ko bi vsi beračevi sinovi morali postati be-Če še zraven pomislimo, koliko otrok ima marsikteri berač, koliko preglavic bi nam delali vsi ti berači! In če bi se ti še pomnožili z onimi, ki so iz bogatinov postali berači, bi bil kmalo ves svet berašk. Be-račija bi bila edino rokodelstvo; in h komu naj bi hodili vsi ti beračiti ?
D>*- Jakob Zupan.
Iz starega rokopisa — boje P. Marka Po hI i na (1735—1801) — je vzeta v Bukv. IV. str. 48—50 pesem „Medved per čebelah", kteri enakim ljudem prav v duhu Markovem renčati ima neprenehoma nauk:
Sladnost oslepi Umne tud' stvari!
Za M. Pohlinom postal je Čbeličar po smerti svoji tudi Valentin Vodnik (1758 — 1819), kteri je prikazal se bil že v „Pisanicah" (1779—81). Po M. Kastelicu so iz Spevnika ali iz Pesmarice Vodnikove natisnjene v II. Bukv. 1. 1831: „Moj spominik" (str. 3. 4) in „Vinske Mušice" (str. 5. 6); v III. 1. 1832: „Milica" (str. 4—6) in „Pesem od Ravbarja" (str. 70—77); v IV. 1. 1833: „Iskrice" preslovenjene iz Laš-kiga (str. 75—77) pa „Anakreonta", greškiga pevca nektere pesmi po slovensko, t. s. 1) Gosli; 2) Ženska moč; 3) Sreberni kozarec; 4) Vsi pijejo radi; 5) Lastovka (str. 78—82), in „Balade ino Pesmi" med kranjskim ljudstvam pete, od r. V. Vodnika zapisane, in sicer: 1) Voznik; 2) Samče; 3) Kralj Matjaž (str. 83—94); v V. 1. 1848: „Ilirija oživljena" (str. 3—6). — Storilo se je to pač primerno, kajti že I. 1806 je v „Pesmah za pokušino" (str. 44. 45) vnemal se Vodnik:
Star pevic ne boj se peti.
Čebelca visoko	Kraleva te r6ža
Gori v' planine	Vab' na višave,
Perletna si vupaš	Te matica pošle Snežne na brine? V' goličave.
Si letala nisko,	Hitiš prot oblakam,
Zberala cvetje,	Nič ti nemaraš,
Nanašala mladim	Tvoj rod je nebeški,
Celo poletje.	Ti se ne staraš.
Neboj se mi pesma,
Ak si globoko, Naj beli se glava, Stopi visoko itd.
„Balade ino pesmi med krajnskim ljudstvam pete" so v III. Bukv. 2—9 iz g. Smoletoviga zbira (predelane, kolikor se je treba zdelo) in sicer: Od lepe Vide; Kralj Matjaž; Od Rošlina in Verjankota; Svar-jenje (Stoji, stoji tam lipica, — Pod lipo hladna senčica, — Pod lipo miza kamnata itd.); 9—13. so iz tretjiga dela bukev: Slowanske narodnj Pisne zebrane Fr. L. Celakowskym, w Praze 1827, vzčte. — V IV. Bukv. se nahajajo str. 66—68 „Staročeske narodne pesmi" (iz rokopisa Kraljodvorskiga od V. Ilanka v Pragi 1819 na svitlobo daniga): Venec; Zapušena; str. 69. 70 „Iz Oglasa Ruskih pesem" (od Fr. Lad. Čelako\v-skiga v Pragi 1829): Zapušena; str. 71—74 „Serbske preslovenjene".—
V kterem živem slovstvenem občevanji bili so Andrej Smole (r. 1800, u. 1840), Fran Ladislav Čelakovsky (r. 1799, u. 1852), Vaclav Hanka (r. 1791, u. 1861), s Slovenci sploh in s Čbeličarji posebej, povedal je že Jezičnik IX—XI. (Fr. Metelko 1871—73).
Da se pa popolnoma razvidi pomemba, ktero je v slovenski književnosti „Kr. Obelica" imela tedaj in ktero ima še sedaj, treba je, da pokaže se posebej pervi Čbeličar:
B.
®r- J)afc@fe Z ui p a ti.
Rodil se je Zupan Jakob 4. julija 1785 na Prevojah pri Berdu v okraju Kamniškem; posvečen 5. febr. 1809 v Ljubljani postal je na Dunaju 1. 1813 dohtar sv. pisma, služil za duhovnega pomočnika v Šma-riji; 1. 1817 pride za učenika bogoslovja v Ljubljano, kjer je po lastnem podpisovanji „professor publ. palaebiblicus" (archaeol. hebr. syr. chald. arab. introduct. exeges. bibl. a. f.) služil še 1. 1833, a zamerivši se du-hovski gosposki Kranjski 1. 1836 bil je že v pregnanstvu na Koroškem v Celovcu, kjer je po dolgem bolehanji umeri 6. febr. 1852 (gl. Novic, str. 47).
Slep je, kdor se z petjam vkvarja, Modri Krajnc mu osle kaže, Veči del mu sreča laže, Pev'c živi, vmerje brez dnarja.
Po tem geslu je 1. 1833 v IV. Bukv. „Kr. Čbelice" dr. Prešem v ki-asni pa resni glosi svoji zapel jo tudi dr. J. Zupanu ter povedal v njej iz domače zgodovine:
Komur mar iskati vir je Pesem, ki pojo Matjaže, Mar, kar pel je pev'c Ilir'je, Mar čebel so roji štirje, Modri Krajnc mu osle kaže.
Po maternih in narodnih, ki pojo Matjaže, popeval je Vodnik, ter s svojimi „Novicami in Pesmami" vzbudil za uk prebrisane glave rojaka — Kranjca — Jaka Zupana, da je vkvarjati se jel tudi s petjem slovenskim; z „Zgodovino", v kteri je marsikaj slavnega razkril bil o naših očakih, vnel ga je za domačo povestnico; popolnoma navdušil za staroslovansko Ilirijo pa ga je s svojo „Ilir i o oži vi en o" — 111 y r i a rediviva — vzlasti po besedah:
Kdo najde Metulo	Ilirsko me kliče
In Terpo moj grad J	Latinic in Grek,
Emona, Skardona	Slovensko me pravio Sta komaj poznat. — Domači vsi prek. —
Že močen na morju	Od perviga tukaj
Ilirjan je bil,	Stanuje moj rod,
K' se ladie tesat	Če ve kdo za drujga, Je Eimic vučil. — Naj reče, odk6d? —
Korintu so rekli; Helensko oko;
Iliria perstan Evropini bo.
Za Vodnikom je poleg druzih posebno moč do Jak. Zupana pridobil si bil menda že v licejskik šolah Ljubljanskih Matej Ravnikar (1776—1845); na Dunaju Jernej Kopitar (1780—1844); v Šmariji Janez Primic (1785—1823) i. t. d., kteri so pogostoma si dopisovali. Znamenito je, da sta pod Ravnikarjem, kteri je po francoski dobi vzma-goval v avstrijskih vnovič verdjanih učiliščih, hkrati pričela 1. 1817 uči-teljstvo Fr. Metelko in Jak. Zupan.
Iz prijateljskih pisem in iz nekterih poznej priobčenih pesmic se kaže, da je Zupan pisariti in pevariti jel bil že 1. 1810—13; kolikor vem, perva očitna pesmica njegova je pa naslednja v „Illyriscb. Blatt" L 1828 št. 10:
Ljubljana: Krajnci.
Ljuba Ljubljana!	Ljubio kralja,
Slava ti dana,	Blizo, iz dalja.
Lepa, vesela,	Eazvum jih snaži:
Večna nedela.	Zlodej sovraži.
Pridna le vunder	Vidil nas Goleč:
Vedni 'maš šunder. Vidil nas Polec.
Tersta kupčia	Mnogi obiskal
Naj ti milija.	Tudi clo Moskal.
Sinam pa Krajno	Vsaki je rekel,
Šole so rajne.	Sercu vsekel:
Častio Boga	Krajnci junaki,
Stvarnika svoga.	Ees so Slavaki!
Pod Gumniskim klancam 19. Aprila 1821.
Pripravljavna pot v zemljepisje in zgodovino.
(Dalje.)
Kaj spreminja ljudi na duhu in telesu? Ljudje na zemlji, dasiravno vsi jednega plemena, so vendar zelo različni na polti, velikosti in moči, to pa pride največ od obnebja, hrane in obleke.
1. Od obnebja. Zemlja je ljudem občna mati, tedaj upliva nanje tudi obnebje, kakor upliva na živalstvo in rastlinstvo. Pod vročim solncem človek zagori, zmerna toplota mu daje svitlejšo barvo; tu raste krepko kviško, tam pa se zopet skerči.
Prebivalci na merzlem severnem pasu so malokedaj viši od petih čevljev, lica so širokega in okroglega, roke in noge so majhne, bolj tolsti in kervni so. Narava jim je dala toplejšo kri in večo tolščo, da ložej prestajajo mraz v svojem obnebju. V rasti pa zaostanejo, saj tudi tam ostaja vse rastlinstvo pritlično, stoletna drevesna debla so podobna našemu najnižemu drevju.
Ljudstva v Srednji Aziji so pšenično-žolte polti, imajo široke uderte nosove, redko brado in majhne, bodeče oči.
Ljudstva v blaženi Indiji so bolj bronaste polti. Podoba njih telesa je lična in nežna, imajo majhne noge in prijeten obraz. — V Avstraliji pa zopet žive ljudje, ki so murinom zelo podobni.
Afrikanska ljudstva so po večem černa, izvzemši bregove sredozemskega morja, imajo volnate lase, debele ustne, pekočih solnčnih žarkov jih varuje telesna tolšča, kakor stanovalce merzlih krajev mraza.
Amerikanska pervotna ljudstva so kupreno - rudeča, štirioglatega obraza, imajo dolge lase, so močnih udov, itd. Obnebje, t. j. zrak, mraz in toplota — a tudi hrana, voda i. t. d. veliko upliva na telesno postavo, a vendar se ne da izšteviliti, koliko tukaj pripomore obnebje, koliko druge okolnosti?
2.	Od hrane. »Koder solnce teče, se kruh peče," t. j. povsod mora človek jesti in piti, a povsod ne vživa enacega. Nekatera ljudstva vživajo skoraj vse surovo in vse merzlo pijejo. Nekatera ljudstva se hranijo skoro samim mesom, druga žive le od mleka, ovočja, žita in zelišč, perva so veliko bolj dražljiva in togotna, a druga pa bolj mirna in krotka. — Pri nas z ribjo mastjo čevlje mažemo, a požirek ribje masti je severjanu največa sladčiča. — Nezdrava pitna voda veliko upliva na človeka, pravijo, da od tod pride tudi brahor (krof) pri ljudeh.
3.	Od obleke ali oprave. — V nekaterih krajih so ljudje brez obleke, solnčni žarki pripekajo na nje; kjer je pa merzlo, tam človek ni brez obleke. Ljudje se razno oblačijo. Nekdaj so se pri nas obkMli ljudje v živalske kože, pozneje so se naučili volno in predivo presti, nosili so volnena in platnena oblačila, pozneje so zvedli za drevesno volno (bombaž), in začeli so pridelovati svilo. Tako človeštvo napreduje, a nekatera ljudstva so še sedaj na pervi stopnji, ter se pokrivajo z živalskimi kožami. Ljudje pa se vsaki čas spakujejo z obleko, sedaj jim to, sedaj drugo ni prav, šega, bi rekli, tista je najboljša, ki je najbolj praktična, t. j. da ugaja potrebam človeka, da ga varuje škodljivosti vremena, a se tudi telesu prilega. Kdor je nepreviden, si bolezen
nakoplje, najbolje pa stori, kdor se po previdnosti uterdi zoper nenadne vremenske spremembe.
Obnebje, hrana in obleka ne spreminja le telesa, temveč upliva tudi na razvoj dušne moči. — To obnebje pospešuje, ono pa zavira razvoj dušnih zmožnost, sicer pa ne moremo misliti, da bi vsi ljudje ne mogli nekake omike doseči, se ve da, vsako ljudstvo je ne dosega na tako visoki stopnji, kakor nekatero.
1.	Obnebje. Po vročih deželah so ljudje bolj leni, kakor po zmernih. Pod vročim pasom je po nekaterih deželah zemlja tako rodovitna, rastline so tako mnogoverstne, da ljudem ni treba veliko delati, da si potolažijo lakoto. Tedaj jim tudi ni treba jako truditi se, niti mnogo misliti; za pridelke naj skerbi zemlja in ljubi Bog. Po nekaterih av-straljskih otokih raste krušno drevo, in hišni gospodar je že zadosti skerbel za svojo družino, ako je le nekaj takih dreves nasadil. Ljudje žive tje v dan, so pa tudi leni na telesu, in na duhu zaostajajo.
Po nerodovitnih merzlih deželah mora človek vse življenje obračati v to, da si preskerbi potrebne hrane z lovom, z ribstvom. Ker obrača ves čas svojega življenja v to, da se preživi, ne ostaja mu Časa, da bi se izobraževal.
Pod zmernim pasom so tla po večem tako rodovitna, da povernejo človeku trud in delo, ako jih je obdelal o pravem času. Tedaj obdeluje človek v potu svojega obraza njivo, gradi reki, izsuša močvirje ter si sadi živež in snov za obleko, žlahni ovočno drevje, iznajde mnogotero orodje, si stavi hiše in si napravlja primerne obleke. Ko nateza svoje čute, ko premišljuje, poskuša, ko znajde vsakatere stroje in orodja, izobražuje se in je čedalje bolj spreten in umen.
2.	Od hrane. Tisti živež, ki je po nekaterih deželah zdrav, je zopet v drugih krajih nezdrav. Kdor preveč močnih pijač pije, postane butast. Svinjsko meso je po nekaterih jutrovih krajih nezdravo, zato je tudi v verskih bukvah prepovedano; ravno tako vino po nekodi ne hasne. Pri nas je to drugače, vendar povsod gre vse vživati v pravi meri.
3.	Od obleke. Obleka sicer ne stori človeka ne modrega ne nevednega, a star pregovor tudi pravi: „krojač naredi gospoda". To so si nekateri dobro zapomnili, tedaj v obleki iščejo časti in veljave. Druga versta nespametnih je, ki se oblačijo tako, da bolehajo. Ako telo boleha, boleha tudi duša. Prav tesna oblačila in taki pasovi opovirajo kervotok, omotica napade Človeka tako povitega, to pa sploh tudi škoduje možganom v duševnem oziru.
Največ pa zavisi duševna izobražba od življenja sploh, ali so namreč narodi selivci ali vseljenci. Lovska ljudstva ostajajo dalj časa surova, kakor pastirska, a poljodeljci se izobražijo poprej, kakor pastirji. Slovani so od starodavnih časov polje obdelovali, v bojih se niso odlikovali, a
bila je pri njih starodavna omika; njih sosedje, Kelti in Germani se tudi niso izobrazili dotlej, dokler niso poljedelci postali. Tako je tudi pri surovih ljudstvih, po drugih delih sveta; ako hočejo Evropejci taka ljudstva izobraziti, morajo jih najpervo navaditi polje obdelovati. — A poglavitno pa zavisi omika od odgoje.	(Dalje prih.)
Poduk v risanji na ljudskih šolah po Grandauer-jevih
predlogah.
(Iz Oesterr. Schulbote.)
(Dalje.)
Prednji del roke od komolca (Vorderarm) ali tudi laket je tako rekoč podaljšan svinčnik, tedaj se mora tudi tako sukati in obračati tje, kamor s svinčnikom pomerimo (roka gre toraj za svinčnikom. *) Ako hoče na pr. učenec narisati porazno (vodoležno ali horizontalno čerto), dene se svinčnik na papir tako, da nareja z vodoležno čerto, ki se ima narisati, pravi kot. V tem slučaji bo tedaj prednja roka v ravno taki meri, in zgornja roka (od komolca proti rami) se bode pritisnila na desno stran telesa. Ako učenec risa navpično čerto, postavi se svinčnik proti nji (navpični čerti) tudi v pravem kotu, toraj v horizontalno mer, tedaj bo tudi desna prednja roka v taki meri slonela na mizi ali klopi.
Že poprej smo omenili, da je zelo važno, kako se ima svinčnik deržati. Na višji stopinji risa se brez pik in se morajo razdelivne in osnovne čerte tako na lahko risati, kakor da bi jih kdo na papir bil udihnil; a ker je to le mogoče, če se svinčnik prav derži in vodi, in ker je od tega tudi odvisno, da je roka lahka-in gibčna, izplača se vendar-le trud, da to stvar bolj na tanko pregledamo.
Kar se tiče kakovosti „svinčnika", naj bode leta, kakor predpisuje instrukcija, ne preterd, ne premehak. Učenci imajo pa navadno raje terji svinčnik, ker se surove in nečiste čerte začetnikov tem gerše vidijo, čim mehkeje je svinčnik, s katerim čerte izpeljujejo. Ako pa začetni risar rabi terd svinčnik, dobi gotovo terdo, neukretno in okorno roko; tedaj
*) Glavno vodilo pri risanji čert v raznih legah je to: Svinčnik mora s čerto, katero hočemo risati, narejati pravi kot, ali — proti risani čerti mora navpično mer imeti, na pr. aha
-A........................%
je treba zelo skerbno paziti na to, da učenci risajo z mehkimi svinčniki. Okrogli svinčniki, ki se radi v roki sučejo, so pod enakimi pogoji boljši od robatih.
Svinčnik mora poostren in dovolj dolg biti tako, da ga veliko izpod roke gleda in da se s tremi persti, ki ga prav rahlo derže, lahko sim in tje suče. Kjer je le količkaj mogoče, se mora gledati na to, da imajo kakor instrukcija omeni, učenci troje poostrenih svinčnikov poleg sebe, ker skušnja uči, da večina učencev, nekateri iz lenobe, a drugi iz gorečnosti, da bi z delom ne prenehali, opuste ostriti svinčnike *) ter rišejo naprej s tumpastim svinčnikom. **)
Dasiravno se samo ob sebi razumeva, da se vse čerte potegujejo od zgor na vzdol in od leve na desno, vendar se zapazi, da so nekateri učenci tako čudni, da delajo čerte od vzdol na vzgor; a ta napačnost se ne sme terpeti.
Pri pervem podučevanji, ki meri na to, da se učenci navadijo ravnih čert, je učitelju nalog, da obvaruje učence takih slabih razvad, kakor smo jih poprej našteli. To ni lahko, in učitelj mora neprestano na to paziti. Nadčuva naj pazljivo učence ter odpravlja vse take nepriličnosti, kjer se hočejo prikrasti in ustanoviti. Zato bode pa videl, da čez nekaj časa njegovi učenci život pravilno derže, da so risanke pred njimi v pravi legi, in da svinčnik lahko, složno in prosto sučejo, in to so tri poglavitne reči, kterih smo poprej omenili.
Sedaj pride še le čas, da učenik gleda izključljivo na to, kar učenci risajo, in da podučevanje redoma napreduje. Da so na nižji in srednji stopinji pikčaste risanke v navadi, je radi tega, da dobi otrok, ki mu še niso zmožnosti razvite, podpore; čim bolj se mu roka izuri, tem manjši je podpora, a poslednjič se mu čisto odvzeme. Tedaj sledi napredovanje versta za versto: 1. gostopikčasta mreža, 2. redkopikčasta mreža, 3. gosto - in redkočertasta mreža, 4. mreža s pikami od 2 do 4 centimetrov razmaknjenimi in 5. brez pik ali mreže in začenja se prosto risanje. V Grandauerjevih predlogah je oskerbljeno za to, da se zmerno napredovaje mora postopati dalje, ker je določenih za nižjo in srednjo stopinjo nič manje od 60 pol. Pervih 30 (sešitek I., II., III.) obsega zlagoma naprej stopaje jednostavne oblike, ki se napravijo, vezaje poteze v porazni, navpični in povprečni meri. Ko jih učenci izpeljujejo, imajo pred seboj zvezke, kjer so pike le po 1 ctm. narazen. Na srednji stopinji (pola 31—60, zvezek IV., V. in VI.) so v sešitkih pike po 2 ctm. vsaksebi in od 41. pole naprej po 4 ctm.
*) V ljudski šoli na deželi bi imeli zadovoljni biti, da bi vsak učenec vsaj jednega imel.
**) Pri naših učencih večidel pogrešamo noža, in če ga imajo, se radi igrajo i njim.
V oblikah V. sešitka prehaja se od vezanega do prostega risanja s tem, da učenci sami stavljajo vmes pike po odločenem prostoru; tako se napeljujejo, da samostalno in prosto delajo in se poslednjič pripeljejo do tiste stopinje, na kateri se ima začeti prosto risanje.
Vsled instrukcije naj se proti koncu druge polovice na srednji stopinji vpeljuje risanje po narekovanji po lahkih izgledih iz oblikoslovja; samo ob sebi se razumeva, da učitelju ni treba risati na šolsko tablo. Ako še nekater učitelj ne vidi dovolj, koliko je vredno risanje po narekovanji, bode mu to vse jasno, ko se bode z učenci poskusil v nekaterih izgledih. Ker se risanje po narekovanji ima izpeljati po ustnem napovedanji, so učenci zmirom pazni in treba je, da delajo z vso močjo samovlastno. A tudi od učenika se pri takem risanji nič manj ne tirja, kakor od učencev, kajti sila natančen mora biti pri svoji napovedbi, ker on zahteva, da vsi učenci jednako izpeljujejo, in ne sme dopuščati, da bi kdo to različno razlagal. Oblike, katere voli učitelj za narekovalno risanje, morajo biti skoz in skoz jasne in določne. Težave, katerim ogniti se učitelju od začetka ni mogoče, zginjajajo kakor raste skušnja in vaja. „Gran-dauerjeva" šola ima v VI. sešitku (51—54. pola) dovolj dobro odbranih jednostavnih oblik za narekovalno risanje, in „v navodu", ki je pridjan šoli (zbirki), je obširno popisano, kako se ima to obravnavati.
Sposobne so tudi zato največ vse oblike, ki so zapopadene v naslednjih zvezkih, ako ne njih vse, pa deloma, in ako se ima narekovalno risanje, kakor instrukcija veleva, nadaljevati tudi na višji stopinji, bode to mogoče le tako, da se tisti deli narisavnih oblik, ki so jim tako rekoč geometrijsko okostje in ki so sposobni za narekovanje, učencem na-rekajo, a drugi deli, ki niso za to sposobni, na tablo narišejo.
(Konec prih.)
Dopisi in novice.
— Občnega zbora (XII.) »Slov. Matice« v Ljubljani 24. prosenca se je vdeležilo čez 70 udov. — Udje so dobili za 1. 1876: 1. Dr. Lovro Toman. s podobo, životopisom in pesemsko zbirko. 2. Letopis. 3. Zemljevide: Skandinavijo, Francijo, Veliko Britansko in Irsko. — Premoženja ima »Matica« vsega skupaj: 57.895 gl. Troška je bilo 3928 gl. 70 kr. V odbor so bili voljeni: dr. Sterbenec s 402, Herman s 401, Košar s 400, Poklukar s 399, dr. Tonkli s 399, Šavnik s 392, Souvan s 382 in Klun s 274 glasovi. —
Odborova seja pa je bila v sredo 21. februarija z naslednjim programom: 1. Bereta se zapisnik 38. odborove skupščine in 12. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveli podpredsednikov, blagajnika, tajnika, knjižničarja, pregledo-valca društvenih računov in dveh klučarjev. 3. Eazprava o sklepih 22. občnega zbora. 4. Eazprava raznih »Matičnih« zadev.
Navzočnih je bilo 12 ljubljanskih in 1 vnanji odbornik (g. Parapat). Naznanil se je izid volitev zadnjega občnega zbora in omenjal zapisnik zadnje
odborove seje. G. pervosednik je naznanil, da sta odbornika g. g. Herman in Gor up odstopila, ker pravita, da imata preveč posla in se ne moreta sej vdeleževati, odstopila sta tudi g. g. Pleteršnik in Wiesthaler. Povod odstopu jima je bil minuli občni zbor. — Potem so bile volitve. Za pervo-sednika bil je soglasno zopet izvoljen g. dr. Blei weis, za podpredsednika pa g. g.: Peter Kozler in dr. Jurij Sterbenec. Blagajnik ostane g. Ivan Vil h ar, kteremu so pregledoval ci računov dali spričevalo, da so društveni računi vsi v redu; izrekli so le željo, da naj se denar, ki se mora verniti glavnici, posebej zapisuje, da se bode vedelo, kedaj da bo dolg poravnan. Blagajnik poroča, da je volilo ranjcega Ravnikarja in nekaj drugih denarjev, skupaj 1900 gl., naložil v hranilnici, da ne bode treba iskati vsakega krajcarja, kadar se bode potreboval. Službo tajnikovo bode zopet opravljal g. Praprotnik. G. Para-pat je nasvetoval, da bi se služba razpisala in bi se vsaj za eno leto poskusilo z lastnim tajnikom. Ali ker bi se mu moralo preveč plačevati in bi za izda-vanje knjig ostalo še manj denarjev, kakor dozdaj, in bi se Matici še laglje očitalo, da premalo izdaja, se nasvet Parapatov zaverže. Ob enem se g. tajniku, ki je vse lepo vredil, izreče zahvala. Knjižničar je bil g. Vavrü, kteremu se bode pismeno izrekla zahvala za trud njegov. Za pregledovalca računov se izvoli g. dr. Zupanec, za ključarja pa gg. Souvan in K lun. — V odsek za izdavanje knjig se volijo dosedanji gospodje, pa g. Klun, ker je g. Šolar naznanil, da volitve v ta odsek več ne sprejme. Načelnik temu odseku je dr. Bleiweis, ki bode vredoval tudi »Letopis,« — V gospodarskem odseku ostanejo dosedanji odborniki in na novo pristopi le g. Klun. O znanstvenem časniku se razsodba prepusti odseku za izdavanje knjig, ki naj g. Kaiča in Parapata prosi, da mu o njem razložita natančneji načert. Tudi se sklene, da naj »Nov.« po vsakej odborovi seji z zapisnikom objavijo nove ude Matične. G. Cigaletu, kterega so zabolele zabavljice o atlantu v zadnjem občnem zboru, se bode odpisalo, da graja ni veljala njemu, ampak je zadevala le izveršitev. G. Parapat zahteva, da naj se to sprejme tudi v zapisnik. Tajnik naznanja željo nekterih udov, da bi se jim proti primernemu odškodovanju pošiljale vezane knjige. Reč se bode pretresala v prihodnji seji. Dalje naznanja, da je g. Šuklje pregledal in popravil avstrijsko zgodovino K r s n i k o v o, ki se bode ministerstvu izročila v poterjenje za rabo na srednih šolah. Spis o Palackem obeta g. prof. Šuklje doveršiti do meseca aprila. Od prof. Kleinmajerja poslano narodno blago se izroči odseku za izdavanje knjig; ženi vradnika Hočevarja se po nasveti g. Wiesthalerja za narodno blago pošlje 30 gl. Ponudba g. Hostnika, da hoče posloveniti Jules Verneva dela, se izroči odseku za izdavanje knjig; prošnja g. Tomažiča, ki želi dobiti službo matičnega sluge z redno mesečno plačo, pa gospodarskemu odseku.
— Iz seje c. Jc. dež. Šol. sveta 11. januarija t. 1. — Zaradi ukaza c. k. ministerstva za uk in bogočastje, ki se tiče pregledovanja (revizije) šl. in učnega reda se je postavil odsek. — Prošnja kraj. šl. sveta, da se tam upelje poldnevni poduk se je vslišala. — Pritožba kraj. šol. sveta zoper razsodbo c. k. okrajnega šol. sveta, kar se tiče všolanja nekaterih vasi, se je zavergla. — Pritožba srenjskega predstojnika zastran tega, kako je izverševal okrajni šolski svet nove volitve srenjskih zastopovalcev v krajni šl. svet, se je nekoliko vslišala. — Kazenske obravnave zastran šolskih zamud so se razreševale. — Plača ljudskega učitelja v Boliinski Beli se je za 1. januarija 1877 od 400 gl. na 450 gl. zvišala. — Prošnji dveh
kraj. šol. svetov za zvišanje plače učiteljema ste se zavergli. — Razreševale so se prošnje za nagrado.
—	Iz seje c. k. dež. šol. sveta dne 25. januarja 1877. Seja se je začela, da so se razrešene vloge prebrale. — Obravnava zastran šole v Šiški se je predložila slav. ministerstvu in vložila se je prošnja za deržavno pripo-moč. — Prošnja kraj. šl. sveta, da se zniža povračilo, ki zadeva dotično šolsko občino, se je deloma uslišala. — Poročilo c. k. krajnega šolskega sveta, ki zadeva potnino za dotični pomnoženi okr. šol. svet, vzelo se je na znanje. — Kazenske obravnave zastran šolskih zamud so se razrešile pri višji oblasti (v drugi stopnji). — Prošnja za poprednjo plačo ljudskemu učitelju se je zavergla. — O priliki, ki je c. k. okr. šolski svet v Litiji predložil poterdilni zapisnik (Collaudirungs-Protokoll) o šolski zgradi v Šmartnu, izreklo se je priznanje kraj. šol. svetu in nja pervomestniku za vspešno delovanje. — Na znanje se je vzelo, da je bil poklican namestni učitelj na ljubljansko višjo realko namesto onega, ki je bil drugej imenovan za učitelja. — Poročilo deželnega nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji ljudskih šol v Begunjah in Radovljici se je vzelo na znanje. — Strokovnjaško izvedenje (izpoznanje), da naj se na »stenskem zemljevidu za Kranjsko« ki ga je založba na Dunaji na ogled poslala, nekaj dostavi in nekaj popravi, se je v izveršenje priporočilo, a drugo pa v natis. — Razrešile so se prošnje za nagrado.
—	Slavna c. k. deželna vlada je z odlokom dne 9. decembra 1876 št. 7998 potrdila prenarejena pravila vdovskega učiteljskega društva (glej o tem »Učit. Tov.« 1. 1876 str. 271—272; 317.) — §. 5. se toraj glasi v nemškem izvirniku: „Der Austritt erfolgt:" 1. c.: „durch Entfernung eines Mitgliedes vom Lehrfache in Folge eines Verbrechens oder durch freiwilligen Austritt desselben.'1 §. 7. „ Jedes Mitglied . . . hat ein Antrittsgeld zu entrichten. Dieses beträgt so viele Gulden, als der Einzutretende Lebensjahre bereits zurückgelegt hat .."§. 9. se glasi: „ Wenn ein Mitglied in den Ehestand tritt, hat es darüber längstens binnen Jahresfrist . . . die Anzeige zu erstatten, und den Jahresbeitrag als Verehelichter nachzuzahlen. Wenn er dies unterlässt, so hat die Witwe keinen Anspruch auf die Tension, noch die Kinder auf Unterstützungsbeiträge". §. 11. odpade ves. — §. 11. po novem, (poprej 12) se glasi, kar se tiče pod-pornine onemoglim učiteljem tako-le: „Dienstunfähig gewordenen Mitgliedern darf der Ausschuss von Fall zu Fall eine jährliche Unterstützung nach Massgabe des vorhandenen verwendbaren Vermögens bis zum Betrage von achtzig Giüden bewilligenTukaj se poudarja še enkrat, da upokojeni učitelji pod tem imenom, da so udje ali nemara ustanovniki vdovskega učit. društva, in so sedaj v pokoji, nemorejo nikakor zahtevati pokojnine tudi iz vdovskega društva, perve so vdove in sirote; ako je kak učitelj izvan-redno v takih milovanja vrednih okoliščinah, kar pa more poterditi v to postavljena oblast, more se mu tudi nekaj od slučaja do slučaja dati, a nikakor m.ra se mu dati. Recimo, učitelj je s polno plačo — 600 gl. v pokoj dejan, ali se mu ne godi bolje, kakor aktivnemu učitelju, ki ima nemara kakih 450 gl. plače in posla, da sam ne ve koliko? — Tudi se odbor v to ne more spuščati, da bi denar razdelil med vstanovnike, kakor sedaj nekateri starejši učitelji žele, ki nemara nimajo družine, a za svojo osebo pričakuje pokojnino po n. si. postavah. — Premoženje osiane skupaj, kar ga je, za vdove in sirote društvenikov, toliko bolj temu, kdor ga ne bode potreboval. Pri društvih, pri bratovščinah je že taka; morebiti jih 10 uplačuje, 1 pa vživa; saj je na svetu
tako, da človek polovico svojega življenja dela za druge, stariši delajo za svoje otroke itd. Veselimo se tedaj, ako moremo iz društvene blagajnice vdovam in sirotam ali sicer komu kaj pomagati, ne glede na to, ali bodemo tudi mi kaj vživali. — Bolje dajati, ko jemati. —
Častite ude pa pozorujemo, da je pervi obrok za vplačevanje letnine — konec januarija — že pretekel. —
—	Iz prijateljskega dopisa povzamem sledeče, kar bo morda koga za-nimivalo. Na Dunaji 15. svečana . . . Pišete mi, — tako pravi g. dop. — da vas mika kaj zvediti o »pedagogiji«. Dunajčanje imenujejo tudi tukajšno pripravnico pedagogij. Jaz pa ločim te dve šoli: pripravnica je pripravnica, ali če že hočejo tako, naj se imenuje nižji pedagogij, naš je pa višji pedagogij. Ima tri tečaje. Podučuje se v istih predmetih, kakor na pripravnici, izvzemši verozakon, kmetijstvo in telovadbo. Zato so pa dodane tako imenovane »Formenarbeiten«. Uče se namreč učitelji sestavljati iz papirja križce in druge olepšave. Tudi praktične vaje so vpeljane. Pervoletniki nastopajo v pervera, drugoletniki v drugem, tretjeletniki v tretjem razredu ozemrazredne meščanske šole združene s pedagogijem. Dalje se ne gre. — Kar se predmetov tiče, ki se podučujejo tukaj, vam naznanjam, da se v pervem tečaji jemlje vsak predmet le splošno; v drugem in tretjem bolj na drobno. Tako se na pr. jemlje v na-ravoslovji živalstvo, rastlinstvo in rudninstvo, se ve da le po večem. S pedagogiko se začenja še le v tretjem tečaju. V pervem se predava le metodika, v drugem psihologija in logika in v tretjem pedagogika. — Tudi obiskovalci niso enaki. Dele se v: gojence in slušatelje. Gojenci morajo prevzeti vse predmete in konec leta morajo napraviti izpit iz njih, slušatelji pa prevzemo le nekoliko predmetov, in izpit delajo, ako hočejo. Jaz pripadam k drugim. Tudi šolmostrinje so tu, in sicer jih je veliko več od šolmestrov. Ločeni tudi niso, ampak v eni sobi združeni. — V začetku leta se jih vedno mnogo vpiše v pedagogij. Ali s časom jih izostane večidel polovica. Letos nas je bilo v začetku leta 240, zdaj nas je še komaj 150 vseh skupaj. — ... Jako pridno prebiram pedagogike. »Gräfe, Dittes, Rousseau, Hermann, Milde« so moji klasiki, v teh sem zakopan, in reči moram, da sem si marsikaj nabral iz njih, in mar-siktera nova misel se je že rodila v meni. Vas serčno pozdravljam in vse znance, ter ostajam......J. C.
—	Slavna kranjska hranilnica je pri občnem zboru 19. p. m. v dobrodelne in občnokoristne namene sklenila izplačati: 1. Za tukajšni ubožni zavod 2500 gl. 2. Za podeljeno obleko revnim otrokom v ljublj. čitalnici 100 gl. 3. Za božično slavnost v oskerbovalnem zavodu malih otrok 100 gl. 4. Za podporo ubožnim dijakom ljublj. gimnazije 200 gl. 5. ubožnim dijakom gim. Kranjske 100 gl. 6. ubožnim dijakom gim. Kočevske 100 gl. 7. ubožnim dijakom gim. Novomeške 100 gl. 8. ubožnim dijakom ljubi, realke 200 gl. 9. Za podporo ubozim dijakom učit. izobraževališča 100 gl. 10. Za podporo revnim učencem 1. mestne ljudske šole v Ljubljani 100 gl. 11. druge mestne šole 200 gl. 12. Za napravo učnih sredstev v narodnih šolah za Kranjsko: a) »narodnej šoli« 100 gl., b) »Schulpfenigu« 100 gl. 13. Za podporo šolskih potreb za revna dekleta v tukajšnej nunskej šoli 200 gl. 14. nunskej šoli v Škofjej Loki 100 gl. 15. protestantskej šoli 200 gl. 16. Za uzderževanje tukajšnega oskerbovalnega ustava malih otrok 200 gl. 17. Tukajšnemu bol-nišnemu, podpornemu in preskerbljevalnemu društvu 100 gl. 18. Tukajšnjej požarno-stražnej blagajnici 200 gl. 19. Za vzderžavanje tukajšnje Elizabet-detske bolnice 200 gl. 20. V podporo revnim iz civilne bolnice propuščenim
bolnikom 200 gl. 21. Za brezplačne obede na graškej univerzi, s posebnim ozirom na ubožne vseuč. dijake Kranjske 150 gl. 22. Delavskej bolnišnej in invalidnej blagajnici 100 gl. 23. Za gledališno podporo 1. 1876/77 450 gl. 24. Revnim učencem ljudske šole za dečke v Novem Mestu 100 gl. 25. Mest-nej godbenej kapeli 200 gl. 26. Za revne učence tukajšnje živinozdravniš-nice 100 gl. 27. Tukajšnej mestnej dekliškej šoli 100 gl. 28. Delavskemu izobraževalnemu društvu 90 gl. 29. Šoli za dečke na močvirji 30 gl. 30. Za podporo ubozim učenkam ljublj. izobraževališča za učiteljice 100 gl. 31. Za izkopavanje stavb na koleh na močvirji 100 gl. 32. Godbenej šoli filharm. društva 150 gl. 33. V podporo tukajšnemu društva katoliških pomočnikov 50 gl. 34. Kočevskej 2razrednej dekliškej šoli 50 gl. 35. »Vincenc-konferenci« pri sv. Jakobu za revne 100 gl. 36. Tukajšnej hiralnici 200 gl. 37. Za podporo ljublj. »azila za dečke« 200 gl. 38. Zdravniškemu društvu za Kranjsko kot pripomoček Loschner-jevej ustanovi za vdove in sirote zdravnikov 100 gl.
—	Znanstvena slovenska predavanja v korist »Nar. šole« v ljublj. čitalnici. — 25. febr. je predaval dr. Eduard Šavnik o »nervoznosti«; 4. mar-cija bode predaval g. Janko Kersnik o »pesništvu in kulturi;« 11. marcija prof. Eranjo Šuklje o »Albrecht. Wallenstein.«; 18. marcija Ivan Franke
0	»umetnosti v domačem življenji«. — Vstopnice so za ves ciklus za osebo po
1	gl., za rodovino 3 oseb 2 gl.; vstopnice za dijake po 60 kr. a za posamezna predavanja po 50 kr.
—	Revizija šolskega in učnega reda dne 20. avg. 1870. Gospod minister za uk in bogočastje je opozoril dež. solske oblasti posebno na tiste paragrafe, o katerih so se že poprej učitelji posvetovali in o njih nasvete stavili, ti-le so: §. 8. alin. 2. kar se tiče začetka in konca šolskega leta v krajih, kjer so srednje šole; — §. 24. (o disciplinarnih — odgojnih — pripomočkih); §. 26 (o dolžnostih učiteljev), kar se tiče uradnega delovanja, odgovornosti šolskih vodjev in njih zaderžanja zunaj šole; §. 37. posebno zarad v dele zevanj a učiteljev verozakona pri učiteljskih konferencah; §. 41. in drugi, ki govore od prestavljanje učencev iz razreda ali razredovega oddelka v višji razred ali od prestopanja na druge šole; §. 65. i. dr., ki govore o javnih preskušnjah in spričalih; §. 73. i. dr. — kako se ima vrediti poduk v ženskih rokotvorih na ljud. in meščanskih šolah, vzlasti, o tem, ali se ima podu-čevati po razredih ali po oddelkih; kdo sme oproščen biti tega nauka. — Razgovor o teh paragrafih je tedaj v teh okolistavah zelo važen! (L. Schztg.)
Javna zahvala.
Slavna ljubljanska hranilnica je zopet letos darovala za nakupovanje šolskega blaga »Narodni šoli« lepo svoto 100 gl. Za ta lepi dar se najvljudnejše zahvaljuje	Odbor »Narodne šole.«
Razpisi učiteljskih služeb.
i*a Goriškem. V šol. okraju Goriške okolice razpisujeti se s tem službi učitelja enorazrednic v šolskih občinah III. plačilne verste v St.-Ferjanu in Zabljah. Dohodki teh služeb so 400 gl. letne plače, katera se bode povik-ševala po §. 30. dež. šol. postave 10. marcija 1870 in stanovanje, ali nja odškodnina 120 gl. Prosilci naj vlože svoje prošnje najdalje do 28. marcija t. 1. pri kraj. šol. svetih v St.-Feijanu in v Križi.
C. k. okrajni šolski svet v Gorici dne 14. februarija 1877.
Odgovorni vrednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Milic.