855*+ Uk 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimi/i4SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini , AA .. Abb. postale I gruppo tiCD£l 4UU lir Leto XXXVII. Št. 4 (10.826) TRST, torek, 6. januarja 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil j9 edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužn teni Evropi, NA VČERAJŠNJI RAZPRAVI V SENATNIH KOMISIJAH ZA PRAVOSODJE IN ZA NOTRANJA VPRAŠANJA VSE POLITIČNE STRANKE POTRJUJEJO ODLOČNO NASPROTOVANJE VSAKRŠNEMU POGAJANJU ALI POPUŠČANJU RDEČIM BRIGADISTOM JASNO IN ODLOČNO STALIŠČE ITALIJANSKEGA TISKA Ne bomo glasniki teroristov! RIM — «Ne bomo glasniki teroristov!* To je odgovor italijanskih časnikarjev na zahtevo rdečih brigadistov, ki so v sporočilu, ki so ga izdali v nedeljo, zahtevali objavo iziav teroristov, zaprtih v posebnih zaporih v Tra-niju in v Palmiju. še preden je vlada zavzela stališče po tej zahtevi so predstavniki nekaterih velikih vsedržavnih listov jasno povedali, da ne bodo pristali na izzivanje in do torej ne bodo objavljali nikakršnih sporočil. Prvi je bil milanski Corriere della sera, ki je napovedal popoln molk o zahtevah teroristov. Ne glede na številne razprave o nevarnosti širjenja s sredstvi množičnega obveščanja izsiljevanja in propagande prevratniške dejavnosti, so zadnje poteze rdečih brigad dokazale, da je njihov namen prav v tem, da pridobijo prostor na časopisih in na televiziji ter s tem nadoknadijo vse, kar so izgubili z aretacijami in z izpadi. Stališču milanskega dnevnika sta se takoj pridružila ll Giorna-le nuovn in rimski ll Tempo, kasneje pa še nekateri drugi manjši časopisi. Vsi ostali listi pa soglašajo s prvim delom stališča milanskega dnevnika, to je s tistim, ki poudarja, da tisk ne more biti glasnik terorizma. Z raznimi odtenki, torej v bistvu ves italijanski tisk zavrača izzivanje rdečih brigad in njihovo izsiljevanje, čeprav s tem ne izključuje možnosti nadaljnjega poročanja o teroristični dejavnosti. Namen tega poročanja pa mora biti predvsem «informacija». Tako rimski dnevnik La Repubblica v uvodniku Eugenia Scalfarija poudarja, da so teroristi «kriminalne tolpe» trt da zato na tem časopisu ne bo prostora za mjihove proglase», vendar pa bo Repubblica še naprej objavljala informacije, ki jih zadevajo, «vključno z njihovimi zahtevami z izrazitim namenom, da z njimi seznani širšo javnost zato, da bo te zahteve pravilno sodila in odločno zavrnila*. Podobno je stališče številnih drugih časopisov. Rimski Paese sera piše, da bo pri poročanju razločeval vesti to stranki teroristov» od propagande «stranke teroristov*. La Stamva poudarja nujnost «dolžnosti informiranja, brez popuščanja kakršnemu koli izsiljevanju*. Socialistično glasilo Avanti pa poudarja, da bo njegovo zadržanje «po vesti» v skladu z obrambo države Sklep Corriere della sera in nekaterih drugih časopisov, da od slej ne poročajo več o zahtevah rdečih brigad, so komentirali tudi nekateri politični predstavniki. Tako je član vodstva KPI Mi-nucci poudaril, da se demokratičen tisk, radio in televizija ne morejo izogniti dolžnosti poročanja in pisanja o dejanjih teroristov, kot o vseh drugih kriminalnih dejanjih ter se ne morejo umakniti pred dolžnostjo, da u smerijo bralce in državljane k dosledni in odločni obrambi vrednot, ki so osnova republiške u-stave in civilnega sožitja. Tajnik KD Piccoli pa je drugačnega mnenja, ko pravi da sklep tiska, da ne bo poročal o poročilih teroristov pomeni odgovorno dejanje in predstavna odločen odgovor izsiljevanju rdečih brigad. Če hočemo ta stališča strniti lahko torej ugotovimo, da so razlike v tolmačenju vloge tiska, vendar pa enotnost v stališču, da časopisi, radio in televizija ne morejo postati v nobenem primeru in za nobeno ceno glasnik terorizma. Minister Sarti o prizadevanjih za rešitev življenja sodnika D’Ursa - Polemičen pozdrav Fanfanija - Komunisti kritizirajo zaprtje Asinare - Tudi socialisti za «trdo» stališče do teroristov RIM — Vlada si bo vsestranska prizadevala, da reši življenje sodnika D’Ursa, vendar pa ne bo pristala na kakršnokoli popuščanje rdečim brigadam. To je ena osrednjih misli poldrugo uro trajajočega govora ministra za pravosodje Sartija, ki je včeraj v senatu odgovarjal na vprašanja vseh političnih strank o ugrabitvi D’Ursa, o zaprtju Asinare in o represiji upora v zaporu v Traniju. Razprava, ki je bila tudi priprava na splošno politično razpravo o terorizmu, ki bo v poslanski zbornici v petek dopoldne, je bila zelo obširna in je vsebovala vse aspekte teroristične dejav- nosti v zelo napetem vzdušju, nad katerim je le bdela vsebina 8. sporočila rdečih brigad, to je smrtna obsodba za rimskega sodnika. Vlada in politične stranke, ki jo sestavljajo, so temu primerno priredile stališča, vendar pa so vzbudile vtis nekakšne zadrege in predvsem do kajšnje improvizacije. Tako že govorijo o skorajšnjem sestanku med tajniki štirih vladnih strank z namenom, da izdelajo verodosto.inejša in konkretnejša stališča: sedaj namreč le malokdo verjame v srečen konec ugrabitve D’Ursa. Zasedanje senatnih komisij za pravosodje in za notranja vprašanje se je začelo s kratkim, a pomembnim pozdravom Fanfanija, ki je poudaril »osrednjo vlogo* parlamenta, ko je dejal, da je ljudstvo poverilo parlamentu suverenost, kar je bilo razumeti kot polemika z vsemi strankami. Vsekakor je Fan-fani z dramatičnim tonom govoril o nevarnosti za demokracijo. (»Pred 60 leti so bile tudi v parlamentu zagrešene napake, pomanjkljivosti V NEDELJSKEM »SPOROČILU ŠTEV. 8» Izzivalni pogoji RB za preklic smrtne obsodbe sodnika D’Ursa Nepotrjene vesti o sodnikovem pismu družini - Preiskava še vedno v slepi ulici - Radikalci o «pravici jetnikov», da seznanijo javnost s svojim stanjem RIM — Kdor si je utvarjal, da bodo po zaprtju Asinare rdeči bri-gadisti izpustili sodnika D’Ursa se je motil. V nedeljo popoldne so teroristi na običajen način objavili »sporočilo št. 8», v katerem pišejo, da je «ljudsko sodišče* obsodilo rimskega sodnika na smrt. «Za nas se je s tem proces končal,* ugotavljajo teroristi. V istem sporočilu pa so postavili nove pogoje, ki bi lahko omogočili spremembo »obsodbe*. Gre za zahtevo, da se jetniki v posebnih zaporih v Traniju in v Palmiju lahko izrečejo o »usmrtitvi* sodnika. Stališča teh jetnikov naj bi objavili vsi veliki časopisi in naj bi jih prebrali po radiu in televiziji, ne da bi spremenili eno samo ve jico*. To sporočilo je seveda vzbudilo ogorčeno reakcijo po vsej državi in odločno negativno stališče do kakršnega koli nadaljnjega popuščanja teroristom. Kot obširneje Poročamo na drugem mestu so se za »ostro* stališče izrekli predstavniki vseh strank (razen radikalcev), časopisi pa v današnjih uvodnikih poročajo, da ne bodo objavljali dokumentov rdečih brigad. Kljub tem izjavam kaže, da tenoristi zagrizeno vztrajajo. Po nepotrjenih vesteh je baje družina u-grabljenega sodnika D'Ursa prejela sodnikovo pismo, v katerem raj bi bil naveden dokument, ki ga morajo objaviti «nekateri pomembni časopisi*. Gre baje za neki proglas rdečih brigadistov iz oktobra lanskega leta. Družina sodnika D’Ursa ni te vesti ne potrdila, ne zanikala, kaži pa da je D'Ursova žena že na vezala stike z nekaterimi časopisi in jih zaprosila, naj objavijo omenjeno besedilo. To pa je tudi edina konkretna vest. čeprav nepotrjena, včerajšnjega dneva. Karabinjerji in policija so nadaljevali s preiskavo, ki so jo Množično ačeli v nedeljo; preiskujejo namreč obširno območje na meji med Lacijem in Abruci, kjer naj bi teroristi skrivali ugrabljenega sodnika Kot smo že omenili radikalci ne soglašajo z drugimi strankami, Pannella je včeraj na tiskovni konferenci govoril o »pravici* jetnikov, da seznanijo javnost s svojim stanjem in poudaril, da rdeč: bvigadisti zahtevajo samo »uvelja Vitev te pravice*. Pannella je tako govoril o običajnih pobudah radikalcev v korist jetnikov in pri tem Jo bežno omenil, da bi bile te no-bude neuspešne, če bi nekje dru Sje istočasno odjeknil strel. Vseka kor nameravajo radikalci noslati delegacijo, ki jo bojo sestavljali trije poslanci in dva senatorja v za bora Trani in Palmi, da se sezna *djo z resničnim stanjem. Na »liki (telefoto AP) cestni blok karabinjerjev v Abrucih. * l in opuščanja, ki so postopoma privedli Italijo do izgubljanja svobode.*) Nato pa je, sicer posredno vendar zelo jasno napadel socialiste. stranko, ki so jo mnogi doslej smatrali za njegovega privilegiranega sogovornika. Dejal je. da morajo izvoljeni poslušati, premišljevati in govoriti tako, da ne prisilijo vlade, da v svojih sklepih dela napake, ki bi lahko ogrožale obstoj inštitucij. Jasno je bilo, da je mis lil na dejavnost socialistične stranke v zvezi z zaprtjem Asinare. Nato je govoril minister Sarti. Njegov govor .je bil natančen, poln dobrih namenov in hvale za generala Galvaligija, vendar pa je vseboval malo konkretnih predlogov. Sarti je bil zelo nejasen o tem, kaj bo naredila vlada da reši življenje sodnika D’Ursa in da se ubrani udarcev, ki jih terorizem namerava zadati. Zgovornejši je bil Sarti, ko je govori) o časnikarjih; pozval je časnikarje k popolni »od govornosti« pri pisanju vesti, poudaril je. da .je meja svobode tiska v »obrambi skupnega blagra* in končno je dodal, da bo vlada naredila vse. kar je v njeni moči. da tudi poslanska zbornica odobri zakon, ki ga je že odobril senat. Gre za zaostritev kazni za tiste, ki pomagajo teroristom in za zvišanje kazni od sedanjih štirih na dva najst let za tiste, ki širijo dokumente s hujskaško vsebino. Gre za določilo, ki je v včerajšnji razpravi izpadlo kot po naročilu za sedanjo polemiko o odnosih med časnikarji in teroristi. Sarti je nato govoril o Asinari. Dejal je, da ni šlo za nikakršno popu ščanje zahtevi -rdečili brigad in da je zaprtje posebnega oddelka predlagal že leta 1979 sam general Dalla Chiesa. Do ugrabitve D’Ursa je prišlo, ko je bil ta načrt že v teku in Sarti se je vprašal, če bi ga morali prekiniti in tako uvesti nekakšno logiko maščevanja. Tudi tu niso manjkale puščice, uperjene proti socialistom in njihovemu božičnemu sporočilu. Prav o teh nesoglasjih se je razvila najživahnejša razprava, še zlast ostro in polemično je bilo stališče KPI. Senator Ferrara j - dejal, da je odgovor vlade »povsem nezadovoljiv*. Po mnenju komunističnih voditeljev in parlamentarcev je bilo prav zaprtje Asinare povod za »blazno zahtevo* v poročilu št. 8. Ferrara je tudi dejal, da so sodniki in državne oblasti sploh premalo zaščiteni, kar je prišlo do izraza tudi ob umoru generala Galvaligija. Tudi za liberalce je bila v tem primeru dejavnost vlade pomanjkljiva. Kar pr zadeva socialiste so odgovorili na polemike, ki so bile uperjene proti njim s tem, da so poudarili nujnost poglobitve razprave, predvsem kar zadeva mednarodne povezave teroristov. Znotraj Craxijeve stranke je vsekakor opaziti precejšnjo negotovost, delno tu- di zaradi odsotnosti tajnika. Vsekakor pa je socialistično vodstvo včeraj izdalo poročilo, v katerem bistveno popravlja »mehko* stališče, ki ga je zavzemalo do zadnjih- dni in kaže, da se tudi PSI prilagaja liniji «odločnega nepopuščanja* terorizmu. R. G. CGIL-CISL-UIL o terorizmu RIM — Nota. ki jo je včeraj objavila vsedržavna zveza CGIL -CISL - UIL poudarja, da so e-notni sindikati neposredno soudeleženi v boju proti teroristom in ob aktivnem sodelovanju delavstva podpirajo prizadevanja državnih organov, oblasti in vseh demokratičnih organizacij, ki odklanjajo dolgo verigo morilskega nasilja in političnega izsiljevanja. PARIZ — Prvič odkar so v Franciji začeli preiskovati javno mnenje glede predsedniških volitev se je več kot polovica anketirancev izjasnila za socialističnega kandidata Mitterranda. Po raziskavi inštituta »Indice - opinion*. naj bi socialistični voditelj prejel 51 odstotkov glasov, sedanji predsednik Giscard D'Estaing pa 49 odstotkov. NA SEJI TAJNIŠTVA CGIl-CISL-UIL Sporazum o odložitvi vsedržavne skupščine Odložili bodo tudi razpravo o solidarnostnem skladu za Jug i 11 i iHH mm m • V- 2 mM §i 1 H Mm 8 ggl pilili i tiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiintitiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiitiiii imimiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiHtiiitiiii BANISAOROV ODGOVOR ISLAMSKIM INTEGRALISTOM V Kuzistanu začetek iranske protiofenzive Iran zavrnil ameriške protipredtoge za osvoboditev talcev * Premestili tri diplomate, ki so se «zatekli» v zunanje ministrstvo TEHERAN — Iranski predsednik Banisadr je s kuzistanskega bojišča poslal ajatulahu Homeiniju sporočilo, da so iranske oborožene sile začele tolikokrat napovedano protiofenzivo proti «it-Eškemu okupatorju* in celo uspešno končale prvo začetno fazo. Iranska tiskovna agencija »Pars* je včeraj sporočila, da so na osrednji fronti pri Gilan-e-Garbu prisilili iraško vojsko, da se je u-maknila za 8 kilometrov. Tudi iraška stran je priznala, da so se pri omenjenem kraju odvijali srditi spopadi, a je skušala zmanjševati iranske zmage s trditvami, da so vse napade odbili. Nemogoče je preveriti, kdo ima prav, vsi orazovalci pa se strinjajo, da je iranska protiofenziva rezultat ostrih kritik, ki jih je bil deležen predsednik Banisadr v zadnjih dneh zaradi premajhne odločnosti in borbenosti iranske vojske. Napadom a-jatulaha Mohamada Montazarija se je včeraj pridružil proglas iranske vojske, ki obnavlja svojo zvestobo ajatulahu proti šiit; Homeiniju, obsoja »zarote proti šiitski duhovščini* in zahteva, da generalštabi sprožijo protiofen- PRIZADEVANJA ZA NEVTRALNOST MALTE Premier Dom Mintoff je včeraj obiskal Rim Pogovarjal se je z ministrskim predsedaikom Forla-nijem ter miaistroma Colom bom in Pandolfijem RIM 7- Včeraj se je mudil na kratkem obisku v Italiji malteški ministrski predsednik Dom Mintoff, ki se je ločeno pogovarjal z ministrskim predsednikom Forlanijem, zunanjim ministrom Colombom in ministrom za industrijo Pandolfijem. Med pogovori so največ pozornosti posvetil malteškim zahtevam po garancijah za nevtralnost. Te zahteve dobivajo še poseben pomen po poslabšanju odnosov med Vallet-to in Tripolisom zaradi naftnih ležišč ob malteških obalah. Libija je pred kratkim sklenila, da bo vso zadevo predala mednarodnemu razsodišču v Haagu. To je potrdil tudi libijski zunanji minister Ahmed Shahati med svojim obiskom v Italiji 17. decembra lani. libijski minister je takrat tudi poudaril, da t- Libija prav tako zavzema za neodvisnost Malte, obenem pa je posredno zahteval nadaljevanje pogovorov med Italijo, Libijo, Alžirijo in Francijo, ki naj bi skupno zagotavljale nevtralnost majhne sredozemske države. Dom Mintoff in Colom-bo sta pregledala tudi potek uresničevanja italijansko - malteškega sporazuma 15. septembra lani o sodelovanju s katerim se je Italija obvezala, da bo zagotavljala nevtralnost Malte. V sporazumu ni izključena možnost italijanske vojaške pomoči Malti. Drugi del sporazuma pa predvideva, da bo Italija v naslednjih petih letih nudila Malti za približno 30 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. Roy Jenkins sc poslavlja BRUSELJ - Predsednik izvršne komisije EGS Roy Jenkins se poslavlja. Njegovo mesto bo danes prevzel Luksemburžan Gaston Thorn. Na včerajšnji tiskovni konferenci je Jenkins podal obračun in pregled štiriletnega delovanja komisije .ki je bila aktivni dejavnik pri uresničevanju številnih načrtov kot so uvedba evropskega denarnega sistema, Lomejski sporazum z deželami v razvoju, sporazum med EGS in Jugoslavijo in ohranitev enotnosti med vsemi članicami skupnosti. cDUNAV» JE IZGINIL ZE 25. DECEMBRA Doslej še nobenega sledu za ladjo reške Jugolinije Iskanje v Kitajskem morju neuspešno - Nadaljuje se akcija japonskih reševalnih skupin (Poseben dopis) REKA — Do danes še ni nobene vesti o usodi jugoslovanske ladje «Dunav*. ki je izginila pred osmimi dnevi v Tihem oceanu na poti med Los Angelesom in kitajsko luko Tsingtao. V reškem podjetju «Jugolinija», ki je lastnik ladje, Ki je pred sedmimi leti bila zgrajena v italijanski ladjedelnici Muggiano v La Spezii, še upajo, da 32-član-ska posadka in ladja nista izgubljeni: novo upanje je tudi vest, ki so jo dobili iz Japonske, ki pravi, da ie v luko Kagoshima včeraj priplula švedska ladja pod liberijsko zastavo »Bin Snes>, ki se je v času velikega neurja znašla v bližini jugoslovanske ladje. Za to ladjo z 9.000 tonami nosilnosti je japonska agencija za varnost plovbe do včeraj trdila, da se je potopila. Ladja »Dunav* se je znašla v velikem neurju 25. decembra in kot je dva dni kasneje potrdil tudi kapitan lad.ie Srečko Vukosa, je neurje poškodovalo del radijskih na prav, dvigala, voda pa ie prodrla tudi v eno od skladišč. V neposred- nem stiku z »Dunavom*, ob 23.30 istega dne pa .je Vukosa imel pogovor z inšpektorjem v matičnem ljodjetju na Reki. V «Jugoliniji» so nam povedali, da podatki, ki jili je posredoval kapitan Vukosa sploh niso bili dramatični, kapitan je o-menil samo možnost, da zaradi poškodb spremeni smer plovbe proti japonski luki Jokohama, ki .je bli žja od kitajske Tsingtao. To pa je bil tudi zadnji glas r ladje: od 27. decembra do danes so bili zaman vsi napori, da bi ugotovili kaj je z ladjo. Japonska agencija za varnost plovbe je s tremi letali in posebnimi ladjami štiri dni preiskovala področje, kjer je izginil »Dunav*. vendar pa .ie iskanje ostalo brez rezultatov. Čenrav gre za ogromno področje, pa je na tem delu Tihega oceana živahen pomorski promet. Tod pa je ponavadi tudi precej ribiških ladii in je prav zato nejasno, da je »Dunav* izginil brez siedu. Velja tudi omeniti, da so ladje, tega tipa opremljene z dvema neodvisnima radijskima sistemoma prav zaradi podobnih primerov. Razen tega pa so na ladji tudi avtomatske naprave, ki v primeru ka tastrofe začnejo oddajati signale SOS, vendar pa so vseeno znani primeri, da so brez sledu izginile tudi mnogo večje ladje kot je 25.000-tonski »Dunav*. Zaradi vsega tega v »Jugoliniji* mislijo tudi na najhujše, čeprav so mornarji po naravi takšni, da priznajo tragedijo šele. ko je to povsem gotovo. Jugoslovanska ladja »Moša Pijade* bo danes priplula na področje, na katerem je izginil »Dunav* in mornarji s te ladje bodo poskusili ugotoviti ali najti sledove z «Dunava». mornarji drugih jugoslovanskih ladij na Tihem oceanu pa so uvedli dežurstvo pri radijskih postajah in tudi na ta način poizkušajo pomagati pri iška nju izginule ladje. Posadka »Duna-va» je v povprečju med najmlajšimi v »Jugoliniji*, med mornarii je tudi 31-letni radiotelegrafist Milan Tisma iz Nove Gorice. ROBERT MECILOŠEK živo in končno izženejo iraško vojsko z iranskega ozemlja. V Teheranu je danes spregovoril tudi iranski premier Mohamad Ali Radžai, ki ie predvsem poudaril »primat šiitske duhovščine* v vodenju države in navedel, da je do" sedaj že poldrugi milijon beguncev zapustil svoje do move zaradi vojne z Irakom. Tudi Radžai je zahteval takojšnjo vojaško rešitev spopada. Predsednik Banisadr je kot kaže na edini uresničljivi način odgovoril svojim nasprotnikom Iranska protiofenziva se je torej začela Zahodni strateški analitiki domnevajo, da je bila že dolgo načrtovana, predsednik Banisadr pa je pred vsem čakal na ugodni politični tre nutek. Sedanji napadi islamskih in tegralistov so torej prišli ket naročeni, da bo lahko predsednik dokazal, kako so bile vse obsodbe neupravičene, kako je nredsednik kot vrhovni poveljnik vojske načr toval protiofenzivo že tedne in čakal predvsem na »ugoden strateški trenutek*. Na Zahodu domnevajo, da je Banisadr namenoma zavlačeval, da bi se prej rešil »Damoklejevega meča* ameriških talcev. Ko .je na videl, da so fundamentalisti za daljše obdobje zapečatili usodo ameriških talcev, je kljub neugodnemu mednarodnemu položaju sprožil pro tiofenzivo. Zaplet z ameriškimi diplomati je vse prej kot ugoden za Iran. Islamski integralisti so uspeli, da je iranska vlada zavrnila zadnje ameriške protipredtoge. Še več, nred dvema dnevoma so neznano kam premestili tri ameriške diplomate, ki so se »zatekli* ob zasedbi ameriškega veleposlaništva na iransko zunanjp ministrstvo. Iranska tiskovna agencija »Pars* trdi. da so se trije diplomati »pridružili ostalim 49 talcem*. Medtem pa je švi carsko veleposlaništvo v Teheranu, ki zastopa ameriške interese v Iranu. sklenilo, da bo čimnrej zahtevalo, da ji iranske oblasti omogočijo obisk pri vseh 52 ameriških talcih. Medtem sovjetska tiskoma agencija TASS posredno zavrača trditve ameriškega dnevnika «Washing-ton Post* o tajnih stikih med Krem ljem in Belo hišo. ki bi imeli kot končni cilj razdelitev Irana v dve interesni sferi ameriško in sovjet sko. TASS zatrjuje, da so to le «zahodni imperialistični manevri* in trdi. da je položaj na sovjet-sko-iranski meji miren, po izjavah nekega iranskega guvernerja celo «bolj kot miren*. Ameriška sredstva javnega obve ščanja pa med tem. že pripravljajo svo.ie bralce, da bo bila Amerika slej ali prej primorana, da bo- segla po »odločnejših sredstvih*, da reši problem svojih talcev. Psiho loška priprava navsezadnje ni niti tako težka, saj že dalj časa ame riška javnost zahteva odločen poseg in »odpravo sramote*. RIM — Včeraj se je prvič v novem letu sestalo tajništvo vsedržavnih enotnih sindikatov, ki je moralo pripraviti delovne smernice za skorajšnje zasedanje vodstva, ki bo 12. januarja. Na seji, ki se je zavlekla pozno v noč so sprejeli vrsto pomembnih sklepov. Lama, Carniti in Benvenuto so sa sporazumeli za preložitev vsedržavne skupščine, ki bi se morala sestati v prvi polovici meseca. Kaže, da bu do širšega zborovanja prišlo le ob koncu februarja, vendar tudi takrat delegati ne bodo razpravljali o problemu solidarnostnega sklada za napredek in obnovitev zaostalega Juga, ki je povzročil mnogo polemik in precej slabe krvi med sindikati. Odločitev glede tega kočljivega vprašanja bodo sprejeli šele ob koncu zasedanj kongresov posameznih članic enotnih sindikatov. Kot je novinarjem dejal namestnik generalnega tajnika CGIL Marianetti mora sedaj tajništvo politično utemeljiti to odločitev. Milanska skupščina bo v bistvu le zborovanje delegatov, brez nastopa treh generalnih svetov, vendar bo skupščina le odločala o smernicah ekonomske politike, obnavljanja delovnih pogodb in sindikalne demokracije, v Na sliki (AP) Benvenuto in Lama. Ne gre za otročarije V zadnjem tednu minulega leta 1* v prvem tednu novega so še po naših krajih, od Gorice da Bazovice, od Zgonika do Deline, spet pojavilo zloglasne škvadre fašističnih mazačev in z napisi na sedežih slovenskih ustanov, na spe menihih padlim v NOB in na stavbah, v katerih se tako nli drugače udejstvujejo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, pustile svojo sramotno sled. V našem listu vsak dan objavljamo pozive demokratičnih organizacij in ustanov pristojnim oblastem, naj končno le zatrejo podlo dejavnost te drhali, vemo pa tudi, da so ti pozivi venomer ostali brez odziva. Zakaj? Vemo sicer, da vsa država, in torej tudi naši kraji, preživlja obdobje hude krize, ko jo pestijo terorizem, škandali, gospodarske teža\e, navaden kriminal, nazadnje pa šo naravne katastrofe, in da imajo torej policijski in sodni organi polne roke dela, istočasno pa premajhno organike. Toda, ali je to zadostno opravičilo, da ni bil v vseh teh letih identificiran in aretiran en sam — ponavljamo, en sam — storilec teh nizkotnih dejanj? V marsikomu se namreč poraja dvom. da so oblasti pokazale v zatiranju podobnih pojavov premalo zavzetosti in odločnosti, morda r prepričanju, da gre le za »otročarije*, kot smo imeli priliko slišati v redkih primerih, ko so se fašistični zlikovci znašli pred sodiščem. Zato pa moramo toliko bolj jasno in javno povedati, da ne gre za otročarije, ampak za izredno nevaren pojav netenja nacionalne mrl-nje: gre za oživljanje tiste nestrpnosti, ki je našim krajem v preteklosti prinesla toliko gorja. In če nočemo, da se tragična preteklost povrne, je treba take pojave v kali zatreti. Upati je, da se bodo tisti, ki jim je to naloženo, tega končne zavedeli. DEJAVNOST PROTISLOVENSKIH MAZAČEV SE NEVARNO RAZRAŠČA PO NOVOLETNEM PREMORU PO 3-LETNEM BOJU IN PRITISKU SPET NACISTIČNI NAPISI V DOLINI Krajevne uprave obnavljajo dejavnost Predstavitvi občinskega in pokrajinskega proračuna prvi važnejši obveznosti, ki bosta odprli široko politično razpravo - Jutri seja deželnega, v petek pa občinskega sveta Fašistični mazači še kar naprej rovarijo po naših vaseh. V noči med soboto in nedeljo so se spet pojaviti v Dolini in premazali tamkajšnjo telovadnico z raznimi nacističnimi gesli ter pustili svoj podpis: SAH, oziroma «Squadre Adolf Hitler*. Pri delu jih očitno ni nihče zmotil, saj kopica napisov kaže, da so se morali zadržati okrog telovad niče dalj časa. Mazači so se poda li tudi do bližnjega spominskega parka, vendar so se omejili na po-mazanje neke bližnje hiše. Dolina je torej že drugo soboto zaporedoma tarča fašističnih mazačev. Po prvi napisni akciji je marsikdo mislil, da je bila le sad ra zočaranja navijačev gostujoče (in poražene) ekipe, saj je bilo med raznimi napisi tudi ime košarkarske ekipe. Po novi napisni akciji pa je jasno, da gre za domače elemente, za že dobro znane fašistične kroge v mestu, ki jim je vsakršna o hlika sožitja med Italijani in Slovenci, pa nai ho to le športno srečanje, neznosna »provokacija*. Žal pa moramo beležiti še en primer protislovenske mržnje: neznanec je razbil stek'a na vhodnih vra tll« Gledališča Slovensko stalno gledališče iz Trsta gostuje v četrtek, 8. januarja, ob 20. uri v gledališču v Kopru s Kishonovo veselo žaloigro «Bil je škrjanec*. VERDI Nocoj ob 20. uri bo v gledališču Verdi (red E za vse vrste prostorov) četrta uprizoritev poljskih narodnih plesov in pesmi. Nastopa ansambel «Mazowsze», ki ga vodi Mira Ziminska Sygietynska. Serija predstav se bo končala v nedeljo, kot predvideva program: jutri ob 20. uri bo peta prireditev (red F/A), ,v četrtek ob 20. uri šesta (red B), v petek ob 20. uri sedma (red H), v soboto ob 17. urf °sma (red S), v nedeljo ob 16. uri zadnja (red G). Predaja vstopnic se začne danes dopoldne pri glavni blagajni gledališča. Na razpolago je še omejeno Število vstopnic. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 (premierski red) bo na sporedu Gogoljev «Revizor» v uprizoritvi Ljudskega gk-dahšča iz Rima. V abonmaju odrezek 4. SLOVENSKO ^STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ZORA TAVČAR AJ, KAJ RIBIČ JE UJEL MLADINSKA IGRA KRSTNA PREDSTAVA režija SERGEJ VERČ PREMIERA: v petek, 9. januarja, ob 10.00 Kino Ariston 16.00 — 22.00 «11 diabolico complotto del dott. Fumancu*. P. Sellers. Barvni film za vsakogar. Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.00 «Flash Gordon*. Excelsior 16.00 «11 vizietto II.» U. Tognazzi. Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane ve e i sette nani*. Risani film. Ecnice 16.30 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film. Aurora 16.30 «Malabimba». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «Lezioni private*. Va rietejski program «Sexy Hotel de Pariš*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 15.15 «11 campione*. Barvni film za vsakogar. Vapitol 15.30 «L'aereo piu pazzo del mondo». Moderno 15 00 «Odio le bionde* Barvni film za vsakogar. Eumiere 15.00 «Piedone l'africano». Jutri: «Tornando a časa*. Barv hi film za vsakogar. Volta Zaprto. Včeraj-danes Danes, TOREK, 6. januarja TRIJE KRALJI Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.37. — Dolžina dneva 8.52. — Lu-na vzide ob 7.38 in zatone ob 17.00. Jutri, SREDA, 7. januarja ZDRAVKO ',feme včeraj: najvišja temperatu-r® 7,2 stopinje, najnižja 5. ob 18. Uri 6,2 stopinje, zračni tlak 1012,4 bth narašča, veter 20 km na uro seYsrozahodnik s sunki do 42 km °a uro, vlaga 25 odstotna, nebo jas-ho, morje razgibano, temperatura •barja 8,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRT' RODILI SO SE: Samantha Loy, •'abio Sanna, Massimiliano Mistret-ta; Martina Mure. uMRLI SO: 67 letni Luigi Giu Seppe Simeon, 72-letna Bruna Gal igaris vd. Cerni. 77 letni Giulio La , za, 65 letni Rodolfo Bandi, 66 gtna Stefania Tauceri vd. Calzi, 78 6tha Pia Rovere vd. Solazzi, 73-let-2* Domenico Salerno, 24-letni Fulvio “.hhda, 65-letni Guglielmo Ferluga, Dietna Antonia Rusich, 52 letna An-«>nia Vidrich, 76-letni Nicolč Hrova-l|h, 72-letna Maria Hrovatin vd. Gla Vina, 91 letna Emma Superina vd. 'velli, 92-letni Giuseppe Terlicher, •"Hetni Aurelio Degrassi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN T„ (od 8.30 do 20.30) . ul- Mazzini 43: Ul. Tor S. Piero 2: u|; Felluga 46; Ul. Masragni 2. (»d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1- Ul. S. Giusto 1 nočna SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1; Ul. S. Giusto 1. 2GRAVSTVKNA dežurna služba . Nočna služba od 20 00 do 8. ure «, ■ 73 267, predpraznična od 14. do • ure in praznična od 8, do 20 Ure. tel. 68 441. LRKABNF v OKOLICI oliunec: tel 228 124: Bazovica: 226 165 Ončine: tel. 211001: *ek: tel 225-141- Božje polje 'n'k: tel 225 596: Nabrežina: tel. : Seslian: tel. 209 197: žavlje; 213 137; Milje: tel. 271-124. ,«55* SLOVENSKO < glede na njihovo politično prepričanje. In ko govorimo o odprti mej-', je bistveno to, da so vzpostavljeni stiki med množicami. Drugi važen moment v tem obdobju je spoznanje, ki se utrjuje tako v Novi Gorici kot v Gorici, da le s skupnimi prizadevanji lahko rešujemo probleme, težave in tudi nasprotja, ki se pojavljajo ob meji. Mogoče smo v preteklih letih res veliko razpravljali, razčiščevali in tudi zaključevali, vendar nam je to v pomoč, da smo opravili nujno potrebno fazo in da lahko na teh o-snovah iščemo skupno rešitve. Sodim. da moramo premostiti fazo političnih deklaracij o odprti meji, o sodelovanju in prijateljstvu in moramo začeti iskati še bolj konkretno vsebino, če nočemo, da nam bodo ti izrazi v prihodnje postali v napoto. S tem hočem -reči, da moramo tako kot smo razčistili odnose v sedanji fazi. vložiti napore, da dosežemo nov kvalitetni skok. ki bo pomemben tako za Gorico kot m Novo Gorico, če hočemo to doseči, moramo najti skupno hesefk) y iskanju takih gospodarskih odnosov, ki ne bodo v bodoče sloneli na knrznih razlikah, ki so kratkotrajne, in ča kali na dotok kupcev iz Itahie ali obratno, temveč na dolgoročnejših obrtniških in industrijskih skupnih vlaganjih, ki bi ’ ~ interesantna za obe strani. Moramo priti do združevanja znanja, ki ima dobre osnove na obeh straneh meje. in iz tega znanca bi se morali roditi novi programi, ki bi bili konkurenčni in sprejemljivi tudi za druge države. Mislim, da nas samo trgovska funkcija Nn<’e Gorice in Gorice vodi v zaprtost, v odvisnost od gospodarskih situacij, ki se v obeh državah zelo hitro spreminjajo. In v taki funkciji ne vidimo perspektive Nove Gorice. VPRAŠANJE: še zlasti v lanskem letu je slovenska narodnostna skupnost v Italiji veliko dela opravila, da bi dosegla toliko pričakovan zakon o globalni zaščiti. Kaj sodite o tej plati našega življenja? ODGOVOR: Ne bi mogel točno o-ceniti dogajanj, ki vplivajo na položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zdi se mi pa, da je bistvenega pomena za položaj Slovencev v Italiji čimprejšnji sprejem globalnega zakona, ki bi o-predelil in hkrati utrdil njihov položaj. Sodim tudi to, da bi bilo prav, da bi v letu 1981 do tega zakona tudi prišlo, ker bi s tem odpravili določeno nezaupanje, ki se še vedno pojavlja ob vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. VPRAŠANJE: SKGZ snuje pogovor dejavnikov dveh obmejnih in širših zalednih prostorov za okroglo mizo o aktualnih vprašanjih in o tem, kakšen naj bo, upoštevajoč dorečeno v petletnem razdobju po Osimu, naš skupni jutri. Kaj vi sodite o tej pobudi? ODGOVOR: Takšna diskusija 'bi bila zelo koristna predvsem zaradi tega, ker bi lahko dala iniciativo za uresničevanje novih pobud, ki se pojavljajo na obeh straneh meje. Predvsem bi morali v diskusiji z odkritimi besedami razčistiti nekatera vprašanja, ki lahko ob zamolčanju otežkočajo naše bodoče sodelovanje. Mislim, da lahko različna stališča, ki jih imamo do posameznih vprašanj, razčistimo samo v možnosti dialoga in se u-smerimo !: reševanju tistih vprašanj, ki so resnično bistvena za razvoj obmejnih območij. (Pogovor zapisal, GORAZD VESEL) ZARADI STAVKE AVTONOMNEGA SINDIKATA Potniške vlake za Benetke preusmerili preko Gorice ■/ Samo včeraj dopoldne so na goriški železniški postaji sprejeli in odpremili osem izrednih vlakov - Danes ne bi smelo biti večjih zastojev Na goriški železniški postaji so imeli včeraj obilico dela, kakor že dolgo ne. Zaradi stavke železničarjev avtonomnega sindikata, je bil namreč: potniški promet, na odseku proge med Tržičem in Portogrua-rom včeraj povsem ustavljen, vlake pa so preusmerili preko Gorice ih Vidma. Na goriški železniški postaji je bilo tako včeraj precej živahno. V dopoldanskem času so poleg običajnega potniškega prometa morali sprejeti in odpremiti šj osem »posebnih* vlakov z vagoni za Benetke, Milan, Bologno, Turin in Pariz. Do 16.30 so preko Gorice peljali še trije posebni vlaki, dva pa sta bila napovedana za zvečer. Stavka avtonomnega sindikata naj bi prenehala že sinoči, ob 21. uri, danes pa naj bi-se potniški promet na železnici Odvijal brez večjih zastojev. NOVI PROSTORI SO V ULICI DELLA CROCE V petek, 9. januarja, bodo v Gorici otvorili knjižnico «Damir Feigel» Knjižnica je sodobno urejena, razpolaga z najnovejšimi slovenskimi knjigami Kot smo brali v nedeljskem oglasu v Primorskem dnevniku bo v petek otvoritev prenovljene slovenske ljudske knjižnice uDamir Fei-geh, ki je našla svoj novi sedež v nekdanjem šolskem domu v Ul. delta Croce, v stavbi kjer sta tudi Zveza slovenskih kulturnih društev ter Glasbena matica. To knjižnico goriški Slovenci dobro poznamo že dolgo vrsto let. Ne sicer pod tem imenom, kajti šele sedaj so jo poimenovali po goriškem pisatelju, humoristu, novinarju Da-miru Feiglu. Knjižnica je nastala v začetku leta 1905 v okviru Narodne prosvete, t.j. kulturno-prosvetne organizacije narodno-naprednega tabora. Ta je združevala številna kul-turno-prosvetna društva v mestu in na takrat velikem goriškem podeželju. prirejala je predavanja, gostovanja. Ljudje pri tej Narodni prosveti pa so čutili potrebo, potem ko je bil tik pred koncem leia 1904 odprt Trgovski dom, da odprejo tudi večjo knjižnico s čitalnico. Odprli so jo 'v aprilu 1905. V' čitalnici, ki je bila odpri'- ves dan, je bilo moč najti veliko slovenskih pa tudi nemških in italijanskih časopisov in revij, ter veliko knjig. Te so bile skoro izključno slovenske, saj so v knjižnici hoteli predvsem širiti slovensko besedo med ljudi. Imeli pa so tudi knjige v drugih slovanskih jezikih in le če je potreba nanesla za kako strokovno knjigo tudi dela v nemškem in italijanskem jeziku. Za knjižnico kot je bila taka društvena knjižnica v tistih letih, ko se ni še tiskalo toliko slovenskih knjig kot danes, je bilo razpolaganje s približno dvatisoč knjigami pred prvo vojno, že velik uspeh, še posebej ker je ta osrednja knjižnica sodelo- VČERAJJEBILO SPETJfSE NORMALNO SPET ŽIVO V ŠOLAH IN TOVARNAH PO DVOTEDENSKIH POČITNICAH M triiški tovarni Detroit od včeraj dopolnilna blagajna, ki grozi tudi tovarni Adriaplost Dpsettisoči učencev in dijakov so včeraj prestopili šolski prag po skoro dvotedenskih počitnicah, ki so jih številni izkoristili za izlete na sneg, saj je bilo v turističnih krajih naše dežele dovolj snega. Čez približno mesec dni se bo zaključilo prvo polletje in takrat bodo dijaki in učenci ugotovili kako so se v tem prvem šolskem obdobju učili. Na skoro dvotedenske počitnice pa so bili prisiljeni tudi delavci v številnih tovarnah. Pravzaprav bi bilo delovnih dni v zadnjih dveh tednih bolj malo. kajti tako božič kot novo leto sta bila tam sredi tedna in če tem praznikom ter predpražnikom dodamo še sobote in nedelje potem lahko ugotovimo, da se je v marsikateri tovarni izplačalo nehati z delom za celih petnajst dni. To tudi ker so marsikje v težavah tudi s prodajo blaga in NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981 Celoletna Polletna Mesečna 49.000 lir 35.000 lir 7.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 (KM) lir. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. (ebruarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: lVst, Ul Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192 jim nekaj takih dodatnih počitnic prav pride. Včeraj so tako šli na delo v večjih tržiških tovarnah. V tovarni Ansaldo delajo s pplno paro, tam imajo veliko naročil in so stalno jemali v službo mlado delovno silo, pa čeprav ne v tolikšnem številu kot nekoč, bili so namreč bolj previdni. Poročali smo že tudi pred nekaj dnevi, da so v tržiški ladjedelnici vzeli v službo nekaj novin cev in to potem ko cela štiri leta niso vzeli v službo nobenega. V težavah pa so se znašli v tovarni Detroit, kjer je precej delavcev od včeraj v dopolnilni b'a-gaini. S podobnimi težavami pa se soočajo tudi v nekaterih drugih tovarnah na Goriškem. V tržiški tovarni Adriaplast nameravajo poslati v dopolnilno blagajna več kot sto delavcev. NESREČA ŠOFERJA Brcnil ga je konj Nekoliko neobičajna, žal zelo huda nesreča ha delu, je doletela 54-letnega avtoprevoznika Bruna Cri-vellarija iz kraja San Biagio di Callalta pri Tčevisu. Možakar, ki se ukvarja s prevažanjem je v prvih večernih urah koaju se , . v n* v UlicT f*11" deljo, ustavil v Gradišču, Carducci. Najbrž je skušal pomiriti živali, privezane na tesnem stojišču ena poleg druge. V ta namen, naj bi odprl vrata na zadnji strani tovornjaka, pri tem pa ga je v gla vo brcnil konj. Udarec s kopitom je bil tako močan, da se je Crl-vellari takoj brez moči zrušil na tla. Iz bližnjega bara so poklicali rešilni avto ter nesrečnemu šoferju skušali nuditi pomoč. Zaradi izredno hudih poškodb so Crivellarija iz goriške bolnišnice že kmalu zatem prepeljali na oddelek za intenzivno nego bolnišnice v Vidmu. vala z izposojanjem knjig tudi s številnimi manjšimi knjižnicami prosvetnih društev na goriškem podeželju. Svoje sicer manjše knjižnice so imela tudi druga slovenska društva, ki so delovala takrat v mestu. Po novi vojni je ta knjižnica še vnaprej delovala v Trgovskem domu, leta 1928, ko so fašisti zasegli ta dom. so zmetali iz njega knjige, note, gledališke akte, društvene akte. Veliko tega se je izgubilo, marsikaj pa so odborniki in člani naših takratnih društev odnesli skrivaj domov dokler se je to le dalo. Knjige so si ljudje v naslednjih letih izposojali med seboj, po osvoboditvi pa je bila slovenska knjižnica v Gorici ponovno odprta z naslovom Ljudska knjižnica in čitalnica v pritličnem trgovinskem prostoru na Travniku. V tej knjižnici so zbrali marsikatero knjigo nekdanjih slo venskih knjižnic, med temi tudi one Narodne prosvete, dobili pa so veliko novih knjig, ki so izšle takoj' po osvoboditvi in tudi več knjig iz raznih knjižnic širom po' Stoventfi ali iz skladišč takratnih založb. Ljudje so se te nove kn ižnice takoj oklenili, saj so v letih fašistične diktature imeli v rokah samo knjige Goriške matice, Goriške mohorjeve družbe in tržaške založbe Luč, knjige iz Slovenije so bile težko dostopne, V knjižnico so ljudje prihajali v zelo velikem številu, da bi si tam izposodili slovensko branje. Po razmejitvi v septembru leta 1947 je slovenska knjižnica morala iz tako osrednjega kraja kot je bil oni na Travniku. Najprej je bila več mesecev v sobi nekega stanovanj v Ulici sv. Antona. Zatem ji je Zveza slovenskih kulturnih društev našla mesto v stavbi v Ulici Ascoli 1, kjer so bili sedeži tudi drugih slovenskih organizacij. Tam je knjižnica imela na razpolago e-no sobo in je zelo dobro poslovala. Ob preselitvi naših organizacij iz Ulice Ascoli v Ulico Malta je tam knjižnica dobila na razpolago en prostor, vendarle se ni več razvijala tako kot o prejšnjem obdobju, tudi zato ker je bil men prostor večkrat drugače uporabljen. Pred nekaj leti si je Slovenska prosvetna zveza (danes Zveza slovenskih kulturnih društev) zadala nalogo knjižnico preurediti in tudi povečati njeno knjižno zbirko. Na pomoč so ji priskočili novogoriška knjižnica «France Bevk», r N ar od no-univerzitetna knjižnica» v Lmb-Ijani in Kulturna in skupnost Slovenije. Danes je knjižnica sodobno urejena, ima na razpolago lepe prostore v prvem nadstropju stavbe v Ulici della Croce, razpolaga z več kot pettisoč knjigami, od teh je precej sodobnih, najnoveiših izdaj. Knjižnica jejUrejena tako da i-majo bralci pmst pristop do precejšnjega števila knjig, zlasti najnovejših izda). Druge knjige pa bodo v druaih prostorih in iih bo moč naročiti potom knjižničarke. Ta drugi del je še vedno v urejanju, bralcem pa je že sedaj na voljo veliko število kn>ig. Otvoritev bo v petek ob tsfairi. talijanskih državljanov, decembra pa je bilo njihovo število skoraj za 50 tisoč višje. V ponedeljek nastop ansambla «Percussionc 4» Gost na prihodnjem glasbenem večeru, ki ga prireja goriška občinska uprava, v sodelovanju z .združenjem glasbenikov naše dežele ter z društvom Glasbene mladina Italije, bo znana beneška skupina «Percussione .4». Gre za ansambel, kjer so zastopana samo tolkala in ki ga sestavljajo Guido Facčhin, Carlo Golfetto, Silvano Penzoin Lino Rossi, Občasno nastopa z ansamblom tudi pevka Silvia Man to vani. Na koncertu 'v Gorici, na sporedu bo y ponedeljek, 12. januarja, bodo •Tatitje, * ki sicer sodčlojejo v orkestru gledališča La Feniee, izvedli dela Dariusa Milhauda, Toc-cato mehiškega skladatelja Carlosa Chaveza ter nekaj drugih posebej za ansambel napisanih del. Koncert bo ob 20.30. Hudo ranjen kolesar V goriško splošno bolnišnico so v noči od sobete na nedeljo, spre- j jeli 18-letnega kolesarja Claudia ‘ Falconeja iz Gorice, Ulica Tomma-so Grossi 4. Zaradi zloma leve noge, možganskega pretresa, udarcev po obraz.u in drugih poškodb, se bo moral zdraviti 50 dni. Okrog 24. ure v soboto, ga je na križišču ulic IX Agosto in Brigata Casale, v neposredni bližini cerkve Srca Jezusovega, z avtom zbil 40-letni Paolo Ciuciat iz Gorice, Ulica Niz-za 52/2. Včeraj - danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V (-.'dnu cd 28. decembra 1980 do 3. januarja 1981 se je v Gorici rodilo deset otrok, umrlo je 23 oseb, oklici so bili trije, poroka pa ena. ROJSTVA: Samantha Mignacca, Fabio Vižintin, Enrico Tortul, Daniel Zagato, Moreno Bajc, Daniele Del Bianco, Eleonora Cosolo, Mauro Vogrig, Marjana Perše in Federico Campoehiaro. SMRTI: 83-letna Elisa Neffat, 57-letni Longino Demartin, 76-letna Mercede Borghese por. Fulignat, 90-letna Elisabetta Tirel, vdova Tofful, osnovnošolski učitelj 60-letni Giordano Grcnelli, 73-letni Giuseppe Zw6if,' 81-letna Maria Braini, vdova Paoletti, 72-letni Luigi De Luca, trgovka 57-letna Vaieria Makuc poročena Jug, upokojenka Clara Val-demarin, 68-letni Attilio Fabbruc-cio, 55-letni Guido Zucchiatti, Spletni Ferruccio Belli, 73-letna Gioconda Slamisca, 76-letna Suzana Devetak, 90-letna Maria Periz vdova D’0-svaldo, 78-letna Gesuina Tullio vd. Dsmatrio, 81-letna Maria Malner por. Mungherli, 81-letni Dante Re-moli, 88-letna Ema Mozetič por. Pregelj. OKLICI: industrijski izvedenec Fabio Medessi in prodajalka Ma-nuela Franscarolo, uradnik Costan-tino Renzo Contiero in prodajalka Manuela Franscarolo, uradnik Co-stantino Contiero in gospodinja Laura Bendeli, električar Mauro Princi in Patrizia Fumis. POROKA: mehanik Umberto Bat-tara in gospodinja Fiorangela Xo-cato. (( or ir u VERDI 17.30-22.00 «H pap occhio*. Renzo Arbore in Roberto Benigni. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Biancaneve • i sette nani». Barvna Walt Di-sne.veva risanka. VITTORIA Danes zaprto. Jutri: 17.00 — 22.00 «Le pomo- relazionb. Prepovedan mladini pod 18. letom. 'f • » ■ * 1 rzic PRINCIPE 16.30-22.00 «H fiume del grande caimano*. EXCELSIOR 17.30-22.00 «Ho ffttto splashv. Aorti i,orira in okolico SOČA 18.00-20.00 «Hrabro bežimo*. Francoski film. SVOBODA 18.00—20.00 «Preluknjani dolar*. Italijanski film. DESKLE 19.30 «Bojevniki podzemlja*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponori je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolč, Ul. 1. maja 94. tel. 73-328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gf* rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ttalija 89, tel. 84 443. ........■UMHIMU.iitiiiiiiiiu. MUHI, ........................... V ZVEZI Z NOVOLETNIM ATENTATOM Spel Ž na mejni Decembra so na mejnih prehodih na Goriškem po daljšem presledku spet zabeležil' nekoliko živahnejši promet. Mejo je prekoračilo skoraj ICO tisoč oseb več kakor novembra. Nedvomno je na tak obračun vpli vala predpraznična nakupovalna ■žlica. Po podatkih poveljstva obmejne policije za Goriško, je na mejnih prehodih v naši pokrajini prestopilo mejo 764.851 oseb 237.330 oseb se je pri tem poslužilo potnega lista, 527.521 pa je bilo prehodov z maloobmejno prepustnico. Tisti, ki se na te stvari razumejo, pravijo, da se je promet povečal predvsem na račun decembrske podražitve goriva v Italiji. Take u (otovitve potrjujejo tudi številke. Novembra je italijansko - jugoslovansko ,.iejo prestopilo na podlagi videmskega sporazuma le 207.228 i- Korak naprej v preiskavi za ugotavljanje storilcev? Orožniki naj bi izvedli nekaj hišnih preiskav in prijeli nekega moškega Vse kaže, da se je oreiskava v zvezi z razstrelitvijo telefonske kabine v Petovljah, v prvih urah novega leta, premaknila z mrtve točke, čeprav ni nobenih zanesljivih vesti, zaradi preiskovalne tajnosti namreč, o dosedanjem poteku in izsledkih. Tako naj bi orožniki iz Gradišča opravili te dni nekaj hišnih preiskav ter prijeli nekega moškega. Ni znano, če v zvezi s telefonskim sporočilom v goriško bolnišnico, ali v zvezi s kakim drugim prekrškom. Vsekakor velja glede poteka preiskave najstrožja tajnost. Medtem se je izvedelo za dve po drobnosti v zvezi s telefonskim sporočilom, s katerim so si samozvani «Gruppi eversivi di estrema sini-stra* prevzeli odgovornost za atentat Tako na1 bi nernani moški telefoniral iz goriškega telefonskega mn rež ja, ne na številko centrale v bolnišnici, ampak na posebno šte- vilko oddelka Tatovi čuvaja postaje Skoraj ne^ na območju so’ pomoč. nju svalne ake teden, da ne bi enjske občine, ali tik ob njenih mejah, zabeležili vloma ali tatvine. Tokrdf; v soboto zvečer, so neznanci obiskali stanovanje čuvaja občinske prečiščeval-ne postaje za c ’plake. na meji med sovodenjsko in goriško občino. Stanovanje je v prvem nadstropju, medtem ko so v pritličju uradi. Gianni Crassini, tako je ime čuvaju, ■e je odpravil zdoma v prvih popoldanskih urah, vrnil pa se je o-krog 19.30, ko so neznanci že temeljito opravili svoje delo ter odnesli barvni televizor, g amofon ter okrog 400 tisoč lir. Poslopje uprav- ne zgradbe, kakor tudi celoten o-bjekt prečiščevalne naprave je o-grajen z visoko mrežo, ki so jo neznanci prestrigli. Običajno skrbita za varnost dva velika psa, k: pa ju je čuvaj v soboto, spričo dejstva, da je bil v zgradbi še občinski u-radnik, privezal. Prav to okoliščino so izkoristili tatovi ter brez prevelikega truda vdrli v notranjost. Prečiščevalna postaja in upravno poslopje namreč stojita na precej odmaknjenem kraju, na soškem bregu. Razna obvestila Prosvetno društvo Jezero vabi jutri, 7. januarja, ob 20. uri na predavanje dr. Janeza Honna — S poti po Makedoniji. Predavatelj bo pokazal vrsto izbranih barvnih diapozitivov. Prireditev bo v društveni dvorani. Ženski odbor prosvetnega društva Briški grič vabi v četrtek, 8. januarja, ob 20. uri na vzgojno predavanje o učnih navadah. Predavala bo dipl. psih. Barbara Šaver. Prireditev bo v društvenih prostorih na Bukovju. a obvešča člane in o uradi v Ul. Mal-fja zaprti zaradi do-si za razumevanje, da se bo jutri, v llfja, ob 15. uri pohvalni tečaj v baze-Argonavti v Novi Gori- Kmečka o prijatelje ta do, pusta j zsši sredo, novno prič nu hotela ci. Podrobnejše informacije dobite v pisarni ZSSDI v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84-644. Društvo krvodajalcev iz Sovodenj izreka članu Cirilu Černiču globoko sožalje ob izgubi očet* Karlota. SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA ITALIJANSKA TV Prvi kanal .8.55 Svetovni pokal v smučanju, moški veleslalom 12.30 Pedagogika 13.00 Dan za dnem 13.30 DNEVNIK 14.03 Carski sel — 2. del 14.30 Braccio di ferro 14.40 Zrcalo nad svetom 15.00 Kdorkoli si ti -*- TV film 10.0) Zimski, šport: ^SMUČANJE (veleslalom za SP) 16.30 REMI - 2. del 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2, 1.. .stik: Družina Mezil — film LASSIE - film 18.00 Katera energija, vzgojna oddaja 18.30 Primissima Kulturne aktualnosti Dnevnika 1 ' 19.0P Colargol okrog sveta 19.20 VELIKI LOV - 11. epizoda 19.45 Almanah in •Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.40 šah mat oddaja povezana z italijansko loterijo Primite krivca, TV priredba 22.45 Nepremagljivi: Trojna igra — TV film Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal ^ 12.30 Robinov svet, . komični TV film 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Starši kot poklic, vzgojna oddaja 14.00 Popoldan 14 10 Komisar Maigret: SAMOTNI TAT, 2. in zadnji del 15.50 Francoščina 17.C0 Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan 17.30 Čebelica Maja 18.00 Otrok in psihoanaliza, vzgojna oddaja 18.30 Dnevnik 2 — športne vesti ,18.50 Planet Toto 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Nick Carterjeve avanture 21.55 Nogomet: ITALIJA - HOLANDSKA Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI Tretji kanai 14.30 Nogomet: BRAZILIJA - ARGENTINA 16.45 Big bands 17 40 Kra j in njegova godba 18.35 Tradicije božičnih jaslic v Italiii 19 00 DNFVNTK 3 20 00 Gledališče — akrobati 29.05 Vzgo’a in deže’e 29.40 G’asbena srečanja 21.50 Detektivi 22.40 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 13.35 in 15.00 Veleslalom za moške, posnetek iz Morzina 10.30 TV V ŠOLI 16,1() Poročila iG 15 Smučarski skoki 18.00 Pisani svet: Fritcle 18.30 OBZORNIK 18.40 Mostovi — Hidak 18.55 Beri. beri Danes pričenjamo z novo odda ;o, ki bo govorila o knjigah, celih 15 minut vsakih 14 dni samo o knjigah. Po srečnem naključju si ni do danes še nihče izmislil tako popolne ali trajne definicije knjige, da bi se morali s tem ukvarjati, namesto tega bomo večino pozornosti v odda jah namenili kritični, športni, aktualni in stalni oceni tistega. kar je najti na knjižnem trgu: leposlovje, družboslovja, znanstvene literature. V oddaji bodo brali odlomke, prodajalci ktijig in bralci iz knjižnic: zvedeli pa boste marsikaj tudi o zgodovini knjige, o nastanku pisav, izu-, mu tiska, pa o nakladah, založbah.* cenah itd. . . Oddaja ima namen širiti krog; tistih, ki bi se radi prepustili- svetu fantazije, vesolja, neskončnih možnosti pisane be- c p/1 p 19.10 Risanka 19 24 TV nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 DNEVNIK 20.00 Odprto za ustvarjalnost Oddaja Odprto za ustvarjalnost «praznuje»!' ta mesec skromno prvo obletnico obstoja. Za tiste, ki jo pripravljamo, zato nič manj pomembno. Uresničujemo namreč nekaj ciljev, ki smo jih našim gledalcem obetali ob prvi oddaji. Dosegli smo. da o raziskovalnih aktualnih zagatah na posameznih raziskovalnih področjih poročamo dovolj-razumljivo in polemično, da smo uspešno segli v jugoslovanski in svetovni prostor 'in široko odprli vrata vsem raziskovalnim orga nizaci.jam, posameznim razi skovaleem, strokovnjakom in .ustvarjalcem, ki nam v tej oddaji imajo kaj povedati. Res pa je tudi, da smo pri nas vrata široko odprli, ven dar skoznje vstopajo le posamezni. 11 oddaj, kolikor smo jih doslej pripravili, je bilo dovolj, da je kljub pozni uri — oddaja se začenja šele ob 21.30 — dobila širok krog gledalcev, kar je bil eden od razlogov, da se je naše programsko vodstvo odločilo, da jo leta 1981 premakne na 20. uro Današnja oddaja bo o bravnavala presajanje ledvic s posebnim ozirom na osnutek novega zakona o transplantacijah v drugem prispevku bomo govorili o UNESCO centru v Ljubljani, ki je gostil veliko mednarod no skupino novinarjev, režiserjev, producentov - ustvarjalcev poljudnoznanstvenega filma, ki ga popularizirajo prek televizije. .. 20.45 TUJA HIŠA. TV nadaljevanka 21.55 Iz koncertnih dvoran: I. Stravinski: simfonija A. Vivalti: koncert za flavto Koper 16.00 Smučarski skoki 17.30 Golo mesto — film 19.00 Odprta me>a 19.25 Otroški kotiček: Jakec in čarobna svetilka; risanka 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.30 Izsiljevanje — film •> . 22.00 Danes 22.10 Locandina flash 22.20 Gorska folklora: ČEŠKOSLOVAŠKA 22.50 TRNOVA POT. TV nadalj., 1. del Zagreb 17.45 Pionirski TV studio 18.15 TV koledar 21.00 laMfornijski poker — film ŠVICA 15.00 Divja Amerika 16.30 Cirkus Billyja Smarta 17.30 Pinocchio 20.40 Svetle oči — 4. del TRST A 7.C0, 8.00. 10.00, 13 00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi; 12100 Narodnostni trenutek Slovencev v Ita-iji; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Sodobni sound; -6.00 Mladi pisci; 16.15 Romantični trenutek; 16 30 Rezervi rano za. . .; 17.10 Mi in glasba Neve plošče; 18.00 Slovenska dra natika po 1945; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30 16.30, 17 30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro Titro; 8.32 Na vrsti sta Liszt in tavel; 9.15 Ansambel Earl Klugh; 1.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami ;e. . .: 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn: 12.00 Na prvi strani: 12.05 Glasba po željah: Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilbhertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 14 00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani /.a vas; 15.00 življenje v šoli; 15.20 Glasbeni program; 15.45 Popevke; 16 10 Dalmatinske pesmi; 16.55 Pismo iz; 17.00 Poslušajmo jih: 17.32 Srečanje z. opero; Hoffmanove pripovedke, Carmen i • Travia-ta; 19.00 Discoteca sound- 19.45 Nasvidenje jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila; 1.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6 15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, objave; 7.15 Objava sporeda; 7.30 Zaključek; 13.00 Otvoritev: najava sporeda, pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.4,. Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes, objave in reklame; Li.OO Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva: dekliški zbor Sloga — Črni Vrh nad Idrijo in moški zbor Fran Venturini od Domja; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave; 17.00 Sotočje; 17.45 Ansambel Bratov Avsenik. RADIO 1 7 00, 8.00, 12 00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.25 Prijetna gla sba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.30 Via Asiago Tenda; 14.03 Glasbena odd. 15.03 Rally 15 30 Errepiuno; 17.03 Pdtchuork; 18.35 Uspehi v glasbi; 21.03 Check-up za VIP; 21 30 Glasbena pavza. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, '1.30, 12.30, 13.30, 16.30, i8.30 Poročila; 6.1)0 - 8.45 Dnevi: 9.C5 Vsakdanja ljubezen; 9.32 Radiodue 3131; 11.32 šolska vzgojna oddaja; 11.56 Tisoč popevk; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radiodue 3131; 76.32 Disko klub; 17.32 Skupina MIM; 19.50 Prostor X; 22/' Večerni spored. LJUBLJANA 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.1 J, 19.73 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine: 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.43 Po domače; 13 00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Ko- rak z mladimi; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 O-peme arije in monologi; 18.30 Pojo amaterski zbori; 18.55 Minute za EP; 19 25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT: 21.05 Radijska igra; 21.58 Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.2" I~ naših sporedov; 22.30 Tipke in godala; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. VELIK USPEH FINCA PUIKKONENA Na nedeljski tekmi v Innsbrucku so Jugoslovani povsem razočarali - Danes zadnja preizkušnja v Bischofshofu KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI GORIČANI TOKRAT ZMAGALI Doma so premagali moštvo Antoninija iz Siene - Tržaški Hurlingham izgubil v Bologni, čeprav je Američan Laurel zopet odlično igral NOGOMET V PRVENSTVU C1 LICE Triestina na gostovanju osvojila pomembo točko Tržačani so igrali neodločeno proti Sen-remeseju -Dobra poteza trenerja Riancbija Mladi Kanadčan Horst Bulau je s svojimi nastopi ugodno presenetil: trenutno je namreč na sedmem mestu skupne lestvice za SP . (Telefoto AP) INNSBRUCK - Nadaljuje se tek- «Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiimiiiiii!titiijivHiuiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii!tiiiiiiiiiiiii movanje za novoletno turnejo v smučarskih skokih. Četrta tekma bo na sporedu danes, ko bo tudi znan končni zmagovalec. - 7 Nedeljsko tekmo v Innsbrucku je zmagal Finec Puikkonen in s tem dokazal; /a . so letos «severnjaki» izredno dobro pripravljeni in lahko računajo tudi na visoko uvrstitev v svetovnem pokalu. Sicer pa je bila nedeljska tekma v Innsbrucku v dvomu,: saj je v sbboto zvččer začelo deževati, nato se je dež spremenil v sneg. Puikkonen je ostal na vrhu, za njim je ostal Neuper,' na odlično 3. mesto pa se je prebil Kogler z najlepšim skokom dneva na 191 m. Jugoslovani so tokrat skakali precej slabše kot na prvih dveh tekmah. «Tradicija je obveljala tudi tokrat», je menil po tekmi zvezni trener Jurman. «Odlični skoki na treningih so psihično močno vplivali na naše fante, ki nato na tekmi tega niti približno niso znali ponoviti. Za tekmo, kakršna je bila današnja, pa našim manjka tudi izkušenj». Danes bo v JBiscliofshofu še zadnja tekma novoletne skakalne turneje. VRSTNI RED 1’. Puikkonen (Fin.) (101+99,5) .235,6 2. Neuper (Av.) (98 + 99) 230.7 3 Kogler (Av.) (96.5 + 101) 229,4 4. Kokkonen (Fin.) (98 99) 228.2 5. Ruud (Nor.) -"C (97 +96) 220,6 6. Tuscherer (Av.) (95 + 98) 219.6 7; Heinonen (Fin.) ,(98,5 93) 217,5 • 8. Saetrer (Nor.) (97 + 94) 216,3 45, Ulaga (Jug.) (90 90) 190,4 54. Benedik (Jug.) 75. Lotrič (Jug.) 73. Norčič (Jug.) LESTVICA 1. Neuper 702,3 točke; 2. Puikkonen 694,2 ; 3. Kogler 693,2; 4. Kokko-nen 670,9; 5. Ruud 668,8; 6. Berge-rud 652,9; 7. Bulau 658,4 ; 8. Saetre 654,7 točke. LESTVICA ZA SP 1. Neuper 57 točk; 2. Puikkonen 51; 3. Kogler 42; 4. Bergerud 31; 5. Kokkonen 27; 6. Ruud 26; 7. Bulau 25; 8. Saettc 18; 9. Buse in Wallner po 14 točk. - ", ■*. Tal Ginseng - Antonini 88:84 (53:40) TAI GINSENG; Puntin, Valentin-sig 12, Turel 6, Pondexter 16, Premier 6, Ardessi 17, Pieric 2, Hayes 29, Antonucci, Campestrini. ANTONINI; Quereia 24, Fran.ce-schini 10, Neri, Tassi 10, Bacci, Ceccherini, Kramer 17, Batton 21, Giustarini 2, Daviddi. SODNIKA: Cagnazzo in Forcina iz Rima. PON: Tassi v 38. min.; PM: Tai Ginseng 12:17 Antonini 8:9. V neposrednem srečanju med i zadnjeuvrščenima na lestvici j je Tai Ginseng ne povsem brez te-1 žav na domačem igrišču premagal • peterko Antc-ninija iz Siene. Potek j tekme je bil podoben srečanju, ki ; so ga pred tednom dni v Gorici i-| gralcl Tai Ginsenga nerodno izgu-I kili proti Grimaldiju, potern ko so ! v prvem polčasu vodili tudi z 18 j točkami prednosti. Razlika je v tem, da se je tokrat končalo drugače in je domačim uspelo osvojiti zmago v zadnjih minutah srečanja. Tekma se je pričela enakovredno, z rahlo premočjo Tai Ginsenga, ki je proti sredini polčasa prevzel v roke vajeti igre in si priboril Sanremese - Triestina 1:1 (1:0) SANREMESE: Alessandrelli, Mag-gioni, Vertova, Cecchini, Cichero, Prunecchi (Bertazzon), Aimone, De Luca, Paolini, Fietropaolo (Melil-16), Trevisani. TRIESTINA; Bartcllni, Schiraldi, Lombardo (d.p. Di Croce), Amato, Prevedini, Mascheroni, Mariani. Le-narduzzi. Mitri, Franca, Zandegu (od 8. min. d.p. Giglio). STRELCA: v 37. min. p.p. Cecchini. v 22. min. d.p. Di Croce. Triestina se vrača z gostovanja 'vr-Saitfemu s točko v žepu, kar ji še vedno dovoljuje, da lahko sama «kralju,je» na vrhu lestvice nogo-, metnega prvenstva C-l lige. Kljub temu pa bi lahko Tržačani iztržili še kaj več. če se le ne bi opredelili za pasivno igro in nadzorovanje nasprotnikovih akcij, ampak bi bolj poletno in odločno zaigrali. Moštvo, ki misli napredovati v višjo ligo, mera zmagati tudi na tujem in prav v Sanremu je bila za to priložnost. Najbrž pa so na zadržanje Tržačanov vplivale tudi odsotnosti Co-lette, Magnocavalla in Di Risia, tako da so se igralci Triestine zbudili šele v drugem polčasu, ko je bilo treba nadoknaditi zamujeno. Sanremese ni pokazal nič posebnega in sodi v krog tistih enajsteric, ki se bodo morale boriti proti izpadu. Domačini so prešli v vodstvo z golom, ki ga je dosegel Cecchini, vendar je bil ob tej priložnosti storjen nad vratarjem Barto-linijem očiten prekršek, tako da bi moral sodnik zadetek razveljaviti. V drugem polčasu je trener Tržačanov Bianchi poslal v ogenj Di Croceja in Giglia, ta poteza pa se je pokazala kot dokaj posrečena, saj je prav Di Croce zabil izenačujoči gol. IZIDI 14. KOLA Palermo - Sampdoria 1:1 Pescara - Taranto 2;1 Rimini - LR Vicenza 2:2 Spal - Piša 0:0 Varesp - Monza 1:1 Verona - Cesena 1:1 LESTVICA Milan 23 točk, Lazio 22. Genoa, Forli - Mantova 1:0 Modena - Parma 2:0 Piacenza - Casale 1:1 Prato - Empoli 0:2 Reggiana - Cremonese 1:1 SanCAngelo - Fano 0:0 Sanremese - Triestina 1:1 Trento - Novara 4:1 Treviso - Spezia 4:4 LESTVICA Triestina 20 točk, Cremonese in Forli 19, Fano 18, Empoli in Reg-giana 17, Treviso 16, Mantova in Modena 15, Parma 14, SanCAngelo in Sanremese 13, Trento 12, Piacenza 11, 'Casale 10, Prato 7, No-vara in Spezia 6. PRIHODNJE KOLO (11.1.) Casale - Mantova, Cremonese. -Treviso, Empoli - Forli, Modena -Piacenza, Novara - Reggiana, Parma - Sanremese, Prato - Trento, Spezia - SanCAngelo, Triestina -Fano. ITALIJANSKA B LIGA Milan prevzel vodstvo na lestvici ' Milan je prevzel vodstvo na prvenstveni legtvici italijanske nogometne B lige. Varovanci trenerja, Giacominiia so kar sredi Rima premagali svojega najnevarnejšega tekmeca za prestop v višjo ligo La-zio. Rezultat 2:0 v korist Milančanov je vsekakor presenečenje, saj je Lazio v zadnjih kolih dokazal, da je v dobri formi, medtem ko Milan ni popolnoma zadovoljil. Oba gola za Milan je dal v ■ drugem polčasu srednji napadalec An-tbnelli. IZIDI 16. KOLA Bari - Atalantd 1:0 ’ Genoa • Foggia 4:0 Lazio - Milan 0:2 Lecce - Catania 2:1 Cesena in Spal 18, Sampdoria 17. Piša, Foggia, Pescara 16, Lecce in Bari 15, Rimini, Catania, Verona, Atalanta 14, Taranto, Palermo, Va-rese 12, Monza in LR Vicenza li. PRIHODNJE KOLO (11. L) Atalanta - Spal, Catania - Genoa, Cessna - Lazio. Foggia.,-„LR, Vicenza, Lecce -, Pescara, Milan V Rimini, Monza - Bari, Piša - Taranto, SajtipdbiSa - 'Thrčsev Vero na - PaL^mn, PLAVANJE Petrič v odiični formi Potem ko je imel najboljši jugoslovanski plavalec Borut Petrič v lanski sezoni velike težave z zdravjem — slepičem — je letos že v odlični formi. V finalu ekipnega državnega prvenstva v Trbovljah je izboljšal kar štiri državne rekorde za male bazene. V svoji specialni disciplini (kravlu) je 200 m preplaval v 1’52"59, 400 m v 3’51”33 , 800 m 8'10’aO ter 1.500 m v 15’51”14. prednost 18 košev (52:34). V tem delu srečanja se je izkazal posebno Haves, ki je edini zanesljivo zadeval nasprotnikov koš. Toda v drugem polčasu je Tai Ginseng kot običajno popustil in dovolil gostom, da so se najprej približali in nato izenačili. Kazalo je že, da bodo domači zopet neredno izgubili že dobljeno tekmo, vendar je tokrat šlo drugače. V zadnjih 4 minutah srečanja, po izenačenju gostov pri 78:78, so bili goriški igralci dovolj prisebni, da so zopet pridobili nekaj košev prednosti in to prednost nato branili v poslednjih minutah. Deloma so jim nalogo olajšali nasprotniki sami, ki so v odločilnih trenutkih izgubili nekaj dragocenih žog. Med najboljšimi na igrišču gre poleg Hayesa omeniti Querčio in. Battona, ki pa v drugem polčasu ni bil tako točen kot v prvem. M. M. lčyB — Hurlingham 105:92 (46:42) I&B: Bertolotti 23 (1:1). Maguo-lo, Balugani 1 (1:2), Tardini, Jordan 22 (2:2), Ferro 11 (3:3), An-conetani 6 (2:5), Di Nallo 8, Starks MllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIUlIlllllKfllllllllllMHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltllllllltllllinillllllllllll POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU ADRIEVEC GREGOR! TRETJI V BAZO VICI Tudi ostali Adriini tekmovalci zadovoljili V nedeljo je bila na bazoviški gmajni prva od treh tekem za pokrajinsko prvenstvo naraščajnikov, mladincev in članov v krosu. Tekmovanje, ki ga je organiziral tržaški «Marathon», je bilo izredno številno obiskano, saj je skupno startalo okoli 130 tekmovalcev. Nastopila je tudi lonjerskd Adria s štirimi atleti. Najbolje se je vsekakor uvrstil naraščajnik David Gregori. ki je s to tekmo opravil tudi svoj krstni nastop v tej kategoriji. Kljub ne prav najboljši pripravi je zasedel dc-bro tret-; j mesto, kar je vsekakor lep uspeh, glede nato. da je tekmoval z leto starejšimi' nasprotniki, kar je v teh kategorijah velikega pomena. Dva tekmovalca je Adria ime1 a še v članski konkurenei.*Na.ibolje se je uvrstil' Fabio Ruzzier s 17. mestom, medtem, ko je biLCarlo Bonanno 18. Omenimo naj, da je fifiFto za Bonan-na krstni nastop V atletiki, saj se je doslej bavil le s kolesarstvom. Končno med amaterji je nastopil še Giro-lamo Bonanno, ki je v konkurenci skoraj 60 tekmovalcev pristal na 17. mestu in kot deveti v svoji kategoriji. Tudi za tega atleta je bil to krstni nastop med včlanjenimi atleti. IZIDI NARAŠČAJNIKI (3.750) m 1 Buttinar (Marathon) 13’23"08 2 Miani (Cividin CST) 14T8"02 3. David Gregori (Adria) 14’51”07 ČLANI (8.750 m) 1. Romano (Marathon) 31’18”00 17. Fabio Ruzzier (Adria) 37'26”01 18. Carlo Bonanno (Adria) 39’12’’03 AMATERJI (6.250 m) 1. Marassi (Marathon) 24'27”05 9. Girolamo Bonanno (Adria) 27'09"00 Prihodnja tekma za pokrajinsko prvenstvo bo 1. februarja na isti progi. F. R. TENIS +RV O AVSTRALIJE Teacher premagal Avstralca Warwicka iČf- . ; v * *. MELBOURNE sto-Araeričan,, Brian Teacher je zmagovalec mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije., Američan je v finalu premagal Avstralca Kima Warwicka s 7:5, 7:6, 6:3. 32 (8:17), Dal Pian 2. HURLINGHAM: Laurel 38 (6:8), Lawrencg 24 (6:7), Ritossa 14, Mina 2, Baiguera 6, Meneghel 8, Sco-lini, Jacuzzo, Pecchi, čuk. SODNIKA: Vitolo in Durati iz Pize. Pozitivna serija Hurlinghamovih nastopov se je prekinila: bolonjski I&B je namreč prepričljivo zmagal ter dosegel dvp nadvse pomembni t(K-ki za obstanek v ligi. Tekma je bila izenačena le v prvem polčasu, medtem ko so takoj v začetku drugega de!a prevzeli, pobudo domačini, ki so tudi visoko povedli. <79:61 v 32. min.). Kljub vsem naporom Laurela, ki je bil gotovo najboljši mož na igrišču, pa Tržačanom ni uspelo nadoknaditi visoke razlike. Ostali igralci so namreč odpovedali, če izvzamemo nekaj lepih košev Ritosse ter Lavvrenceja proti koncu tekme. Bolonjčani so nedvomno prikazali boljši kolektiv, kjer izstopajo veteran Bertolotti in pa dvojica Jordan - Starks. ki verjetno nima para v vsej A ligi. IZIDI 21. KOLA Tai Ginseng - Antonini 88:34 Turisanda - Recoaro 118:97 Biliy; - Grimaidi 83:89 I&B - Hurlingham 105:92 Ferrarelle - Scavolini 84:89 Pintinojr - Sinudyne 67:73 Bancoroma - Squibb 80:94 LESTVICA Turisanda 36, Billy 32, Squibb, Sinudvne in Grimaidi 28, Scavolini 26-, Hurlingham in Ferrarele 18, Recoaro, Pintiftox in I&B 16, Bari-coroma 14, Antonini 10, Tai Ginseng 8. PRIHODNJE KOLO (jutri, 7. 1.) Pintinox - Bancoroma; Sinudyne - I&B; Hurlingham - Billv; Scavolini - Turisanda: Grimaidi - Recoaro; Antonini - Ferrarelle; Squibb - Tai Ginseng. Odbojkarska sekcija ŠZ Bor čestita Ingrid in J oži ju ob rojstvu prvorojenca. Malemu MATEVŽU pa želi c’ "•> sreče v življenju. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiitiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS V NEDELJO V NABREŽINI V ŽENSKI A LIGI KLJUB PORAZU KRASOVKI POVSEM ZADOVOLJILI Sonja Doljak in Damjana Sedmak izgubili proti premočnima nasprotnicama iz Barija «V tem srečanju proti prvemu moštvu Fiata iz Barija je bilo za nas zelo važno, da osvojimo čim-več setov in po možnosti vsaj -eno točko. Borga pred izpadom, v katero smo tudi mi zapleteni, bo v preostalih štirih kolih izredno težka za nas. Skupno z nami imajo kar tri moštva po enako številb točk. V nižjo ligo pa izpadeta kar dve ekipi. Proti vodečemu Fiatu smo osvojili eno točko, pa tudi z igro svojih dveh varovank sem lahko povsem zadovoljna,* je po nedeljskem srečanju 6. kola ženske namiznoteniške A lige rekla trenerka Krasa Sonja Milič. Krasovki Sonja Doljak in Damjana Sedmak sta v nedeljo proti premočnima nasprotnicama povsem zadovoljivo opravili svojo nalogp: Sonja, ki je v prvi tekmi dokaj dobro igrala - proti večkratni državni 'prvakinji Pauli Bevilacqui čeprav je nato izgubila. le po dveh setih igre, je nato celo-premagala Flavio Strino in tako prir borila Krasu nadvse j dragoceno točko. Krasovki sta zelo dobro; igrali tudi v dvpjicah: . z duhovito in e cfločno jgro, sta osvojili pivi set, v drugem Ista nekoliko popustili, v tretjem pa šla bili lik' pred velikim podvigom. Izgubili ,sta pp ogorčeni borbi z ,18:21. Pogaz z 1:4 .ng, predstavlja za požrtvovalni krasovki neuspeh. Nasprotno! Fiat Carelli Bari A je v bistvu prava italijanska reprezentanca.'Paula Bevi!acqua, državna prvakinja, in F!ayia Strino, med najboljšimi v državi, sta Zasluženo priborili- svojemu mpštvu nov par točk, p. čimer je ekipa iz Barija v vodstyp iti ostaja seveda glaVni kandidat za letošnji - naslov državnega prvaka. Naši predstavnici pa jiiha nista tako zlahka prepustili zmago. Požrtvovalno in srčno sta r.e. borili, čeprav je bilo na dlani, da kaj več kot eno točko proti odličnima na- Krasovi namiznoteniški Igralki Damjana Sedmak in Sonja Doljak sprotnicama ne bo mogoče iztržiti. Poleg tega je Kras nastopil brez Vesne Doljak (hi še nared po o-peraciji). - «V' preostalih- .štirih tekmah bo treba, dvakrat .zmaghti. Borba pred izpadom bo ..izredno, težka. Proti Fiatu zseres nisrrto mogli kaj več, igralki iz Barija Sta premočni,* je po tekmi dejal Zvonko pSimoneta. Damjana Sedmak se -je ravnokar vrnila s priprav z državno reprezentanco v Rifnb.'Vključitev na priprave te Krdsovp namiznoteniške .igt-alke seveda pomeni lepo priznanje za Krasovo društvo in za ves nas šport. «Seveda zadovoljna sem, d., so me pozvali na - te priprave, kjer sipo temeljito' trenirali in odigrali tujdi nckiy tekem. Nedvomno zelo koristna izkušnja,* nam je dejala Damjana Sedmak. In še to: kaže, da- so naši ljubitelji «poz.abili» na Krasova dekleta. V nabrežinski telovadnici- sp je v nedeljo zbralo izredno malo šte- vilo navijačev. Zares škoda, kajti nedeljska predstava je -bila na do- Kras - Fiat Bari A 1:4 S. Doljak •> Bevilacqua 0:2 (14:21; 18:21) Sedmak - Strino 0:2 (19:21; 18:21) Sedmak, S. Doljak - Bevi!acqua, Strino (21:19; 9:20; 18:21) 1:2 S. Doljak - Strino 2:0 (22:20; 21:17) Sedmak - Bovilacqua 0:2 (12:21; 11:21) kaj visoki tehnični ravni, poleg tega pa je pomoč navijačev. našim igralkam v borbi za obstanek še kako potrebna. Pri tem pa tudi ne gre pozabiti, da Kras nastopa v prvi italijanski.ligi in da je od vseh naših ekip v raznih športih edini prvoligaš. B. Lakovič žensko promocijsko prvenstvo Zadovoljiv nastop domovk v Beglianu V prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva je goriški Dom po predvidevanju izgubil proti ekipi iz Begliana. Domovke so začele tako novo leto s porazom, vsekakor pa s prikazano igro niso razočarale. Proti mladim, a bolj izkušenim nasprotnicam, sta naši igralki večkrat pokazali lepo igro, zagrešili pa sta tudi vrsto naivnih napak, ki so jima bile usodne. Po laljki zmagi Donde nad Fab-brovo smo bili priča izredno dramatičnemu srečanju med G. Cosplo in Sonjo. Lutman, ki ije v ključnih trenutkih. le uspela nadigrati nasprotnico. V igri dvojic pa sta naši igralki zatajili in zaigrali premalo odločno, kar sta izkoristili nasprotnici, ki sta brez večjih težav slavile zmago. Odločilno srečanje med Dondo in Sonjo Lutman je bilo v določenih trenutkih zares spektakularno. Domovki je 'uspel izreden podvig, saj je iztrgala en set nasprotnici, ki je bila lani državna prvakinja v kategoriji deklic. Potem ko se je v prvem setu brez večjega odpora predala igralki iz Begliana. je Lutmanova v drugem setu zares zaigrala, kot zna, nadoknadila zaostanek (1T:20) in zasluženo slavila. V sklepnem setu pa je Donda zaigrala odločneje in dosegla zmagovito točko za svoje barve. Begliano - Dom 4:1 Donda - Fabbro 2:0 (13,12) G. Cosolo - Lutman 0:2 (21,19) Donda. L. Cosolo - Fabbro, Lutman 2:0 (15,16) Donda - Lutman 2:1 (11, —20,11) G. Cosolo - Fabbro 2:0 (12,8) MAL PRVENSTVO A-2 LIGE Dražen Dalipagič ni več prvi na lestvici najboljših strelcev V A-2 ligi gre omeniti nesrečen nastop perdenonskega Sterna, ki nastopa brez obeh tujih igralčev in ki je po podaljšku podlegel neposrednemu nasprotniku za obstanek v ligi Rodrigu. Beneška Carre-ra pa se je morala pošteno potruditi da je strla odpor videmskega Tropica. Dalipagič ie z 19 koši izgubil prvo mesto na lestvici strelčev (634 košev) za Malagolijem (636). IZIDI 21. KOLA Liberti - Eldorado 65:64 Brindisi - Honky 92:79 Fabia - Matese 89:77 Magnqdyne - Mecap 81:75 Štern - Rodrigo 82:85 Sacramora - Superga 78:80 Carrera > Tropic 93:88 LESTVICA Carrera 32, Liberti, Superga in Brindisi 30, Honky 26, Matese 20, Tropic, Sacramora in Eldorado 18, Mecap. Fabia in Magnadyne 16, Štern in Rodrigo 12. PRIHODNJE KOLO (7.1.) Eldorado - Fabia; Honky - Carrera; Superga - Liberti: Tropic -Magnad.vne; Rodrigo - Mecap; Matese - Brindisi; Sacramora - Štern. Marko NOGOMET NOVOLETNI TURNIR Kovačevič (Inter) prijetno presenetil Medtem ko so najboljši italijanski nogometaši v Urugvaju na «mundialitu», je v nedeljo ‘pričelo vseh šestnajst prvoligaških enajsteric novoletni turnir. Ekipe so porazdeljene v štiri skupine. Prva iz vsake pa bo kasneje igrala v finalu. Zanimivost tega turnirja je v tom, da lahko nastopa za vsako ekipo še po en tujec. V prvem kolu sta igrala dva tujca. Kovačevič za Inter ter Ronnberg za Fiorentino. Jugoslovan Kovačevič, sicer član Dinama iz Zagreba, je v vrstah In-terja v srečanju z Brescio prijetno presenetil. Italijanski tisk je njegovo igro precej pohvalno ocenil, saj je najprej odlično poslužil Fa-sinata, ki je Inter popeljal v vodstvo, potem 1» je sam dosegel drugi gol za lastno ekipo in s tem prepričljivo zmago Interju. V listo strelcev $e je vpisal še Šved Ronnberg v ekipi Fiorentine. IZIDI 1. SKUPINA Napoli - Avellino 0:1 Catanzaro - As coli 0:1 2. SKUPINA Pistoiese - Roma lil Fiorentina - Perugia 2:1 ■ 3. SKUPINA Como - Juventus 1:3. Udinese - Cagliari 0:1 4. SKUPINA Inter - Brescia 2:0 Bologna - Torino 1:2 OBVESTILA $Z Jadran prireja v soboto, 10. Januarja, avtobusni Izlet v Spilimbergo na prvenstveno tekmo z istoimenskim klubom. Vpisovanje do vključno jutri, v uradih ZSjSDI, pri Srečka Sedmaku in Murčelu Malalana. SMUČARSKI TEK «BOHINJ 81» SMUČANJE VELESLALOM V EBNAT KAPPLU ZA SP NEPRIČAKOVAN USPEH ŠVICARJEV ZMAGOSLAVJE AVSTRIJSKE VRSTE Med člani sta obe najvišji mesti pripadli Švici - Premoč So-vjetinj med članicami - Med mladinci najboljši Čehoslovaki Z nepričakovanim uspehom švicarskih tekmovalcev se ja včeraj začelo mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih v Bohinjski Bistrici, največja tovrstna mednarodna prireditev v Jugoslaviji, ki jo letos prirejajo že 26-tič, velja pa za FIS-A. Za to prireditev se je prijavilo več kot sto tekačev iz 11 držav in lahko rečemo, da je bila udeležba doslej te malokdaj tako kakovostna kot letos, saj so se za nastop prijavili celo nekateri dobitniki olimpijskih kolajn. V osrednji točki prvega dne tekmovanja, v teku članov na 15 km, so vsi pričakovali zmagoslavje Sovjetov, pa tudi Bolgarov in Nordij-cev, povsem nepričakovano pa so se tokrat najbolje odrezali Švicarji. Nikakor ne moremo spregledati odlične vrstitve Italijana Vanzeite, medtem ko Jugoslovani niso ponovili svojega lanskega uspeha, ko je Čarman celo zmagal, čeprav je bil ta tekmovalec tudi letos med «plavi-mi» najuspešnejši. Lestvica teka članov na 15 km dolgi progi je taka: 1. Renglli (Švi.) 2. Hallenbarter (Švi.) 3. Vanzetta (It.) 16. Čarman (Jug.) 26. Djuričič (Jug.) 29. Pokljukar (Jug.) V ženski konkurenci obveljale: odličnim Sovjetinjam ni bila kos nobena nasprotnica, čeprav prednost vseh tekmovalk iz Sovjetske zveze na cilju vendarle ni bila teka, da bi jo bilo nemogoče preseči. Pri tem naj omenimo zlasti odlično Jugoslovansko Mlakarjevo, ki ji je ušla kolajna za manj kot 7 desetink sekunde. Lestvica teka članic L Smimov? (SZ) 2. Tomaševič (SZ) 3 Lagusis (Rom.) 4. Mlakar (Jug.) L Munih (Jug.) V konkurenci mladincev je največ visokih mest pripadlo Čehoslovakom, izvrsten pa je bil tudi Italijan Lo-oatelli, ki bi lahko ob nekoliko boljši taktiki posegel celo po prvem mestu. 42’20’T7 42'36”50 42’45’ '05 44'57”29 46’57”41 47'46”23 napovedi na 5 km: 15’58”52 16’49”52 16’49"57 16’50”22 17’27”64 1. — 1. Lordsburg 2. Selfridge 2. — 1. Luvinate 2. Zergan 3. — 1. Turquoise 2. Chantal 4. — 1. Gallareta 2. Redoro 5. — 1. Cavio 2. Bellei 6- — 1. Belhogar 2. Saponello KVOTE 1 2 2 1 ;h| 2 X 2 2 1 1 X 12 — 12.048.604 lire H — 350.000 lir 10 — 35.000 lir Lestvica teka mladincev na 10 km: 1. Blaško (ČSSR) 31’05”24 2. Locatelli (It.) 31’31”64 3. Lisičan (ČSSR) 31'38”64 13 Kustec (Jug.) 33’16”47 14. Djuričim (Jug.) 33'28”73 Tekmovanje bodo zaključili danes s štafetnimi teki v vseh treh konkurencah. VELESLALOM V MORZINEU Danes spet za točke svetovnega pokala Morzine bo danes gostil najboljše smučarje sveta, ki se bodo potegovali za točke svetovnega pokala v veleslalomu. Nastopil bo tudi Stenmark, ki je v Ebnat Kapplu padel in se bo prav gotovo hotel oddolžiti danes z zmago v veleslalomu. Nastopili bodo tudi Jugoslovani, izmed katerih sta dva v Ebnat Kapplu padla. Tako Križaj, kot Franko čutita po tem padcu bolečine, vendar zdravnik meni, da za njun nastop ni ovir. Morzin-ski veleslalom bo veljal (skupno z garmiškim smukom) za kombinacijo. zato bodo nastopili vsi jugoslovanski tekmovalci tudi v boju za te točke. Tekmovanje bosta prenašali danes ob 8.55 ljubljanska in itali- janska televizija (1. spored), ob 13.55 bo po ljubljanski TV prenos 2. teka, ob 15.00 posnetek tekmovanja, po italijanski TV pa ob 16. uri posnetek 2. vožnje. Ob 16.15 bo ljubljanska TV prenašala tudi posnetek smučarskih skokov v Bischofshofnu. ZARADI NEVARNE PROGE Odpovedali so smuk za SP v Pfrontnu Danes bi moral biti v Pfrontnu, v ZRN, prvi izmed obeh ženskih smukov za svetovni pokal, vendar so ga odpovedali. Med včerajšnjimi poskusnimi vožnjami je prišlo namreč zaradi slfabega vremena (megla in močan veter) do številnih padcev in nekaj tekmovalk so morali prepeljati celo v bolnišnico. Norvežanka Fjeldstad je padla 50 m pred ciljem in si je poškodovala vezi kolena, njena rojakinja Openheimer je dobila več ran, Švicarka Bischofberger si je poškodovala koleno, slikovit padec pa je doživela tudi Čehoslovakinja Solty-sova, ki se je pa v glavnem le nekoliko potolkla in močno prestrašila. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah je dosegla najboljši čas Irene Epple v Stenmark in Križaj padla - Sest Jugoslovanov prišlo do točk za SP - Slabi tekmovalni pogoji EBNAT KAPPEL - Prvo letošnje smučarsko tekmovanje za svetovni pokal se j; končalo z dokaj presenetljivimi izidi: Stenmark, favorit št. ena Je padel že na prvi progi in je tako izgubil izredno dragocenih 20 ali 25 točk, brez katerih je na skupni lestvici za SP zaostal že kar precej. Enako presenetljiva pa je bila tudi zmaga še niti 18-letnega Avstrijca Orlainskega, ki je bil po prvi vožnji šele deveti, nato pa je z izred-, no drugo vožnjo prehitel vse. Neprijetno presenečenje je Jugoslovanom pripravil Križaj, ki se je zataknil za vrata in padel. Smolo je imel tudi Franko, ki je nesrečno padel tik pred ciljem. Sicer pa so Jugoslovani vozili tokrat predvsem za točke iz (valdiserske) kombinacije in res so jih zbrali kar 28. Do točk za SP je prišlo kar šest Jugoslovanov. Tekmovanje kot celota je potekalo v znamenju premoči Avstrijcev, ki 'so imeli kar tri svoje predstavnike v prvi deseterici. Sicer pa je prireditev zelo oviralo slabo vreme (zlasti prvo vožnjo), saj je gosto snežilo, na progo pa je tudi legla megla. SVETOVNI POKAL VELESLALOMA 1. Enn 2. Orlainsky Stenmark 4. Žirov 5. Jager in 15. Križaj 21. Kuralt P. Mahre Lestvica veleslaloma 1. Orlainsky (Av.) 2. Enn (Av.) 3. Foumier (Švi.) 4. P. Mahre (ZDA) 5. Spiess (Av.) 6. Liithy (Švi.) 7. Wenzel (Liech.) 8. Nockler (It.) 9. Gaspoz (Švi.) Gruber (Av.) Jager (Av.) Halsnes (Nor.) Ortner (Av.) Riedelsperger (Av.) Kuralt (Jug.) 17. Strel (Jug.) 29. Oberstar (Jug.) 41. Zibler (Jug.) 43. Benedik (Jug.) 54. Cerkvenik (Jug.) 10. 11. 12. 13. 13. 15. 2’41”41 2’41”50 2’41”58 2’42”18 2’42”32 2’42”46 2’42”53 2’42”94 2’42”95 2'42”35 2’43”36 2’44”26 2’44”75 2’44”85 2'44”93 2’46”57 2’48”95 2'49”38 2'51”52 Lestvica kombinacije 1. Wenzel (Liech.) 2. Enn (Av.) 3. P. Mahre (ZDA) 4. Liithy (Švi.) 5. Zurbriggen (Av.) 6. Kerschbaumer (It.) 7. Strel (Jug.) 8. Farny (ZDA) 9. Kuralt (Jug.) 10. Benedik (Jug.) 13. Oberstar (Jug.) 14. Zibler (Jug.) 15. Cerkovnik (Jug.) 20,05 29,85 32,31 33,78 39,43 39,73 50,16 63,89 70,88 94,25 124,45 129,61 146,43 Nogometni derbiji med enajstericami iz naših vasi so vedno zelo privlačni, zato je vladalo veliko zanimanje tudi za tekmo med Zarjo in Bregom. Brežani pa tokrat niso bili kos svojim »sosedom* s kraške planote in tako sta po tej tekmi obe točki ostali Bazovcem. Zarja je z uspešnim nastopom proti Bregu potrdila, da se njena enajsterica nahaja v zadnjem času v zelo dobri formi, kar odraža trenutno tudi uvrstitev te ekipe na lestvici 2. amaterske lige SVETOVNI POKAL (skupna lestvica) 1. Miiller 2. Enn 3. Podborski 4. Wenzel 5. Spiess 6. Weirather 7. Stock 8. Stenmark 9. P. Mahre 10. Read 13. Križaj 41. Kuralt in Strel SVETOVNI POKAL KOMBINACIJE 1. Wenzel 2. Enn 3. P. Mahre 4. Miiller 5. Luthy in Stock 10. Strel 13. Kuralt 14. Benedik 20. Oberstar 21. Zibler 22. Cerkovnik 40 31 27 25 20 9 7 6 3 2 11 OBVESTILA Slovenski pomorski klub Čupa iz Sesljana sporoča, da bo 9. redni občni zbor dne 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Športno društvo Mladina Križ organizira v nedeljo, 11. t.m., smučarski izlet v Innichen (San Can-dido) — Bočen. Odhod izpred spomenika ob 5.30. Prijave sprejemata Stojan — tel. 220423 in trgovina Rebula v Sesljanu. Odbojkarska sekcija Bor sporoča, da bo seja sekcije v, četrtek, 8. januarja, ob 20. uri. 1 * * ŠD Zarja sporoča, da bo v petek, 9. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju «REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, C. poročilo blagajnika, 4. razrešnica staremu odboru, 5. razprava, 6. volitve, 7. razno. NOGOMET Newyorško nogometno moštvo Co-smos je ponudilo argentinskemu nogometašu Luquiu 350 milijonov lir za prestop k tej ameriški ekipi. V promocijskem košarkarskem prvenstvu je v nedeljo predpoldne openski Polet gostoval pri ekipi tržaškega Ferroviaria NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Brežani v derbiju podlegli Bazovcem Odločilni zadetek Zarje iz 11-metrovke - Nezaslužen poraz Vesne - Kras prvič klonil doma Zarja — Breg 80 63 61 57 56 55 52 50 45 41 26 9 1:0 (0:0) ZARJA: Pucer, Žagar, Grgič, Sa-mese, Macor, Križmančič, F. Ra-žem, Mosetti, Lenarduzzi (v 15. min. V. Ražem), Dana, Fonda (v 86. min. Lupidi). BREG: Micor, Tritta, Klun, Daz-zara, Dagri, Pinzin, Lovriha, Samec, Jež, Peroša (v 67. min. Morgan), Strnad. SODNIK: Fradiani iz Gorice. STRELEC: v 60. min. Samese (11-metrovka). »Mislim, da bi delitev točk bolj odgovarjale temu, kar sta ekipi pokazali na igrišču,, nam je po srečanju dejal trener Zarje Vojko Križmančič. S to trditvijo se v glavnem lahko" 'Strinjamo,'' saj bi'si gostujoči Breg, glede na vrsto priložnosti, ki si jih je ustvaril, zaslužil vsaj točko," vendar Zarja i>rav' gotovo ni kriva, če so predstavniki dolinske občine znova pokazali neučinkovitost v napadu. Derbi v Bazovici pa prav gotovo ni navdušil sorazmeroma številnih gledalcev. V prvem delu je bila igra precej raztrgana, nepovezana, pa tudi posebne vneme ni bilo he na eni ne na drugi strani: v prvih 45. minutah ni Zarja niti *,,iiiiiiiiiiiii,ii,i,IMn,n,p,i,l,,l,n,,l||,,,,,|ll,,,,l,ntMn)|,,,,|llllllinl„|t,l.lllllltllllllllllMllllllllllllllllllllnll)MIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIUIIMIIMIIIlllllllllll|llllllllll|1|||lull|llll||H|ul|||||t|||||||H||||||||||||||||||||||MI||t|t||||||l)|l|||i||||i||||||||llll|||||t|)|||t|l||t|||||||||)|||M|lll||||l|||n NOGOMET Na turnirju v Montevideu Finale bo južnoameriški 0 nasprotniku Urugvaja bo odločala tekma Brazilija - ZRN - Danes Italija - Nizozemska Montevideo - Finale «mun- oiaiita. bo torej južnoameriški, kot te verjetno tudi bilo v načrtih organizatorjev. Srečanje med Argen-Vno in Brazilijo se je namreč kon-calo z delitvijo točk, tako da bo Sedaj o drugem finalistu (Urugvaj Se je namreč že kvalificiral z zmage proti Italiji) odločala jutrišnja tekma med bivšimi trikratnimi svetovnimi prvaki in Zahodno Nemči-te- Možnosti so sedaj te: če Branja igra neodločeno, ali če zmaga z 1:0, bo finale Urugvaj - Argentina, če zmaga z 2:1, bo od-N° žrebanje, če pa zmaga z ^•6. bo finale Urugvaj - Brazilija. "red jutrišnjo tekmo so Brazilci Precej optimistični in menijo, da lah- odpravijo evropske prvake. .Pro-1 Argentini so namreč dokazali tja tudi s pomlajeno ekipo nimajo 0!komur nič zavidati. Potem ko so jtegentinci prvi prišli v vodstvo tMaradona v 30. min.), so z Ede-aidom izenačili v 47. min. in ime-•! Se vrsto lepih priložnosti (sodnik jj/J1 je tudi nerazumljivo ra?velja--11 gol). Posebno “ ---1 R. s«*; ruseuiio se je izkazal aulo Isidoro, ki nekako spominja • a slavnega Pcleja. škoda, da se ■e srečanje po zaključnem žvižgu ztedilo v silovit pretep, v katere *? Pa avstrijski sodnik Linemayer 1 Posegel in ni izključil nikogar, l,>|l'IIM|||l|||||tn|!,;]|M|M|)n||, mitllHIIIHII umu,,! J*8* - At »kuha , noa - Foggia Jfre« - Ca'ania Hlerm« - Šampdoria Jtescara Taranto Rimini - Viccnza Mtel - Piša {,Hrpse Monza *erona - Cest’na ^anremese - Triestina hlracusa - Nocrrina ormia - Casertana ^giovann. - Siena kvote ~ 1.584.500 lir u ~ 89.400 lir 1 1 1 X 1 X, X X X X X 2 X kar: je prav gotovo vse obsodbe vredno, je pa še dokaz več, da sodniki na tem «mundialitu» prav gotovo niso dobro opravili svoje naloge. Prav sojenje je namreč še vedno v ospredju žolčnih polemik, saj se še ni polegel odmev izgredov. do katerih je prišlo med tekmo Italija - Urugvaj in za katere je kriv tudi španski sodnik Gu-riiceta. Prav Guruceta pa je z izključitvijo Cabrinija in Tardellija «prisilil» Bearzota, da je znova vnesel nekaj sprememb v italijansko reprezentanco, k: se bo danes pomerila z Nizozemsko. Srečanje bo odločalo le o tem, kdo bo zasedel zadnje mesto, za kar jo zlasti sila občutljiva italijanska skupnost v Argentini in Urugvaju. Za nizozemskega trenerja Jana Zvvartkruisa pa je važno, ker bo pokazalo, kaj je še o-stalo od «nizozemske šole., ki so jo pred nekaj leti postavljali za zgled ostalim v Evropi. Tudi za Bearzota bo tekma pomembna zaradi novosti, ki jih je bil pod silo razmer prisiljen vnesti. Prav gotovo bo zaigral Ance-lotti, verjetno pa tudi Vierchovvod, morda pa todi Bagni. Zato bi mu znalo nuditi nekaj napotkov v pričakovanju svetovnega prvenstva v Španiji Italija bo verjetno zaigrala v naslednji postavi: Bordon, Viercho-wod (Oriali), Baresi, Marini, Gen-tile. Scirea, Conti, Ancelotti, Pruz-zo. Antognoni in Graziani. Na razpolago pa so še: Galli, Oriali (Vierchovvod), Zaccarelli, Bagni in Altobelli. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI TOČA GOLOV V SOVODNJAH Sovodenjci so že zgubljali z 2:0, nato pa gostom nasuli kar sedem zadetkov - Mladost tretjič praznih rok - Juventina uspešna v gosteh Sovodnje — Adria 7:2 (2:2) SOVODNJE: Cabas, Devetak, A. Kovic, Petejan, G. Tomšič, Vižintin, Uršič (L. Tomšič), F. Kovic, Šuligoj, Gomišček, Ferfolja. ADRIA: "Peric, Brienza, Brienza, Zamparo, Rusin, Pin, De Belli, Pre-sil, Pruonto, Salvini, Gregori. STRELCI: Presil; Selvini, G. Tomšič, L. Tomšič (2), Gomišček (2), Ferfolja, Šuligoj. Sovodnje so v nedeljo pred lastno publiko premagale sicer šibko ekipo Adria iz Tržiča. Naloga za Sovodenjce ni bila med najlažjimi. Domačini so namreč stopili na i-grišče v dokaj okrnjeni postavi, saj so manjkali številni ključni igralci kot Butkovič, Sambo'iir Florenln. Če je pred tekmo slabo kazalo za slovenske nogometaše je po prvih osmih minutah igre postalo še huje, saj so gostje vodili že z 2:0. Kljub slabemu začetku in nepopolni postavi so Sovodenjci začeli o-stro napadati 'in do konca jirvega polčash jim je uspelo izenačiti. Srečanje bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija s pričetkom ob 22. uri TENIS Borg prvi finalist BOLOGNA — Z zmago proti Madžaru Taroczyju s 6:3, 3:6, 6:0 se je Borg uvrstil v finale mednarodnega teniškega turnirja v Bologni, katerega izkupiček je namenjen potresnim področjem južne Italije. 3. AL NA GORIŠKEM IZIDI 13. KOLA Audax - Italcantieri Vermegliano - Capriva Isonzo - Azzurra Piedimonte - Poggio S. Lorenzo - Juventina Sovodnje - Adria Mladost - Pro Farra Fogliano - Brazzanese 2:1 1:4 1:6 0:1 0:2 7:2 0:1 7:3 LESTVICA Poggio 20, Farra 19, Azzurra 18, S. Lorenzo, Isonzo, Au-dax 17, Piedimonte 16, Juventina 14, Mladost 13, Fogliano 12, Capriva 11, Brazzanese, Sovodnje 10, Italcantieri 9, Vermegliano 5, Adria 0. PRIHODNJE KOLO (11.1.) Juventina - Audax, Brazzanese - Isonzo, Adria - Vermegliano, Azzurra - Sovodnje, Poggio - Mladost, Pro Farra -Piedimonte, Italcantieri - S. Lorenzo, Capriva - Fogliano. V drugem delu igre so se domačini še bolj ohrabrili in se docela razigrali ter nasprotnikovega vratarja še petkrat premagali. Skratka, zaslužena zmaga Sovodenjcev. I. P. Mladost Pro Farra 0:1 (0:1) MLADOST: A, Gergolet, Frando-lič, D. Gergolet, Gerin, ' Šuligoj, E. Gergolet, K. Ferfolja, Bellaminut, S. Ferfolja, Lavrenčič,- Kobal,-Tretji zaporedni pora’ za dober-dobsko Mladost; tokrat je na domačih tleh podlegla drugouvrščeni na lestvici, Pro Farri. Domačini so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj je poleg izključenega Pahorja manjkal Dario Frandolič. Gostje so povedli že po prvi napadalni akciji s'srednjim napadalcem Bressanom. Hiter začetek pa ni vznemiril domačinov, ki so pritiskali na vrata gostov, vendar je prav Pro Farra i-mela priložnost, da podvoji, toda na sami gol črti je žogo zaustavil Gergolet. Od tega trenutka dalje so domačini povsem nadigrali goste. Vratar Pro Farre je v tem delu srečanja imel polne roke dela in večkrat se je rešil le z veliko mero sreče. Tudi v nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila, vendar niso domačini bili več tako učinkoviti v napadu, gostje pa so izkoriščali odbite žoge in večkrat spravili v nevarnost vratarja Gergoleta. Naši fantje pa so polagoma popolnoma odpovedali, tako da so gostje z lahkoto nadzirali igro. D. G. enkrat resneje streljala v vrata. Res je sicer, da se je kaj kmalu poškodoval Lenarduzzi in da so zato morali spremeniti sistem igre, vendar so nadaljevali kar s štirimi napadalci, ker v rezervi niso imeli obrambnih igralcev. To pa se je. resnici na ljubo, v napadu kaj malo poznalo. Breg je v tem delu igre pokazal nekaj več, nekajkrat resno ogrozil Pucerja, vendar so bili njegovi napadalci (izredno priložnost je zapravil Strnad) sila netočni pri zaključevanju. V nadaljevanju se igra vse do 15. minute v glavnem ni spremenila. Tedaj pa je prišlo do nepričakovanega preobrata. Sodnik je zaradi prekrška, ki ga. je„ mredil, Tritta nad Fondo, dosodil najstrožjo kazen. Njegova odločitev je izzvala ostro reakcijo,.ji) .proteste ,v Bregovih vrstah, kar pa n' nič pomagalo. Strel je uspešno izvedel Samese. «Sodnikove odločitve ne maram komentirati,, je dejal trener Brega Softič, «bil je najbližje in je gotovo najbolje videl, kaj se je zgodilo.. Tritta pa ni bil tega mnenja: «Prekrška prav gotovo ni bilo. Žogo sem skušal udariti z glavo, vendar je Fonda naredil 'most'.. Naj bo tako ali drugače. Zarja je bila v vodstvu in Breg se je silovito pognal v napad, da nadoknadi zamujeno. Srečanje sta v tem delu hudo ovirala dež in megla, tako da se je kaj malo videlo, kaj se dogaja na igrišču, vendar je sodnik menil, da lahko nadaljujejo. Vse do konca (Zarja ga je dočakala v desetih zaradi izključitve Fa-bia Ražma) je Breg napadal, vendar je nekaj nevarnih strelov solidni Pucer lepo ubranil, tako da se izid ni več spremenil. «Od nasprotnika smo pričakovali več korektnosti., nam je po tekmi dejal Križmančič, «čeprav razumemo, da bolj potrebuje točke kot mi. Z bolj mirno igro pa bi gotovo imel tudi sam več koristi. Sodnik ni vplival na rezultat, enajstmetrovka je bila pravična. Mi tokrat nismo tako dobro zaigrali kot prejšnjo nedeljo, še zlasti ne na sredini.. Kje so vzroki Pregovega ponovnega poraza? »Po srečanju z Vesno, je pojasnil trener Softič, »je prišlo do psihološkega padca v vsej ekipi, tako da v zadnjih dveh tekmah so odpovedali ključni igralci. Trenutno je večji problem vrniti i-gralcem psihološ' > - pripravljenost kot organizirati igro samo. Najboljša rešitev bi bila, če bi si trije -štirje igralci nekoliko odpočili, vendar si kaj takega ne moremo privo- ščiti, saj nimamo zamenjav. Zato se bojimo, da se bo tako stanje na- daljevalo še ves (i mesec, nato pa upam, da bo šlo le na bolje. Glede srečanja samega lahko rečem, da smo bili boljši in če bi zmagali tudi z 2:0, bi bilo čisto realno. Igralci so izpolnili svojo nalogo in to je prav gotovo pozitivno. Pokazali smo tudi večjo uigranost kot pred tednom, vendar smo bili še vedno prepočasni pri prenosu žoge čez polovico igrišča. Srečanje samo, je zaključil Softič, pa je bilo zelo «fair», večjih prekrškov ni bilo.. Vesna — Baxter 0:1 (0:1) VESNA: Bubnich, Purič. Pere-sutti, Acquavita. (Zucca), Pribac, Vecehio, Bortolotti, Pipan, Starc Naraščajniška nogometna enajsterica Vesne, iz katere bodo v prihodnjih letih črpali nove sile za prvo ekipo Nogometno prvenstvo 2. a-materske lige je prišlo do polovice poti. V nedeljo so namreč igrali pare zadnjega kola, sedaj morajo odigrati (prihodnjo nedeljo) še zadnje štiri zaostale tekme, nakar se bo prvenstvo nadaljevalo V nedeljo, 18. t.m., s pari prvega povratnega kola. Zanimivost nedeljskega za-vrtljaja predstavlja dejstvo, da smo v osmih tekmah zabeležili en sam neodločen izid. Tudi v nedeljo se naše ekipe niso dobro odrezale. Že tretjič zaporedoma je do zmage prišla le Zarja. Zarjani so v nedeljo osvojili derbi proti Bregu, ki s prikazano igro ni zadovoljil navijačev. Enajsterici sta igrali slabo, vendar treba upoštevali dejstvo, sta dež in megla v drugem polčasu pogojevala i-gro. S to zmago (osmo v tem prvenstvu) je Zarja ostala sama na drugem mestu lestvice, z dvema točkama zaostanka za vodečo Vestni, Brežani pa so po četrtem zaporednem porazu zdrsnili na spodnji del lestvice, saj sedaj delijo predpredzadnje mesto z. ekipama Čampi Elisija in Baiterja. Največje presenečenje je vsekakor pripravila kriška Vesna: doma je nepričakovano klonila Bazterju, ki je bil vse do nedelje m predzadnjem mestu lestvice. Po enem letu je torej Vesna zgubila nepremagljivost v Križu, ki je trajala od 13. januarja lani, ko so Križani klonili (prav tako z 1:0) ekipi Čampi Elisi. Kljub temu porazu, ki je nepričakovano prišel po seriji 13 pozitivnih nastopov na domačih tleh, je Vesna ohranila prvo mesto na lestvici. Ponovno je odpovedala tudi ekipa Krasa, ki je doma proti Giarizzolam doživela tretji prvenstveni poraz, s katerim je spet nazadovala za. eno mesto. Kras je sedaj s 13 točkami na devetem mestu lestvice. IZIDI 15. KOLA Vesna - Baxter Costalunga - CGS Kras - Giarizzole Domio .- Op. Supercaffe Zarja - Breg Sr Marco - Čampi Elisi' Rosandra - Libertas Campanglle - Staranzano 0:1 2:1 0:1 2:0 1:0 4:1 0:0 1:0 (Russignan), Candotti, Dolia. BAXTER: Donadel, Reiter, Co-ciancich, Castellarin, Polli, Camo-sa, Ravbar. Rainis, Moirano, Ma-frici, Maurel. STRELEC: v 19. min. Mafrici. ' Vesna je na domačih tleh prepustila skromnemu Baxterju celoten izkupiček, čeprav bi si, po prikazani igri, zaslužila vsaj točko, saj so gostje z edinim strelom v vrata dosegli gol. v Tekma se je za Križane slabo začela, saj se je Acquavita takoj ponesrečil in je moral z igrišča. Kmalu zatem je Mafrici dosegel zmagoviti gol z lepim strelom, s katerim je premagal sicer solidnega Bubnicha. V nadaljevanju smo bili priča' pravemu obleganju nasprotnikovih, vrat s strani domačinov, toda vratar je bil vedno na pravem mestu. Zglgdalo je, da bo strel Dolie le končal na dno mreže, toda žor ga se je odbila od prečke. Drugi polčas so domačini odigrali, na nasprotnikovi polovici igrišča, toda terenske premoči niso znali izkoristiti. Pipan je iz neposredne bližine streljal visoko, isto se je zgodilo Candottiju. V dokaz, da je sreča »plavim, tokrat obrnila hrbet naj dodamo še, da se je sredi drugega polčasa ponesrečil še Starc. V kratkem, srečanje, ki ga bo treba v najkrajšem času pozabiti, in zmagovati kot na začetku, čeprav vemo, da vse ekipe proti prvi na lestvici skušajo podvojiti svoj trud. Fabio Kras — Giarizzole 0:1 (0:1) KRAS: Paulin, D. Škabar, šegi-na, M. Milič, Dilič, Puntar, Villal-ta, Terčon, Ferfolja, Blažina (v 10. min, d.p. Ljubo Milič), Lanza. GIARIZZOLE: Di Maio, Viezzo-li, Putignano, Bencich, Pregarz, Bossi, Bellaz, Cattonar, Zagaria (v 15. min. d.p. Zacchigna), Sulcich, Ienco. SODNIK: Harlan Tretjič v letošnjem prvenstvu so morali rdeče-beli položiti orožje. Doslej Kras na domačem igrišču še ni okusil grenkobe poraza. V zadnjih treh tekmah pa je osvojil le eno točko in čeprav njegov po-na lestvici sicer ni povsem kritičen, ne moremo trditi, da je razveseljiv. Ekipo, ki je tokrat gostovala v Repnu, sestavljajo večinoma mladi in hitri igralci, ki so večkrat spra- -vili v zagato domačine. Predvajali so hitro in odprto igro, s katero so ustvarili vrsto učinkovito pritož- nosti. Zaradi neizkušenosti pa so bili preveč netočni pri zaključevanju LESTVICA Vesna 22, Zarja 20, Costalunga 19. Campanelle in Rosandra 18, Staranzano 17, Libertas 16, S. Marco in Kras 13, CGS in Giarizzole 12. Breg, Čampi Elisi in Baxter 11, Op. Supergaffe 10, Domio 9. PRIHODNJE KOLO 11.1. (zaostale tekme) Ropandra - Costalunga, Giarizzole - CGS, Breg - S. Marco, Kras - Op. Supercaffe. B. R. na vrata. Tekma se je ueodno pričela za domačine, saj je Ferfolja že v de-' seti minuti z glavo resno zaporiit solidnega gostujočega vratarja. O-dločilni zadetek pa so gostie dosegli v 26. min. Na lastni polovim je Terčon^ zakrivil napako in SutoPh mu je žo”o odvzel, prodrl proti šest-najstmetrskemU prostoru in s krasnim, čeprav posrečenim strelom neubranljivo poslal žogo za hrbet nekrivega Paulina. Pred zaključkom' polčasa je Ferfolja najprej z močnim strelom, nato s strelom z glavo resno ogrozil Di Maieva vrata’ V nadaljevanju so imeli domači-,' ni nekaj izrednih priložnosti, da hi prišli do zasluženega remija. Tik. pred trikratnim sodnikovim žv:ž»’om se sreča ni nasmehnila Škabarju, ki je v gneči pred vrati streljal rhi-mo gola. Že v naslednjem kolu bodo imeli rdece-beli priložnost, da se oddolžijo za nedeljski spodrsljaj, ko se bodo na domačih tleh spoprijeli z Opicino Supercaffe. čeprav sodi -prihodnji nasprotnik med šibkejše ekipe, pa se je doslej izkazalo, da so prav te ekipe najtrši oreh za predstavnike zgoniško - repentabr-ske občine. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir. V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. januarja 1981 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 DZS 61000 Ljubljana Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš. 43 mm7 22.600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. „ , IH.iaLJm Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg11 ZARADI 24-URNE STAVKE AVTONOMNIH ŽELEZNIČARJEV IN SINDIKATA CISNAL Hudi zastoji in nevšečnosti na italijanskih železnicah Maloštevilni stavkajoči prizadeli skoraj vso Italijo - Težka finančna in gospodarska škoda - Avtonomni sindikat napoveduje novo stavko RIM — Nepreklicno kot z voznim redom se italijanske železnice soočajo po prazničnih dneh s prvimi stavkami svojega osebja. Letos so bite nevšečnosti toliko hujše, saj je 24-uma stavka avtonomnih sindikatov FISAFS in sindikata CISNAL soupadala prav s koncem prazničnega obdobja in s prvim delovnim dnem. Že predsinočnjim je na italijanskem železniškem omrežju zavladal kaos Za tisoče letoviščarjev in za emigrante se je vrnitev na svoja delovna mesta spremenila v pravo kalvario. Večurne zamude so bite še najmanjše zlo, hujše je bilo čakanje na železniških postajah, ki se je spremenilo v pr e ve «napade na vlak», ko so končno železničarji spravili skupaj kako kompozicijo. Ob vseh teh neušečnostih pa je najbolj zaskrbljujoč podatek, da jih je povzročila «peščica» stavkajočih, ki je grobo vsilila svoje zahteve tisočem prav v trenutku, ko bi morale železnice delovati brezhibno. Odločna obsodba sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL in večine političnih sil je le borna tolažba za vse, ki jim je bil včeraj-vlak edino prevozno sredstvo. Vse preveč se avtonomni sindikati poslužujejo stavkovnega orožja mimo mnenja večine delavcev, da bi izsilili v najbolj neugodnih pogojih izboljšave za o-mejene kategorije uslužbencev. Tokrat je stavkalo po prvih neuradnih podatkih od 20 do 30 tisoč železničarjev, kjer je majhen odstotek, saj je v Italiji zaposleno na železnici 200 tisoč uslužbencev, a vseeno je stavka prizadela vso dr- ftHimuliiiiimitiiiMiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiHtiitmiiiiiim PO OCENI ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO Podatki o gibanju prebivalstva v SFRJ BEOGRAD — Zadnji dan v letu 1980 je imela Jugoslavija po oceni zveznega zavoda za statistiko. 22 milijonov 442.000 prebivalcev V primerjavi s številom prebivalcev 31. decembra leta 1979 se je število Jugoslovanov povišalo za 181.090. Ocenjujejo, da ima Bosna in Her cegovina 4,247.000 prebiralcev, Črna gora £99.000. Hrvaška 4.628 000 Makedonija 1.903.000. Slovenila 1 mil. 844 OCO. ožje območje Srbije 5 575.000, Kosovo 1 626.000. Vnivo dina pa 2.020.000 prebivalcev. Sta tistiki so na te številke vračunali tudi drža vi te ne na začasnem delu v tujini in tudi člane njihovih družin v tuiini niso pa upoštevali m: graciie med posameznimi območji v Jugoslaviji. Nataliteta prebivalstva Jiigosla vije se še naprej počasi zmanjšuje na vseh območjih. Lani je bilo v poprečju rojenih 16.9 otrok na tisoč prebivalcev. Razlike v naravnem prirastku med posameznimi območji se postopoma zmanjšujejo, čeprav so še naprej relativno velike. Za primer: lani je nataliteta na Kosovu znašala 31,4 na tisoč prebivalcev, v Vojvodini na 13,4 Še bolj so opazne razlike v naravnem prirastku oziroma razmer ju med živo rojenimi otroki in umr Umi. V pokrajini Kosovo na nri mer naravni prirastek na tisoč prebivalcev znaša 25.1. v Makedoniji 13.9, na Hrvaškem 3,8, v Vojvodi ni pa 2,5 odstotka naravnega prirastka v državi, kjer je v celoti znašal 8,1 odstotka. Zvezni zavod za statistiko je iz delal tudi napoved o povečanju prebivalstva v prihodnjih desetih letih. V tei oceni bo Jugoslavija sredi leta 1990 imela 24 milijonov in 160 000 prebivalcev, (dd) žavo, predvsem na Jugu in v Laciju, kjer so avtonomni sindikati najmočnejši. Posledice pa so občutili po vsej Itabji, tudi na relacijah, kjer je bila udeležba minimalna. V 24 urah pe dobesedno zmanjkalo železniških vagonov tudi v severni I-tabji, saj so številne kompozicije obtičale na Jugu, aU pa so se po polževo premikale po »škornju* navzgor. Včeraj popoldne je železniški upravi uspelo omibti nevšečnosti, ko je s preusmeritvami obšla relacije, kjer je bila udeležba na stavki najštevilnejša. Z uvedbo alternativnih prog so se zamude povečale, še bolj pa jih je nagrmadilo dejstvo, da so morali strojevodje voziti brez pomoči avtomatskih semaforskih sistemov, kar je občutno zmanjševalo hitrost kompozicij. Položaj se je ponovno poslabšal sinoči pred iztekom stavke, ko je skoraj za pol ure v celoti ohromel ves promet. Po 21. uri se je položaj postopoma normaliziral, hude zamude pa bodo verjetno odpravili šele v današnjih dopoldanskih urah. Za sedaj še ni mogoče ugotoviti kakšno finančno škodo je povzročila 24 urna stavka avtonomnih železničarjev. V številnih obratih na jugu države so delavci prihajali na delo z večurnimi zamudami. Podobno se je dogajalo tudi na šolah. Še najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da bodo na svoje delovna mesta prispeb z zamudo delavci zaposleni v tujini. Taki navadno do zadnjega izvabijo svoj novoletni dopust in se vračajo v pravi tekmi s časom. Marsikateri delodajalec širom po Evropi se je včeraj, ali se bo šele danes neposredno seznanil, kako se streže takim stvarem v državi «kjer cvetejo citrone*. Navsezadnje so bile v FJK nevšečnosti malenkostne, de jih primerjamo s Sicilijo. Med otokom in ceti-nc včeraj skoraj ni bilo železniških trajektnih vez, saj je stavka železniških trajektov soupadala s stavko mornarjev nekega zasebnega podjetja. Italijanski tiri pa bodo ponovno postati »vroči* še pred koncem meseca, saj avtonomni sindikati napovedujejo novo, tokrat 48-umo stavko. Henry Kissinger v Jeruzalemu V GOVORU V SLOVENSKI RADIJSKI ODDAJI KAKO DEŽELNI GLAVAR POJMUJE SOŽITJE MED NARODOMA NA KOROŠKEM VVagnerjeva stališča ostajajo za manjšino nesprejemljiva Bivši ameriški državni tajnik Henrv Kissinger je včeraj modro molčal, ko so ga vprašali za mnenje «. izraelski priključitvi arabskega dela mesta in proglasitvi Jeruzalema za glavno mesto Izraela. Prav tako je molčal glede bodočnosti »svetega mesta». Vsem je zatrjeval, da je z ženo prispel v Jeruzalem kot turist (Telefoto AP) Dopisnik DELA za Primorski dnevnik CELOVEC — Z zagotovilom, da različnost jezikovne pripadnosti še nikoli ni bila ovira za ljubezen med dvema človekoma, se je koroški deželni glavar Leopold Wagner v petkovi popoldanski slovenski radijski oddaji obrnil na «Korošce slovenskega jezikav. V’ svoji novoletni po zdravni poslanici posebei za koroške Slovence pa si je privoščil tucb drugih zameglitev manjšinskega vprašanja. Wagner se je najprej lotil razvojnih vprašanj in zatrdil, da si koroška razvojna politUca prizadeva po enakomernem napredku celotnega deželnega ozemlja. Očitno nerazvitost južnokoroškega, torej dvojezič- ............................................... PO PETIH LETIH PREISKAV SO BRITANSKI POLICAJI KONČNO RAZVOZLALI UGANKO «Y0RKSHIRSKI RAZPARAČ ZA ZAPAHI Domnevnega morilca 13 žensk so aretirali že v petek, vendar je policija šele včeraj sporočila njegovo ime ■ Gre za 35-letnega šoferja tovornjakov Petra Suitcliffa LONDON — Britanski policaji so, mu oddelku za boj proti «razpara verjetno odkrili, kdo je «yorkshir- ] ču». Preiskovalci najprej niso ho ski razparač*. Po petletnih preiska- teli povedati nič konkretnega, ven- vah, pri katerih je zadnje mesece sodelovalo več kot tisoč agentov, so včeraj sporočili njegovo ime. Gre za petintridesetletnega šoferja tovornjakov Petra Suitcliffa iz Bradforda v vzhodnem Yorkshiru. Vest je zmagoslavno posredoval novinarjem Ronald Gregoy, eden od voditeljev velikega lova na morilca trinajstih žensk. Dejal je da so domnevnega »razparača* aretirali že v petek zvečer v Sheffieldu in to povsem naključno. Policijska patrulja je namreč zasledila avto, ki je imel ukradeno tablico, v katerem sta sedela moški in ženska. Policaji so obe osebi aretirali in odpeljali na postajo, kjer so ju zaslišali. Po kratkem razgovoru so moškega predali posebne- večletne V državne zadolžnice odstotkov zapadlost 1. januar/a 1983 dejanski donos 1654. B odstotka emisijska cena za vsakih 100 lir nominale 9850 šestmesečni kupon oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajalev V podpis In obnovitev 10% Štiriletnih zadolžnic z zapadlost|o 1. januar|a 1981. Operacl|e se vrši|o pri zavodu Banca d Italla, pr ustanovah, pri kreditnih zavodih ter. samo za obnovitev, pri postnih uradih. Pri obnovitvenih operacijah bo ob predložitvi zapadlih zadolžnic Macan znesek 1,50 lire za vsakih 100 lir obnovljene nominale Nove zadolžnice, obreeti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedan|ih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka no dohodek fizičnih oseb. davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevan|u neposrednih davkov državi In to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo. do 16. januarja v podpis operacije za obnovitev se zaključijo 30. januarja dar jim je že v soboto sijalo zmagoslavje iz obraza. Končno je včeraj eden od njihovih voditeljev sporočil, da se je končal lov za «york-shirskim razparačem*. Vest je presenetila vse. ki so ga poznali. Njegovi sosedi so osta; telo*, ko je napadel 46-letno prostitutko, ki jo je dvakrat udaril s kladivom in dvakrat zabodel z no: žem. Ženska je kljub težkim ranam preživela in je posredovala preiskovalcem prvi meglen opis «razparača», ki naj bi med drugim zaudarjal po nafti. Naslednje žrtve so imele manj sreče in na območju Yorkshira se je razširil teror pred Ti brez besed. Vsi so ga namreč morilcem. Policija je krepila sile, poznali za sicer malo zaprtega va se, vendar zelo mirnega moškega, ki naj ne bi bil sposoben podobnih dejanj. Skupaj z ženo, ki jo je poznal že od ranega otroštva, je živel v majhni hiši v Heatonu, predelu Bradforda. Njegova žena je po izjavah sosedov že v soboto popoldne v spremstvu nekaj oseb zapustila hišo, ki so jo nato obkrožili policaji. Prav tako so bili iznenadeni tudi njegovi delovni tovariši v prevoznem podjetju. Poli; cija je namreč že pred tremi leti zaslišala vse voznike tovornjakov in mehanike iz Yorkshira, ker je že takrat sumila, da morilec o-pravlja enega od teh poklicev. Med svojim zločinskim delovanjem je «.vorkshirski razparač* izvedel vsaj 17 napadov, med katerimi je umoril 13 žensk in štiri težko ranil. Morilec je svoje žrtve skoraj vedno napadel v »trikotniku* med Bradfordom, Leedsom in Wa-kefieldom. Osamljene ženske je napadel s kladivom od zadaj, nato pa jih je pokončal z nožem ali z izvpačem. Zaradi njegove «tehnike* tudi štiri ženske, ki so preživele napad, niso bile sposobne nuditi preiskovalcem podrobnejšega opisa napadalca, poleg tega pa za sabo ni puščal drugih sledov. Prvič je napadel poleti leta 1975: neko 37-letno prostitutko, ki jo je trikrat udaril po glavi s kladivom, vendar «svojega dela ni dokončal* ki so iskale morilca vendar zaman. Njeni uspehi so bili minimalni, tako da je v določenem obdobju le prepričevala ženske, naj se ponoči ne odpravljajo same od doma. Študentje pa so celo organizirati posebno prostovoljno službo, ki je na telefonski poziv zagotavljala zaščito osamljenim študentkam. «Yorkshirski razparač* je bil tako prepričan, da ga policija ne bo odkrila, da je po svojem zadnjem umoru telefoniral policajem in izjavil, da se zaman trudijo, vendar vse kaže, da se je zmotil. Neobičajno neurje na Sardiniji CAGLLARI — Močan veter, ki je pihal v jugozahodni smeri, je povzročil veliko preglavic prometnim zvezam na Sardiniji. Prekinili so vse letalske polete, ki povezujejo otok s celino, veter pa je pretrgal številne električne kable in povzročil prekinitev toka ter izpad neke centrale. Neobičajno neurje je povzročilo še škodo na poslopjih, izruvalo je več dreves in poškodovalo na stotine televizijskih anten, ladje pa so se pravočasno zatekle v luke. in žrtev je preživela, štirideset dni kasneje mu je prav tako «spodle-1 Nasmejana obraza policajev, ki sta aretirala »razparaca* (AP)i BENEŠKI DNEVNIK Osveščanje mladih glavna naloga bivših borcev iz Nadiških dolin Za predsednika je bil potrjen Mario Berganc ŠPETER — Bivši borci Nadiških dohn so se v nedeljo zbrali v špe-tru na 3. kongresu po ustanovitvi lastne sekcije ANPI leta 1971. Kongresu, ki so ga prirediti v glavni dvorani novega občinskega poslopja v špetru Slovenov je predsedoval Izidor Predan. Po uvodnem poročilu dosedanjega predsednika Maria Ber-gancha, so bili na vrsti pozdravi gcstov in posegi številnih delegatov. Prvi je skupščino pozdravil špe-trski župan prof. Firmino Marinig, ki se ni omejil le na običajne formalnosti, temveč je govoril v pristnem duhu moža, ki ima dolgoletne izkušnje v demokratičnem boju za osamosvojitev in splošni napredek Beneške Slovenije. Zelo zanimivi so bili tudi pozdravi predsednika čedadskega ANPI Gina Lizzcra, pokrajinskega svetovalca Petričiča in predsednika teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajine Viljema Cerna. Sladiti so posegi delegatov. Poudarek je bil predvsem na bližnjih nalogah, s katerimi se bo moral spoprijeti novoizvoljeni odbor: okrepitev organizacije in primemo osveščanje mladih o pomenu osvobodilnega boja in dosežkov, ki izhajajo iz odporniškega gibanja. Pred izvolitvijo novega odbora je še spregovoril predsednik pokrajinskega in deželnega odbora ANPI Federico Vincenti, ki je predlagal vsem prisotnim, naj z enominutnim molkom počastijo spomin na ge- nerala karabinjerjev Galvaligija, ki so ga pred kratkim preminulega člana odbora Alda Leonardija iz Šent Lenarta. V svojem govoru se je Vincenti dotaknil vseh najpomembnejših in najbolj perečih problemov dežele, države in sveta. Pohvalil je dosedanje delovanje sekcije ANPI Nadiških dolin in izrazil upanje, da bi ta obmejna sekcija postala nravi «most» med furlanskimi in slovenskimi partizani. Sledile so volitve. Novi odbor sestavlja 17 članov. Za predsedniško mesto je bil potrjen Mario Berganc, podpredsednik pa bo odslej Mario Cuodar, administrativni tajnik bo Anton Birtič, tajnik sekcije pa Izidor Predan. Denarne težave italijanskih družin RIM — Le 5 dni je »staro* novo leto pa že se morajo italijanske družine spoprijemati z nezavidljivim virtuozizmom usklajevanja med stroški in dohodki. Zadnje podražitve, ki jih je sprejela vlada, od letnega davka za avtomobile do drugih «malenkosti». bodo mesečno bremenile italijanske družine vsaj za nadaljnjih 15 tisoč lir. Če k temu dodamo, da lahko vsak čas pričakujemo nove podražitve bencina in zavarovalnin za avte, nam ni do smeha. Napovedi, da bo v letu 1981 inflacija še hujša kot lani, se uresničujejo kot po voznem redu. Pomoč Jugoslavije Etiopiji za akcijo proti nepismenosti AOIS ABEBA — Jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Dušan Marinkovič je včera.i predstavnikom etiopske narodne akcije proti nepismenosti izročil šolski pribor v vrednosti 500.000 dinarjev kot pomoč: Jugoslavije *,ej humani in ko ristni akciji. V imenu etiopske vla de se .je za darilo zahvalil mini ster za izobraževanje Gosu Volde, ki je v krajšem govoru podčrta i vsestransko pomoč in podporo, ki jo Jugoslavija daje socialistični Etiopiji. Akcija proti nepismenosti v Etiopiji. ki poteka že četrto leto, .je že dosegla vidne rezultate Fred revolucijo je bilo v Etiopiji nepismenih 93 odstotkov prebivalstva medtem ko se je zdaj ta odstotek znižal na 73. (dd) nega območja, pa je obrazložil takole: »Če ne glede na to našo generalno smer vendarle močneje skrbimo za južne predele dežele, potem zaradi tega, ker hočemo, da bi desetletja trajajoče zapostavljanje teh južnih predelov čimprej odpravili.* Statistike kažejo, da gre na bolje, je rekel Wagner in se povzpel celo do trditve, da je »ta (južnokoroški) del dežele danes že bolj ravzit kot so drugi*. Z običajno floskulo, da sožitje «pravzaprav* povsod funkcionira, se je lotil tudi poskusa prikazati narodnostno ozračje na južnem Koroškem. Problemov zanj ni: *Različnost jezika v naši deželi še nikdar ni bila vzrok, da se ljudje na delovnih mestih ne bi marali, tudi ljubezen med dvema človekoma se ni nikdar po tem orientirala in tudi sosedje so se vedno razumeli*, je dejal. Nadaljeval je v podobnem slogu, da «notranjega dialoga* naj ne bi zanemarjali, da bi naj bili tolerantni, da bi se morali ravnati po miselnosti, ki terja, da bi se naj ljudje med seboj »imeli radi» m počeli marsikaj skupnega. »Kjerkoli je možno, naj bi skupai peli, muzicirali, prirejali skupne folklorne predstave in še marsikaj.» Nihče pa naj bi se obregoval, »če kdo govori nemško ali če kdo govori slovensko» (po tem vrstnem redu!) in nikjer ni razložljivega razloga, zakaj naj «lastno življenje* koroške dežele ne bi delovalo. Ko je naslikal to idilično perspektivno življenje na dvojezičnem o-zemlju, je rekel: «Dostikrat pravijo, da politilca napravi vse, da bi zatirala tako imenovano manjšino, in tudi, da obstoječi zakoni niso v prid manjšini.* (V slovenskih krogih v Celovcu se sprašujejo, kaj naj pomeni Wagnerjev poudarek, «tako imenovana» manjšina, in kako, da narodnostno sožitje «pravzapravv* funkcionira, če pa «dostikrat pravijo», da koroška politilca Slovence zapostavlja in jih zatira.) Potem ko si je Wagner tore i ponovno privoščil namig, da obstajajo »pravi* in »neprqvi* koroški Slovenci, je pokazal, kaj ie bil njegov namen: prikazali manjšinske zakone iz leta 1976, *sddmojulijsko zakonodajo*, kot velikanski dosežek — ne da bi pri tem omenil, da ti zakoni temeljijo na docela neveljavnem in od manjšine odklonjenem «ugotavljanju manjšine*. da načelo dvojezičnosti, torej relativne jezikovne enakopravnosti, zagotavljajo samo tretjini dvojezičneaa ozemlja in da je ta dvojezičnost do določene mere. uveljavljena samo na šestini tega ozemlja». »Prvič o dolgi zgwiovini imamo zakone, ki vsebujejo določila Za manjšinsko zaščito», je zatrdil in začel naštevati: na podlagi zakonov obstajajo slovenski uradni in sodnijski jezik, dvojezični napisi, bogata izobraževalna pobuda za šole in za izobraževanje odraslih, dobri slovenski časniki, živahno kulturno življenje in «še marsikaj*. (Takaj ni mogoče, da bi kdaj tudi to priznali in rekli, nekaj pa se je le zgodilo?*, je vzkliknil Wagner — po preskušeni koroški metodi pro-glašanja drobtinic za pogače, zamolčevanja pravih razsežnosti tistega »kar se ni zgodilo*, in orogla-šanja posamičnih rezultatov boja in žilavosti slovenskega življa na Koroškem za dosežke koroške deželne politike. Ko je torej povedal, da ni nobenega razloga za nezadovoljstvo, se je Wagner po državniško obrnil na svoje rojake in jih pozval, naj postavijo v ospredje, kar je skupno, in naj se pridružijo njegovemu mnenju, ki je, da. »nihče ni zainteresiran za nenehno prerekanje alt za nenehen prepir*. Toda \\'agnerjevo mnenje je očitno tudi, da narodnostna manjšina ne potrebuje posebne zaščite in da naj nanjo tudi ne računa, kajti deželno politiko je v novoletni poslanici koroškim Slovencem opisal kot »politiko, kt se ne specializira na to, da bi dajala prednosti tej ali oni narodnostni skupini*, temveč hoče doseči «človeka vredno življenje za vse in pripeliati posameznika in skupnost vseh Korošic in Korošcev k občutku zadovoljstva*. Tako je ko roški deželni glavar za novo leto formuliral klasično protimanišinsko filozofijo «enake skrbi za vse*. ,ki razveljavlja načelo večie skrbi za bolj ogrožene, in zamolčal, da k fčloveka vrednemu življenju* in ‘■občutku zadovnlistva* sodi tudi in na Koroškem zlasti ohranitev nacionalne identitete, resnična enakopravnost, varnost pred nacionalističnimi pritiski in zanesljivo jamstvo za neokrnjen razvoj Leopold Včagner ie na koncu pozval »Korošice in Korošce*, nai žive drug z drugim »brez nemi/navm*. SLAVKO FRAS MILAN — Neznanec je včeraj zjutraj laže ranil v noge člana krajevne sekcije MSI 33-letnega Tommasa Cappezzera. Seminar za italijanske šolnike v Portorožu PORTOROŽ — Dvajseti seminar italijanskega jezika in kulture bo letos v Portorožu od 9. do 16. januarja. Posamezne razprave bodo vodili profesorji vseučilišč iz Ljubljane. Zagreba, Beograda, Trsta, Padove. Bologne. Milana in Rima. Častni gost prireditve bo italijanski pisatelj Mario Rigoni Štern. (eo)