rottaina pianna t ratovna Prezzo ■ Cena Ur 0.50 OOm Štev. 63 V Ljubljani, v četrtek, 18. marca 1943-XXI Leto VIII. litljoto« oooblaSfont* ea *ff1»lev«n|« ftaM]an*1res» »d tujec* Izvora On ton* KubbUcitf luilaoa ti k. Miuoo Ursdotltt« la spiitii KoplUrtera fc Cfnbllani. Sedazlune Amnilnlstrazione Kopltartev* & Lobtana JoneMdooarla Melasi t* pet la pnbblleltl S) provtaienta tUl!an» ed Mteim< UbIuim PobbUelU tteUuu & A- M1Ud% Intenzivno topniško delova- ■ ■ «vi a nvv nje na tuniškem bojiscsa 21 podmornic potopljenih v pol leta Italijansko uradno vojno poročilo štor. 1026 pravi: Oživljeno delovanje nasprotnega si topništva na južnem delu tunizijskega bojišča Nemška letala so bombardirala pristanišče v Tripolisu ter nastopila nad Soki m nasprotnikovim letališčem v severni Tuniziji, kjer so na tleh uničila tri letala. Na srednjem delu Sredozemskega morja je neka bihka edin'<’n nod i>ovoli«tvorn korvetne?« kapitana Ciccacci Alberta iz Ancone potopila cuo podmornico. Druga nasprotnikova podmornica se je razletela, ker je zadela ob našo minsko zaporo. Z današnjim nastopom so italibmske protipod-morn:ške pomorske cdinice v zadirih 6 mesecih uničile 21 nasprotnikovih podmornic, vsaj 14 pa so jih bolj ali manj poškodovale. Močne sovjetske sile jugovzhodno ed H»rk?va obkoljene Nemške čete korakajo proti Bjelgorodu — Neuspešni sovjetski napadi pri llmenskem iezeru — Na južnem tunizijskem bojišču živahna topniška delavnost — Novi uspehi nad nasprotnim brodovjem v Sredozemlju Hitlerjev glavni stan, 18. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Jugovzhodno od Ilarkovn obkoljprie sovjetske sile «o bile po zavrnitvi več poskusov izpada stisnjene na tesen prostor in se bližajo uničenju. Na pc-lro^jn pri Bjelgorodu napreduje naš I napad Halje proti vzhodu. Močni sovjetski protinapadi so bili odbiti, pri čmner so izgubili 66 oklepnikov. Oddelki bojnih letal so z uničujo- Cbneral Pariani - novi kraljevi namestnik za Albanijo Sprejem albanskega odposlanstva pri Duseju Razglas novoga namestnika A!bancem Rim, 18. marca. s. Namesto eksc. veleposlanika Franca Jakomonija di San Savino je Kralj in Cesar imenoval za kraljevega namestnika v Alba niji eksc. Alberta Parianija. Rim, 18. marca. s. Duce je sprejel albansko odposlanstvo pod vodstvom predsednika albanske vlado Malika BuSatija. V odposlanstvu so bili dalje predsednik višjega fašističnega svela Ernest Koliki, senator Mustala Merlika Kruja, bivši predsednik vlado, in senator Markagioni. Odposlanstvo je prišlo ob priliki zamenjave kraljevega namestnika v Albaniji potrditi neomajno zvestobo Albanijo Italiji in nerazrušnost zveze med obema kronama. Duce je naročil odposlanstvu, naj še enkrat vsemu albanskemu ljudstvu pove, da je Italija sklenila bdeti nad albanskimi narodnimi koristmi, nad skupno zvezo in neodvisnostjo države v znamenju savojske krone. Kraljevi namestnik v Albaniji eksc. Pariani Jo sprejel predsednika albanske vlade in visoke osebnosti iz odposlanstva, ki je prispelo v Italijo. General jo predsedniku vlado Bušatiju potrdil zaupanje Kralja in Cesarja v sedanjo albansko vlado, ki bo nadaljevala svoje delo v dobro narodno in neodvisne Albanije po istih političnih smernicah, ki so prevevale njeno delo, odkar je prevzela oblast v Albaniji. Rim. 18. marca, fi General Pariani je dal Albancem naslednji razglas: Albanci! Predlagan po Duceju in imenovan po Kralju in Cesarju za kra-ljevega namestnika v Albaniji se z velikim vese-ljem vračam v državo, od katere so nikoli nisem bil duhovno ločil, za katero sem vedno čutu, v katero sem gledal z zaupanjem. Ponosen sem, da vam lahko prinesem poslanico Kralja in Cesarja z zagotovilom o njegovi visoki naklonjenosti in z zatrdilom, da bo kmalu lahko za svojega namestnika postavil kneza svoje kraljevske hiše. Ker je opravljeno delo za politične preosnove, ki dajejo poroštvo za odvisnost in nedotakljivost Albanije, r, i//.iv" Ha ie moj trdni sklep, da bom pustil v imenu Kralja nedotaknjene vse svete narodne pravice, katere je potrdila ustava, ki jo je izdal On. Voličanstvo Kralj je da^os potrdil svoje zaupanje v vlado pod vodstvom Malika BuSatija, ki bo Nadaljevala s svojim delom v znamenju zveze obeh kron v dobro narodne in neodvisne Albanije, vse po navodilih, ki so to vlado dovedle do prevzema oblasti in katerih se je do danes držala. Zaupam v sodelovanje vseh Albancev za izvedbo tega dela v korist države, dela, ki ga ne bom dovolil moliti od nikogar. Živela Albanija! 2ivel Kralji — Namestnik Kralja in Cesarja general Pariani. čim učinkom napadali umikajoče se sovjetske čete in ojačenja na brzih pohodih na bojišče. V hudih l>ojih ob llmeuskem jezeru so naše čete včeraj dosegle nov obrambni uspeh. Sovjetske čelo so se ves dan zaman zaletavale proti nemški bojni črti, pri čemer so utrpele hude krvave izgube in izgubile razen tega pred nemškimi postojankami številne oklepne vozove. Na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili samo boji krajevnega pomena. ^ Iz južnega odseka tuniškega bojišča poročajo o živahnem dbojestranskem topniškem delovanju. Letala so potopila v Sredozemskem morju 10000 tonsko trgovsko ladjo. Pri napadu na sovražni ladijski sprevod so bili trije prevozni pa-rniki zažgani. Nekaj lahkih angleških bombnikov je v včerajšnjih večernih urah ob slabemjazgledii napadlo neki kraj v znpndni Nemčiji. Prebivalstvo je imelo izgube. Eno letalo je bilo sestreljeno. Berlin, 18 marca. s. O bojih na raznih od-isekih vzhodnega bojišča pravijo v berlinskih vojaških krogih, da besnijo najhujše bitke na treh točkah: 1. jugovzhodno od Harkova. Tu so nemške armade po naglem nastopu obkolilo motne sovjetske sile, ki so si z vsemi sredstvi skušale utreti izhod iz nemškega obroča. 2. Zahodno od Bjelgoroda, kjer zdaj divjajo zelo zagrizeni boji. Boljševiki so v naglici 2vlekli sem z drugih odsekov nove Čete ter jih slepo mečejo v ognjeno žrelo. Rnsi so doslej utrpeli prav krvave izgube, niso pa mogli zavreti napredujočih nemških čet. f. Pri Staraji Rusi. kjer so llusi po hudi topniški pripravi sprožili osem besnih napadov, v katerih je nastopilo tudi „nncso oklepnikov in 'letalskih skupin, a niso mogli vdreti v jiemško bojno črto. Imeli so zelo krvave izgube. Kneginja Piemontska pri ranjencih v Napoliju Napoli, 18. marca. s. Kr. Vis. knerinja Piemontska je te dni dopotovala v Napoli ter obiskovala vojne ranjence po bolnišnicah Rdečega križa. Natančno je nadzorovala tudi delo prostovoljnih strežnic Rdečega križa. Vsi navzoči so se spoštljivo klanjali visoki gospe, ki se je ljubeznivo zanimala zNew York Times« piše o obisku angleškega ministra Edena v Ameriki ter pravi med drugim: »Želeti bi bilo, da bi zavezniški narodi prišli do sporazuma glede svojih vojnih ciljev. Eden je prijel k nam vprav v trenutku, kose je ameriški narod začel v znatni meri baviti z vprašanji o lxwločem miru, in Ivo presenečen, ko bo spoznal, da se s temi vprašanji v Združenih državah bavi veliko ljudi.< Člankar v >New York Timesm pač ni mogel lepše povedati, kakšno je duševno razpoloženje v anglosaksonskih demokratičnih drza vah. To razpoloženje je namreč vse prej ko mirno in enodušno. ]e tudi zelo značilno, ker dokazuje, da Združene države nameravajo izvajati močan pritisk na Cburchjl ovega odposlanca, da bi Uvdjavile svoje zahteve. ki M V marsikaterem oziru res drugačne od bn an k in so si često celo docela nasprotne. S tein oro pri drugem zavezniku, ki si upa proti Sovjetom odkrito nastopiti. Po vojni bodo morali zavezniki, tako pišejo turSki listi, poleg sporov s sovražniki, urediti tudi vse prepire, ki se oglašajo med njimi samimi. Medtem ko se hvalijo kot zaščitniki neodvisnosti malih narodov, pa ni videli, da bi se bili sami med seboj že 6porazumoli. Zatrjujejo, da hočejo osvoboditi Francijo, toda doslej se jim še ni posrečilo spraviti tiste tri male Franc«*:, ki so izven matere domovine. Odnošaji do Sovjetov so več kakor zmedeni, polni negotovosti in sumničenj. Nesporazum med zavezniki glede izkoriščanja bodoče zmage, v katero upajo, jih ovira, da bi delovali skladno in s teni omogočili, da bi zmago sploh dosegli. Nemčija — še vedno nevaren nasprotnik Lisbona, 18. marca. s. Vojaški dopisnik lista »Nevv York I.)aily News« ugotavlja, da je Nemčija pretekli teden dokazala, da je še vedno nevaren nasprotnik docela sposoben zaveznike premagati. Nemška vojska naj bi bila v južni Rusiji dokazala, da zna prejete udarce trdo vračati. Nemško vrhovno poveljstvo je znalo izkoristiti priliko, ki se mu je ponudila v južni Rusiji, kjer so sovjetske edinice pririnile daleč naprej, k čemur jih je gnala vnema, da bi odrezale pot nemškim umikajočim se četam ter jih obkolile. Danes pa Nemci potiskajo Ruse proti Doncu. To se zdi, da je konec velike verjetnosti za zmago, ki so jo Sovjeti imeli še pred nekaj meseci. »Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah« Rim, 18. marca. s. Današnje »Uradno poročilo o nasprotnikovih bedasločali« pravi: London: Pod naslovom »Sestradani Italijani se spopadajo s policijo* prinaša list >Sunday Graphic« trditve nekega nevtralnega popotnika, ki je prav te dni dopotoval iz Kaira. Popotnik pravi, da so demonstracije sestradancev, po katerih pride do spopadov s policijo, nekaj čisto vsakdanjega po velikih severno-italijanskih mestih. Med svojim tridnevnim bivanjem v Milanu je ta opazovalec bil priča štirih demonstracij, ki so jih vprizarjali trudni in raztrgani ljudje ter sla jih s silo razganjali policija in fašistična milica. V Firenci in v Benetkah je videl prav take sprevode. Obveščevalec je pristavil, da nekateri italijanski vodilni industrijci prerokujejo zlom države v treh mesecih. Kardinal Hinsley umrl Ltebonn, 17. marca AS. V Londonu je danes zjutraj umrl \vestminsterski nadškof kardinal Artur Hinsley, Kardinal Hins!ey se je rodil 25. avgusta 1865 v Selbvju. škofija i^esas. Mnogo let je bil reklor angleškega kolegija v Rimu. Nato je bil imenovan za titularnega seba-stopoNkega škofa. Leta 1935 je odšel v London. 13. decembra leta 1936 pa je bil povzdignjen v kardinala. Težaven sporazum med Giraudom in De Gaulleom Stockholm. 17. marca AS. Zdi sc, da je Gi-raudovo vabilo De Gaulleu, naj pride v Alžir ter s >stiskom roke« zapečati mir med begunskimi Francozi, /budilo v De Gaulleti mnogo obotavljanja in sumničenj. Do danes Giraudu So sploh ni odgovoril. Njegov sodelavec je dejal londonskim časnikarjem, da zaenkrat še ni nič odločeneea Njegov list »France« nič ne poroča o Giraudovi pobudi in verjetno bo moraflo preteči še precej časa do novega sestanka med Giraudom in De Gaullom. Mac Millan zapušča Sev. Afriko Tanger, 17 marca. AS. Iz Alžira se ja zvedelo, da je bil razrešen svojih dolžnosti Mac Millan, angleški minister pri zavezniškem glavnem stanu v Severni Afriki. Verjetno bo imenovan za državnega ministra v zahodni Afriki namesto lorda Swintona, ki bo poklican v London. Prazni razgovori v Washingtonu Lizbona, 17. marca AS. »Newyork Times« razpravlja o angleško-ameriških pogovorih ▼ VVashingtonu ter izjavlja, da gre za prvi poskus določiti povojno zadržanje in povojno politiko. List pripominja, da je ovira rešitvi tega vprašanja v sovjetski vladi, ki stavi svoje zahteve, utemeljujoč jih z netočno trditvijo, če3 da se Sovjetska Rusija sama vojskuje. Senator VVheeler je svaril, da je brez pomena govorili o povojnih načrtih dokler se točno ne ve, kaj bo nastalo v Kvropiin v Aziji. Združene državo po njegovem mnenju ne smejo sprejeti nikakc mednarodne obveze, dokler ne bodo vedele, kuj bo mogel in hoted dobiti Stalin. Tudi »Heraki Tribune« opominja, da bi bila neumnost, če bi se Združene države zavezale s socialnimi predlogi za dolgo dobo, pač pa je potrebno preprečiti katastrofo, ki bi lahko nastala ob koncu vojne z brezposelnostjo, ko bodo množice moških prihajale z bojišč ter iz vojne industrije« Akademiku Jaroslavu Kiklju ob obletnici njegove mučeniške smrti Trosimo Te, ponovi tudi zdaj, kar si tolikokrat storil v Zffodovini tvo-jeira kraljestva, da bo mufioniSka kri vnetega iipo,stola KatollSkc akcijo vzbujala vedno Številnejše in vnetejSe vrsto mladih apostolov, ki bodo ob svetlem vzgledu našeera mučenca v moji evhnristifineRa duha živelj s Teboj mo6no povezani nadnaravno življenj«, pripravljeni na vse žrtve, v veliki ljubezni do Tebe in v očiščeni ljubezni do naroda, dn bo zaživela mladina, ki no bo iskala rešitve v ne; moralnih zablodah brez-, _ božnih voditeljev, an»- pnk v Tvojih postavah in v Tvoji volji. (Besedo škofa dr. Gregoriju Kožmana.) ,. Danes opoldne je leto dni, ko so odjeknili na ljubljanski ulici streli in je obležal v lastni krvi vzoren slovenski akademik in sin revne mariborske delavske družine medicinec Jaroslav Kikelj Njegove smrti se spomnijamo, da bi se ob obletnici njegovi mučeniške srn rti ogreli z ognjem ljubezni, ki jo gorela v pokojnem Kiklju do Boga in do ljudstva. Jaro Kikelj je padel med prvimi žrtvami slovenske mladine, ki se je prva odločno in odkrito, četudi osamljena, saj so bili le rodki, ki so ji ostali Jaroslavu Kiklju za obletnico Nad tvojim grobom jagnje v pomlad hrepeni in z zadnjimi močmi želi v zelene trate; v očeh, na pol ugaslih, zadnja prošnja tli, da videle bi vsaj šc zadnji sij pomladne zarje zlate. 'A so zastonj napori hrepeneče glave, življenje se izteka — kri rdeči belino; šc skušajo noge, da bi zabredle v trave, šc prosijo oči, da pile bi sinjino. Ko zadnji utrip zagnal je kri iz rane, so klecnile noge, ki so na pot želele; zaprle so se oči Ti od strela ožgane, ne da bi zadnji sij pomladne zarje ujele. Nad tvojim grobom jagnje v pomlad hrepeni... M. K. Valerija Heybalova je navdušila Zagreb Hrvaški listi laskavo pišejo o izrednem uspehu prvakinje ljubljanske opere gdč. Valerije Heybalove, ki je gostovala preteklo nedeljo v zagrebškem državnem gledališču. Umetnica jc zagrebški javnosti znana z uspešnega, nastopa v »Evgeniju Onjeginu«, ko je gostovala pri izvedbi tega dela v vlogi Tatjane. Ileybalova se je priložnostno mudila v Zagrebu. O njenem bivanju je izvedela tudi uprava zagrebškega gledališča in jo povabila, naj gostuje v »Madame Butterriy<. Njen nastop je bilo pravo slavje, ki ga je doživela ta naša priljubljena slovenska umetnica, s čimer ni le potrdila fvojega slovesa, temveč tudi našega slovenskega gledališča. Vlogo v iMadame Butterfly« je odpela v slovenščini, kakor je odpela tudi vlogo Tatjane pred časom. Pri isti predstavi Bta nastopila tudi Se dva nafta rojaka, stebra zagrebškega gledališča, in to Jože Goetič in Mila Ko-gejeva. Vea trojica je odpela svoje partije odlično in dokazala svojo visoko igralsko sposobnost in pevsko kulturo ter je bila deležna ne le zasluženega priznanja, temveč lep triumf. Zagrebška gledališka publika je po teh nastopih naravnost vzljubila našo slovensko umetnico, zato nam povabilo uprave zagrebškega gledališča, da bo gdč. Valerija Meybalova spet gostovala v »Bohemu« v vlogi Mimi, ki jo bo odpela v slovenščini, dalje nastop v »Ern z onega sveta«, ponovno dokazuje, da je Ljubljana lahko ponosna na svojo prvakinjo gledališča v Ljubljani — gdč. V. HeybaIovo. »Božji trubadur Frančišek« je naslov igri, ki jo bodo na praznik sv. Jožeta uprizorili v Irančl-Skanski dvorani Veliki Frančiškovi križarji. Pri-vetek ob 5. Priskrbite si vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju. ob strani z nauki in nasveti, postavili v bran zoper protinarodni komunistični naskok. Kikelj Jaro, odločni borec Katoliške akcije, prežet Kristu sovega duha, so ni bal smrti kot mnogi drugi, ki so se ob prvi nevarnosti umaknili. Vztrajal je in bil pripravljen v pravičnem boju darovati tudi svoje življenje. Jaroslavova življenjska pot je bila trnjeva, bil je sin revne delavske družine, se sko zi vse dijaško življenje boril za obstanek in za dosego svojega cilja, da služi ljudstvu, zato je vztrajal in nam vsem s svojo rnučeniško smrtjo dal svetal zgled vztrajnosti, pa tudi pripravljenosti za žrtve, ki so narodu v korist. Zakaj so komunisti ubili Kiklja? Komite OF je Kiklju že 18. decembra 19-11 poslal naslednje sporočilo: »Obsojeni ste na zasluženo kroglo. Sicer svoj čin Šo lahko popravite z izstopom iz GUF-a in še vedno imate častno pot med borce zn narodno svobodo. Vašo odločitev da vidimo v treh dneh.« — Kikljevo smrt so komunisti razglasili šele eno uro pred umorom v Kidričevem slavističnem semi-narialu. 18. marca pa je padel, zadet od morilske krogle. In kako so hoteli opravičiti zločin nad med slovensko mladino tako priljubljenim fantom? Vseučiliška organizacija je bila le pretveza. Po umoru so ga blatili z izdajstvom, obljubljali razne slike, ostali pa le pri obljubah. Poštena slovenska javnost je tedaj vedela, zakaj je padel Jaroslav Kikelj. Padel je zato. ker je bil na čelu katoliški mladini, ki se ni ustrašila komunističnih groženj in ostala zvesta svojim načelom. Zato je padel tudi Zupec, zato voditelj akademske mladine dr. Ehrlich. Strahovati so hoteli, pobiti najboljše in njihovega vodnika, da bi razbili vrste poštenih slovenskih akademikov Njihova smrt pa je v vseh vžgala šo večjega ognja in okrepila vztrajnost borcev. Zupčevim in Kikljevim tovarišem akademikom velja zahvala, da so s svojo zavednostjo, odličnim in treznim ravnanjem rešili slovensko vseučilišče pred komunistično tolpo. Redki so bili tisti, ki so tedaj stali mladini ob strani, vsi pa, ki so ji prav svetovali in pot kazali, bodo deležni hvaležnosti vsega ljudstva. Leto dni je danes, kar je padel Kikelj Jaroslav. Njemu so se preteklo leto pridružili tisoči it vseh stanov našega ljudstva. Kri je tekla in pojila našo zemljo ter jo prekrila z neštetimi grobovi mučenikov. Ti tisoči grobov in Kikljeva gomila pričajo o pravem vzroku in namenu komunistične zarote. Kri je morala teči, da je dala spoznanje mnogim zaslepljencem, zato so bile besede dr. Gregorija Kožmana ob Kikljevcin grobu tako primerne za čas. »Zahvaljen bodi, Gospod, za prvega mučenca Katoliške akcije, ki si ga blagovolil dati, ker si nam dal poroštvo blagoslovljenega uspeha.« Partizanski razbojnik Omejcev Vencelj ubit Ljubljana, 18. marca. Dne 8. marca je zadela kazen za številna zločinstva in rope tudi slovitega razbojnika Omejca Venfclja. po rodu iz Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Vencelj, pravi ‘ strah' tamkajšnje okolice in vodja roparskih pohodov v 'vsej polhograjski okolici; je prišel, kakor že večkrat, kjer je pobiral za partizane mine in z njimi rušil s tovariši kmečke domove. To pot pa ni imel sreče. Pri starem opravilu v vasi Setjek ga je raznesla mina in mu odtrgala glavo. Omejcev Vencelj je sodeloval 8 svojo tolpo tudi pri obeh napadih na Št. Jošt in ga je ljudstvo dobro poznalo. Vest o njegovi pravični kazni je ljudi kar pomirila, saj je z njim pod mučeno zemljo spet zločinski tip. ki je bil pravi bič poštenemu in delavnemu kmečkemu ljudslvu. IV. nagradni tsble-fenšs furnir za prvenstvo Most in Kodeljevega Po enoletnem presledku priredi S. K. Mladika svoj tradicionulni table-teniški turnir za Ervenstvo Most in Kodeljevega. Za ta turnir je ilo vedno veliko zanimanje. Pričakuje ve udeležba najboljših ljubljanskih igralcev tudi na letošnjem turnirju. '■ • Igrali bodo v naslednjih disciplinah: V četrtek popoldne od dveh naprej moštva, nadaljevali bodo z moštvi v petek dopoldne ob devetih, potem pa bodo sledile igre juniorjev in dvojic, lurnir se nudaljuje v solioto popoldne ob treh s prvenstvom seniorjev. V nedeljo dopoldne bodo na sporedu zaključne igre v skupini seniorjev in junioriev in mixe double (čc se prijavijo vsaj štiri dvojice). Vstopnina bo minimalna. Priprave za posvetitve Brezmadežnemu Marijinemu Srcu VSEM 2LPMM URADOM! Posvctilne molitve, ki jih bodo mo lili verniki pri glavnih posvetitvah 50. maja t. 1„ so natiskane v takem številu, da bo to posvetilno molitev lahko dobil vsak vernik. — Vsaka fara naj jih takoj naroči že sedaj. Za otroke (Marijini vrtci in ljudske šole) bodo posebne molitve. — Ti naj se kot šolarji posvete že poprej kako nedeljo (pred 50. majem), pri skupnih farnih posvetitvah pa naj seveda tudi sodelujejo. Podobice s posvetilno molitvijo bodo v kratkem gotove; naročite jih že sedaj. Za letošnji maj bodo izšle nove šmarnice — so že v tisku. Šmarnice so spisane v skladu z lepo zadostilno pobožnostjo v čast Marijinemu Srcu in bodo najlepša priprava za posvetitve. \ Šmarnice je spisal eden najboljših domačih piscev in velik Marijin častilec. Kupili naj bi jih tudi verniki. Zbirajte naročila že sedaj. Po želji našega Nadpastirja bodo izšle posebne podobice z molitvami, ki sta jih angel in Mati božja povedala otrokom v Fatimi. Te podobice naj bi dajali letos pri velikonočni spovedi spovedancem Naj bi ne bilo fare. ki ne bi sledila tej lepi misli. Vse naročite čimprej pri: Pripravljalni odbor petih prvih sobot, Pred škofijo 1 (pisarna KA), Ljubljana. Smrdu Ježe — petdesetletnik Petdeset iet ni mnogo, saj je človek tedaj šele sredi svojih delovnih let. A naš Jože zasluži, da se ga spomnimo, saj je že nad 2 desetletji eden izmed najbolj delavnih ljudi v Polju. Dala ga je Dolenjska, okolica Novega mesta, kjer >je zdravje doma. kjer kmet orje in seka, pripravlja 6i les, pa žvižga iu poje si vmes.« Ves tak, vedno zdrav, delaven in vesel je naš slavljenec. On vse zna in vsako njegovo delo je na višku. Njegov glavni poklic je kmetijstvo in vrtnarstvo v umoboVnici na Studencu. Pridelki z »njegovih« njiv in vrtov so tako lepi kot da so rastli kje v Savinjski dolini, ne pa na peščenem produ Ljubljanice Njegovi pomočniki ga ljubijo. Kar užitek je pri njem delati, s takim razumom in očetovsko dobrotljivostjo vodi on delo. Neizčrpen je seznani šaljivih iger, pri katerih je on nastopal bodisi v Prosvetnem domu v Polju ali pa v domačem krogu umobolnice. Velik del teh iger je tudi sam režiral. Če se je zvedelo, da »Jože igra,« je vse drlo k predstavi. Naše cerkve so dobile od njega v založbi Mohorjeve družbe dragoceno'praktično knjigo »KraSenje cerkva«, ki 60 ga nekateri pripisovali umetnost nemu zgodovinarju, ne vedoč, da ga je zmožen spisati tudi preprost vrtnar. V zadnjih 2 desetletjih so nekatere struje hotele usužnjiti državne uradnike; med njimi nazadnje volk komunizem v ovčji obleki. osvobodilno fronte. Naš Jože jo prevelik, da bi ga mogle to struje ukloniti. Vedno je ostal zvest krščanskim načelom in sam pomagal v katoliškem organizalornem delu. Jože, le tako čvreto naprej! S štajerskega Uvedba tečajev za pomožne učitelje. »Mar-burger Zeitung« prinaša uradno objavo, ki sporoča, da bodo zaradi pomanjkanja učiteljskih moči na ljudskih šolah pripuščeni tud: pomožni učitelji. l’o možni učitelji bodo postali lahko obiskovalci pomožnih šol, ki obsegajo tri stopnje: 1. trimesečni učni tečaj; 2 glede na predizobrazbo in obnašanje t—2 letno praktično delo kot pomožni učitelj in 3. devetinesečn. zaključni tečaj, ki bo omogočil prvi izpit za učitelja v ljudskih šolah. V poštev pridejo prosilci in prosilke od 19 do 30. leta. ki imajo zaključna spričevala iz 4 ali 6 razrednih meščanskih šol ali 6 razredov srednjih šol, odnosno odgovar-lajoča izpričevala drugih višjih šol. Prosilci, ki imajo samo ljudskošolsko izobrazbo, nimajo upanja. da bi bili sprejeti pač pa lahko prosijo prosilci, ki imajo manj kakor polovico srednješolske izobrazbe, če so posebno nadarjeni in jih priporočijo nekdanji učitelji, ali če 60 se kasneje eami izobrazili, tako da bi jim to za pouk v šoli služilo m to dokažejo Prošnje za začetni trimesečni pripravljalni tečaj je treba na Spodnjem Štajerskem oddati do 25. marca pri šolskem svetniku domačega okrožja. Tečaj je brezplačen. Če je proeilec siroma-šen, lahko dobi mesečno podporo 80 mark. V St. Jurju ob lužni železnici so priredili vaško popoldne na kmetijski šoli. Strokovna učiteljica Regina Schafferjeva in šolski ravnatelj Buda-ker sta pripravila štajerski spored z ljudskimi pesmimi, plesi, jodlarji in starinskimi igricami Nastopili so nameščenci, gojenci in gojenke kmetijske šole. Plese in petje je spremljal ob klavirju g. Mastnak. Zbrali so 375 mark za zimsko pomoč. Z Gorenjskega Uspešna zaposlitev žena v obratih. Gorenjski »Karavvanken Bote« piše v zadnji številki 13. marca o zaposlitvi žena v obratih naslednje: Mnogo žena je sledilo pozivu zglasilne dolžnosti in sicer žena, ki sploh še nikdar niso bile poklicno zaposlene Sedai se čujejo večkrat vprašanja: Kam bom prišla? Ali bom to delo telesno tudi zmogla? Ali se ne bodo smejale tovarišice moji nerodnosti? Osebno sposobnost in tudi želje bodo upoštevane, razumljivo pa jc, da ne bo mogoče ugoditi vsaki želji. Kajti najvažnejše je izvršitev tistega opravila, ki je iz vojaških razlogov sedaj posebno potrebno. Vsakogar ne bo treba zaposliti v oboroževalni industriji, toda samo ob sebi je umevno, da imajo prednost tista opravila, ki bodo zagotovila izdelavo orožja in municije kakor tudi najnujnejših življenjskih potrebščin prebivalstva. Stotisoče žena pa opravlja že leta in leta poleg vseh družinskih dolžnosti tudi vojno gospodarsko poklicno delo Družinske dolžnosti takih delavk so deloma večje kakor pa dolžnosti žena, ki bodo sedaj pritegnjene k delu in so od izbruha vojne do sedaj živele v nespremenjenih razmerah ali pa so imele celo gospodintske pomočnice. Razumljivo je, da bodo že doslej zaposlene delavke sprejelo novinke vljudno in tovariško. Tovarniške ženske skupine imajo že od nekdaj nalogo, da olajšajo na novo došlim delavkam začetek in priuči-tev dela Najboljša pomoč pa bo zmerom čut časti ■n častiželjnost nemške žene, da tudi doprinese 1 svoj delež za dosego zmage. Tempaccio da Aspirina! Cfie diluvio! Ben prešlo i piedi sl bagnano e sl corre II risctiio di buscarsi us ratfreddore. Per evitare malanni prendete šobilo le compresss di Aspirina. 3AVBR !» Za slabo vreme Aspirin! Kaii naliv! Noge se hitro zmočijo in obstoja možnost prehlada. V izogib bolezni vzemite takoj tablete Aspirin. Bi" Aui f.tl. Milano 1101« . 19*0 . XIX '»'»"'isaiaBnHMBHHMBBBtiHnBaMisimBBiaaMnBaaaaEaHaBanoiMnagii Izšel je najlepši roman znanega pisatelja Fogazzara „ PESNIKOVA SKRIVNOST" Roman je pesem ljubezni Dobite ga po vseh knjigarnah in trafikah ©= Bcuno,CčanC N&požeon <3= aa Toda kmalu nato je moral tudi Napoleon okusiti vso bridkost nezvestobe in nehvaležnosti, ko so ga bodisi, oropali vseh bodisi ga prostovoljno zapustili. Bil je še cesar, ko je ie moral gledati, kako se je razraslo izdajstvo celo med njegovimi brati. »Svojega starejšega brata se je moral bolj bati takrat, ko je stanoval v njegovem dvorcu v Parizu, kakor takrat, ko je sedel na kraljevskem prestolu v Madridu.« Murat je sklenil premirje z Anglijo in zvezo z Avstrijo. Svetovalec Elizabete je bil Fouchč, neznačajni izdajalec, ki je želel cesarjevo smrt in o katerem je pozneje rekel Napoleon, da mu je 2al, da ga ni dal obesiti. Luigi je kršil prepoved svojega brata, tako da ga je hotel cesar obsoditi na pregnanstvo. Girolamo je skriva) izginil ter zapustil svoje kraljestvo in svoje ljudstvo. In Luciano se je še nadalje umikal ter se jezil. Nič drugače niso delali generali: »Nimam več generalov,« je tožil Napoleon, »moskovski mraz je pobral njihovo čast.« Preden je odpotoval na otok Elbo, se je moral posloviti od svojih vojakov in pri tem je zvedel, da ga je tudi maršal vojvoda Augereau izdal Ko je prišel na Elbo, so ga razen njegove matere in njegove sestre Paole vsi drugi bratje, svaki in sorodniki, ki jih je povišal, obogatil ter okrepil in na katerih je hotel zgraditi svojo cesarsko rodovino, prepustili njegovi usodi. Medtem je umrla Jožefi ja, ne da bi pred tem vsaj kdaj pisala cesarju, zapustila pa je dolg treh milijonov, ki so ga upniki terjali od Napoleona. Vse to pa je bilo samo priprava na še večjo zapuščenost, najbolj nezveste odpade, najsramotnejšo nehvaležnost in najbolj žalostne ločitve, ki jih je moral okušati po letu 1814. Niso ga še oropali prestola in ie se je moral dne 24. januarja 1814 posloviti od svoje žene in od sinu, ki mu ju je iztrgal Franc II. C pomočjo kneza Eszterhčzija In ki ju ni mogel nikoli več videti. Mogoče je cesar čutil, kaj se bo zgodilo, ko |e rekel Caulaincourtu: »Oh, niti ne slutite, kaj bodo napravili z menoj v treh ali štirih dnehl Ne slutite, koliko jih je, ki me bodo zapustili!« | Cesar je zaukazal svojemu bratu Giuseppeju, naj ostane v Pa-rizu, toda Giuseppe jo je popihal na veliko nejevoljo Napoleonovo. J Po bitki pri Lipskem so ga vsi njegovi zavezniki zapustili. Prvega I aprila 1814 mu je državni zbor, ki je komaj nekaj tednov prej hlap-| čevsko čakal na njegova povelja, pokazal hrbet, naslednji dan pa ga . je pahnil s prestola, ga preklical ter vojsko odvezal od prisege zvestobe. Občinski svet je dal nabiti razglase v prid Bourboncem in večina javnih uradnikov sc je pridružila sklepu državnega zbora glede Napoleonovega padca. Talleyrand, ki je bil Napoleonov svetovalec in njegova desna roka, katerega je cesar napravil za kneza in svojega političnega zaupnika, tako da bi skoraj lahko rekli, da sta bila Tallejrand in cesarica tista, ki ju je imel Napoleon najrajši, ga je tudi nesramno izdal. V svojih prostorih je pogostil carja, ko je prišel v Pariz, in na dunajskem zborovanju dne 13. marca 1815 je sam predlagal, naj Napoleona javno prekličejo. Ko je Napoleon ponudil vladi svoje usluge, ker se je čutil še prvega vojaka domovine, je minister Fouche porogljivo rekel: »Kot cesar ne more več pomagati; za desetnika pa je 2e predebel.« Sam Cambacčrčs, ki je prvi prišel pozdravljat cesarja Napoleona, se je obrnil zoper njega. Marmont, mladostni Napoleonov prijatelj, ki je bil vzgojen z njim, ki je rastel z njim od stopnje do stopnje, katerega je Napoleon povzdignil za dubrovniškega vojvodo in ki je postal eden izmed najvplivnejših generalov njegove vojske, je prešel z vsem svojim vojnim zborom na stran zaveznikom. Napoleonov tast, cesar Franc IL, je izjavil, da ne mara več vedeti o svojem zetu in da se ne bo več pogajal e njim. Napoleon je zaupal poveljstvo vojske Berthierju z nalogo, naj zapre začasno vlado. Bertbier je obljubil, da se bo vrnil, in Napoleon je obupano pričakoval njegove vrnitve, toda zaman. Vsak dan ga je ceI6 še kak drug visok častnik zapustil. Njegovi najboljši generali Ney, Lefevre, Oudinot in Macdonald so prišli tudi v imenu drugih generalov k cesarju sporočat, da nima druge izbire kakor odpoved. Drugi dan so mu generali, ki so se vrnili od njega, odkrito odrekli pokorščino in ga znova pozvali, naj se brez vsakršnega pogajanja odpove. Če je bil kdo, ki bi mogei biti Napoleonu hvaležen, je bil to gotovo bivši podčastnik Giovanni Bernadotte; Napoleon ga je imenoval za maršala, mu odmeril letno pokojnino 300.000 frankov, mu poklonil 200.000 frankov, ga dvignil v vojvodo. Odpustil mu je vedenje izpred Auerstadta, Wagrama in Walcherna ter razne vojške napake, še celo zaroto, ki naj bi zrušila njega samega. Pomagal mu je, da jc postal švedski kralj in med drugim mu je podaril tudi milijon iz svoje zasebne blagajne. Toda kljub vsemu temu je Bernadotte gojil do Napoleona sovražna čustva. Komaj je začela napoleonska zvezda zahajati, se je Bernadotte prvi verolomno ločil od njega ter se zvezal z Rusi in Prusi zoper svojega največjega dobrotnika, celo veliko je pripomogel za cesarjev padec. Zato je krožila govorica, da je bil Bernadotte veleum nehvaležnosti, Fouche pa veleum izdajstva. Ni čudno, če je Napoleon, ko mu je v Fontainebleauju Caulain-court povedal, da se mora odpovedati, ne samo zase, ampak tudi za svojo rodovino, vzkliknil, da se ne boji svojih sovražnikov, ampak svojih nehvaležnih prijateljev in svojih nezvestih generalov. Hotel se je posloviti od sveje vojske z razglasom, vlada pa je tisto listino zgubila. »Tisti, ki bi mi morali biti za vse hvaležni,« je vzkliknil pozneje, »so se zdaj zarotili za mojo pogubo.« Ko se mu je posrečilo, da je enemu izmed svojih zvestih izročil vse tisto, kar je k*l° v n)’cgovi skrinji, je ta z vsemi znamenji ponižnosti in hvaležnosti odšel, pozneje pa tudi sam prestopil k sovražniku. Napoleon je imel dva zaupna služabnika. Prvi je bil mameluk Rustam, ki ga je privedel s seboj s pohoda v Egipt in ki ga je zmerom obilno nagrajal ter mu v vsem zaupal; drugi pa je bil njegov stari služabnik in dragi zaupnik Constant. Tudi ta dva sta mu dne 19. aprila 1814 pobegnila. Poslej so mu ostali samo zadnji zvesti še: njegova mati, dva brata in Še trije drugi ljudje. Ko pa )ih le vprašal, kateri izmed njih bi bil pripravljen spremljati ga, so vsi razen njegove matere zbegano in izmikajoč se odgovorili, češ da »bodo prišli mogoče pozneje ca njim«. Sam pa ni maral svoje stare matere izpostavljati nevarnostim potovanja. Njegov tajnik, ki je še prejšnji dan obljubljal, da bo pospremil svojega gospodarja, se je nenadno »spomnil«, da ima slepo mater, ki ga je prosila, naj ne hodi od nje. Napoleon je hotel po-pelfati s seboj ranocelnika Maingauda, svojega osebnega zdravnika, tod* tudi ta ni maral z njim. »Puščoben je postal ta dvorec, iz katerega je dal Napoleon napraviti puščavo za papeža.« i 43. Drvarka Marija in zloclej sta stopala vštric za starim grajskim hlapccm, ki ju je peljal preko velikega dvorišča po polžasto zavitih stopnicah v prvo nadstropje hočkega gradu, kjer sta stanovala graščakinja in graščak, njun nekdanji pastir in hlapec. Skozi obokan vhod vrat so vstopili v prostorno dvorano, kjer je bila zbrana vsa grajska družina: mož, žena in dečko. Hlapec stopi takoj pred graščaka in pokaže na prišleca, rekoč: »Ta drvarka in ta zeleni lovec trdita, da ste ju vi sami klicali zaradi dečka, sina vašega!« Graščak se ju je izredno razveselil. Pograbil je svojega norega sinčka za rokico in ga vlekel za seboj proti njima, pozdravljajoč oba: »Zelo lepo je in prav, da sta prišla! — Tu je moj norec, vajin jel Vzemita si ga in napravita z njim, kar hočeta!* 44 Trdosrčni oče je vlekel svojega norega sinčka, ta je stegoval ročici proti svoji materi in klical: »Mati! Mati! Mati!« Drvarka Marija in zlodej sta gledala ta žalosten družinski prizor; ona vsa žalobna in potrta, zelcncc pa vesel in žarečih oči. V tem trenutku pa se graščakinja požene proti svojemu možu ter mu z vso silo iztrga sinka iz rok. Poklekne predenj, jokajočega sinka objame in stisne k sebi, proseč svojega moža: >Ne osramoti sebe in mene pred tema tujcema!« »Ne besede!« ji on trdo odbije. »Ne prizadeni mi take sramote in tolike žalosti!« milo joče. »Kakšna žalost in sramota?« se ji graščak za-smehovalno roga. »Če to storiš, mi zaradi sramote in žalosti ni več moči živeti! — Pusti mi sinka, rada bom sama zanj skrbela in ga imela rada, kakršen koli že je!« V psstnen časa pripravljajo butarice in raglje za našo mladino Ljubljana, 18. marca. Pozno je liaslopil lelos postni f-ae in zato Se ne vidimo na ljubljanskem trgu in ne po ljubljanskih ulicah za naše kraje značilnih znanilcev bližajoče ee Velike noči, namreč prodajalcev butaric in ragelj. Druga leta je bilo že ob tem času ob frančiškanskem mostu in na Pogačarjevem trgu polno prodajalcev butaric in ragelj, teh značilnih naših znamenj cvetnega in velikega tedna. Zato pa imajo izdelovalci tega narodnega blaga letos mnogo več časa in kakor kaže bomo letos še bolj prijetno presenečeni, ko bomo sredi metila občudovali in kupovali tako blago. Pridne roke go že na delu. Prava, poStena naša butarica zahteva mnogo dela. Po naših vaseh je še vedno navada, da jo za vsako družino pripravijo domači fantiči. Izraz «butarica» je doma prav za prav samo okoli Ljubljane. Že na Štajerskem pa pravijo temu znamenju cvetne nedelje «snop:>. Kjer pri hiši nimajo dečkov, temveč zgolj odrasle fante, otroke ali deklice — od tisto hifie na cvetno nedeljo ne nesejo butare v cerkev. Pri takth hišah si izprosijo nekaj listja ali trsak za blagoslov od hiš, kjer imajo na pol odrasle dečke. Pač pa od vsake hiše nese na cvetno nedeljo gospodar ali če tega ni gospodinja oljčno vejico v cerkev k blagoslovu. Taka je oziroma je bila navada na deželi. 7.a mesta, zlasti za Ljubljano, vso to ne velja. Tu tudi nihče ne gleda na staro pravilo, ki bo ca tako vestno držo kmečki fantiči, da mora biti vsaka butara spletena iz sedmih vrst lesa. V vsakem kraju imajo določene posebne vrsto grmov in rastlin za butaro, glavne so pač: leska, bršljan, rožmarin, vrba, božje drevce, glog Itd. Butaric, namenjenih v mesto, pa se je oprijela domača "hišna obrt. ki cvete po nekaterih vaseh okoli Ljubljane. V zimskih meeecih moški oblajo dolgo lesene trakove in jih barvajo, malo pred cvetno nedeljo pa ienake in otroci naberejo zelenja .Iz vsega tega gradiva zvijajo butarice kar na debelo in vseh vrst od takih, ki jih moro človek vtakniti v gumbnico, pa do velikih metor-skili. Včasih so prodajalci pripeljali butarice kar na vozeh v Ljubljano, s seboj eo prinesli kruha in fižola za hrano, in da so prihranili prenočnino. so prenočevali kar na pragovih okoli frančiškanskega mostu. Butarice kupuje v Ljubi |on! seveda vsakdo. Od otroka do gospe. Imajo jih za okrasje, dev-ljejo jih v vaze in celo po gostilnah krase včasih mize. Trakovi na butaricah so v vseh barvah, včasih prav harmonično opleteni. včasih pa tudi prav kričeče. Običaj butaric je torej v mestu v marsičem drugačen kakor na deželi, postal pa je za mesto in deželo tako značilen, da si brez njega cvetnega tedna in cvetne nedeljo v naših krajih ne moremo misliti. Nekaj podobnega jo z ragljaml. Na veliki teden molče zvonovi in na veliki četrlek jih nadomešča ropot, ki ga povzročijo otroci s svojimi ropotali. —- Ponekod znosijo otroci stare zaboje, sode in drugo ropotijo na kup pred cerkvijo ter po njem krepko udrihajo s cepci. Na la način »Boga strašeč. Iz desak zažgo nato velikonočni oceni na velikonočno soboto zjutraj. Raglia pa ima na’of»o. rta poonema vnitle judovskega ljudstva, ki je1 zahtevalo: »Križaj gal< Tudi ragljo so postale izdelek domačo obrti. Razni kmečki obrtniki jih za prodaj izdelujejo vsij zimske mesečo, največ pa sedaj v postnem času, ko so bliža velika noč. V zadnjih letih so se polastili izdelovanja ragelj zlasti kmečki obrtniki iz Dobrčpolja. — Sploh prihaja v Ljubljano najrazličnejše blago fz dobrepoljske okolice. Tako jo večina domačih lesenih igrač izdelanih tam. O ragljah pa prebrisani dobrepoljski izdelovalci trdijo, da jih kar nekaM «uglasbijo», tako da raglja res ropoče kakor «po notahs. Nemara se dobi res sem in tja kaka lahkoverna Ljubljančanka. ki to celo verjame. Za ljubljanske otroke pa pomeni raglja najbolj prijetno igračo, saj sme v postnem času in v velikem tednu ropotati kolikor hoče, je z njo zaposlen z rokami, s sluhom in vidom in povrh vsega mu Se nihče no smo zameriti. Postni čas pomenja torej za izdelovalce butaric in ragelj Čas napornega dela, za mladino pa tudi čas radostnega pričakovanja, ko se bo mogla do mile volje nagledati in razveseliti teh dveh živahnih simbolov cvetnega in velikega tedna. Športne renti Južnoameriška nogometna zveza je imela pred kratkim veliko zborovanje v Buenc* Airesu, kjer so med drugim razpravljali tudi o izvedbi južnoameriškega nogometnega prvenstva. Po daljših in burnih debatah so glede tega prvenstva sklenili, da ga tokrat ne bodo izvedli in 60 preložili te tekme na čas po koncu vojne. V Ostersundu so Švedi priredili državno smučarsko prvenstvo v teku na 30 km. Nils Karlsson e zmagal v ča6u 2:13.09 pred Karlom Pahlinom IJ svečano in razkošno obedovati, kakor je to bilo mogoče v klubu. Ko je vstopil, so bile le nekatere mize zasedeni. Spomin na policijsko preiskavo^je bil vsem običajnim obiskovalcem se predobro v spominu in previdnejši o« njih si še niso upa.li prihajati v klu-b. \’6em je bilo znano, da se Hagn, b}”1 klubski ravnatelj, po nočni raciji v klubu ni nikjer več pojavil. Naokoli so krožile nepotrjene vesti o njegovi aretaciji. Klubski natakar, ki je stregel Rayti, mn je nekega dne prinesel na krožni- ku dve pismii. Eno je bilo večkrat zapečateno in precej težje od drugega. Drugo pa je pilo manjše. Hay je najprej odprl večjo kuverto ter je hotel potegniti vsebino iz nje. Toda ugotovil je, da je v njej le denar. Ni hotel bankovcev šteti pred ljudmi. Eno pa je zatrdno vedel, da je število bankovcev veliko. Ilazen denarja ni bilo no- (benega pismenega obvestila. A dobil je še drugo pismo. ltay ga je hitro odprl. Pismo ni bilo niti naslovljeno, niti datuma ni imelo, pisano je bilo na stroj in imelo naslednjo vsebino: I >V petek predpoldne boste oblekli obleko, ki vam bo dostavljena ter se podali peš po deželni costi proti Nottinghamu. Nadeli si boste ime Jim Carter, dobili boste Lzkazinico, ki se bo glasila na to ime, in ki jo boste našli v žepu suknjiča, ki vam bo dostavljen jutri po posebnem sflu Od danes naprej se ne smete več briti; ne smete se prikazati v javnosti, hoditi na obiske, ali jih sprejemati. Vaš opravek v Nottinghamu in delo, ki ga boste imeli tamkaj izvršiti, vam bo pravočasno sporočen. Ne pozabite, da morate po-• tovati peš; prenočevali boste v navadnih prenočiščih, po možnosti v prenočiščih pomočne ustaoiove, kjer navad- no prenočujejo potepuhi in brezdomci. V Barnettu, v bližini kilometrskega kamna, ki je označen s številko devet, boste nekoga srečali, ki ga poznate in ki bo vaš nadaljuj spremljevalec. V Nottinghama boste dobili sporočila za naprej. Nikakor pa ne pozabite, da se imenujete »Carter«! Ne r>o/.abite, da se ne smete briti! Ne pozabite na kilometrski kamen in na petek doooldne! Ko si boste te potankosti dodobra zapomnili, vzenrte to pismo in ovojnico in zažgite vse to v peči v klubu. Jaz vas bom pri tem opravku osebno nadzoroval in opazoval.« | Tako je torej prišla ura, ko je postal potreben fcuoi Žabarjem. Tega dneva se je bal in ga s strahom pričakoval, lzvrš’1 je točno vsa navodila, ki so bila navedena v pismu. Pred očmi vseh gostov je šel k peči, ki je stala sredi obednice, vzel pismo in kuverti ter ju z vžigalico zažgal, pepel pa pohodil. Žila mu je bila hitreje, ko se je vrnil na svoie mesto. Bilo mu je jasno, da je izvršil, kar mu je bilo naročeno ob žabrjevi navzočnosti. Ray ee je bojazljivo oziral od mize do mize. od enega gosta do drugega. Srečal se je s tujčevim pogledom, ki je sedel nedaleč od njegove mize. Obraz ee mu je zdel poznan, pa ga vendar ni spoznal. Poklical je natakarja. »Rad bi vas vprašal za neko osebo; toda ne poglejte takoj v smer, ki vam jo bom naznačil, pa možakar ne bi opazil, da se meniva o njem. Glejte, kdo je gospod v drngi loži?« Natakar se je malomarno obrnil. »To je gospod Joahua Broad,« je dejal. Skoraj v istem trenutku, ko je natakar izrekel Broadovo ime, je ta vstal s svojega sedeža, prišel preko cele dvorane ter se ustavil pri Ray-evi mizi. »Dober dan, gospod Bannett. Mislim, da se doslej nisva poznala, čeprav sva oba čUna tega kluba ter sem vas že večkrat videl. Moje ime je Broad.« »Izvolite sesti,« je dejal Ray in precej težko 6e je obvladoval. »Vesel sem, da sem vas spoznal, gospod Broad. Ali bj bili tako ljubeznivi ter hoteli z menoj obedovati,« »Ne.« je odgovoril Amerikanee, »jaz sem že kosil. Toda '•če vas ne moti, l*om pokadil cigareto v vaši navzočnosti. Jaz sem sosed vaše prijateljice. Gospodična Bassanova stanuje namreč prav nasproti mojemu stanovanju« Ilav se je sedaj spomnil čudnega Amen.kanca o čigar tajinstvenosti sta se Ijola in Lew Brady že večkrat pogovarjala. , . »Ali poznate gospoda Bradyja ze dalj časa?« ga je vprašal Broad. »Lewa? lega se ne morem točno spominjati, sicer pa je zelo prijeten možak.« je dejal Rav. »On je prijatelj dame, ki jo zelo dobro poznam.« »Da, da, ravno z že omenjeno gospodično Bassanovo,« je rekel Broad. »Recite mi, ali niste bili usluibeni pri Maitlandu?« »Da, pred leti,« je odgovoril ravnodušno. Iz njegovega naglasa bi se dalo sklepati, kakor da bi bil pred leti le enkrat mimogrede v palači bogatega Maitlanda. »To pa je res čuden človek, ta Mnifeland, kajne?« »O njem res ničesar ne vem, _ je je rekel Ray. »Edino to vem, da ima zelo dobrega in ljubeznivega tajnika.« »Vi mislite Johnsona? Tega pa dobro poznam.« »Ta ubogi stari Filo jo sedaj ob službo in kruh.« »Johnson? Kdaj pa se je to zgodilo?« »Davi sem ga srečal in mi je to povedal.« »Čudim sc, da je imel stari Mait-land toliko poguma, da ga je odpustil.« »Poguma?« se je začudil Ray. »Za to, d« se odpusti tajnik, pa ja ni trebji mnogo korajže.« Bežen migljaj je spreletel Ameri-kančevo lice. >S tem hočem reči, da je že treba imeti pogum, če hočeš odpustiti tajnika, ki je toliko let delal pri podjetju in ki gotovo ve marsikako skrivnost, ki se je dogodila pri podjetju, ki gotovo ni bilo popolnoma čistih rok. — Kaj pa namerava Johnson sedaj početi?« »Sedaj je zaposlen s tem, da si iJče drugo službo,« je odgovoril Ray na kratko. Boljševiško divjanje nad ruskimi kmeti v krajih, ki so jih bili Nemci zapustili Berlin, 18. marca 6. — Neki vojni dopisnik podaja naj učinkovitejšo sliko represalij, ki so jih izvedli boljševiki nad ljudstvom v kavka-ških deželah, ko so se spet vrnili v kraje, od koder so se bile nemške čete umaknile. Popisuje, kar je imel priliko sam slišati od dveh armenskih kmetov, ki se jima je posrečilo priti do nemškega vojaškega poveljstva, poiem ko sta ušla krvavemu divjanju Rusov. Dva dni po tistem, ko so odšle nemške čete — pripoveduje dopisnik — so se pojavili v vasi, kjer sta bila tista dva armenska kmeta živela dolga leta, prvi sovjetski vojaški oddelki. Ob njihovem prihodu se je tisio prebivalstvo, kini imelo možnosti, da bi zapustilo vas, zbralo v manjše sjtnpine po cestah, s strahom gledalo ruske vojake ter skušalo z njihovih obrazov uganiti kako naj se v bodoče vede, z drugimi besedami, skušali so ugotoviti, kakšno usodo pripravljajo boljševiki prebivalstvu tiste vasi. V kratkem pa se je začelo — tako sta pripovedovala tista dva armenska kmeta — divje maščevalno delo Imljševikov. Z orožjem v rokah so ruski vojaki naskočili vse vaško prebivalstvo, moške, ženske in otroke in jih začeli divjaško pobijati, medtem ko so druge skupine boljševikov začele načrtno požigati njihove revne koče. Sovjeti niso pozabili — sta končala svoje izpovedi armenska kmeta — storiti vse potrebne korake, da ne bi kdo pozneje mogel pripovedovati o njihovem divjaškem postopanju. Na gosto je vojaštvo obkolilo vas, da ne bi kdo ušel Navzlic temu pa sc je tistima dvema kmetoma po nadvse pustolovskih pripetljajih posrečilo priti do nemških vojakov — končuje svoja izvajanja vojni dopisnik. V smrtnem strahu sta pripovedovala, kaj so počenjali z vaškim prebivalstvom boljševiki. Pripovčdola sta o grozodejstvih, ki sta jim bila sama priča. Nasprotja v ameriški h poročilih o izgubah na Tihem morja Tokio, 1*. marca. s. V tukajšnjih mornariških krogih opozarjajo na nasprotja, ki jih vsebujejo zadnja uradna poročila severnoameriškega mornariškega ministrstva. Zadnje uradno poročilo na primer govori o izgubi dveh letalonosilk, štirih težkih križark, 3 lahkih križark, 13 rušilcev v času od 8. avgusta 1942 do 7. februarja 1943. V teh krogih naglnšajo, da je severnoameriško mornariško ministrstvo lani 26. oktobra poročalo, da so bile potopljene tri težke križarke in sicer >QutacIy«, »Vincennes« in »Astoria«, 11. januarja letos da je bila potopljena i-Northampton«, 18. februarja pa, da je ista usoda doletela tudi »Chicago«, kar se z drugimi besedami pravi, da je bilo v celotj potopljenih pet težkih križark, dočim uradno poročilo severnoameriške admiralitete govori le o štirih. V tukajšnjih krogih tudi poudarjajo, da 60 Združene države po poročilu japonske adnii-rnlitete pretrpele najtežje izgube s tem, da je bilo potopljenih v celoti 98 vojnih ladij, 33 trgovskih ladij, poleg tega pa, da je bilo poškodovanih še nadaljnjih 42 vojnih in 8 trgovskih ladij. Amerikanci so poleg tega izgubili še 1311 letal, bodisi da e o bila-sestreljena ali poškodovana. in to v času od 7. avgusta lanskega leta do 7. februarja letos v bojih za Salomonske otoke in za otok Rennel. V tukajšnjih mornariških krogih sledn jič pripominjajo, da se Amerikanci še vedno drže svoje stare navade, poročati o svojih izgubah z veliko zamudo, kakor so na primer poročali o izgubah pri Pcarl Ilar-bourju šele po letu dni molka. Nov dokaz, kakšne križe ima Anglija s prehrano Poročevalska družba »La Corrispondenza« piše, da delajo zdaj v Angliji poskuse, kako bi pridobivali v velikih množinah na umeten način sladkor in meso iz —- lesa! Pravi, da 60 takšne poskuse doslej delali v Readingu, in eicer pod vodstvom nekega kemika, ki je postal zelo znan tudi že zaradi svojih poskusov, kako pridobivati n« umeten način petrolej. Na podlagi dosedanjih ugotovitev se zdi, da je iz stotih’ kilogramov lesa možno dobiti približno štirideset kilogramov neke sladke snovi, ki se potem prehrano. da lepo očistiti in uporabiti za Glede mesa, ki naj bi ga tudi pridobivali iz lesa, je znano le to, da je za oko približno tako kakor kakšni »kosmi« in da ga je mogoče kuhati zgolj v pari. Če so Angleži posvetili zadnje čase tolikšno pozornost vprašanju pridobivanja me6a iz lesa, mora biti tam položaj glede prehrane res že precej kočljiv. To dokazuje na drugi strani tudi vedno večje pomanjkanje svežega sočivja. Spričo tega pomanjkanja je angleška vlada pred nedavnim izdala odredim, ki določa, da morajo vsi težki delavci dobiti na. dan po dve piluli yitaminov kot nadomestek za soil a to, cvetačo in drugo zelenjavo, Zanimiva zgodovina vojnih strojev Tudi že stari in srednji vek sta bila glede tega nadvse iznajdljiva * • : ( .. - i u Ituu . ..... ... . . Moti so, kdor misli, da v starem in fcred-njein veku ni bilo raznovrstnih vojnih strojev in da 9ta bili dve dobi v tem oziru daleč za sedanjo dobo. Tudi takrat 60 se iznajdljive glave trudile, kako bi izdelale 2 večjim ali manjšim uspehom stroje, ki so se marsikaterikrat res tudi sijajno izkazali. Že etari Rimljani, Asirci, Grki in Perzijci so poznali razne stroje, ki so jim služili zn napad ali obrambo, in :akšnih priprav so se ljudje posluževali vse do iznajdbe topov. Da so sc lahko približali obzidju obleganega mesta na najbolj nevarnih točkah, so uporabljali zaslone ali pa varovalne strehe. S pomočjo dvigalnega zaboja ali vzvoda so namah spravili na najvišjo točko zidu po 12 do 20 vojakov. Za vzpone na obzidje pa so jim_ služile tildi zložljive napadalne lestve. Pri uničevanju zidu «o uporabljali takoimenovanega oblegal-liega ovna To so bili dolgi tramovi, ki so imeli obliko ovnove glave. Tudi priprave za vrtanje zidu so imeli. Te 60 se vrtilc okrog vodoravne osi. Vše to vojno orodje so imeli spravljeno pod obrambnimi sirehajni, ki so se imenovale tudi »želve« in so jih prinesli pod 6am obrambni zid. Stari Rimljani so uporabljali napadalne nasipe s podzemskimi hodniki. Imeli so tudi navado, da so spuščali padalne mostove na vrh sovražnikovega zidu. Te priprave so morale biti pravo tehnične pošasti, saj so to bili do 20 nadstropni stolpi, ki 60 jih pripeljali pred oblegano mesto. Nebotičniki potemtakem niso iznajdba sedanjega veka. Uporabljali so tudi ogromne obl ega! ne žerjave, s katerimi so ee dvigali nad višini) zidu. Mnogo pozneje pa se je uveljavijo metalno orožje. Posebne vrste nntezalnikov, podobnih samostrelom, so že Grki uporabljali okrog 1. 400 pred Kristusom. Tudi Rimljanom so služili uimno sestavljeni metalci, s katerimi so metali kline in puščice, medtem ko so z drugimi pripravami metali kamenje. Uporabnost teh naprav pa se ni bog ve kako obnesla ker so bile zelo nenrikl-dne in nerodne. Za nasprotniku eo bile le dober cilj. Zelo slabo so delovale posebno ob slabem in vlažnem vremenu. Vrh tega pa je njihova zamotana izdelava delala velikokrat težke ovire in zahtevala dolgotrajna popravljanja Vprav spričo tega je grški metalni stroj pri Rimljanih prišel do veljave šele v dobi cesarjev. V srednjem veku so imeli za te vojne stropi posebno skupno ime. Poleg že imenovanih oblegalnih stolpov so poznali le manjše stolpe v največ tri nadstropja, zato pa so imeli zgoraj most podirač in naskakovalne ovne. Poznali pa so tudi težke samostrelne naprave, takoimeno-vane »Boeyde«, s katerimi so metali tudi do 50 kg težke kamnite krogle, cele sode napolnjene z vnetljivo snovjo a'li pa množino majhnih kamnov. Imeli so tudi posebno pripravo za izstreljevanje ognjenih puščic, izdolbenih na poseben način in prepojenih s salpetrom, žveplom in predivom. Mongolska vojska je imela pred Batujem posebne pionirske čete s tehničnimi oblegalni- HENRIK SIENK1EWICZ ROMAN V SLIKAH Trt: rti'jj i « m mmmmm „ -V . i m w r -------- • t iv--.’.’ - 289. Borilci so se potem razvrstili ob robu arene. Preden so se spoprijeli, je bilo nekaterim najslovitejšim izmed njih dovoljeno, da se bore posamič. In tako sta nastopila ogromen Galec, zaradi svoje moči in okrutnosti imenovan Mesar, ki je na glavi nosil ogromno čelado, na telesu pa bleščeč oklep, da je bil podoben svetlemu hrošču, in pa sloviti mrežar Kalendijon, čisto nag, samo s kratkim predpasnikom čez boke. Galec je z naperjenim mečem zalezoval nasprotnika, ki je stal na mestu, vihtel svojo mrežo ter vzdigoval trizobate vile. Gledalci so zadrževali dih ter začeli staviti na tega in na onega nasprotnika. 290. Galec in mrežar sta tako oprezovala drug okoli drugega, da se je zdelo, ko da se razkazujeta zaradi igre. Nekajkrat sta se spopadla, pa spet planila narazen. Galec se je vselej izmaknil iz mreže, mrežar pa ušel njegovemu meču. Potem je Mesar napadel zares ter ranil mrežarja na roki, da se je ves krvav opotekel. Ko pa je Galec planil, da bi mu zadal poslednji sunek, ga je mrežar, ki se je bil samo potuhnil, s trizobom zabodel v koleno, ga vrgel po tleh In ga v trenutku ujel v mrežo. Galec se je nekaj časa otepal, a vstati ni mogel mi pripravami in velikimi metalnimi stroji. Tej vojski 6e je vojvoda Heinrich 11. aprila leta 1241 pri Liegnitzu postavil v bran. Kot straho-valno sredstvo je sovražnik utjorabljal ogromne papirnato in suknene zmaje, Katerim je pri napadu dal v žrelo ogenj in so se zaradi tega napihnili in plavali nad glavami sovražne konjenice. V 15. stoletju pa so prišli na dan — vsaj na papirju — prvi predniki sedanjih tankov, ki naj bi jih gnali človek, žival ali pa veter Ti so bili podobni prodirajočim trdnjavam, »ladjam na suhem« ali pa veJikim stoljiom. Neki Francoz je celo izdelal meduzino glavo na kolesih, ki je imela isti smisel kakor pri Mongol Si ognjeni zmaji. Njen namen je bil povzročiti strah v sovražnih vrstah. Končno pa je srednji vek poznal tudi že španske jezdece, kateri se še e«daj uporabljajo v izpopolnjeni obliki. Obnovitveno delo na Finskem Budimpešta, 17. marca. s. Finski kmetijski minister Ikonen je dal dopisniku madžarsko brzojavne agencije zanimive izjave o obnovitvenem delu finskih oblasti na ozemljih, ki so bila priključena domovini. Minister je izjavil, da so finske Čete ob zasedbi finskega dela Karelije našle te kraje v neverjetnem stanju. Boljševiki so načrtna uničili vse življenje in vsako delovanje. Vse to dokazuje svetu, česa so sovjeti sposobni. Finsko ljudstvo je ponosno, da so bile že nekaj mesecev po ponovni zasedbi pokrajine obnovljene cerkve, šole in pristanišča. Ikonen je zaključil izjavo poudarjajoč, da je izkušnja Karelije preverila finsko ljudstvo, da s svojo borbo proti boljševizmu no brani samo kulturo in vere, pač pa tudi visoko stopnjo življenja evropskega človeka. iaie zadihalo} 1 >B4C£* V8 IZVIRNI ROMAN o« »Saj ni res, Janče. Teliček je.< »Te, te, te...« Teliček ju je radovedno gledal in ovohaval otrokovo roko in plenice. Otroku je to posebno ugajalo, vrtinčil je prste in se še bolj stegoval. »Beži no, tele neumno! Marš v hlev!« je zaklical starček in ga odpodil z roko. Tega ee je teliček tako ustrašil, da se je zavrtel na zadnjih nogah in oplazil starca od strani, da se je brez moči zvalil po tleh. Otroka pa ni izpustil in ga je še vedno krčevito objemal in stiskal k sebi. Trenutek je bilo vso mirno. Potlej je zajokal otrok in na hišnih vratih se je pojavila mama. Ko je zagledala očeta z otrokom na tleh, se je hudo prestrašila in nezavedno zakričala v smrtnem 6trahu: »Jezus, Marija!« Skočila je k otroku, ki je kremžil obraz in pridušeno jokal. Vzela ga je v naročje ta ga poujčkala. »Boštjan!« je poklicala, »Janez!« Od hleva je pritekel Boštjan, ki je pobral očeta. Glava je bila krvava in oči izbuljene. Na sencih je imel prebito glavo, od koder je polzela kri in ee sproti strjevala na useldih, koščenih licih. »Oče!« ga je stresel Boštjan. »Oče!« Oče je bil kakor mrtev. Položil ga je na klop. »Poglej, če mu še žila bije,« je ona svetovala. Boštjan je trepetaje tipal za žilo. Potlej je čakal. »Nič,« je dejal mrzlo. »Moj Bog, mrtev je,« je zaihtela žena. Tedaj Jo prignal Janez živino z luže ta tudi sam postal. »Molimo!« je rekla ona ta molila naprej, živina pa je obirala prvo travo, s katero so bile poraslo korenine. • Smrt na kmetih in pogreb je nekaj veličastnega, kljub temu da je preko vasi ta živih ljudi zavel grozni dih smrti. Smrt smatrajo kmetje za nekaj odrešilnega. »Semek ee je rešil,« govore, če je kdo umrl. »Tega je pobralo in zdaj mu je dobro na onem svetu,« ali »vseh [težav in nadlog je za zmeraj rešen.« i Ko 60 vaščanje zvedeli za Jernejčevo smrt, eo sprva osupnili, I potlej zmolili očenaš za pokoj njegove duše ta šele čez čas 60 6e jim razvezali jeziki. i »Ravno o pravem času ga jo vzela,« Je sprožila Rantečka. | »Mh,« je pokimal njen sta, »pa vseeno bi lahko še živel. Saj jih ni imel toliko na hrbtu.« | »Ne, ne.« je odkimaval Žnidar. »Kar o pravem času. Ce bi ga prej, bi umrl z žalo9tjo, ko je tako šlo, 5e pa pozneje, bi bilo lahko spet drugače. Bog že ve, kaj dela.« Potlej so molčali. Cez čas: »Dober človek je bil,« se je spomnil Kante. »Dober,« eo vsi pritrdili. »Samo trmoglav,« je vedela Ulčarica. »Mar ti nisi?« ji je zabrusil Lovrač. »Ti preklemana babnica! O mrtvih govori eamo dobro! Mielim, da bi lepo pogledala, ce bi rekli po tvoji 6mrti: ,malo jezikava je bila, jezik ji je preveč rad tekel, čeprav ni bil namazan.4« »Tnalo!« mu je zagnala Ulčarica in šla. Drugi niso rekli nobene. Spregovoril je Žnidar: »Vse življenje jc dolal. Postavo je spolnjeval bolj ko vsi. Ko smo hodili še na tlako, je bil zmeraj najurnejši. ,Tako je ukazano,4 je govoril, ko je prednjačil. ,Po delu pa počitek4 Počival pa io prek'emano malo. Zmerom se je gnnl. da se kar čudim, da je tako .miost učakal O, Juz se nisem, čemu pa?« »Kajpak, nisi se! Zato pa smo še zmeraj sobenjski, kajžarji, da nas lahko vsi od strani gledajo. Ce bi pošteno poprijel, pa bi šlo. Lepo hišo bi lahko imeli ta vsaj pol grunta namesto zdanjega firkelj-čka, no, saj ga niti toliko ni,« je hitela njegova žena. Žnidar jo je mimo poslušal, da je končala. Razhudil se ni prav nič. »Tiho. ženska! Za svoje stvari se brigaj, v moje se ne vtikaj. Nama ni bilo z žametom »n s svilo postlano, ampak s slamo. Če si pa enkrat na slami. *udi tak® °®taneš. Le redki 60 tisti, ki si potlej kaj več nagrabijo. Ti pa so ali nepošteni, ali pa jim je tako usojeno.« Kmetje so molčali in se polagoma razhajali za delom. »Prideš vasovat?« eo se še ogovarjali. »Pridem.« »Pa ti. Lovrač?« »Kajpa!« »Dosti nas bo. Ne njega, ne nas ne bo strah.« Zvečer so vasovali pri mrliču, kakor je navada. Boštjan jim je nosil vina, žganja in kruha, nekoliko posedel pri njih, poslušal, a v njihove razgovore se ni spuščal. Ko ni več strpel, je šel iz hiše v noč. Tudi pri ženi ni mogel dlje ostati Prišel je molče, gledal kakšno reč, se poigral z otrokovo igračko ter spet molče odšel. Minka ni silila vanj, ker je vedela da bi ga lahko razdražila ali še bolj povečala njegovo žalost Boštjan se je kljub ženi in sinčku počutil osamelega. Umrl mu je oče, poslednji njegovo krvi. Z njim je umrla starodavna častitljivost in z njegovo smrtjo 6e je začelo novo življenje ki ni prav nič podobno staremu. Oče je bil vez med starim ta novim. To vsak kmet dobro čuti in taro ga nemajhna žalost. »Minka,« je ogovoril po dolgem molku ženo. »ali verjameš, da mi je hudo?« »Kaj ti ne bo?« mu je prijazno odvrnila. »Oče je bik Dober in pameten.« »Kaj, oče! Že, bil je moj oče in tvoj, a zrli se mi. da je bil vse več Oče je lahko vsak Pa, saj ti ne morem j>0 ved ati . Ne gre mi z jezika.« Žena je prišla bliže in položila roko na moževo ramo. Z« » L|iiM|aolJ l«»* Kramarlt. — Izdajatelj; tal Sodja; — Urednik: ttlrbe I»vernik — Itokoplvov ne vračam«. »Sluten«*) dum« »tula ob delavnikih oh ti — »is-rfna anrečuim 11 lir. m Inozemstvo 8fl lir. — OrtdaOttm Koniurtav* nllc* A. UL udstrop]«. *«• Oprava: Kopitarjeva ulica A. Ljubljana, m Teleloa šle?. <0-01 do 40 05. •• Podrulolraj Novo turna«.