Izdanje za petek 5. februvarija 1897.
15. številka.	(v Tpttu, ▼ Četrtek «ve5er 4»e 4. febnrrarija 1897.)	Tečaj XXII.
„HDIMOBT"
Ifhaja po trikrat na tnden t iettih ts-dacjih ob torkih, četrtkih In nobotab. Zjutranje izilunje ii-haja ob 6, ari zjutraj. večerao pa ob 7. ari Teoer. - Obojno ladanje a tane : i* jeden meset . f, 1.—, taven Avstrije f. 1.50 utrlaaua. .„3.- , , .4.,=.«
» pol leta . , , rt.— . , , a__
i* vsa leto . . „ 12,— . . „18,— Naročnino jo plačevati naprej na narofibc fcrez priložene naročnine se uprava u ozira.
PoBMičae Storilke se dobirujo v pro> dnjilnicah tnbnlffi r Irrltr po T5! rtv*. lEiou i'ritu po uvč.
Glasil
Oglati •• raČBDO po tarifu t petitu; za naslove i debelimi Arkaml ae plainj« prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahrale, do ma^i oglasi itd. se raćnnajo po pogodhi
Vsi dopisi naj so poAiliajo urednlStTB ulici« Casernia S t. 13. Vnalto pumo iaor» biti frankoviino. kor ucfrankovana ■© ni ■ urejornajo. Rokopisi su ne vraSaio.
>"»rodniuo, reklamacije in ogiase spre jeina upr avtiiitvo ulica Nlolino pic-colo hit. 8, II. nadst. Nuroćniuo in ogloa« je plačevati loco Trst. Odprte reklama fliie so proste poštnin«.
O *
j« mm"
<1
Javni shodi po okolici.
V nedeljo bodo nastopni javni shodi:
V.	okraj : v Bazovici „Pri lipi" (UrbanSič), ob S1^. uri popoludne;
v Padriču pri g. Martinu GrgiSu, ob 5. „ „ na Opčinah pri g. Iv. Goriupa, ob 6. „ „ II. okraj : v Lonjeru v gostilni pri g. Čoku, ob 31!* „
Pri lovcu v gostilni „pri lovcu" ob 5. „ „
VI.	okraj: v SV. Križu v gostilni g.Maganje ob 11. „ predpoludne;
na Kontovelju V gostilni g. Stoke ob	„ popoludne;
na Prošeku V gostilni g. Lukše ob 5.	„ „
Jedini namen tem shodom je proglašanje	kandidatov za občinske volitve.
Za ostale okraje bodo shodi v isti namen drugo nedeljo.
Javni shod
pol. društva „Edinost* dne 1. febrnvarja 1897. v telovadnici „Tržaškega Sokola"
Za miuoli ponedeljek zvečer je sklicalo politično društvo .Edinost" javen shod v telovadnici .Tržaškega Sokola". Udeležba je bila tolika, da je- bila napolnjena vsa prostorna dvorana ; došlo je kakih 600 volilcev iz V. kurije. Shod se je vršil ob izornem redu in povsem častno, toliko za društvo, ki ga je sklicalo, kolikor tudi za zborovalce ume. Zborovalci so zanimanjem sledili izvajanjem gevornikov M a u d i C a, dra. Gregorina in dra. K y b a r a, dočiin je predavanje dra. P r e t-n e r j a moralo izostati, ker je bil ta gospod močno prehlajen. Vnela ae je tudi sicer precej živahna, toda zaresna in trezna razprava.
Predsednik M a n d i d je otvorii shod ob 9. uri zvečer nastopnim govorom :
Slavni shod 1 l)ra<ji bratje 1
V imenu političnega društva »Edinost* Vas pozdravljam najprisrčneje. Prej ko preidem ua dnevni red, imam čast predstaviti Vam višjega komisarja, gosp. dra. Mahkovca.
Dragi bratje 1 Pol. društvo „Edinost", verno
PODLISTEK
Fromont mlajši k Risler starši.
25
!ROMAN.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
. , Tako daleč sem bila prišla v svojem razmieljevanju, kar se je ded nenadoma obrnil k »eni:
— .Kaj pa je z malo Sidenijo ?... Veselilo bi me, videti jo nekaj časa tukaj," —
.Lahko si misliš, kako sem se vzrailovala. Kako veselje z nova pričeti to prisrčno prijatelj« stvo, ki se je pretrgalo bolj vsled življenja krivde, nego-li vsled najine 1 Koliko si imave vendar povedati! Ti, ki si jedina mogla groznemu dedu izvabiti kakov smehljaj — Ti nam prineseš s seboj kratek čas, in uverjam te, da ga sila potrebujemo.
.Lepi Saviguy je tako puščoben! Misli si, da ae me včasih zjutraj loti koketnost. Opravim ae, napravim se lepo, izberem si prav zalo frizuro in ličen kostum. Potem se šetam po vseh drevoredih in najedenkrat razvidim, da »ena si napravila vse stroške samo za labode, race, svojega paa Kisa in krave na puši, ki se pa navzlic temu še ne obrnejo ne, ko t^re « mimo Od jeze potem le-
■voji nalogi in uvaževaje težki položaj Slovencev sploh, posebno pa tukaj v Trstu in po njega okolici, sklicalo je tekom minolega leta in začetkom tekočega leta 17 oziroma 18 javnih shodov po tržaški okolici, da reši zelo važno nalogo. Na teh shodih je šlo za to, da okolica tržaška sprejme resolucijo, s katero se naprosi jfcoka vlada, da ustanovi za tržaško okolico posebno okrajno glavarstvo. Dovršivši zelo Častno to težavno nalogo je sklenil odbor pol. društva .Edinost", da skliče, če le mogoče, več javnih shodov v Trstu samem. Kadi tega smo se zbrali tudi danes na poziv pol. ' društva „Edinost" v tej dvorani, da razpravljamo o jako važnem vprašanju.
Znan Vam je menda program današnjemu razpravljanju. Jaz se nadejam, da bodete pazljivo poslušali govore in možko odgovarjali na iste in da se bodete vedli kakor zreli možje.	j
Čeravno ni danes na dnevnem redu proklamacija kandidata za V. kurijo, si dovoljujem ven* dar par besedi o tem, kakor si jaz domišljam kandidata V. kurijo.
Po mojih nazorih bi moral biti naš kandidat mož, ki je izšel iz delavskega ali obrtnijskega stanu, mož, ki je skusil, kaj trpi delavec, kaj kmet,
tim nazaj v grad, oblečem platneno obleko ter si dam opraviti v gospodinjstvu, v kuhinji, povsod nekaj 1 Na mojo vero! pričenjam že verjeti, da me je dolg čas izpopolnil, in da je jedenkrat postanem vrla gospodinja...
„Sreča, da kmalu nastopi lovski čas, in potem upam, da najdeni malo razvedrenja. Najprej bosta potem Georges in moj oče, ki sta oba velika lovca, često prihajala k nam. Razven tega bodes Ti tukaj, Ti... saj lui takoj poročiš, da prideš k nam, kaj ne da ? Gospod Risler je dejal zadnjič, da si bolehna. Vzduh savignjjiki ti bode jako dobro dćl.
.Tu Te prifiakuje od kraja vaj, in jaz satna od nestrpljivosti jedva še dišem.	Klara*.
Napisavši ta list, si je nadela Klara Fro-montova — kajti prvi dnevi v avgustu so bili vroči in soltični — velik slamnik ter šla doli, da pismo svojeročuo vrže v malo skrinjico, katero je sel izpraznil vsako jutro, ko je šel mimo.
Ta skrinjica je bila na koncu parka, tam, kjer se zavija velika cest«. Klara je postala jeden hip, opažuje drevje ob poti iu počivaj«, od solnca ogrevane travnike. Nekoliko del j je nekaj ženjcev spravljalo poslednje snopovje. Na drugem mestu
mož, ki se ni izneveril svojemu narodu in svoji veri. Ta mož bi sa moral poprej, nego sprejme kandidaturo našo, izjaviti, da bode zastopal v državnem zboru narodna načela. In potein :
Prvič, da bode za to, da zadobimo splošno volilno pravico. (Dobro- in živio-klici.) Mi smo imeli že do sedaj poslancev v državnem zboru, ki so izjavili, da bodo delovali za splošno volilno pravico in tej nalogi so ostali verni. Potezali so se tam za splošno volilno pravico.
Nadalje bi se tnoral naš kandidat zavezati, da bode deloval za svobodo tiska, da naše novinstvo ne bodo ovirano po tiskovnih zakonih. Nadalje bi se moral naš kandidat potegovati zato, da zadobimo svobodo sestajanja ali zbiranja; svobodo zbirati se iu tam razpravljati.
Nadalje bi moral naš kandidat delati na to, da se kmečki, delavski stati reši težkega davka, posebno indirektnega davka, katerega plačujejo kmet, delavec, obrtnik, sidoli vsi nižji sloji.
Ta načela imajo najradikalneja politična društva; in tako se tudi pol. društvo .Edinost* izjavlja za splošno volilno pravico, za svobodo tiska, za svodo govora, za narodne sole.
Mi smo za to, da bodo naše šole v e r s k o* moralne, ker tam, kjer ni vere, ni pošteuja, A nekaj je, kar nas posebno loči od najradikal-nejih pol. društev, to je, da naš kandidat mora biti tudi narode n. Naš kandidat bi moral delati na to, da bode naš jezik spoštovan v javnih uradih, da nam pribori to, kar že imajo drugi natodi. Vsi jeziki so priznani v Trstu, torej tudi turški,le slovenskega nočejo pripoznati. Naškandidat mora torej imeti razun vseh drugih krepostlj, tudi to, da je naroden, da je mož našega jezika, naše krvi, kakor sem že omenil v začetku. V tem moramo imeti slogo pred očmi, da bodo složni vsi naši stanovi v Trstu. Složni moramo biti od naj« višjega gospoda do najnižjega reveža. Mi moramo držati trdo skupaj, da zmaga naš kandidat, ki ima take lastnosti, kakor sem jih naštel poprej. V tem zmislu se nadejam, da se bode tudi nadalje obravnavalo na tem shodu in za to Vas prosim, da se vedete trezno, da ne bode imel
se je oralo. A vsa melanholija teh nemih del je bila izgubljena za deklico, radujočo se, da bode aopet videla prijateljico.
Nobena sapica ni pihljala sent z visokih gričev na obzorju, noben glas ni šumel iz drevesnih vrhov, da bi jo svaril, da bi jo oviral v odposlatvi tega usodepolnega pisma. Vrnivši se v grad, je ukazala brez odloga, naj se za Sidonijo priredi lična soba tikoma njene.
List je šel verno svojo pot. Od zelenih, od kovačnika okviranih grajskih vrat je hitel proti Parizu ter še tisti večei* prišel v peto nadstropje v Rue de Bratjue, imejoč poštni kolek savignjjski in pariumovan s selskim vzduhom.
To vam je bil dogodek! List so čitali trikrat po vrsti, iu osem dnij, do odhoda, je ležal na kaminu poleg relikvij gospe Ch&beove, poleg ure steklenim zvoncem iu čaš iz cesarskih časov. Si-doniji je bil tako rekoč čudovit roman polu veselja iu obljub, kateroga je čitala, ne da bi ga odprla, opazujć same beli zavitek z lepi zaokroženo pisavo Klare Fromonteve.
O možitvi se sedaj ni nič govorilo. Glavna stvar je bila sedaj toaleta, katero bode nosila o svojem pohodu v gradu. .	(Pri^e še)
gospod komisar povoda, k*r hi bik* olžilovati, da bi razpustil shod.
V tem zmislu vax pozdravljam še jedenkrat »ajprisrčnej* t-r prihajam k prvi torki našega programa.
G. dr. Gustav G r * gorin bode govoril o državne«borskem vo lneni redu in posebno o volilnem pravu v V. kuriji. (Dobro-klici.)
Z dnem 14. junija m. L potrdilo je Njegovo Veličanstvo novelo, to je dodatek k dosedanjemu drživno/.borskeinu volilnemu redu, s čemer je pridobilo volilno pravico kake tri m.lijone novih volilcev, kateri do sedaj niso uživali nobeue volilne pravice.
Vsled tega razširjenja volilne pravice na tako maso novih volilcev je naravno, da je nastalo mej to maso zanimaaie za javne stvari in v prvi vrsti za izid predstojećih državnozborskih volitev.
Do sedaj t^ga zanimanja ni moglo biti mej to maso iz naravnega ur.roka, ker ta masa ni imela volilne pravice ter vsled tega ni mogla uplivati na zakonodajstvo.
Dosedanji volilni red je slonel namreč na načelu zastopstva interesov t. j. volilno [travico za državni zbor imeli so le nekateri privilegovani razredi državljanov.
To so bili :
a)	veliki posestniki,
b)	volilci mest, tr^ov in indnstrijaltiih krajev,
c)	trgovinske in obrtne zbornice in
d)	volilci kmečkih občin.
Te štiri volilne razrede imenujemo volilne kurije.
Čo si ogledamo bliže te Štiri volilne skupine, razumemo takoj, /„akaj se pravi, da sloni naš volilni it d na principu zastopstva interesov ali
k(. i isti j.
Poslanci velikega posestva zastopajo v prvi vrsti koristi velikih posestnikov ;
poslanci mest, trgov in industrijalnih krajev zastopajo v prvi vrsti koristi privilegovanih svojih volilcev ;
zastopniki trgovinskih in obrtnih zbornic zastopajo v prvi vrsti koristij trgovcev in obrtnikov in
zastopniki kmečkih občin zastopajo v prvi ▼reti koiist; volilcey takik občin, ki so napeprek, kakor v mestih, večinoma taki, ki plačujejo zem-Ijiščui, hišni in obrtnijski davek in ki so volilci v prvem in drugem razredu za občinske volitve, ali pa ki plačuje;o vsaj 5 gld. direktueg neposrednega državnega davka.
Javni shod
polit, društva .Edinost* dne 24. januvarja 1897. i v sv. Križu.
(Dalje.)
Za besedo se je oglasil zborovalec Miha K am u š č i č:
Na vseh dosedanjih shodih se je govorilo tudi o šolstvu. Pravi politik opazuje vedno, da-li i ji v koliko napreduje narod. To opazujemo najzauesli-veje na šolstvu. Kjer so šole čiste, kjer se vrši pouk v svojem materinem jeziku, kjer je učiteljev, ki imajo pravo resnično skrb za vzgojo otrok : tam vidimo pravi napredek, vidimo, da so mladeniči vzrastli iz takih šol, bolj resni, trezni, mirni, na kratko: bolj izobraženi. Takega napredka v nas ne more biti, ker j« naše šolstvo jako pomanjkljivo in zasnovano na povsem krivi podlagi. T* se prezira pravo pedagogiško načelo, da se pouk mora vršiti le v materinem jeziku, ii uriva se tujščina in le tujščina. V naše šole pošiljajo bolj šibkih učiteljev, ki se v nemalo slučajih odlikujejo jedino s tem, da se nasprotniki naroda sloveiskega. Iz takih šol in od takih učiteljev ne more biti pravega sadu. Tu ni pravega napredka, ker dola >i prav urejena, ker magistrat noče, da bi bila prav urejena, to pa zato ne, ker noče, da bi vi napredovali. Glede šolstva v okolici imajo mestna gospode le dvojno pred očmi: ali da propada, ali pa služi njih uameuom. (Živahno pritrjevanje.)
Nekaj sorodnega, kakor v šolstvu opažamo tudi v družinah. Kjer je družina prav urejena, kjer namreč stariši skrbe za pravo domačo vzgojo, kjer stariši navajajo svoje otroke k zveitobi do starih slovenskih šeg in navad, tam vidijo, da kraljujejo mir, značajaost in poštenje; v družiiah pa, kjer ■o očetje vrgli od sebe speitovanje do svojega
r*du, kjer z a borni Judežev groš služijo drugo-rodcem, kjer za malenkostue koristi o d tez ty o otrokom tadi pošteno narodno šolsko vzgojo : tam vidimo, da so ljudje surovi, neprijazni. D* : med ono in to družino vidimo veliko razliko. Vse take pojave treba torej opazovati narodnemu politiku.
Rekel sem, da po naši okolici ui pravega napredka vsled navedenih vzrokov. No, sedanji shodi so nas poučili, da vendar ni še tako slabo, kakor smo mislili h kakor hote mestna gospoda. Uverili smo se, da še lahko rešimo to okolico in jo navedemo na pot pravega in zdravega napredka: ako se bode ljudstvo držalo prave poti, ako bode skrbelo za vzgojo svojih otrok in ako, bode varovalo svoje otročiče pred vabljivimi šolami razuarodovalnicami. Varujte torej svojo u 1 a d i n o, ohranite jo a e b i i n u ar o d u 1 (Barna pohvala.)
V	tem zmislu je govornik predlagal sledečo resolucijo
Javni shod v sv. Križu, dne 24. januvarja 1897, protestuje najodločneje zoper polascevauje otrok v šolali po okolici. (Pritrjevanje.)
V	dodatek k tej resoluciji je predlagal pred-seduik M a n d i ć še na<topno resolucijo :
Javni shod v sv. Križu dne 24. jannv. 1897, prosi slavno c. kr. vlado, da zasnuje v sv. Križu prepotrebno solo za klcsarje. (Frenetično ploskanje.)
Za besedo se je oglasil dr. Gustav G r e g o-rin: Glede zares nmestne resolucije Mandičeve bi opozoril jaz spoštovane zborovalce, da treba v tej resoluciji povdarjati „šolo slovenskim učnim jezikom', sicer bi se utegnile zgoditi, da vam dado šolo, toda z laškim učnim jezikom, ker je slučajno tu nekaj laških delavcev. (Pritrjevanj*.)
Na to st.i se soglasno in oh vil.arnem pritrjevanju vsprejeli resoluciji Kamuščičeva in Mandi-čeva, poslednja seveda popolnjena po nasvetu d.ra Gregorina.	_______ (Piide še.)
Politiike vesti.
V TRST D, do« 4. februarja l 897.
Iz deželnih zborov. Včerajšnja seja deželnega zbora istrskega je bila veleznainenita. Deželni glavar Campitelli je dal prečitati dopis namestništv«, s katerim prijavlja isto, da Njegovo Veličanstvo nameruje sklicati bodoče zasedanje v Pnlj, in se poživlja zbornica, naj ukrene potrebno za premeščenje deželnega odbora. O tem dopisu se je vnela razprava. Italijanska gospoda so pov-darjali, da bode to premeščanje stalo pokrajino velikih žrtev. Stvar so izročili politiško - ekonomi-skemu odseku. Potem so se rešile razne prošnje za podpore, so se odobrili računski zaključki šolskega in penzijskoga zaklada za učitelje za leto 1895 ter se je odobril proračun teh dveh zakla-nov za leto 189?. Izvolitvi posl. Jenka in Mandi da sti se odobrili, kakor smo že javili v današnjem zjutranjem izdanju. Gospoda so se slednjič vendar nverili, da ne kaže boriti se zoper voljo naroda.
Tudi včerajšnja seja dež. zbora goriškega je bila znamenita. Naši posl. so namreč stavili več potrebnih resolucij. Ker pa je zbornica odklonila nujni predlog posl. Turne za osnutje upravnega odbora, so vsi naši poslanci ostavili zbornico ter so izjavili, da se — razen razprave o proračuna — ne bodo udeleževali razprav, dokler ne bode jamstva za boljše odnošaje. Postopanje italijanske stranke, podprte od deželne oblasti, je tako, da ne dopušča zložnega dela na korist dežele. Po odhodu slovenskih poslancev je bila .seja nesklepčna in se je morala zaključiti. — Da, da, gospoda Italijani, tempi passati, ko so naši ljudje igrali ulogo — neumnih dobrovoljčkov! Slednji čas je bil, da smo jeli misliti in — delati za - se !
„Neue Freie Presse" in tržaški dogodki.
Tu imamo zopet, kar trdimo vedno: židovsko vprašanje ni versko, ampak je narodno. To je: židje se ne razlikujejo od nas le po veri, ampak tudi po plemenu. Oni so pleme zase 1 Ko gre za koristi tega plemana, so židje solidarni med seboj, ne glede na druge narodnosti, med katerisai žive. Na Dunaja je glavno glasilo židovstva ,Nene Freie Presse". Ta naloga — braniti in zagovarjati židovstvo — je prisilila ta list, da se je tudi sedaj, ob krizi tržaški, najodločneje postavil na stran židovske klike, ki je vladala dosedaj v naši me-
stni zbornici in ki je, v strahu za to svoje goapo-darstvo, uprizorila demonstracijo zoper pravične ia v zakonu uteaeljene naredbe namestništva v obrambo volilnega prava raznim slojem prebivalstva. To glasilo se ni malo ne briga za dejstvo, da so po velikem delu nemški uradniki, za katere se je potegnillo aamestništvo; „N. Fr. Prease* pozablja na svoje „nemstvo-, ko gre za židovski interes; kakor žrtvuje mirnim srcem madjarskemu molohu svoje Nemce na Ogerskem, ker tako zahteva židovski interes.
„Neue Freie Presse- se je torej potegnila za našo odstopi vso kliko, sestavljajočo se iz židov in njih podajačev. Kakor pa je bila vsikdar grožnja glavno sredstvo temu židovskemu glasilu, tako se grozi in preti tudi sedaj; malone, da ne poživlja Italijanov, naj mečejo bombe in petarde, da pokažejo vladi drznost njenega početja. — Pravi, da Italijani tržaški nimajo ribje krvi v sebi. S tako politiko da se navaja le voda na mliu one mladine, ki meče petarde.
Ali si je možno misliti veče podlosti ?! Torej prizanašale naj bi se irredentovski mladini nezakonitosti le zato, da ne bode metala petard. To bi bilo ravno tako, kakor da bi rekfd državni pravdnik : uikari zameriti se tatovom in razbojnikom, sicer bodo krali in pobijali še bolj! Ali se more država, ako jej je le količkaj do lastuega ugleda in lastne varnosti, postaviti na tako stališče nasproti takim destruktivnim elementom ? Ne more se! Zato pa se nadejamo, da vlada ne bode postavala skovikanja ljudij, ki zagovarjajo krivico vsikdar, ko zahteva tako njih lastna korist, in ki so vrgli od ^ebe ne le sramoto, ampak nimajo f sebi niti iskrice avstrijskega patrijotizma. Tudi v Trstu mora veljati zakon, ne pA petarde.
Zoper kugo. Londonski „Daily News" javlja iz Rima, da bode jeden glavnih predlogov na mednarodni zdravstvo ui konferenci v Benetkah ta, da se morajo vse ladije, prisedše iz Bombaya, des-inficirati v sueškem prekopu in tam da morajo tudi prebiti svojo karanteno. Takim ladijam, ki bode imele morda boluih za kugo ali pa tako blago, ki prav lahko razširi kužne bolezni, takim ladijam bode zabranjena pot skozi kanal. Ako bi ae Angleška morda upirala tem naredbam, bodo nekatere evropske države izvele bojkotažo zoper vse augleške ladije, prihajajoče iz Indije.
Državni dolgovi Evrope. Pariški .Econo-miste Evropećn" objavlja o dolgovih pogl vitih držav Evrope te-le primerjajoče podatke.
Prvo mesto zavaiuaa Francoska, kajti nje absolutni državni dolg iznaša 26 milijard, a ves javni dolg 31 milijard. Ta dolg iznaša skoro dvakrat toliko, kakor dolgovi drugih velikih evropskih držav. — Angleška ima 16 milijard frankov javuega dolga, Nemčija 14# milijard, skoro bas toliko iznaša javni dolg Rusije, v (em ko imata Avstrija in Italija vsaka kakih IS milijard. Španija ima 6 milijard in mala Portugalska 3740 milijonov.
To so absolutne številke. Ako pa se smatra razmerje, koliko pride v vsaki državi na slehernega prebivalca, dobimo: Francija 815 frankov na glavo, Portugalska 794, Nizozemska 484, Italija 419, Angleška 415, Belgija 346, Spanja 338, Grška 334, Avstrija 312, Nemčija 295, Romunska 234, Rusija 161, Danska 110 in Bolgarska 65 frankov na vsakrga prebivalca.
Kak6 je v Indiji pod angleškim gospodstvom ? Indijski listi se zahvaljujejo moskovskemu mitropolitu, „Moskovskim Vjedomostim' in .Novemu Vremenu*, ker so pozvali ruski narod, da naj pomore stradajočim Indijcem. Nadalje pravijo : »Za Boga, ne verujte angleškemu narodu in angleškemu časopisju o staeju beduikov v Indiji. Tujci imado v Indiji vedno vsega dovolj, no, milijoni in milijoni domorodnega prebivalstva pa stalno trpi zaradi uboštva in angleške lakomnosti. Kdor pozna, k*j je siromaštvo, ta naj p..mag;i. Ne pošiljajte nam pa pomoči po Anglo-Indijcih ; uaš narod jih ne ljubi, ker občujtjo hladno ali cdč osorno žnjim. Ne pomagajte nam «iti potom britiških misijonarjev, ker oni ae poznajo naroda iu niso pravi in iskreni prijatelji Indijcev. Da bi vaš blagodašni vzgled probudil trde Angleže in druge krščanska narode! Oj Rusi l Najplemeniteje je, izpodbijati sovražnike ljubeznijo I
Isti listi pravijo konečno, kak6 je 1 Vs milijona Armencev srečnih iu svobodnih v Rusiji, do-
čim siromašni Indijci postajajo bedneji od dne do dne. »Niti jeden Indijec ne more biti častnik t vojski, niti misijonar. Izmed toliko milijonov kristjanov ni niti jeden sam Indijec škof".
Rnzlidne vesti.
Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este, odpotoval je iz Ajaccia, Korzika, v Algir. Spremljata ga jeden komormk in osebni zdravnik. V Algiru nameruje ostati nadvojvoda samo 14. dnij.
Osebni vesti. Podpredsednik finančnega ravnateljstva tržaškega, dr. Schuster, vrnil seje z Dunaja v Trst.
Soproga naučnega ministra, bar. G a u t s c li, odpeljala se je z hčerjo iz Gorice na Dunaj.
Za drž ivnozborske volitve. Z včerajšnjem dnem 3. februvarja je pričela doba za reklamacije in bode trajala do 10. t. m. V tej dobi ima vsakdo pravico iti na magistrat in upogledati v imenike volilcev. Ako ni vpisan, ali ako vidi, da ni vpisano več drugih, ki imajo pravico, aii ako je vpisanih takih, ki nimajo pravice, sme zahtevati, da se opišejo prvi in da se brišejo poslednji. Te reklamacije je torej uložiti najdalje do dne 10. t. m. Pozneje reklamacije se zavrnejo. (Isti rok velja tudi za deželo in je reklamacije ulagati na dotičnih občinskih uradih.) O reklamacijah bode odločalo namestništvo.
Za volitev v V. kuriji so oblasti že ukrenile vse potrebno. Z ozirom na veliko število volilcev (kakih 40000) bode v Trstu in v okolici več volilnih sekcij. Okolica bode volila :
1.) Prebivalci: iz Škeduja, Čjarbole, sv. M. M. Spodnje in Zgornje v šolskem poslopju v Via del Istria. 2.) Rocola, Kjadina iu Lonjera v šoli pri Ke vol teli a ; 3 ) Gvarrfjele, Kol »nje in Škorklje v šoli v ulici Kandler; 4.) Barkovelj, Grete in Bojana v šoli v Rojanu; 5.) iz Bazovice, Ban, Gro-pade, Trebč, Občin, Prošeka, Kontovelja in sv. Križa v šoli na Opčinah. Možno pa je, da se ta razredba še opremeni!
To velja za V. kurijo. Vsakdo, ki meni, da mu gre volilno pravo v t«j kuriji naj se prepriča, ali je vpisan ali ne.
Sedaj pa še poseben opomin onim 200 volil-cem, ki so ravnokar potom reklamacije zadobili volilno pravico za občinske volitve. Ti volilci so ob enem dobili volilno pravico tudi za državni zbor in sicer v prejšnjih kurijah in v novi V. kuriji. Imajo torej pravico dvakrat glasovati za državni zbor. Prepričajo naj se torej, ali so Vpisani toliko v liste za V. kolikor za dosedanje sku; ine.
Ako vi li kdo, da m vpisati, nuj se obrne do naših odvetnikov in sicer po tem le redu:
za VI. iu IV. okraj (Rojan, Greta, Barkovlje, Kontovelj, Presek in Sv. Križ) do odvetnika dra. Gustava G rti g ori na, Via Molin piccolo št. 3.
za III. in V. okraj (Vrdela, sv. Ivan, Škor-klja, Opčine, Bane, Trebče, Padriči, Gropada in Bazovica) do odvetnika dr. M a le j a Protnerja, Corso, piazzetta 9. Giacomo št. 1
za I. in II. okraj. (Škedenj, sv. Mar. Magdalena zgornja in spodnja,Rocol, Kjadin. Lonjer, Katinara), do odvetuka dra. Otokurja Rybafa, Via San Spiridione št. 3 ;
za mesto pa po abecednem redu in sicer od A—G do odv. dr. tfustava Gregorina; od H—P do odv. dr. Mateja Protnerja iu od R—Z do odv. dr. O tok orj a Rybara.
Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Po shodu v Trebčah je nabrala vesela družba „pri Mičelu" na Opčinah 6 kron 30 st. G. J. N. je poslal 7 kron 48 st., na-nabrane v krčmi gosp. M. Kovač v ulici S. Lucija, od teli je daroval g. Ivan N. Čeh 2 kroni. Flenč-kajnerji so nabrali 2 krom 20 stol. Škedenjska cerkvena glasbena matica je darovala dve kroni 30 stot. v z mi k veselja, da se je vsaj enkrat korpo-rativno znašla. Tie/,numisleči riciuanjski igralci so darovali 2 kruni 10 st. G. Andrej Gregorc v Lipici je daroval 6 kron. —
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda ■a Greti je daroval g. Fr. K. 3 gld. Preč. gospod Fran Gušim, kapelan v Rojanu, je nabral pri raz-daji Mohorjevih kujig 10 gld. BO uvč. Gosp. Danilo je daroval 1 kreno.
Kriza v tržaškem rrestnem svetu. Tukajšnji službeni list javlja v včerajšnji svoji številki v neslužbenom delu, da je odstopivši župai
dr. Pitteri izročil c. kr. namestniku vitezu Rinal-diniju svojo oetavko in ono pismo, t katrrem prijavlja 53 člaaov »liberalne« večiue svoj odstop. Namestnik da je rekel, da vlada ukrene potrebno, dotlej pa da mora župan ostati v svoji službi.
Zakaj je odstopila „liberalna" večina mestnega sveta tržaškega? Zlobui jeziki, — ki pa včasih vendar govorč resnico —, trdč da je odstopilo minolega ponedeljka onih 33 „onorpvoli" zaradi tega, ker se jim je istega večera — mudilo na ples .Lege nazionale". Isti jeziki pravijo, da je bilo na omenjenem plesu res prilično število odstopivših „onorevoli", „garda* z galerije pa — „in corpore".
„Slovenski Narod- se je v svoji številki od 29. m. m. postavil na povsem nevo, v novinstvu neobičajno stališče glede edgevornosti uredništva za različne stvari, ki stoje v listu. V tem pogledu »Slev. Narod" ne pozna razlike med stvarmi, ki se pišejo v uredništvu samem, in pa med dopisi, ki mu prihajajo od zunaj. Mi razumemo stvar drugače. Nasproti oblasti je pač edgovorni urednik odgovoren za vse, ali to odgovornost treba vendar razlikovati od moralne odgovornosti pred javnostjo. Ako t£ko razlikovanje ne bi bilo dopustno, ako bi namreč urednik moral nositi moralno odgovornost tadi za stvari, o katerih resničnosti uiti ne more soditi, potem — vprašamo gospddo pri „Narodu* —, kje je polten urednik, ki bi sploh hotel in mogel vsprejemati dopise z dežele? I Še drago, rekli bi skore: reakcionarno in nazadnjaško načelo bi hotel uveljaviti .Narod", a trditvijo, da je uredništvo odgovorno za vse, ako se dopisnik ni podpisal. Zahteva, d p. bi se murali dopiemiki podpisavati, je naravnost pogubna. „Slov. Narod" ve dobro, da no-vinarji često dobivaje najboljših in zanesljivih informacij uprav od takih strani, ki se ne hote izpostavljati javno,dobro vedć, da bi s tem morda spravili v nevarnost cel<5 svojo ekzistencijo. Labko rečemo, da bi bila ub tem načelu absolutno nemogoča vsaka borba zoper nedoitatke na raznih napravah in institucijah. Dotičnik, ki je preskrbel podatke, se ne more in ne sme pedpisati, a urednik, ako je pošten, zopet ne more vsprejeti moralne odgovornosti za stvari, katerih resničnesti sam ne mote dokazati. Ergop V koši Nedoitatki pa naj cv«to mirno dalje v škodo naroda! Uradniki naj nam 1« kršijo prava — brez graje in brez odpoi f J Te b: bila posledica 1
Toda vzemimo naš konkretni prepirni slučaj se »Slov. Narodom" : vprašanje uličnih napisih v Ljubljani ! Mi smo priobčili izjav za in proti postopanju večiue v mestnem svetu. Ako smo odgovorni za to, kar je pisal oni, ki je grajal, smo pa — tako zahteva najpriprosteja logika — odgovorni tudi zato, kar je pisal oni, ki je zagovarjal. Ali je pa mogoče identifikovati se z dvema menenjama, stoječima si dijametralno nasproti ?! To je vendar nezmisel, da gorjč! Stvar je jednostavno taka: mi smo dali besedo Petru in Pavlu z lahko u-mevnim namenom, da se zbistrijo pojmi, odgovarjati pa morala za svoje besedo Peter in Pavel! Kako, za božjo voljo, naj pa vemo mi, ki živimo v Trstu, kaj sta govorila v Ljubljani Povše in dr. Tavčar?! — Seveda nas apostrofuje »Narod", da bi morali preklicati, ko smo videli, da smo bili mistificirani. To jedino da bi bilo „houomwo* v takem položaju. No, no, počasi, počasi! Najprvo rečemo lahko mirnu vestjo, da smo ravno mi bili vsikdar najlojalueji morda med vsemi slovenskimi liiti, ko je trebalo odpirati predala lista tudi nasprotnemu nieueujti, kakor tadi v priznavanju svojih morebitnih zinot. Tako hočemo tudi to pot priznati, da smo bili minisiifikovaui, kakor hitro bodemo prepričani o tem. Danes pa še nimamo takega prepričanja, kajti naš prvi dopisnik še vedno vztraja pri svoji trditvi, a peleg tega uam je pred par dnevi pisala oseba, ki ni baš nepriljubljena v krogih „narodne stranke', in o kateri se niti ne moremo mislit i, da bi se lagala: d* je bilo res tako, kakor je trdil naš dopisnu. Kakor se vidi torej, je «tvar vsaj dvomljiva. Zakaj naj bi torej rekli, da smo bili mistificirani, ko niti ne vemo in nismo prepričani, da smo bili ? !
Da pa še bolje dokažeme vso neimiselnoot argnmeitiranja .Narodovega", poseči hočemo po par izgledih iz — .Slovenaaega Naroda".
Kakor znane, se je v našem Križu izvršil
fenom^nalen preobrat v mišljenju. Iz sovražnikove trdnjave je postala naša trdijava, najbolja trdnjava v vsej okolici. Ta preobrat je posledica jako pre-vidne in natanjčno proračunj*ne akcije, ki nam je pridobila uglednih in imovitih mož. Prvi čin te akcije je bil .Sokolov" izlet v sv. Križ. A kaj se je zgodilo v .Narodu" ? Par dni pred izletom je ta list priobčil dopis, ki bi bil kmala pokvaril — vse, ker je bilo v njem ljuto napadena oseba, na kateri je takorekoč slonel ves nai načrt. Nevarnost je bila, da se izjalove vsi naši računi, ne le za izlet, ampak tudi — za sedanje velitve. Da-si ogorčeni, nismo zinili ni žal besede proti „Narodu", dobro vedč, da ljubljanske uredništvo ne more vedeti, kaj se godi v Trstu.
Prestopimo k dragemu, še bolj kričečemu slučaju. O začetku tega volilnega gibanja se je zatrosila v svet vest, da mi k a n d i d n j o m o v V. kuriji urednika J a k i ć a. V tem uredniku je nekako poosebljena najradikalneja narodna smčr in gotevo je, da bi ta kandidatura naletela na najhaji odpor od strani vlade. Ker pa se italijanski srditeži zeresno boje naš.h glasov v V. kuriji, hoteli so že a priori nahuj«kati proti nam le le vlado, ampak tudi vse zmerneje življe in nas tako — omrziti! To je bil namen naših nasprotnikov — lopovstvo, kakor se je izrazil neki poslanec istrski.
In „Narod" je mirno ponatisnil ta drzni, zoper nas naperjeni manever, a preklical je to ve*t šele v sinočnji številki. Kaj bi rekel „Narod", ako bi mi hoteli njemu naprtiti odgovornost za ono vest ? I Ako bi mu očitali, da nam je hotel škoditi ter da se je identifikoval z našimi nasprotniki ?! Prote-stoval bi gotovo in rekel bi, da je ponatisnil v dobri veri. Vidite torej!
A če že govorimo o mistifikacijah, rečemo lahko, da nam ni toliko zamere, ker stno se dali
—	ako smo res aistifikovani ? — mistifikovati od svojega rojaka, kateiemu moramo verjeti; ali .Narod" se je dal mistifikovati od — židovskih nasprotnikov, pred katerimi treba skrajne previdnosti slovenskemu novinarja že a priori in v vsakem slučaju.
Zoper načelo, kakor je hoče uveljaviti „Narod" ozirom na odgovornost uredništev za dopise brez podpisa v listu, ki opisujejo stvari, o katerih resničnosti uredništvo ne more soditi samo, se moremo torej izjaviti najodločneje toliko v imenu dopisnikov, ki hote koristiti narodni stvari, a ne morejo svojega imena dajati v javnost, kolikor v imenu svobodnega gibanja uredništev, torej: v imenu koristi našega novinstva.
Gospodu Iv. Fajdigi v Kamniku: Na Vaše „Literarno pismo" naj konstatujem samo to, da spisa „Nazaj, nazaj ... 1", ki je bil šifriran s črko , — r" nisem pisal (uiti inspiriral) jaz, nego neki gospod iz Ljubijane. Radi tega ne zadene Vase očitanje o „skrivanju" iu .zabavljanju" mene l
—	Zajedno pa bodi vnovič povedano vsem dopisnikom .Edinosti", da naj nikai ne podtikajo vseh dopisov, dotikejočib se literatnre, vedno le meni l .Edinost" ima povsod aotrudnikov, ne pa samo mene!	F r a n G o v č k a r.
„Unter Koschana". Pred seboj na mizi imamo poštuo-prejemni list, na katerem je pritisnjen pečat pošte v Spodnji Košaui. Košana je menda nekje na Pivki, iu aa Pivki menda ni toliko Nemcev — ako nismo slabo podkovani o narodnostnih odno-šajih na Kranjskem — da bi bil opravičen pečat se samonemškim podpisom. To vemo, da v T.jta se slavua poštna uprava boji vznemirjati živce ljubezuive laške gospode se slovenskimi tiskovinami; čuden razlog sicer to, ko treba deliti le pravico, ali razloga samoeemškrmu pečatu v Spodnji Ko* šani, lega pa rea ne vemo. Prosimo odgovora slavno poštno ravnateljstvo.
Veliki ples .Trž. podp. in bralnega društva" bode prihodnjo soboto v redutni dvorani .Poli-tcama Rossetti". Sviral bode oddelek godbe peS-pelke št. 87. Začetek ob 8. uri zvečer. Členi i u prijatelji tega lepo procvitajočega društva so vabljeni ■ajuljudueje na to veselico.
Pevsko drnštvo „Hajdrih" na Prošeku vabi ua veselico, ki bode v nedeljo dne 7. februvarja v prostorih gosp. Marina Lukše. Razpored: 1. A. Nedved : .Rožici", mešani bor; 2. F. S. Vil-har: „Guslam", možki zber; 3. H. Sattuer: .Na planiue", mešani zbor samospevom baritona ; 4. I.
pl. Zaje: »Sliepac llarke", motki zbor, samospevom baritoia. 5. J. Aljaž: .Triglav" moiki zbor. 6. „Ultra", veseloigra v enem dajanju ; 7. Ples. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina k besedi 20 nč. za osebo, sedeži 10 nč. ; k plesu 1 gl. za gospode. Med posameznimi točkami in pri plesu bode »viral orkester „Piccoli".
Ker je čisti dobiček namenjen nabavi društvene zastave, ae bodo darovi sprejemali hvaležnostjo.
Veliki plea pevskega druitva .Velesila" v Skednju, Dne 13. svečana t. 1. priredi nase dru-tvo .Velesila" veliki ples v dično okrašeni dvorani g. Matije Sancin „Vrba", pri katerem bode svirala domača godba. Nataučneje sporočimo prihodnjič.
Bralno in pevsko društvo .Slavec" v Ritarnanji h bode imelo v nedeljo 7. t. m. ob 4 eri popoludne izvanredni občni zbor v novi društveni dvorani. Na daevaem redu bede: 1. Nagovor predsednikov ob otvoritvi nove dvorane. 2. Poravnanje starega dolga. 3 Vsprojemanje novih udov. 4. Morebitni nasveti.
Udje in neudje !
Prihitite v društveno sobo, pustite vse osebnosti doma ter združite se v društvu, kateremu je namen edino le naobrazba naroda, da ne zaosta-nemo za dragimi, ki bi rali videli, da esUuemo v vedni temi.
K polnoštevilni udeležbi Vas opetovano vabi
ODBOR.
Podpora bednikom sežaaskega okraja Ministrstvo za notranje stvari je dovolilo bednikom v sežanskem okraju 4000 gU. podpore. Ta denar se vporabi deloma za nakup živeža in semen, ako pa bode treba, tudi za izvršitev kojega dela javne koristi, kakor n. pr. aravnaro koje eeste. Na ta način bi našli najbolj potrebni ljudje zaslužka.
Odbor aKad. tehn. druitva „Triglav" javlja, da se bode vršilo V. javno radne zboroval je v soboto dne 6. t. m. s sl«dečim dneviim redom: 1, Čitanje zapisnika, 2. poročilo edborovo, 3. poročilo revizorjev, 4. ocenjevanje predavanja v zadnjem zborovanji (ocenjuje fll. Verstovšek), 5. predavanje : .0 kletvah v slovanskih, zlasti jagoslo-vanskih narodnih pesnih (fll. g. Koštial), 6. revizija draštvenega poslovnika izključno do točke 47., 7. slučajnosti. Lokal: Draštvena čitalnica. Za odbor. Ž i v a o L a p a j u e t. č. tajaik.
Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu ja-imvarja 1866 je 111 strank uložilo 28.583 gld. 31 nč., 86 strank azdigailo 7.606 gld. 53 nč., 84 strankam se je izplačalo posojil 23.440 gl.; stanje ulog (453) 149 608 gld, 80 nč., denarni promet 87.571 gld. 10 nč.
Vražja loterija! Te dni je tumrla na Dunaju
ženska, ki je bila pred leti še la«tnica štirih hii. Poslednja leta pa je zapravila vse svoje premoženje in nje dediči so dobili samo j 200 gl. Pokojnica je ostavila beležk, iz katerih je razvidno, koliko denarja je zapravila v loteriji in koliko je dobila. V loterijsko žrelo je znosila nič manj nego 38.240 gld. (!!), dobila pa je vsega — 5.000 gld. Torej je žrtvovala vražji svoji loterijski atrasU 33.240 gl 1. 1 V e*tavini pokojne loteristinje se je lašlo kakih 100 različnih »sanjskih bukvic" in loterijskih navodil in pa .zaznamek srečnih številk" za leto 1897.
Za gimnazij za ženske v Galiciji. Predvčerajšnjem se je sešlo v Lvovu več odličnih poljskih goipa pod predsedstvom gospe Szczepanovske, sopruge bivšega državnega poslanca. Ta zbor ženskih je soglasno vsprejel resolucijo glasom katere naj se izmed ženskih zasnuje ožji odbor, ki naj predloži deželaemu zboru prošnjo na vlado, da le-ta osnuje poljski gimnazij za ženske.
Dunajski zdravniki, ki gredo v Indijo. Predvčerajšnjem so dospeli z Dunaja v Trst oni zdravniki, ki potujejo po nalogu akademije znanosti v Bombay} študirat kugo. Ti zdravniki so: dr. Mauer, Pocli, Albrecht in Kohn. Včeraj so se odpeljali L!oydovim paruikom „Imperator" v Indijo.
Sibirija — zdrav išče. Neki ruski učenjak je predložil, saj se v Sibiriji zgradijo zdraviača za ljudi, bolna na prsih. Res je, da je po nekaterih krajih včasi do 50 stopinj mraza, toda človek ae prav lahko privadi Uktona hudemu mrazu. Ta mraz, namreč ni niti nainiaiije Škodljiv ker ni ae vlažnosti, ne vetra. V S biriji se vsled čistega zraka niti ne pozna jetike in kdor je bolan na prsih, ozdravi v Sibiriji gotovo.
Zverinska mati. V neki vasici v okolici Be-lecerkve na Moravskem so razkrili strašno hudodelstvo. V n^kem nalem, smrdečem in strašno nmazanem hlevu našli so zaprtega 371etnega mladeniča, katerega je imela njegova lastna mati tam zaprtega že celih pet let. Mladenič je bil povsem nag in tako itraSao umazaa, da ni bil niti podoben človeku. Jesti je dobil le redko kedaj kakšne odpadke, ki ne bi bili niti za prašiče. Lakota ga je silila, da je užival svoj lastni gnoj! Nesrečnež je bil nezakonski sin in zverinska mati se ga je hotela znebiti. Nečloveške babo so zaprli; siromaka so prepeljali v bolnišnico, toda tam je umrl.
Židje na Madjarskem. Na Ogerskem je bilo 1785. leta 75.089 Židov, 1805. leta že 127.846, 1840. leta 241.632, leta 1846. jih je bilo 263.030, 1856. že 413.118, leta U870. so prekoračili pol milijona, kajti bilo jih je 552.133. Od leta 1785. pa do 1870. so s« pomnožili več nego sodomkrat, sedaj jih je pa že preko 600 000. Seveda, sedaj jo na Madjarskem, v ddbi .liberalizma", pravi .zlati vek". — Največ Židov je sevž v Badimppšti, toda ne manjka jih niti po najakromniših kotih Madjar-ske. Vna velika podvzotja in denarni zavodi so v židovskih rokah; madjarsko pleantvo prodava v velikem razmerju svoja posestva židovskim bogatinom. Ubožtvo pa se mnoil vslel židovsko-libe-ralne politike na vae strani, aeveda po največ med kmeti in malimi obrtniki.
Mož, ki si jo napravil svojo mrtvaiko krsto. Iz Genfa, Švica, pišejo : V okraju Marl je umrl te dni mizar Ajol. Mož je podlegel neozdravljivi bolezni, na kateri je bolehal dolgo "časa. Čim mu je bil povedal zdravnik, da ni več nadejt?, da ozdravi, udal se je mož v nemilo svojo usodo v, redko ro-signacijo. Sklenil je uporabiti zadnje dni svojega življenja v to, da si napravi krsto, v kateii naj ga pokopljejo. In res se j* lotil dela z ono malo morij, kolikor mu jib je še ostalo. Vso svojo skrb je obrnil v okrašenje svoje mrtvaško krste in ko je za vršil <l«lo, umrl je od velikoga napora.
75.000 kron je glavni dobitek velike Ino-mostskB 50 nvč. loterije kateri se i/.plača v go-tovini z samo 107» odbitkom. Opozarjamo čestite čitatelje, da bode žrebauje nepreklicno dne 20, februvarja.
Loterijsko številke, izžrebane dn6 3. t. m.:
Praga	24. 3, 82, 6, 15.
Lvov	87, 60, 67, 77, 74.
Najnovejše vesti*
Pore6 4. Včerajšnja soja, v kateri je prijavil vladni zastopnik premeščenje deželnega zbora v Palj, ni bila bnrna kakor ee je pričakovalo. Večina italijanskih poslancev je v skrbeh radi moralnih in materijalnih posledic tej odredbi ter nameruje potom milosti izposlovati, da se ta odredba ne izvrši.
IV Za slabotne _
bolohave *valed pomanjkanja krvi n« živcihj bled« ia ala-bata« otrake ; izvrstnega okusa ia preiaku&enaga učinka j«
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska oaata) priperačono »d mnogih edravnikov. — Pol latarska ata-klonioa velja 1 gld., pat pal litarskik otakleaio 4 gld. 50 kr.
Tp^ovinaka brzojavke in v iatl.
£aultuv»ita. Nonioa /.ujonaa 7'41 7-43 IUUIO z« spomlad 1*06 7.89 da 7 90 Ove« za apamlad 5-98—6'—.
M>. »a apainliid 6.56—8.57. Koruza m muj-juni 1897. g.84'3.86
r>»i»Hf. uord od 7- kil. f. 8 40 <'45 od 79 kila. 8.50—8-55., o.i SO kil. f. 8 55—8 60 od SI. kil. f. 8-60
8 66 , "d S'J VI!. tor.	—.—. .KAjaan 6'tO — S —
\ roso 5-65- 810
Pšenica: Ponudbe silna, mlini rezervirani. Cono mlačno. Prodaja 12.000 mt. »t. Vreme lepo.
fr ^k,. Novn .uimui iimllior for. 11.80 maj 12*15
mirno.
Pl-^jfi. Contrlfeji.'. imtI, postat l.}ti» v Tr». ; «i.tri»'t	t (poiiljutev prooo.i f, 82 25 —■— Co»<iaa«.>
S8'60 83 75Čur/Ki ni 1(4*25' *. V glavah *adih 88 - bolje clurre. Kat.i «t«. ,-t..!	v,» jauavar 82*50
r.. maj 68.—.
Harabur*. Hariion »fi-maref»l.— *. maj f. 51.50, xa aaptambar 82.50 r.a daoambor 53.—. mlačno. K»tinAja>« -n v-Kucr.R 4. februvarja n97,
rčarai danas
Državni a^lij i papirju	. . 101.95 10^.05
n , v <r<»bru	. 192*30 102.H5
Avstrijcu mitu v nlutu . . . 123.30 la3.66 „ „ v kronah . . . 101.15 101.20
Kreditu« akcij«...... 875.50 876.10
London 10 Lst.......119.70 119.70
Napoleoni..... ... 9.52	9.52
ŽO mark .	. .	11.73 1173
?00 italj. I"	. 45 35 45 35
SVOJI K SVOJIM!
Acqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
NOvo akladliče
OLJA
kisa. In mila,
Prodaja se na drobno in na debelo.
C • n • :
olje jedilno: po 28 nč. lit., fino po 32-36 ač. lit., finejše po 40-44 nč. lit., namizno pol fino po 48-52 nč. lit, namizno fino po 56-60 nč. lir., namizno ei-trafino po 64-68 72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vrč iz kositarja. — Ker je blagć prve Trsti, se toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Siroaa
—aaaaa— ■ i mamsagca
I Cassa di Risparmio Triestina
(Tržaška hranilnica)
Sprejemlje denarne ulvge y bankovcih od 50 n<*. do vsacega jsni ska vnak dan v todnu ra/un praznikov, in to od 9—12. uru upoludua. Ob nedeljaii od 10 12. uro opoludne. Obrosli ua
knjižice..............3°/0
Flačuje vsak dati od 9—12. ure opoiudne. Zne^ko do 100 gld. preboj, preko 100 do 100'! mora bo odpovedati 3 dni in zneske proko lOOO gld. pa i> dni. Ešteomptuje mcnjlce domieilirane na
tržankem trgu po.......3'/,
Potu ju je i a drž. papirja »vatro-ogemk«
do 10110 gld po........4*/0
Viftje Knerke od 1000 do 51,00 gld. po 5'/,7B Daje denar proti vknjiženju na poneBti v Trstu. Obruati po dogovoru	2—24
Trot. dno 5. maja 1894.
Čudo v ceno!
38 kosov za X gl. so n&
Nikdar več r življenju se no ponudi ta redka prilika dobiti za samo 1 gld. 80 nč. sledeče krasne in koristne predmeta;
1	kraBno pozlačeno uro z lepo verižico na minute točno
regulirano, kar se jamči za jedno leto ;
2	gumba za zapestnice iz zlata double z patentovanim
zapiraloui; 1 panžko kartečico za zobe; 1 žvepleničinco;
1 krasno žepno knjižico v platno vezano; 1 elegantno parižko naprsno iglo za gospe, zadnja novost; 1 krasno iglo za ovratnice z umetnimi briljanti; S „ gumb za srajce s imitiranimi briljanti; 1 gumbe za ovratnike iz zlata double in patent zapiralom; 1 jako eleganten prstan za gospode z umetnim kamenom! 1 krasen žep za cigarete; 1 krasen ustnik za cigarete; 1 krasno žepno zrcalo z brušenim steklom ; 10 komadov fiuega papirja za pisma in 10 omotov.
Vse te predmete 36 kosov z uro vred prodajamo od sedaj naprej za samo 1 gld. 80 novč
Dobiva se dokler je v zalogi proti poštnemu povzetju od parižke filijalke
F. Windisch v Krakovem
Krakovska cesta št. 49 /F.
NB.Kar ne ugaja, vsprejme se takoj nazaj.

Nič več kašlja!
Balzamski petoralski prah
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva so v odlikovani lekarni
PRAXMAllER„Ai due mori" Trst, velik trg.
PoStne poiiliatv« izvršujejo ae noategoiua.
m
w
Narodnjakinj© I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa V ulici S. Zaccaria štev. I (mej ulicama Chiozza inFarneto).
Ker izdelujem od navedenih (M-edmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnoutmi, prepričan sem, d«, vas zauioreui v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in poštene vago ter se priporočam z vso
udanostjo
Vekoslav Grebeno*
>lika InomoBt-ka BO nč. loterija
G lami d m b i t * /e
75.000 kron
jpredzadnji teden
▼ gotovini z odbitkom 20%
Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Mandel Co., Girolamo Morpurgo, _Ifli). Neumann. Marco Nlgris, Enrico Schiffmann. II Mercurio.
Lastnik keeaoreij Hala »Kdiuoit". Iziav*toij in ed^VArni ure d ni u : Fran ttodulk. — Tiakaruj	v Trstu.