249. štev. V Ljubljani, sobota 16. oktobra 1920. rasta,m P'aca"a»*** m. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo telo pel let* tetri leta « mesec K 240--„ 120 — > M-» JO— 2a inozemstvo: ctlo leto . K 400— pol leta. f, 200— tetrt teta . . . „ 100— n mesec „ 85 — Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/L Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —' '-----' štev. 8. Teleion štev. Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj oošiUajO naročnino no nakaznici. Oglas, se zaiatunaio po abtjencin proštom in sicer **•&,. visok ter 55 mm "n ......... m snktai 2 K mst. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Fosemezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. o. vor dopisnica ali znamka. — Dopis* L.,::::,.'- S Rokopisi se ne vračajo. pdgo- ,ato. — Kaj se godi s Koroško? Dunai 15. aktobra. (Izvirno naročilo.) Poluradna vlasila obiavliaio to-le vest: Na orotest ki tra le vložila avstrilska vlada diI iusroslovanski vladi vsled zasedbe koroškeva plebiscitnega ozemlia 00 iuvoslovanski voiski le odvnvoril invoslnvanski minister za zunanie nnsle dr Trumbič. da so izdane vse odredbe za iznraz-n:tev koroškega ozemlia Ta vest le vplivata nomirluioče na tukaušnle krcve. Če bi se lutrosiavba ne hotela Pokoriti, bi italbanske, čete ki so koncentrirane Dri Beliaku vkorakale v Dlebiscltno ozemlie in izsilile prte-nanie antantnim odredbam. (Ne moremo verieti da bi bila resnična ta vest dunajskih listov, ki nam io ie sporočil naš dunalskl dopisnik. Privtkuiemo iasen in odločen demanti naše vlade. Avstrilska vlada hoče nač oomirievalno VDlivati na svoio lavnost. na io tolaži zato z iz-rnišlietiifhi ali vsai zavitimi ooročili. Jugoslovanska vlada ki bi meto nič. tebi nič kliub dokazanim vol inf Ham združenih nasprotnikov. odrediila evakttaciio Koroške, bi ne nvovla več računati na Driznanie Slovencev. — Ured.) •: Beograd. 15. okt. (Izvirno ooroči-k».) Na zahtevo plebiscitne komisile ie moral treneral Maister zapustiti cono A na Koroškem ozemliu in se Dodati v Beovrad. Tam se ie moral zvlasiti nri angleškem noslaniku. Vsa bemrraiska iavnost ie vsled tega raz-buriena. Vlgda ie iztovila da bo storila vse moeoče. da ohrani Koroško Jucoslaviil. Beograd. 15. oktobra. (Izvirno poročilo.) Današnia »Pravda« prinaša dališi članek v katerem povdaria. da sankciia stoletne eermanizacile in kolonizacije na Koroškem ne sme usDeti. Rezultat Hudskeva glasovania na Koroškem ie ootvorien do Itall-jfir.sko _ nemških golhtfUah in ga zato Peoerad ne bo Priznal. Kr. vlada bo storila vse potrebne korake da omogoči in prisili snoiitev Koroške z Ju-goslavrio. kamor snada. Novi delavski nemiri v Italiji Tržaški fašisti zažgali poslopje „Lavoratoraa. 1.DU Rim. 15. dkt. (DunKU.) Vče-rai so se na Dodlaei sklena vodstva socialistične stranke in sološne delavske zveze do vseh mestih ltaliie vršile denvonstraciie v orotest proti ^litiki vlade in za Driznanie sovlet-ske vlade. Vse delo ie bilo od 15. do 17. ustavlieno. V Rimu ie več hiš razobesilo narodne zastave v znak protesta proti demonstracijam. V Rouloeni ie prišlo do streliania metr skupinami numjfestantov in med redarstvom. nri čemer sta bili dve osebi usmrčeni. V Milanu so potekle demonstracije brez incidentov. V Trstu so priredili patriotične manifestacije. oci čemer ie prišlo dio soopada med obema, strankama. Urednik lista »Ponolo d’ Italia«. Belli ter šest drugih oseb ie bilo težko ranjenih Nato 'o nanadli natriotie oosloDte socialnodemokratskega bsta »Lavoratore«. Uredniške prostore so zažgali, tiskarno na so opustošili. Rim. 15. oktobra. {Izvirno poročilo.) Na osnovi socialističnih izlav le včerai prišlo do večjih demonstracij in protestnih Iziav proti političnemu zasledovanju socialistov in se ie v znak protesta od 3.-5. ure ustavilo vse delo. V Bolonil ie prišlo med komunistično m socialistično mislečimi množicami (kr resnega spopada Drl katerem ie Dfišlo tudi do Sireliania. Isto se le dogodilo tudi v MUanu kier sta na glavnem trgu eksplodirali dve netardi Koma! se te Do-liciii posrečilo razgnati sodialistično in komunistično množico, ste eksplodiral* pred hotelom »Cavour« 2 bombi. Ravnateli hotela ie bH težko ra-nien. Jjuli v Trstu so so dogodili težki snopadi med sociialisti in fašisti. Tekom Dopoldneva so napadli fašisti v Trstu ooslonte socialističnega dnevnika »II Lavoratore« in ga zažgali Revolucija na Ruskem. Moskva. 15. okt (Izvirno poročilo.^ Kakor iavHa oficiielno glasilo sov;e Pristaši porabili kraljevo smrt n '"J” *“ *«. da bi proklamirali re-Ato o**!?5 Prodse‘J"1k bi bil Venlzelos. n l ’ ni °*ttobr"' (Izvirno poročilo.) Danes Je profesor Vivat natančno preiskal ZADNTA NAVODILA IADran SKIM DELEGATOM. Beocrad. 15. oktobra. (Izvirno Poročilo.) Na svoti današnii seli le ministrski svet dal zadjtia navodila delegatom ki se bodo oormiali z Ita-hlo o jadranskem vnrašaniu. Beograd. 15. okt. (Izvirno poročilo.) Danes ob 10. ure dopoldne ie Doselil italijanski odpravnik Oalanti Baševa znnanieva ministra TrundoiČa. da z niim določi podrobne priprave o jadranskem vprašanju. Bevolucito \ D* ANNUNZIO PRIPRAVLJA OBOROŽEN ODPOR PROTI .IUGOSLA- vin. LDU Amsterdam. 14. okt. »Times« poročalo iz Reke. da ie D’ An-nunzio iziavil v govoru, da bo. ako bi italiianska vlada zapovedala iz-praznienie dela .Adriie. takoi zasedel ta del. Zato da ima dovoli čet na razpolago Ako b) ga Jugoslavija napadla bi se. o tirni ie uverien. vsa Italiia zavzela za obrano eospodstva ob Adriil in prisilila italijansko vlado. da bi niega podpirala. — Dopisnik lista »Times* iavlia nadalie. da Ima D’ Annunzio nad 6000 dobro oboroženih mož na razpolago, kakor tudi nad 30 letal, en dreadnouerht. dve križarki, pet iskalcev min in deset maniših ladji. 1 m PODPIS RUSKO - FINSKE MIROVNE POGODBE. LDU Moskva, IS. okt. Iz JnrJova Javljalo, da so 14. L m. podpisali rusko- tinsko pogodbo. Moskva, 15. okt (Izvirno poročilo.) Rusko - tinska mirovna pogodba ae Jo podpisala 14. t. m. popoldan. kralja Aleksandra. DosedaJ so vsi poizkusi lokalizirati zastrupljenje krv| ostali brezuspešni. Po njegovem mnenju pa Je vseeno n o*oče, da bo robustna natura kralja vseeno ohdržala pri življenju. V atenski družbi pa se kljub temu resno računa z možnostjo smrti kralja Aleksandra. V tem slučaju Je verjetno, da postane Or-ška republika z Venizeiosom kot preziden-tom, NOVA VOJNA OB BALTIŠKEM MORIU. Boj? med Let! in LUvancl. I.DU Kodani. 15. okt. Litvanski generalni štab nazpania: Letske Čete 90 včerai z nenadnim sunkom v sekciji Jelowskaf.z&sedle železniško črto Libava—Duenaburg. Istočasno zahtevalo letiiske čete takolšnio izpraznitev vseea ostalega okraja IHux. ki so ga zasedle litvanske če-te., Javljalo tudi da so zasedli Pollaki iitvan-s5(o mesto Enzani in prodiraio skozi litvansko ozemlie oroti severu baie zato. da pridelo v stik z letiiskimi četami v okraki IHux. NOV WRANOLOV USPEH? LDU Carigrad, 15. okt. Wrangel Je ob Dnjepru zopet Izvojeval pomenljiv uspeli. URADNO POROČILO O PLEBISCITU BEOGRAJSKI VLADI. LDU Zagreb. 15. okt. »Novosti« poročalo iz Beograda da le tla dospelo poročilo liuMianske vlade o plebiscitu na Koroškem. Naša vlada bo proti končni izvedbi tega plebiscita vložila svoi protest. NAS DELEGAT PRI PLEBISCITNI KOMISIJI JOVANOVIČ ODSTOPIL. LDU Ljubljana, 15. okt. Jugoslovenskl delegat pri plebiscitni komisiji v Celovcu g> Jovanovič Jo odstopil. Ujedinjenfe. Kako bi človek začel, res nc ve. Kje Je naš uajv&jl problem? Vse Je nezadovoljno, vse nečesa Išče, vse čaka, kdo mu bo dal rešilno parolo. V tem razpoloženju Je zajel Slovenijo tudi koroško plebiscit NI še čas, da bi a tem natančnejše govorili. Preveč smo še v boju. Za ta boj sl moramo organizirati vse sile, kar nam Jib Je usoda pustila ie prostih. Za to ne maramo Izgubljati besedi o poteku koroškega plebiscita hi o delovanju mož, ki bodo polagali račune ob svojem času. Ml se pripravljamo na najtežji boi, »a boj g neposrednim nasprotnikom ob Ad-rijl Kljub zaslepljenosti ta strankarstvo nailb lastnih narodnih Izgubljencev smo dolžni Ispregovoritl vendarle Jasno besedo. Ml klvtmo v državi, katere vodilni krogi Imajo političen koncept, ki ne računa s celotno našo zemljo. Tekom teb dveb let }e prišlo to v spoznanje našega ljudstva. Nič ne pomaga, Če sl to dejstvo zakrivamo. Saj to politično formulo našib zunanjih politikov n njihovega ozkega stališča razumemo. Oni se na uas vsled svojega neznanja pač ne ozirajo. Ne razumemo P* tistih našib mož, ki Jih Je sicer peščica le ter Imajo prilike oglašati se v Javnosti le, vsled svojega denarja, ki na ta politični koncept centralne zuname politike Pristajalo zato, ker pričakujejo edinole od cen-anaNnnmauuaurammHi tralistlčnega koncepta, da dobijo par man datov v ostankih sesekano slovenske zemlje. Ne bomo sledili metodi gospodov, kt Iščejo temnih elementov in političnih piratov takrat, kadar sami v misli Izhoda ne vedo. Označimo na kratko in točno naš program: INTEGRACIJA VSE SLOVENSKE ZEMLJE. Po našem mneuiu država, ki se ne bi zavzela za ta program našega neroda ati bi pa puščala v uemar to zahtevo, ne bi mogla računati na našo privrženost. Integracija naše zemlje je naš program in mora biti tudi program države, ki šteje tudi naše pleme v svoj trohnenj naslov. Gotovi krogi zlorabljajo vsako kritiko v smislu, češ, da se zabavlja proti Srbom. Ne, gospodje. Proti Srbom nimam« ničesar. Ml Srbe visoko spoštujemo, vemo pa, da uas loči od njih še toliko meja. ki so jih ustvarila stoletja, da je edina pot« ki sl Jo moremo Izbrati v naši državi, pot dela na domačih tleh. > Dober Slovenec Je obenem dober Jugoslovan. In dobremu Slovencu Je prvi cilj. ujedlnjenja ujeti in jenje vseh Slovencev. Kdor pri nas čez to prvo točko preskakuje zavoljo Jngoslovanskega mandata, ta ul ne Slovenec In ne Jugoslovani ZAHTEVE ROMUNSKIH SOCIJALISTOV. Bukarešta, 15. oktobra. (Izvirno poročilo.) Generalni svet romunskih soclJaUsti-čnih strank Je stavil romunski vladi sledeče pogoje: L D> respektlra delavske organizacije. 2. Da odpokliče vojaštvo Iz to-varen. 3. Da se vlada ne bo vmešavala v delovanje delavskih organizacij. 4. Priznanje zahtev železniških organizacij. 5, Su-spenzacljo delavskega zakona hi 6. odpravo cenzure In prekega soda. NEMŠKA NASILJA NA KOROŠKEM. LDU Velikovec. 14. oktobra. O nasilstvih nemčurlev in Nemcev 00-ročaio med drusrim nastODno: Dne 12. t. m. sla napadla dvar nemčuria učitejiico Ivanko Rioel iz St. Ruperta nri Velikovcu, io ozmeriala: »Das tet cine verdammte Tschuschln« eden od niih Da to udaril s oalico brez vsakeva povoda tako močno, da li te joka močno otekla in da ima Se danes po treh dueb otekline. — Trne slovenski kmftfle iz občine St. Peter na Vašiniah so prišU na okrai-no glavarstvo in orosili oomočj ker htn nemčurli erozito. da iim bodo oo-žeali hiše in tih pometali v oveni. Vse to Da samo zato ker so vlasovali za Jucosiavilo. Nemčurli streliaio okoli hiš do vaseh in vznemiriaio na ta način naše prebivalstvo Nadalie naročata. da eroziio Pavlini Hus ob dravskem mostu nri Velikovcu Nemci, da io bodo sedai. ko ie vse nemško, na-badli in vzeli živlienie. Neki Celov-čan ie vrozil da ii bodo vreli nar trranaf skozi okno v hišo in sicer zato. ker ie idasovala za Juvoslavito. Reva ie tako preplašena, da hoče znustiti svoi dom. — Tesar Muller iz Velikovca ie pozival Karolino Kraie-her. nai se takoi snravi iz hiše ker bo drticačp nomeial vse niene stvari skozi okno na cesto. Proti stranki naston? radi nieneva slovenskega ml-šlicnia skraino. nasilno, tako da ie nrimorana. da se umakne. LDU. Velikovec. 14. okt. Snpči okrosr 21. so ntidrevill niianl nem-čurii pred hišo žaciila Petra Stularia v Črnem eradu. razeraiali okoli hiše. silili skozi okno ter kričali in srrozili niemu In ženi: »Hei Tschutschen he-rans!. če ne Izeinete v 24 urah. vatu damo razžacrati kakor hlodi« Druara so Um pretili, da iu obesita in da Krna izrežeta lermene iz kože. Reveža sta prišla danes v smrtnem strahu prosit zaščite. Glavarstvo te preskrbelo za niilu varnost. LDU. Velikovec. 14. okt. Oskrbniku Pavlici na Helldorfovem posestvu v Vovbrah so Nemci pretili, da na ubiieio. Poslali so k niemu slaboumnega fanta s pozivom, nal s tovariši Slovenci čim orel izvine iz Vovber. i ker bi bil sicer še isti večer mrzel. Ogroženi Slovenec ie moral pred dr- 1 halio zbežati v Velikovec, odkoder se le šele davi v spremstvu voiakov vrnil no svoie stvaH. STRANKE ODKLANIAfO ODGOVORNOST ZA MARIBORSKE IZGREDE Maribor. 15. oktobra. (Izvirno poročilo.) Včeralšnfi »Tabor« iziavlia. da odklania J. D. S. vsako odgovornost za demonstracile. ki so se 00 shodu v sredo razvite v obžalovania vredne poulične izvrede. Enako lz-lavo le podala soc. dem. stranka. Istotako le prinesla »Straža« na uvodnem mestu *ziavo SLS. kier na-vlaša svoio neudeležbo na (temon-straciiah ter odločno obsoia i/VTede proti meščanom drutre narodnosti kot nemoralno in državi ta narodu škod-Hivo oostonanle. Tudi NSS odklanu o«lvovnrnost za izvrede. ki so tih povzročili. 00 večinoma nemčurskl elementi. ki so hoteli oblatiti našo narodno čast. __________ DELO RAZMEJITVENE KOMISIJE. Maribor 15. oktobra. (Izvirno poročilo.) Razmejitvena komlsiia bo imela pribodnii sestanek šele v oon- dellek Povaiania med našo in av-striisko deta^aciio radi meie med Sv. Duhom in Muro se nadalluieio. NOVA ZUNANJA SITUACIJA BOLGARIJE. LDU Pariz, 15 okt. Novi bolgarski poslanih, general Savov je izjavil poročevalcu nekega lista, da Je nova orijentaclja njegove države vsraerjona k antanti, posebno k Franclji. V ostalem pa hoče Bolgarska živeti z vsemi sosedi v miru, posebno pa v dobrih odnošajlh z JusosiaviJo. — Bolgarija sovjetske vlade 110 bo pri- K DEMONSTRACIJAM V ZA- "■ ' GREBU. 1 ; ■ r‘ LDU. Zacreb. 15. oktobri. Dodat«5 no potočilo o včeraišniih demonstra« cilah v Zaerrebu. Kakor smo poročali, pri demon«; trači to h ni došlo do nika-t kih incidentov, ker redarstvo demonstrantom. ki so izražali svoia oatriio-tična čustva, ni stavlialo zaorek. Selo ko ie del demonstrantov odšel nroti gledališču, da tudi tam prisili ustavitev predstave, ie redarstvo postavilo pred posloniem vledališča kordon in ni donustilo mapifestantom da izve« do svoto nakano. Vplivalo ie tudi na demonstrante, nai odnehata od svoie zahteve, ker ni ravno tak dan. ki bi daial oovod. da se to stori tem man!, ker se v gledališču vrši proslava na-šeora velikesra kultumesra zavoda (25-» letnica nove vledališke zeradbe). kier io sedai zbrano rodoltabno ob-čirisivo ter da nai se nočaka. da se rezultat elasovania uradno obiavi takrat pa se lahko v sporazumu z srle-dališko upravo in obtostvi odredi, da sdedališče v znak narodne žalosti ostane en dan zaivrto. Večina demonstrantov ie na ta oredlov pristala in odšla. Samo skupina kakih 100--150 mlad!h demonstrantov ie ostala nred kordonom in zahtevala dalie. dn se predstava prekine okoli 23. na so tudi ti odšli. Današnii listi odobravata to postonanie redarstva tem boli ker se le v eledališču ierala drama »Zidanic Skadra« od Koreliia. V tel drami te simbolizirano z!danie naše mlade svobodne države in »e to že samo 00 sebi natritotična manifestacila ob-enem pa tudi manifestacila nroti na-š'm nc^niateliem. Bilo le torei tem mani razbsrov. da se predstava prekine. ________ BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 15. oktobra. Zagreb: Devize: Berlin 200—203, Italija 550—560, London 44», New York fr—138.50, Pariz 910—920, Praga 167—168, Švica 2200----2250, Dunai 36.20—36 3fc Valute: dolarji 135—138, avstr, krone 39— 40,rublji 120—122,' franc, franki 910-«20« napoleondori 480—485, nem. marke 206— 208, romunski leji 238-242, Italijanske Uro 520, čeSkoslov, krone 170. Zagreb: banka za Primorje 950—. 1050, Eskomotna 1585—1595, Jadranska 2300, Jugoslovanska 689—685. Ljubljanska kreditna 1050—II10, PraStedlona 10450— 10600, Rlječka pufika 413—430. Osijek: Pšenica 960, koruza 390, moka 0 15.20. N o v! Sa d : Pšenica 940—950, koruza 380—390. Pančeva koruza 390, moka 0 18» moka 2 13.30. Nemško zvijanje, j Nemški zastopnik v plebiscitni komisij.! Peter se je Izrazil proti člaau naše delegacije, da sc Nemci iz Roža zelo bojijo naših fantov, ki da z velikim pogumom nastopa}«, ter da je sedem do osem sto Nemcev iz Roža pribežal« v Vrbo. Naš člen delegacijo je aato odgovori, da je ravno nasprotno resnica, da se naši ljudje preganjajo in da je mnogo naših ljudi prišlo prosit naše delegacijo za pomoč. Nemški delegat je odgovoril, da so nemško stranke Izdale navodila svojim pristašem, 4a ne smejo izvajati nikakega terorja. (Opomba: Strah Nemcev pred našimi fanti je oči vidno markiran in njih beg Iz Rožne doline je ali Izmišljen ali pa nalašč vprizorjen v ta namen, da bi se dobila pretvez« za okupacijo cone A, še predno bo pariška konferenca končno sklepala o plebiscitnem operatn. Ker se bo proti plebiscitnem postopku od naše strani vložil najenerglčnejšl protest z ogromnim mnte-rljalom o Izvršenih sleparstvih In nepravilnostih, ki bo moral gotovo vplivati na ukrep« pariške konference ob njenem sklepanju, radi tega se Nemcem oči vidno medi priti v dejansko posest cone A ali pa Isto Izigrati v italijanske roke. Ta naglica Nemcev kaže, da Imajo slabo vest ter da se belilo, da bi sl znala pariška koolereu-pa ukreniti remeduro.) Agrarna reforma. Izišla ie ministrska naredba za »redhodne DriDrave agrarni reformi. V Sioveniii bodo sodelovali z mandatom enega leta sledeči odbori: 1. občinski agrarni odbori ki so izvoljeni ▼ nosameznih občinah: 2. okrožni aerrarni odbori, ki iih izvolilo občinski avrarnl odbori celega okralnega tria varstva * 3. deželni astrami odbori za območie cele Slovenile. Službe vseh odbornikov so častne. Občinski agrarni odbor! Imalo eravico nredlavati: koliko zenille ftie. komu in ra kakšno zakuDnlno se nai da v oatem: koliko drv. stavbnega lesa in stelie nal dobe upravičene rodbine iz veleposestniških voz-dov. Nadalle imalo občinski odbori nalooo. da zbiralo materiial za Izvedbo agrarne reforme (kofritco in kakšne zemlle ootrebuielo posamezna oosestva: katera kmetHsk« oosestva in na kak način so se svolečasno sonllla v veleposestva: V oliko oseb in družin ie v občini, ki nimalo dovoli lastne zemlle Itd.) Okrožni agrarni odbori predlagalo: koliko in kakšne zemlle se odka-že oosamnim občinam in za kakšno zaknonino: kle se odkaže občinam kurivo les. stella in »roti kakšni odškodnini. kako se nai razsodilo snon. Deželni asrrami odbor ima naloga. da nredlaea katera veleposestva se ohranilo v lavne svrhe (za kmetske šole. vzorna oosestva Itd.) 7a volitve občinskih agrarnih odborov mora naoraviti občinski urad imenik vseh družin ki žive od obdelovan a zemlle. in sicer mora obsevati imenik 5 katevoril: 1- taki tol nimaio nič svole zemlle (kmečki delavci »n hlapci t družinami). 2. taki. k! nhnam toliko zemlle kolikor bi te movh obdelovati s svoio družino. 3. taki. ki imaio toliko zemlle. kolikor te moreio obdelovati s svoio družino. 4. taki. ki obdeluielo svole nemile z lasttip družino in z naietiml močmi 5. tak! ki obdelnleio svoie zemfle le z naietimt močmi ali lo da-lelo v naiem. Imenik se mora raz- grniti v občinski pisarn! 8 'dni na voovjed. V ostalem ie volilno in reklamacijsko oostoDapie slično kot ori drugih volitvah. Vsak v imenik vpisani ima aktivno In pasivno volilno pravico. Novjiiz vo! teni odbor si voli predsednika, podpredsednika in tat-n:ka. Y okrožni agrarna odbor voli vsak občinski odbor na vsakih 20 članov vsake Vatevortte no 1 odbornika. Vo-ii se talno in no listkih. Deželni aerarni odbor tvorilo vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Društvo hitroslovanskih prostovoljcev v Uuhlianl ima nravlco da oošlie v občinske agrarne odbore oo eneva pooblaščenca v okrožne agrarne odbore no dva. v deželni ay-rami odbor oa 5 pooblaščencev. Pooblaščenci imatn iste pravice kot izvoženi odborniki Ta naredba bo stopila v veiiavo z razglasom v Uradnem listu. Sinovjev na zborovanju nemških neodvisnih socijalistov. Na zborovanlu neodvisne socialistične stranke Neničile ie predsednik izvrševaineea odbora trp.tle interna-cllonale. Sinoviev. živahno pozdravljen od neodvisnih levičarlev orl-merial sedanie zborovanie z zborova-nlem bollševikov in meniševpnov in naelašal. da niti Crisoien. niti Ditt-mann ni izustil besede »Svetovna revolucija«. ter dokazuie. da neodvisni desničaril smatralo svetovno revolu-cilo za zastarelo idete. Nihče ne zahteva, da nai se svetovna revoluclia jutri prične. Prva dolžnost oa ie razširjati proletarsko revolucijo. To na-Iopo moreio izvršiti samo komunisti. Ko le Stjioviev delal, da je strokovna orvanizaciia internacionale v Amsterdamu zadnii branik buržoazile in konec komunistov, ie sledilo viharno odobravanie levičarlev in ogorčeno uvovarlanie neodvisnih desničar-lev. Vnitle ie bilo tako veliko da se te morala seia prekiniti. Ko se le seia nadalievala te deiai Sinoviev: Ker se glede usodnih vprašani oroletarl-fata. svetovne -revolucite In taktike v Moskvi ni doseč el coorazum z neodvisnimi komunisti ne moreio sodelovati več z neodvisnimi. Boliševiki so v teorifi teroristi, v praksi revofucile na so nredohrodušni Pri Dogovoru {dede povoiev za snreiem. fe delal Sinovtev* Izvrševalni odsek bo izva-fal nalvi.šio toleranco, če ne bo šlo za načela. V imenu lzvršeyalneca odseka le Iziavll Sinoviev nadalle. da le Moskva orloravliena za oosraiania. Zahteva le sistematične propagande In orlnrave za svetovno revolnclio. fn le nrinravliena oodoiratl nemški orotetarilat tudi financiielno. Ne ere za uničenle neodvisne socilalistične stranke Nemčiie. LDU. Razvoj svetovnega so-cilalizma. Kdor ooazule razvoi socflalistič-neea vibanla v evropejskih državah, ta opazi da te razvoi novsod enak in da vede novsod k razceolieniu so-ciialno - demokratskih strank. Nai-nrete se poiavfio posamezni avita-fcorli ki v podrobnem delu nridrbiva-fo delavstvo za radikalno-komunl- Predsedniki francoske republike. Francila le dobila sedal v Mille-randu svoieea enaisteva državnega predsednika. Prvi predsednik ie bU Thiers. ki ie odložil svoio oblast ne da bi nrav hotel. Grozil ie namreč tako pogostokrat « svoio demisiio da sta ie končno narodna skupščina nri-tela za besedo. »Sai si ne bouo upali.« te deial še ored dnevom, oredno mu te bila demisiia usiliena »sai nimaio prav nikogar. Mac Mahon volitve ne bo snreiel« Mac Mahon mu ie bil nekai dni orel nisal: »Vam se imam za vse zahvaliti Vi ste mi zonet vrnili Čast. ker ste mi poverili nnvelistvo armade.« — In vendar se Mac Mahon ni sramoval izpodriniti svoieva dobrotnika. Pa tud« drugi predsednik ie bil prisiljen k demisifi. Nekal dni oo de-misiP ie pisal: »Jaz sem ostal vedno voiak in lahko rečem z mirno vestio. da sem vsem vladam ki so sledile pna drugi. služil loialno in še ori padcu sem lih vse obžaloval razun ene same to ie moie.« Jnles Grčvv ie bil vzgled predsednika Bil le dvakrat izvolien In bi dovršil tudi svol drugi seotenat. če ne bi imel zeta. ki mu le vsled svoiih dvo^bivih kunčll uničeval ugled. Ni dal rad iz rok oblasti in ie šel šele ko ni našel ministra, ki bi prevzel kabinet. Orčvvju le sledil Sadi Carnot ki ie bil zelo nesrečen vsled štev. karikatur. v Vateril) so va vsled nteso-veva neokretnega držanla slikali kot •“seueaa možica. »Se ueonobili me bodo s tem zbadanjem.« te deial svo-lemu tovarišu s tehnične visoke šole znanemu frivolnemu pisatelju Ar-mandu Svlvestru. Ko ie bil Carnot umorien. se le republikanska stranka zedinila v tem da se izvoli Casimir Pčrier. mož ve-likeca slovesa dobrega imena in s precelšniim premoženjem. Manjkala oa mu te trdnost značaia. Ministri so kazali nanram niemu čudno mržnio. nievnv minister za zunante posle se le celo branil, obveščati ga o diolo-m.atičnl korespondenci. V nekem procesu v provinci, v katerem te bil obtožen neki socialističen novinar in za.vovarlan od Jaurčsa. te dopustil predsednik sodišča mimo vse žalitve na Casimir-Pžriera. ne da bi reagiral. Sledniič ie morrj iti. Poslednje vzroke svole ostavke te opisal v svo-fem dnevniku, katerega te čltala do-slei samo ena oseba: De!cass4. la ie stične ideale, potem ko so tla že nekoliko nrinravliena se prične lasnel-ši in boli odkrit bol za moč v posameznih organizacijah. Ta bo! doseže svol višek, ko se postavi na dnevni red kakega sociialističneva kongresa vprašanie priklonitve k III. injerna-ciionaii. Rezultat ie povsod isti: razcepitev stranke. Tako se te zgodilo v Čehoslovaški, Nemčiii. Franciji. Aneliti. Italili in tudi ori nas. Povsod pa se kaže. da se ves proces, ki vodi k cenlieniu socialističnih mas. vrši no gotovem načrtu. Ta načrt se ie skoval v Moskvi in v Moskvi se kontrolira nlevova izoellava. Gotovo te že danes, da se socialistično' vibanie ne vrši prav tako. kot bi si to želel Lenin. Gotovo ie. da so razni dogodki prav nemilo razočarali Lenina in nlegove privržence. Ko so se v Moskvi sestav Hali oo-vofi za priston k III. intemaciionall. si I enin erotovo ni mislil, da bo zadel z niirai na tako oster odpor »so-cialoatriotov.« A ravno ti oosroii. s katerih brezobzirnostjo le hotel Lenin doseči brzo zrnato z dobro disciplinirano in iz Moskve v strogo centralističnem smislu vodeno proletarsko armado, so odbili mneco so-cilalistov ki niso hoteli opustiti svoie stare izkušene voditelie. Tako se ie končal bol v Francili na Orleanskem konsrresu z popolnim porazom komunistov. tako se te končal v Italili in tako se končuie danes v Ceho-slovaški. Boliševizem se v Rušili sami. kot kažeio vsi znaki, tudi ne bo več dol-eo vzdržal. F.dino kar bi ca lahko še vzdržalo or? živlieniu. bi bilo zrevo-luciioniranie tulih držav v komunističnem smislu. To oa se le ponesrečilo in vsled teva se bliža konec * komunizmu v RusiH. | Boliševiška Rušila te izpolnila svole kulturno poslanstvo. Zrevolu-ciionirala te duhove celeva sveta In vtela v svetovne brazde seme Iz katereaa klile kal noveva živKenia. novetra reda. ki bo bistveno druea-čen kot te bil stari. Novi nazori o delu in nievovi ceni. novi nazori o razmerju kapitala do dela se oora-taio in nolasroma stona masa izkoriščanih na mesto ki Hm ere. na mesto družabnika. Rušila te na tudi pokazala, kako se ta novi red ne sme. uresmc.evatl. Ne s teroriem in diktaturo, ne skokoma. temveč tratno duševno delo vzeola in samoizobrazba oroletari-lata bo zmavala v tem ideinem hohi. ki bo tralal še cela desetletja. Rušila danes trpi za tuie in za svoje grehe in s svojim trolieoiem te odrešila svet kateremu te s lasnim vzitleclom pokazala not no kateri nal hodi v bodočnost. Beležke. Državne navita postavila rabell Morvenstern za Hudi. ki še arijsko mislilo. Pri nrvi eksekuciji bo asistirala v slovesen eksemoefl vsem nepokomijn elementom delniška družba »Jutrovih« uvodnikov. Ne ve se še samo. ali bodo vavste Iz lesa ali iz koroškeva svinca. Iredcnto misli da bo ustvarilo »Jutro« na Koroškem in li že vnaorel nošilia bratske pozdrave. No. ta iredenta bo vsat ime'a to srečo da ii ne bo treba nre- | mišiiavati ali nai voli kandidate iz Jutrove dežele ali ne. Cinizem Nekateri pravilo, da pride beseda od izraza, ki pomeni psa. »Jutrov« kronist bi lo oa rad aolioira! na človeka. ki oravi. da ie Slovenec. Tako vsal razumemo notico, ki sino lo čt-tali v četrtkovi številki »Jutra« v rubriki o prosveti. Stric zaeovaria »nekega« (pro-kleto ga »Jutro« dobro poznal) Mentorja ki le razložil v Sl. Narodu potrebo našega novega suženjstva ter nroklamiral zmago cirilskega pravoslavja. »Jutrov« referent seveda ne ve. da te isti Mentor pred leti na enak oodrenniški način oroklamiral in nar šel zmago katoličanstva. - - v, icin lAnSOUB, da segaio čez Miklošičevo cesto! Albanlia In Koroška. »Jutro« se tezi zakai te neki govornik na liuldianskem protestnem shodu zaklical: »Mi nočemo AlbanN ie. mi hočemo Koroško!« Kolikor nam ie znano, ie ta klic nrvi zaklical v. evrooski javnosti g. Seton-Watson, Takrat, ko se ie šlo za nridelitev, Skadra. »Tugoslavlia«. to so bile nler gove besede, »ima vso svoio moč V moralnosti svoiih zahtev, če hi zahtevala tulo deželo bi s tem oslabila obenem lastno oozicffo elede svofh pravičnih zahtev.« In g. Seton Watson ni slovenski separatist. Razna poročila. bt! takrat koloniialni minister Del-cassč mu ie svetoval. se svojim nasnrorn!V_un unira. »Vi ste moi edini orilatell.« mu le rekel Casimir-Pč-rier. »Vj mi svetuiete. da ostanem. Ravnokar so mi delali Charles Du-puv. Gsorges I.eveues in Felix Fau-re dn ie naibolie. da demisiioniram.« Podal ie ostav^Ko Se isto noč in 48 ur nato mu ie sledil Felix Faure v ely-sčeju. Ko te bil ta izvolien. mu te eden nlegovih naistnreiših nrllatn,if>y «1» ž'rski zastoon:k Ftienne. ki i naiboH živahno agitiral za nfega. po telefonu gratuliral. »Ne morem Ti povedati, kako nas vse Tvoia izvolitev veseli..« Faurela ie prekinil ravno isti Eti-enne ki ie takr>: pozabil na svotega naibolišega oriiatelia. Tnd’ njegovo predsedstvo se ie končalo kmalu. Ntemu le sledil dober družinski oče in sonrog Loubet. Ko ie bil izvolien. se le gosna Loubet iz strahu neprestano lokala toda vsi nieni strahovi se k sreč? niso uresrrčjli. Falličres te bil naivarčnelši stanovalec elvsčeia. Nlegovi nasledniki po Porncarž, Deschanel in zdai Mille-rand niso bUl tako varčni, čeprav so mu biH v drugih meščanskih čednostih enaki. \r- ? Enotna kmetska stranka za Jugoslavilo. LDU Split, 14. okt Na včerajšnji seji delegatov kmetskih zvez so sklenili, da se stanovska organizacija pretvori v politično In da stopi v stik s kmetskimi strankami v Srbiji, na Hrvatskem, v Bosni In Sloveniji, odkloni pa kooperacijo z drugimi strankami razen z Izvenstrankarsko skupino. Kmetska Stranka J« ponudila dr. Trumbiču mandat brez vseh obvez z njegove strani glede programa ln vstopa v klub. Dr. Smodlaka, pozvan da vstopi v stranko, sl je odločitev pridržal. Demokrati kandidirajo dr. Krstlja, Dubokoviča In fratra Vukoviča. Jugoslovanska pučka stranka Je na predvčerajšnji skupščini sklenila, da Izpremenl svoje ime v Hrvatsko pučko stranko, češkoslovaška vlada podpisala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. LDU Praga, 14. okt. Vlada Je včeraj podpisala trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Češkoslovaško dobi 6000 vagonov žita, 300 vagonov masti, 300 vagonov mesa hi 100 vagonov slanine. Jugoslavija dobi 2500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa, 500 vagonov premoga, 200 vagonov železnega blaga In 200 vagonov papirja. Trgovinski pogodbi z Nemčijo in Bolgarijo se bosta ratificirali prihodnje dni. Avstrija proti Izročitvi vojnih krivcev. LDU Sofija, 14. okt. Dunajski korespondenčni urad poroča: Iz vseh krajev dežele prihajalo protesti proti Izročitvi vojnih lntvc»v Srbiji, Rumuniji ta Grški S kongres* narodov. LDU Berita, 15. okt. »Dle Deutsche Allgemeln« Zettung« favlla Is Milana: Na posvetovanju kongresa zvez« narodov v Milanu je predlagalo Italijansko odposlanstvo nastopno: Milanski kongres želi, da se vse države pripustijo k zvezi narodov v dobrobit svetovnemu miru. Pridružijo naj se zvezi narodov vse majbne ta velike države ter tudi one, ki so bile nekdaj sovražne. Po živahni debati Je bB predlog sprejet. Grof Karoly odpotoval v Nemčijo? LDU Praga, 15. okt »Prager Tage-blatt« javlja, da Je grol Karoly včeraj zapustil Češkoslovaško. Trdijo, da je odpotoval v Nemčijo. Boji med boijševikl In Ukrajinci. Stanislav, 14. okt. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja ukraj. t u. se je boljševišk! napad na severno ukrajinsko krilo ponesrečit Ukrajinci so zasedli važno oporišč* na železniški črti Kijev - Vinica. Novo cepljenje nemških socijalistov. LDU Berlin, 15. okt »Berliner Ta ge. blatt« Javlja Iz Milana: Vsled nepremostljivih nasprotij, ki so nastopila v zadnji seH vodstva socialistične stranke, je pod vodstvom poslanca Botnbacctja cela vrsto sekcij ta članov soialno- demokratske strank* ustanovila svojo komunistično frakcijo. Poljsko - rusko premirje. LDU Varšava, 15. okt. Pollsko vrhovno poveljnlštvo je stopilo z ruskim vrhovnim poveljništvom v stik, da sc določi Izvedba pogojev za premirje In potrebna odpošiljanj« parlamenterjev. Milijonski vlom. LDU Dunaj, 15. okt. Snočl so vlomilci razbili železno blagajnico v pisarni rudniškega podjetja v Gruenhachu pri Schnee-bergu. Odnesli so za eu do dva milijona kron bankovcev. Prepoved uvoza holandskega mleka v Nemčija. Amsterdam, 14. okt. (Izvirno poročilo.) Tukajšnji listi poročajo, da je holandska vlada Je prepovedala vsak izvoz mleka v Nemčijo. Ratlflkaclia senžerraensk« pogodbo »a Japonskem. LDU. Tokio, 6. oktobra. Danes Je japonska vlada ratificirala at. germalnsko mirovno pogodbo. Rusko - angleški trgovski odnošajl. London, 11. oktobra. (Izvirno poročilo.) Angleške tvrdke, ki so sklenile s sovjetskim delegatom Krasinom pogodbe n dobavi blaga, so proglasile tste za neveljavne. Kot vzrok se navajajo vesti, da je notranje stališče sovjetske vlade Jako negotovo, na drugi strani pa je Izjavila man-chesterska trgovska zbornica, da Je rusko zlato takega izvora, da bi se moglo zahtevati pozneje od kake tretje strani. Razmerje med Anglijo ta sovjetsko Rusijo se zadnji čas stalno slabša. Gospodarstvo, H- Tovarna za špirit ln drož« d. d. v Račjem. Zopet moramo v razvoju naše domače Industrije zaznamovati važen nov pojav. Kakor znano, je pri nas veliko pomanjkanje drož in smo bili spričo tega prisiljeni, naročati to blago za drag denar Iz tujine. Temu bo pa vsekakor odpomogla nova delniška družba, ki Je prevzela, modernizirala ta z novimi stroji opremila tovarno za špirit ta drož« v Račjem, tako da more ustrezati vsem zahtevam. Najboljši dokaz, kako zelo potrebna )c bila ustanovitev te tovarne, Je ta, da narašča popraševanje po drožeb od dne do dne. Te drože se Izdelujejo izključno le iz sadežev, in take drože so, kakor znano, najbolj zdrave. Želeti je le, da se naša domača obrtna podjetnost razvije tudi v drugih panogah, da bomo konečno popolnoma neodvisni od tujega trga. Novemu podjetju, ki je to misel ln stremljenje udejstvHo, želimo popolnoma uspeha. + Prijava aktiv avstrljskln državljanov na Prancoskem ln Vetiko Britanskem. Avstrijsko zastopstvo sporoča, da Je treba aktiva avstrijskih državljanov In avstrijskih Jurlstičnih oseb in družb, ki se nahajajo na Prancoskem ter na Veliko Britanskem ta Irskem In v njih prekomorskih pokrajinah, prijaviti pri likvidacijskem uradu Abreehnungsamt Wlen L, Stubenrtag 8. Za slučaj shranitve vrednostnih papirjev pri tuzemskih zalagališčlh ali podobnih gotovinskih terjatev, lahko poda prijavo hranitelj. Merodajno ie stanje 16. Julija t 1. Ni pa treba priiavlti aktiv, ki so se v francoskih pokrajinah pridobila po 2. aprilu 1919, v britanskih pokrajinah pa do 12. julija 1919. Prijave v inozemstvu se Imajo Izvršiti do 31. oktobra 1920. Zaradi natančnih pojasnil In potrebnih prijavnih tiskovin se Je obrniti naravnost na Abreehnungsamt Wien I., Stubenrtag 8. — Avstrijsko zastopstvo, Ljubljana. + Poprava cest v Srbiji. Ministrski svet )« dovolil ministrstvu za Javna dela kredit 10 milijonov dinarjev za popravo cest v starih metali Srbije. +Jugoslovanskl Lloyd v Berlinu se I« te dni ustauovl! v svrho upostavltve trgovskih zvez med Jugoslavijo In Nemčijo. Društo bo imelo svoje podružnice v ZagT©-bn ln Beogradu. + Izdelana svila v naši državi. Finančno ministrstvo je dobilo od tvomice svil« obvestilo, da je izdelane 3.000 kg svile. + Carlasko vprašanje. Sestavila se J« posebna komisija Iz članov ministrstva saobračaja in carinske direkcije, ki ima nalogo, da najde način, kako bi se blago, ki prihaja v kompletnih vagonih preko Maribora zacartallo takoj ta brez vsakega zadržavanla. + Odsek za državno nabavo le sklepal na svoji seji 11. t. m. o dobavi bencina, petroleja ta drugega blaga, ki lih rabilo za prometno In vojno ministrstvo. + Izvor nalte pri Llpiku. Preiskava-nje Izvorov nafte v selu Bunlavicl zapad-no od kopališča Lipik se približuje svojemu koncu. Po Izjavi rudarskega Inženerja g. Binde se pričakuje v najkrajšem času pridobivanje nafte v velikih množinah. + Sporazum glede usnja. »JutranJt list« Javlja iz Beograda, da se J« dosegel na konferenci med zastopniki vlade ta vojnega ministrstva in med tovlrnarll usnja ta volne sporazum glede uklnjenla nared-nega ministrstva ta med tovarnarji usnja In volne. Promet z usnlem In volno Je zopet prost. -j- Kriza v algleškl trgovini In industriji. V Sheeffleldu so začele kovinske tovarne odpuščati delavce radi pomanjkanja naročil. Ena največjih tovarn v imenovanem kraju, ki pripada enemu naJvečjlH koncernu na svetu Je odpustila že večW število, in se smatra to dejstvo za pričetek ogromne svetovne gospodarske depresija Dnevne vesti. ■— Ne z&otiščake Koroške! Iz ve-Sih kraiev Koroške smo oreleli poročila. da zapuščalo naši uradniki in drugi intelipenti svoia mesta in odha-iaio na Štairsko in Kranjsko. Poznamo in upoštevamo težaven polo-žai. v katerem se nahaiaio ti naši bor-ai med nodiviano nemško sodrgo na Koroškem. Menimo Da. da ie z oia-'sniern naše žendarmeriie in z do-hodom voiske vsai za silo ooskrbiie-’io za varnost naših budi. Zato ie nil-!’Ova dolžnost, da ne zapuščalo v teh naitežnh dneh naroda ki tim tako zar una in vidi v niih svoi« voditelie in zaščitnike. — Ne snubite Nemcev! Iz raznih kočevskih kraiev dobivamo poročila da se nekatere slovenske stranke smučeln okoli nemških voJilcev ter iim nrireiaio celo nemške shode in predava nia. Nam iiko zboltfalo r‘rn"S' za žlvl'enie - Kmetijska nahavn, prodaja!na zadruga se ie ustanovila v Prevaljah za celo Mežiško dolino. Kakor znano, pripada Mežiška dolina Jugoslaviji brez plebiscita. — Draglnjske doklade poštnim odpravnikom in uslužbenskemn osebju prt razrednih poštnih uradih so sledeče odmerjene: t. Od prvega oktobra t. 1. datje Pripadajo odpravnikom nove doklade v razmerju, kakor so Jim bile odmerjene ▼ začetku, to Je kvalificiranim po shemi a) In nekvalificiranim po shemi b). 2. Popolno zaposlenemu uslužabnlnskemu osebki pripadalo doklado po shemi bi *. Nepopol- no zaposleno osebje bo dobivalo od tega dne dalje trikratne do sedaj uživajoče doklade. — Društvo poštnih uradnikov ta uradnic. — Obraten ravnateljstvo Južne železnice Je ustavilo vse sprejeme ženskih pomožnih moči in ne sprejema novih prijav. Brezpredmetne so postale tudi vse doseda- — Neprevidna vožnja. Gospodična Marija Puš, uradnica, Je spremljala te dni po Dolenjski cesti svojega očeta domu. Oče se Je peljal na koleselju, bčl pa poleg očetovega voza na kolesa. Prlšedšt v bližino škofetlce se pripeljeta za njima dva častnika ua motornem kolesu. Ker se Pu-ševa ni nadejala, da bo voznik od zadaj zadel, Je vozila svojo pot poleg očeta. V tem pa pridrvi motorno kolo do nje in Jo vrže v cestni jarek. Pri padcu se je ne- vsetnu zmerne. Poleg veJfte množine šarila se dobi lahko tudi mnogo mlečnih izdelkov. Kostania te letos d osebno yeliko no 4 krone za liter. Orozdie že Dnieniule. V splošnem smo lahko z razmerami na našem trgu zadovolini. ker se. odkar so od-nravliene maksimalne cene. dobi vseh vsakdanjih potrebščin oo zmernih cenah. O stanovanjski mlzeriJi v našem nje prijave in že izvršene ter raznim pro- | varno poškodovala, pa tudi kolo Je popol- I m^stu smo Že Darkrat DOroČali V va-slikam prijavljene zaznamke, katere se ne | „oina polomljeno. Častnik, ki je vozil mo- | §erT1 cenienem listu. Svetovali S1TK) V bodo upoštevale. Ravnotako se tudi ne sprejmejo nikake moške pomožne moči za razna pisarniška dela. Imenovanje. G. Žarko M. Joksič Je imenovan za sekretarja v generalnem Inšpektoratu finančnega ministrstva. Gosp. Joksič je bival po preobratu kot rezervni kapetan srbske voiske več časa v Sloveniji. — Imenovanje. Pri oddelku ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani so Imenovani za ministerialne koncipiste v IX. činovaejn razredu gg. dr. Ciril Pfeifer, dr. Jos. Jaške, dr. Mih. Kambič in Fr. Mramor. — Vohunstva v korist Italiji sta osumljena dubrovniška Italijana dr. G. Marolti in G. Secco. Razprava proti njima se bo vršila v Celiu. — Prostovoljna sodna dražba se vrši dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Ložanah pri Mariboru. Proda se hiša, klet in hlev, ter posestvo zapuščine Grahernlk, ki meri 4 ha, 35 a, 95 m*, ter Je sodno cenjeno na 43.590 K, koji znesek tvori ob jednetn izklicno ceno. Zemljišča so arondirana, ter odpade na vinograde v lepem stanu 2 ha, 15 a, 87 ms, ostalo površino tvorijo travniki in njive. Pogoji so razvidni iz dražbenlh pogojih. Natančnejša pojasnila daje podpisani zastopnik. — Dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. — Napad. Josip Kielndienst, Anton Ovsenek In Franc Resman, vsi iz Goric pri Mošnjah, ta Jurij Ceme fz Predtrga pri Radovljici so peljali te dni ponoči čebde skozi Naklo, kjer so napajali konje. Med tem Je prišlo po strohinjsld cesti več fantov, ki so obstopili voz in ie eden od njih rekel: »Prebrnimo vozi« Čebelarji so se vsled te grožnje hitro odpeljali s čebelam*, toda ko so prišli kakih tristo korakov od napajališča, Je za vozom priteklo več faa-tov, ki so vzdl Kicindienstu panj čebel vreden 400 kron, prerezali Ovscneku 100 K vredno vrv ta mu skvarili dežnik, vreden 20C kron. — Naročajte obleke za gospode, kostime, plašče za dame pri F. Potočnik, Se-lenburgova ulica 6/1. Ljubljana. Ljubljana. = Zahtevamo oreiskavo! Iz krogov. katerim lahko DriDisuiemo informiranost Drilmiain vesti da so v Dondelick 11. t. m. različni liubllanski Nemci nošiliali ootom iiublianske do-Sie svoiim tovarišem na Koroško br-zoiavne častitke k »srečnemu« izidu plebiscita. Ce te to res. ie to Dieveč in te to izdaia na našem narodu ki le ne smemo mirno nreiti. Nai se takol Dreišče. kobko ie na teh govoricah resivce in nai se z gratulanti primerno zasuče ker takšna nesramnost ne sme ostati nekaznovana. — Dve novi zavarovalnici v Ljubljani. Izišla je glede zavarovanja delavcev zoper nezgode začasna uredba, ozir. se uveljavljajo avstrijski zakoni Iz leta 1918 s primernimi spremembami. Za letni zaslužek se vzame tristokratni dnevni zaslužek, toda najmanj 900 K. Na j višji letni zaslužek se določa z 18.000 K. Vse posle zavarovanja bo vodila »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode« v Ljubljani skupno za Slovenijo ta Dalmacijo. Upravitelja Imenuje minister za soc. politiko sporazumno z deželnima vladama za Slovenijo in Dalmacijo. Za zavarovanje železničarjev se ustanovi namesto stare »Strokovno - zadružne nezgodne zavarovalnice avstrijskih železnic« posebna »Železničarska zavarovalnica zoper nezgode« S sedežem v Ljubljani. — Ljubljanski trgovec Ranth, zagrizen Nemec, se namerava izseliti Iz Ljubljane, čim proda svojo trgovino. 2a! nam za njim ne bo. — G. Franc Botha, železniški revfdent, izjavlja, da se naša včerajšnja vest pod naslovom »škandalozno postopanje« ne tiče njega. — Licejska ljudska Sola. Pouk za II„ IV. In V. razied licejske ljudske šole prične v ponedeljek, 18. t m.' ob 9. dopoldne v poslopju liceja na Bleiwelsovi ces«, pritličje. _ Knjižnica »Splošnega slovenskega ženskega društva« (Rimska c. 9)i se Je pomnožila z. veliko število najboljših ta nainovelših leposlovnih knjig. Knjižnica Je dostopna vsakomur, samo da plača vp s-ntao 2 K ter običajno pristojbino za obrabo knjig. Knjižnica j« odprta vsak torek, četrtek ta soboto od 5.—7. zvečer. Istočasno s« sprejemajo tudi nov« Sanice »Spolnega slovenskega ženskega društva«. Slovenke, pristopajte k temo edinemu naprednemu ženskem« dntittv*, U «drwf«ta Im« Yseh sidral torno kolo, Je tudi zadobil resne poškodbe, njegovemu spremljevalcu pa je strgalo samo čevelj na nogi. Nevarno ranjeno Puše-vo so prepeljali v deželno bolnico, častnika pa v vojaško bolnico. Kdo Je kriv nesreče, bo dognala poizvedba. — Roko sl ie zlomila. Kuharica Ana Krulc Je prišla s trga domu ta je pred pragom tako nesrečno spodrsnila, da si J« z lomila desno roko. Prepeljali so Jo v bolnico. — Gospodično z črnim Unoleum-kto-bukom, ki Je bila v sredo zvečer pred vlado med demonstranti, se prosi, da sporoči svoj naslov na: A. Pirc, Vožarski pot 3. — Ugodnost pri nakupu klavirjev. Da bo olajšan nakup klavirjev, se Je odločila tvrdka Alfonz Breznik na Kongresnem trgu prodajati klavirje na delna odplačila. Tako bo lahko zasiguran pouk v klavirju tudi decl uradniških ta srednjih slojev. Glej ta-seratl Maribor. Dr. Matko odpotoval v Prago. Za docenta na praškem vseučilišču Imenovani primarij mariborske Javne bolnice dr. Iv Matico le odpotoval včeraj v Prago. Za njegovega namestnika je imenovan dr. Marinič, ki bo prevzel tudi njegovo zasebno klijentelo. Češkoslovaški fegljonarjl na potu skozi Maribor. Sinoči je dospel prvi transport češkoslovaških legijonarjev skozi Maribor in ob pol 11. uri nadaljeval vožnjo v svojo domovino. Tekom noči prideta še dva vlaka. Radi izgredov v sredo J« bil aretiran davčni eksekmor, ker Je med demonstracijami streljal in poškodoval s streli več napisnih tabel Profesor Marinov zasebni pouk v Mariboru. Poroča se nam, da otvorl s pečet-kom novembra t. I. profesor Mar* v Mariboru za kmetske, obrtniške in trg r,ske sinove hčere in uslnžbence šestmesečni slovenski tečaj za popolno in temelju) prou-čenje 1. gospodarskega - obrtniškega in tr-govskega računanja in oblikoslovja; 2. vsestranske korespondence; 3. knjigovodstva; 4 stenografije; 5. lepopisja ta 6. strojepisja. Tečaj se otvorl na mnogostranske prošnje In progovarjanja učencev ta starišev za takšne — toliodrasle — učence ta učenk, ki Iz kakoršnihkoll vzrokov trgovskih in tem sorodnih šol ne morejo obiskovati, si pa vendar želijo v kratkem času nabrati za praktično življenje neobhodno potrebnega znanja. Priporočamo velevažno ta koristno podjetje tembolj, ker bodo poučevali samo strokovno naobraženi, stareiši profesorji in učitelji. Prijave Je treba poslati pred 3. novembrom t. L profesorju J. Marinu v Mariboru, Sodna ulica 23111. Koncert godbe Južno - železniške delavnice se vrši v nedeljo ob pol 11. uri dop. v mestnem vrtu. Licltactia radi dobave mesa za mariborsko garnizijo. 23. t. m. ob 10. dop. se vrši pri mariborski okrožni komandi ustna licitacija zaradi dobave dnevnih 1200- kg mesa za mariborsko garnizijo v novembru. Kavcija znaša 40.000 K. Tatvina zeljnatih glav. Pred neka! dnevi Je bilo na posestvu barona Twlckel ukradenih 200 kg zeljnatih glav. kf so flh tatovi odpeljali na vozu. Orožništvo Je voz ustavilo, toda tatovi so voz pustili ta pobegnili Vlom. V noči od četrtka na petek «o v odsotnosti stranke vlomili neznani tatovi v pritlično stanovanje A. V. v Stross-maverjevi ulici 33 ter odnesli razne predmete. , celie. Se o naSem mestnem gledališča. V »Novi Dobi« se nahaia o tel zadevi odgovor na doniš v »JugoslavilU. Doni««")]* Drav’ med. drusr'm- inia nri gledališču edino in glavno hesetlo celisko Dramatično društvo, kateremu se ie dalo mestno gledališče v na-tem hreznlačno. in očita niscu neno-znanie razmer. Pisec teh vrst Da razmere dobro oozna in se le o tel zadevi tud! Doinformiral. V dooisu »Nove Dobe« se Dač skuša samo oleošavati malomarnost glede Drcd-stav. V našem zadnlem doDisu smo hoteli dati samo Driiazen nasvet, kako bi se dalo Driti do rednega vledall-šča. kaiti če so tele redne nredstave ood nemškim eosoodstvom izvedilti-r. bodo nač lahko tudi sedal. S celjskega trga. Cene mesu so *e minule dni uredile ter smo dobili nove cene od 18 do 24 kron za kilogram. Vsled tega se ooaža da 1c kon-znm mesa večil. — Kmetie nrinašate na trg dosti sočlvia kakor solate karti ula in druge zelenjave. Gen* *» zadniem dooisu tudi radikalen način, kako te se dalo nriti do večiega števila stanovani. Pa naše Celie ie oač zaspano Cclle in kakor drugod, se v tem oziru tud" nri ns nič ne ukrene v kor'st bednih lindi brez lastnih stanovani. Meniaio se staoovaniske komi-sne. meniajo niih predsedniki in stvar ie ureiena . Ka! res koristnega Da se doz da i še ni ukrenilo. Oosnodje. zima ie pred durmi. Zganite se! Prav krasno iesensko vreme imamo tudi do Spodniem Štajerskem. Liudie pridno soravlialo in sušiio tretin košnio in zadovolini onravliato še razna jesenska Doliska dela Letina do naš:b kraiih ie dobra. Posebno leno le obrodila tudi aida katero že pridno mlatilo. Z letošniim letom so lahko kmetovalci zadovolini. Pmrfo le v me5tu Celiu in v lavni bolnici tekom meseca septembra skunno 28 oseb. Kruh se ie nekoliko nodražil v našem mestu Temu ie vzrok vedno no-draževan’e moke Tatvina se te izvršila minule dni nri železniškem nazniku oolee drugega železniškega mostu na Bregu Dri Celiu. Tatovi so odnesli pazniku vso obleko in ves denar. PoIicHi se ie posrečilo izslediti zlikovce v osebi dveu potepuhov katera so Driieli v kavo-toču na Glavnem trgu in iu Izročili sodišču. Primorje. Šibenik! Itniitenaši ne pustite Dal. maciie fngoslovanom. V Šibeniku so italiianaši. takozvani borci (combat-tenti) iz Dalmaciie sklenili, da se s silo unro. ako bi Italiia nooušča!a v Dalmacifi. V resolucili nraviln. da bodo raiši zaž.vali hiše in imetie. kakor da bi tih prepustili barbarom Jueo-slovenom. mi*-«—r»»-»rnM.T i ir—irnp —ctbbbumb iraif tot—a———P— KDO JE SKLICATELJ PREDVČERAJŠNJEGA LJUBLJANSKEGA SHODA? Kot smo že Javili, se Je predvčerajšnjem ob 7 zvečer ubrala pred Mestnim domom velika množica ljudi, katero je nemir vsled negotovosti koroškega vprašanja privedel na shod. Vprašali smo v uredništvu »Slov. Naroda«, kdo je prinesel poziv na shod, a tudi tam ne vedo Imena. Zato še seda) ne vemo, kdo Je shod pravzaprav sklical. Žalostno pa Je, da skuša »Jutro« to vprašanje izrabiti za osebni napad na gosp. Peska. V pojasnilo naši Javnosti objavljamo sledeče: Enega izmed urednikov »Jugoslavije« je prosil g. Stefanovič, ki Je prevzel organizacijo dobrovoljcev za Koroško, okrog II. zvečer v kavarni »Zvezda«, da naj priobči v Imenu koroških dobrovoljcev poziv ua protestni shod, ki naj se vrši ob dveh popoldne pred Mestnim domom. Ker Je g. Pesek ravno odhajal Iz kavarne Zvezda v uredništvo »Jugoslavije«, ga Je omenjeni urednik naprosil, da naj Izposluje objavo poziva v »Jugoslaviji« in obvesti o tem tudi druge lutranje liste. G. Pesek Je v tem smislu obvestil »Jutro« in »Slovenca«. Po-vdarjamo, da bi se bnel ta shod vršiti ob dveh popoldne In ne ob sedmih. O. Pesek se Je v četrtek dopoldne odpeljal ta torej ni bU on tisti, ki Je ▼ četrtek okrog poldva-najstih telefoniral »Večernemu listu«, kot sploh s celo stvarjo ni Imel ničesar druzega opraviti, kot zgoraj navedeno. Da tudi »Jugoslavija« poziva ni prinesla. Je krivo to, da se dotlčnl urednik v redakcijo ni vrnH. Oo«p. Pesek pa Je odšel domov, zanašajoč se naibrže, da bo poziv prinesel kdo izmed navzočih urednikov, ki so slišali omenjeni telefonski pogovor. Priče za navedeno so na razpolago. Toliko v pojasnilo Javnosti, našim čitateljem pa v dokaz, na kako nereden ta nelep način hoče voditi »Jutro« konkurenčni boj z »Jugoslavijo« ta drugimi Usti interesu prav gotovo udeležijo shoda. Vsak, komur leži kaj ua srcu, bo imel tam priložnost svobodno ln odkritosrčno povedati svoje mnenje. — Sklicatelji. Šport in turistika. Nogometne tekme. V nedeljo se nadaljujejo tekme za prvenstvo podsaveza v jesenski sezoni. V Ljubljani se vrše na prostoru Ilirije sledeče tekme: ob 10. uri Primorje : Jadran, ob 13. uri Sparta : Svoboda, ob 15. uri Ilirija : Slovan. V Kranja se vrši prvenstvena tekma Sava : Hermes, Ljubljana. Nov razpored prvenstvenih tekem v »Športu« dne 16. t. m. — Klubi se opozorijo, da morajo nastopiti točno ob določenem času. — L. N. P. Klub kolesariev ta motociklistov Ilirija priredi v nedeljo 17. t. m. izlet v Grosuplje Odhod točno ob 14. url. Zbirališče trg Sv. Jakoba. Vabijo se vsi člani in kolesarski športnik L — Reditelj. k Prvenstvena nogometna tekma se vrši V Mariboru v nedeljo ob poi 3. url pop« med kluboma Rote Elf ta Rapidom. VOLILCI IŽ NEODRESENE DOMOVINEl Bliža se dan volitev v konstituanto. Odveč bi bilo na tem mestu Se posebej poudarjati, kako veliko važnost bode Imel Izid Istih posebno za nas, ki smo pribežali sem v svobodno domovino In za naše ne-odrešene brate, ki še Ječijo pod barbarsko roko italijanskih In drugih zatiralcev. Ker pa Je znano, da le v slogi Je moč ta da cepljenje glasov ne prinaša nobeni stranki koristi, bomo morali nastopiti takrat složno vsi kot en mož. Da se .o tej zadevi prav natančno pomenimo, sklicujemo javen volilni shod, M bo v torek 19. t m. ob 8. ari zvečer v/ve-Dkl dvorani Mestnega doma. Vabimo tora! vse naše votline upravičence brez razlike stann ta stranke U me-sta ta okolice, da e* v. Mam ta Gledališče in glasba. V dramskem gledališču se repertoar v sledeče Izpremenl: Sobota, 16. »Lju- bimkanje«, D; Nedelja, 17. »Ljubimkanje«. Izven; Ponedeljek, 16. »Hasanagintea«, E. Plastični balet, ld ga bo v pondellek 18. t. m. Izvajala v ljubljanskem opernem gledališču znamenita ruska plesalka ga. Klavdija Isačenko Sokolova, ni ples v navadnem smislu ta nima z družabnimi plesi ničesar skupnega. Grieg, Schubert in drugi tvorilo umetniško podlago k podavanjn raznih duševnih situacij, ki se izražajo Sl kretnjah rok in nog ter sploh celega telesa. Književnost in umetnost Obriniškl koledar za leto f92t. Je Izdala in založila »Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani«. Koledar h na bogato ta raznovrstno vsebino ter stane samo 15 kron. Knjižica Je vezana. Oblika Je pripravna, enaka predvojni, za beležke 32 strani raznega papirja. Naročita in denar je nasloviti: Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Posebno se zadrugam priporoča, naj vpošiljajo, ako mogoče, naročila za več naročnikov skupaj. Obnova segregacija. Zgodovina in re« Sevanje fevdalnih odnošajev v Hrvatskl ta Slavoniji s primerami o segregacijah v Gorskem kotaru. Napisal Josip Mnjnarič. Cena 12 krem. Kot tretji zvezek Pučke prosvjetne knjižnice Je ravnokar izšla ta brošura, v katerih obravnava znani strokovnjak načela ln prakso pri razreševanju fevdalnih odnošajev takozvanib segregacij v bivši Avstro - Ogrski ter nam V kratkem oriše tudi početek ta razvoj fevdalizma na Hrvatskem. Pokrajinske vesti. V Kranju se Je vršila 13. L m. ob 17, uri na Glavnem trgu protestna mamlesta« clja proti nemško - italijanskim sleparijam na Koroškem. Dobro obiskan shod le otvo-rfl mestni župan Perd. Polak. Predsednik krajevnega koroškega odbora prof. V. Marinko je udeležencem razjasnil naš položaj na Koroškem, nato pa Je v Imenu sklicateljev prečita] Ciril Pirc sledečo reso-kucijo, ki se Je poslala pokrajinski vladi za Slovenilo: Ker so se pri plebiscitnem glasovanju na Koroškem vršile notorično velike nerednostl, zlorabe ta sleparije, ket m vri« že sedaj dejanski napadi ta poboji po oboroženih nemških tolpah ta ie ogroženo življenje ta imetje naših tamošnjfh rojakov, poživljamo nujno vlado, da se na ta potvorjeni plebiscit ne ozira ln s takojšno zasedbo obdrži cono A v naših rokah. Stavimo ta nujni poziv tudi radi tega, ker Je z usodo Koroške tesno spojena tudi usoda naše Gorenjske. Med petjem narodnih himen se ie mnogoštevilno občinstva polagoma razšlo. Kranj. Janez Zavrt, Je bil zaposlen ko« delavec pri stroju v Majdlčevem mlinu. Na doslej nepojasnjen način ga Je stroi zgrabi za desno roko. ga potegnil k sebi in ura zdrobil roko. Poleg tega je dobil tud! aa glavi resne poškodbe. Prepeljali so Ka V deželno banico v Ljubljani. Zagorje ob Savi. Pišejo nam: Iz Koroške se vrnivši član N. S. Z. se je vrni v sredo zopet na svoje delo v rov Kotro-dež. Ko Je javfl svoj vstop, ga Je jamski paznik zagrkzen nemčur K. poslal takol na slabše delo. Mož tega dela ni hotel sprejeti ta Je protestiral, nakar ga je paznik nahrulil: »Pa pojte liasaj na Koroško stre-lat, ker ste bil staji« Mož se je vsled tega obrnil ta šel ven. To Je paznika oplašilo, da ga je poklical nazaj ta mu dal drugo delo. Po službi je šel omenjeni k preda• -niku N. S. TL, kateremu Je stvar of5™21 2(1. Predsednik N. S. Z. ie ^ervem al ort ravnatelju rudnika ta dosegel, da je mož prišel zopet na svoje prejšnje mesto S takimi ta podobnimi nemčursklml prcdrznežl bon*, morali prej ali slej obračunati, nam zrastejo preko glave. da edini slovenski neodvisen DNEVNIK IE »JUGOSLAVIJA?« N HABSBURŠKA NEVARNOST, Danes ni več tafnost. da so se skrahiranl Habsburžani v Švici za-čeM cibati in da škiliio orl vseh odprtinah na ozemlie svoiečasne Avstrije če te kle kal razpoloženja za maziliene trote. Sami seveda se nc znalo (raniti, imaio Da celo vrsto pustolovcev. srrofov in baronov, ki so ušli zasluženi kazni in tvoriio danes Karlov dvor v Švici. Ti kuieio načrte. kako bi se dala habsburška moč vznostaviti. Naivec unania tim dela Madžarska, ki si brez Habsburžanov kar ne trna živeti. Bivši cesar Karol ie dobil v zadnjem času na Madžarskem orccei močno noziciio. Večina magnatov ie zani Ima na tudi tekmeca v svoiem sinu Otonu in v bivšem nadvoivodi Jožefu, ki se ženi s Hortvievo bčer-to. da bi tako nostal narodni vladar. V to svrlio bj hoteli Madžari začeti vo’Sko proti enemu svoiih neltubih sosedov (Cehom), katere bi se ude ležil uidi Jožef, da bi postal na ta način narodni Junak. Proti Češkoslovaški ie naperiena Madžarska akciia ker ie ravno ta država naivečia ovira vzoostavitve Habsburžanov. Kakor niše dunaiska Arbeiterzeitunsr sania Horthy o novem boiu na Moravskem ooliu. kter bi se šlo za Slovaško, ki io smatralo Madžar? za biser Hunvariie. Karlisti so silno delavni. Priprav-llaio že tudi za Karla stanovanie v eradu Esterhazvlev v Mascalii. Potuho dobivalo Madžari od Francozov. ki bi hoteli, da Madžari zasedelo Avstriio in tako obnove Knr'ovn državo. Pri tem položaiu se prav lahko l vpraša. zakai se zločincev ne pozapre. da bi se ne moedi vaniti in seiati noveva gorla no svetu.__________ . Naročite in čitaite »Beograjski Dnevnik« 249. štev. »«. Proda se: VOZ ZA GASILNO DRUŠTVO S 16 sedeži in z vsem drugim orodfem prodam. Dogovori radi cene pri ogledu voza. Naslov: L. Malgaj, kova« na Oo- milskciu pri Celju. 1963 ZVEZKE za višje šole, Črnilo, peresa, radirke ta druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4. 1964 F. BATJEL, LJUBLJANA Stari trg štev. 28. Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, II-valnih strojev ta posameznih delov. — Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4. 1965 VELIKA, ENONADSTROPNA HIŠA z dobro vpellano gostlino, mesarijo, hlevi ta lastno klavnico, z vrtom ta njivo se proda. Studenci pri Mariboru štev. 17. Anton Oašperič. 1966 Zaloga in rezauje vsakovrstnega furnirja. malo posestvo tflc trga Konjice vse na novo zidano z gospodarskim poslopjem, vrtom, njivo ta gozdom se po ceni proda. Natančna pojasnila daje Leopold Brudermann, Konjice. 1940 PISALNI STROJ Ycst 1910, rabljen v dobrem stanu, se proda. Naslov za vprašanje cenc pri upr^vništvu. 1968 CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja in ponudbe sprejema od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni tvrdka Janko Popovič, Lluhljana. 1396 LAHKA KOČIJA z olj. osmi solidno izdelana se proda. Kolodvorska ulica 25, Ljubljana. 1937 VILA V LJUBLJANSKI OKOLICI enonadstropna z zemljiščem se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije. 1826. ICupg se: PETROLEJSKE VRČE IN ZABOJE kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po 58 K, posamezne vrče po 22 K, franko postaja odpešlljatelja. Hrovat & Kamp., Ljubljana (poleg realke). Sluibe: IVAN ZAKOTNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 46. la apno v kosih In zdrobljeno dobavlja na vagone tovarna, Laško. MRNIBNBKg Tom e fpiti! in H L t v Račjem odda zastopstvo za prodajo drož a sedeži v Ljubljani in Celju. TEHNIK Išče primernega dela pri kakem podjetju strojno ali elektrotehničnega značaja. Ponudbe pod »Edison« na upravništvo. 1960 21 LETNI MLADENIČ isce službe v kaki pisarni ali skladišču, kot pisarniška moč. Cenjene ponudbe pod štev. 1967 na upravništvo »Jugoslavije«. GOSPODIČNA VEŠČA VSEIl PISARNIŠKIH DEL z enoletno prakso išče primerne službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravništvo tega lista. 1961 VRTNAR! Pridnega, poštenega in treznega vrtnarja, kateri razume pri zelenjavi in sadjerejl se takoj sprejme. Plača po dogovoru. Služba stalna in trajna. Državno zdravilišče Topolšica pri Šoštanju, Slovenija. 1937 Rairs©- KOVAČNICA Z ORODJEM se odda v najem. J. Kralj. 1955 uumi Fižol, suhe gobe, laneno seme kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki KSIETT «& JKonip,, jLJubljaun, Gosposvetska e. 8 - Begunci pozor! Kdor si želi nabaviti pristnega in 1633 znanega BiaEožana naj se blagovoli posl užili tvrdke; baloiha trgovina s vinom KNTB KORENJAK In eCrug pri Sv. Baibari v Halozah. J* z lepim, velikim vrtom I IH V me8tu Vršac Banat bo J JU proda zaradi družinskih razmer ali pa se zamenja za posestvo v Sloveniji. Poizve se v upravi Jugoslavije. Vezi, kvadratno, ploščato In okroglo železo v večjih količinah nudi LVeitlisch &Co. Murek, pošt. pred. 10 (D. 0) Citajte, razširjajte, priporočajte narodne-socijalistično glasilo »Nova Pravda*. DoSli so ‘•ffl doubie vzorci za zimske sukale In damske plašče. Cene ©d 1500"— K naprej. F. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6|1. Večje industrijsko podjetje v Ljubljani zanesljivega In energičnega vratarja l__ VRRKP&iEiifarrRBge iva Kolinska voda, I B : Diego« padam § | Pariš-Ljubljana, j je nalbeiJSI. | BBEffBEC CfEE E5EE.-B 03 M vv« dobavlja takoj v vsaki množini najceneje tvrdka JOS. PUH, LJUBLJANA Ponudbe s kratkim opisom življenja in zahtevano plačo Bradeška Ulica 22. sna. na upravništvo lista pod »VRATAR*. Gospodje I Naročajte moško perilo edinole v tvornlct perila M. Mriovftc, Uubllana, Cankarjevo nabreSle Stev 1. Zaiepke za srečelov in šaljivo pošto priporo«« v najnovefit obliki l Jos.Ravnikar, Ljubljana Kolodvorska ul. 26. (Vhod skozi vežo.) • M. TIČAR, LJUBLJANA. im za obdelavo lesa in kovin dobavlja takoj: i£82 F. 0. Kretschmer & Co. W1EN IX., GrOne Torgasse 5. Zahtevajte dobavne listino 1 V Vaiem lastnem interesu Vam svetujemo, da se v slučaju porabe pravega lanenega t firneža in lanenega olia Sv moje stavke se proda S ® ® V lepi Begi poleg premogo- 1! obrnete z zaupanjem na tvrdko: [ HROVAT & KOMP., Ljubljana. Postreženi bodete z zanesljivo dobro kakovostjo in po razmeroma nizki ceni. L Gerkman Ljubljana. Velika zaloga podplatov, kož, i. t. d. na debelo. Sv Petra cesta 71. usnja KLAVIRJI ut obrobe in na posodo najslovitejSi pianini, harmoniji: FOrnter, Štelzham-mer, Ucilzman. Alfonz Breznik, E&ajffiMsSs Violine, ollre. harmonike. STRUNE vseh vmt na debelo m drobna — Uglaševanje in popravila vseh instrumentov strokovnjaško in cono. Velikanska zalegaI -~dni salon S!uehly-Maške Židovska ul. It. 8. Ljubljana. - Dvorski trg St. 1. Konkurenčne cene 1 Vsakovrstno manufakturo . . .. se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki aLaUl II<1 BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L *ai Lusliil nulo zu prevuianje. • I Priporoča najnovejše oblike, za dame in deklice, thodernih klobukov: velour, pliš, baržunaste in iz klobučevine. Popravila , Žalni klobuki toSno In najceneje. ^ vedno v zalogi. ■ S •'•'■■■•■■■•»»■■■»»■»»■mi«■■■■■■■■■»»■ ■■■••'••»»■•••Hraiunntni „ a" P ■ O ■■S iu fll Ul 0 E * v* I GASPARI & FANINGER MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. Dospelo je za zimsko sezPo: Nogavice težke: ženske moško in otročje vse velikosti. Hunya Comcde: od st. 25—32 in za otroke Hunya Derby (visoki) od št. 19—30. Volna za plesti. Vigonia bombaž, črni in rjavi. Kvačkanec. Coats, laslavica in Apollo (nem. proizvod). Lissa črna. Moški ovralniki, trdi Umleg: od st 37—41 ter zapestnice št. 24, 25. Eisengam vezala 120 cm. Ia stenj. Tablice, kamenčki, svinčniki in črnilo za šolo. Naramice ter sukar.ec znam. pes, 400 yard od št. 24- 40. Velika zaloga vitli vrst galaolaiije la Omilit. S i h m P ,* O Z p o BI m m Konkurenčne cene. i vanilin sladkor pecilni prašek ■miaj Ljubljana. i kanine-perilo-modno blago f. šibenik” trgovec abeij« ..i _ n«_«1 — ifs« Ve.Shez.io.., Tvrdka Najnovejftl vzorčil Raimondo Maliusa & Co- Trst, ut« _ ______ _ _ i- Gosposka ulica 18. 1586 vla San Laszaro Stev. 10. Chsries Princ = LJufelf&na. Manufaktura 1576 Zaloga t TurjaSki trg 1, Risar na 1 Židovska u. 1/1 ©nnncoBBorp®?ociDCDoro c c© _ | Vsled izselitve oddam mojo 1506 zelo dobro vpeljano trgovino z vso zalogo in inventarjem v prijaznem industrijskem kraju na Kranjskem. Le resne ponudbe je vpo-slati na upravo »Jugoslavije* pod »TRGOVINA*. 1786 B&>€t!ODBBDODDBH^eDDD tltttt r,° :DE30: 3E Jugoslovanski kreditni zavod r.z.zo.z v Ljubljani, Marijin trg Štev. 8, Wolfova uiica štev. 1, p..",,PodIlljnica v Murski Sobcti Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Sprejema hranilno vlogo In vI$go na tehctl račun ter {Ih obrestuje po 4 01 0 /71 to® Oslih brez odbitka. — Izvenljub. jenski vlagatelji dobe peline poloinlce. Ink a so faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tp- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papiije in na blago ležeče v javnih skladiščih. Tnovski krediti ned naiDBCdnejSiifii ecsoll Zavod ie mmkm pod državnim nadzorstvom. ____ 1 =0E30: Odvavomi urednik Anton. Pesek .Tiska »UeiteJislva tiskarna« .v Liubliani-