Naročnina flOMH^B ^^ ^ fliBHHi^HI^^ ^iflHI^^. Cek. ročnn: Ljnh- 25 za ^^^^^ Y^^^^ ^B^T ^ JH^ ^ MM ^mr ^^ Ijana «»- Bm mm BS M m Bm^^^ loletno 96 Din. za "HMW% BEm HW£ flH fflV ^ BB f |H lil8H Zagreb štv. 39.011, 120 Din ^ ^MMI KBM H flw Jr m JB|j? mjjH Praga-Dunaj24.797 Uredništvo je v JHL^ ^^^^^ ttif^ JBh^/ ^^^^ U prava: Kopitar- Kopitarjevi uL6/TII jeva 6, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 ---Uhaja vsak dan ijutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika •Ivo 40 Din — ne- 10.349 za inserate; Nova spomlad? Odkar se je polegla furija svetovne^ vojne, čutimo tudi v vesoljni cerkvi nek nov dih življenja. Saj so ravno v povojni dobi nastale vse velike okrožnice papeža Pija XI. širokopo ezno Ln plemenito so zajele vse, kar je zraslo iz globin zgodovine. Sleherna izmed njih je zrasla ii pravilnega vrednotenja družabnih organizmov, ki so več kot pa organizacije, ki so človeško delo, medtem ko so družabni organizmi delo božjih rok Delovanje kato iske akcije, ki je vzcvetela v povojni dobi in ki naj bi po zamisli svetega očeta obnovila in prenovila človeški rod s tem, da ozdravi in osveži nje-eove žive organizme, delovanje te katoliške akcije naj bi torej ne služilo toliko oživljen ju katoliškega udejstvovanja na površju, ampak mora omogočiti, da bo korenina vinske trte na novo poganjala in da bodo rast cvet in sad, kakor v naravi, tudi v razvoju človeštva, dobivali svoj življenjski princip naravnost m samo od vinske trte katoliške vere. Lajiki naj bi postali te nove trte, vsajene v koreninah, in po njih noj bi se izlivala reka notranjega verskega življenja iz korenine v vse javno udejstvo- ^"Vapeževe okrožnice so to zamisel o nalo-eah katoliške akcije sijajno raztolmacile. lako Ve okrožnica o krščanski družini vzpostavila v vsej svoji lepoti svetišče krščanskega zakona in je nudila vse pripomočke, da v družini ne pridejo do veljave samo božji zakoni, ampak da se v njej oživotvori tudi božje življenje. Okrožnica »Quadragesimo annoc je pokazala, kako se naj človeška družba zgradi na naravnih osnovah krščanskega socialnega reda in je jasno zvezala nov družabni red z verskimi osnovami vsega življenja. Tretja velika okrožnica o misijonih je pokazala novemu pomirjevalnemu pokretu nova, široka obzorja, ki so odprla novih vidikov za razdobje ki tone v nacionalističnih ožinah. Krono vseli okrožnic pa tvori okrožnica o Kristusu Kralju, ki veze zamisel o božjem kraljestvu z mislijo o božjem voditeljstvu in ki znova utrjuje avtoriteto v nepremakljivih temeljih božje oblasti. Človek' se ne more ubraniti vtisa, da gori po vseh teh okrožnicah nek nov, svet plamen, «aj so ta papeževa pisma več kot pa navadne izjave svetega očeta in veje iz njih dih easa, ki preživlja velikanske pretresljaje. Ah se nc zdi, da vsa ta pisma kličejo po neki totaliteti, po neki vseobsegajoči polnosti in popolnosti, Id naj bi bila utrjena v živem, pretvorjajočem ognju evangelija? Ali se ne zdi, da ta pisma ne govorijo več samo posameznim otrokom cerkve, ampak da so naslovljena na čRvve-Štvoi> Ali ne razodevajo oni katolicizem, ki nima ničesar opraviti s cerkvenim egoizmom, ampak ki se briga za velike, splošne potrebe odrešenega človeškega rodu? Ko gledamo vsa ta nova dejstva, ko opazujemo ves ta nov razvoj, bi se morali pac vprašati, če ta nov ogenj tudi že povsod in dejansko gori. Povsod, to se pravi, v vsaki edinic.i katoliške skupnosti, kot so naši krščanska domovi, naše župnije, samostani, škofije. 1 ovso<1 tod bo v viharju novega ognja marsikaj pre-perelega kratkomalo razpadlo v nič In ostalo bo samo to, kar je živo in sveže. Ali smemo govoriti o novem gibanju katoliških lajikov v velikem stilu? Ali je tisti ozko-srčni mehaničen duh, ki je otrpnil vse nase društveno življenje, izginil? Ali je tiste ljubosumnosti, ki je v demagogični pretiranosti »rganizatorične histerije onemogočila vsak skupen nastop za velike cilje, med na.mi ze konec? Ali smo 6e v vsem mišljenju in delovanju prekvasili v potrebi po totalnosti, po polnosti, po neizbežnosti, ki jo zahteva nova doba, v katero prehajamo? Ali smo svoje oči ze dvi: gnili više in smo ž njimi objeli, nad svojimi malenkostnimi skrbmi in bngaini, velike interese one skupnosti, v kateri se katoliška cerkev uveljavlja? Ali je duh novega preporoda že uničil žalosten tip malomeščana, ki ni mogel nikdar in nikjer samostojno stati, ki se je iz gospodarskih razlogov danes obračal sem, jutri zopet d.rugam, ki se je sukal in vrtel, ponižen sluga vsakega malo krepkejsega duhovnega vetra? Ali se je vrnilo med nas to, kar smo vsi pogrešali, kar smo vsi želeli nazaj, namreč moč, možatost, značaj? Velika gibanja, ki od časa do časa dere jo preko zemeljske oble, zahtevajo mož, ljudi z velikim srcem in z velikim, svetim ognjem. Ljudi, ki so se_ od malega naučili prenašati pest življenja in ki so v polnem obsegu razumeli jekleno pesem nase dobe, ki pravi, da bodo naklo vsi oni, ki niso znali biti kladivo. Ali ni res. da vsi pričakujemo v razmahu našega katoliškega pokreta nekaj sličnega, kot je bila tista božja besedi: Naj postane luč, ki je prodrla v vesoljno temo in na mah dala ve-soljstvu oživljajoči princip luči? Mi pričakujemo nekaj posebnega, kar je navdajalo Kristusa. ko je v svoje nežne roke. katerimi je gladii nedolžna ličeca malih otrok, vzel trd bič in v sveti jezi, ki je tlela v njegovih očeh. pognal mešetarje iz božjega lirama! Ali nekaj, kar so doživeli prvaki katoliške cerkve, ki so govorili narodom v neznanem jeziku, a so jih razumeli, ker je govorilo iz njihovih oči in vrelo iz njihovih src bolj jasno, kakor pa to more izraziti beseda. Življenje božje cerkve prihaja iz božje korenine in zato se to življenje razvija. Vse zlo. vse kar je naperjeno proti cerkvi, živi le od tega razvoja. Najprej moraoj zrasti sadovi in šele potem jih lahko sovražnik zastrupi. In to najnovejše zastrupijevanje najlepših sadov krščanskega razvoja iz korenine ven ie tudi bilo mogoče le, ker je ta razvoj rodil le sadove. Obramba se mora tedaj vršiti le okrog korenine in mora uspeti, da se bo božje življenje v polnih curkih nemoteno prelivalo iz korenine v trte in stebla. Na tem braniku stoji Katoliška akcija svetega očeta. Na tem braniku pa je treba polnih mož širokih pogledov. aktivnih, značajnih. r- t! - X — Sm tacnn c/\r.ra iniVjl O V t* 11 01.6 j> o-nacu . .1-....... ................. naše dobe: boljševizem v kakršnikoli obliki. Socialni boljševizem, nacionalni boljševizem, gospodarski boljševizem, to so le razna imena Svetel žarek iz Londona Predlogi za javna deta Predlagan je znesek 4 milijard Din JitgOSlaVtji vsem pa, ki imajo mednarodni značaj in pomen. Ako je ta odbor predložil konferenci detajliran program, ki ga je sprejel, kar posebno jxxlčrtava, enoglasno, je to storil radi tega, ker je bil prepričan, da je sila v teh državah največja. Predlagana javna dela naj bi se izvršila s pomočjo mednarodnega sodelovanja pod vodstvom strokovnjakov Z. N. Agrarne države ne razpolagajo same z zadostnim kapitalom, njihova kreditna kriza je znana in splošna, ali one imajo airovine iu delavne moči, željne dela, ki bi se angažirale za izvršitev teh del. Govornik tu posebno poudarja važnost zboljšanja železniškega omrežja in testo« mreže r Jugoslaviji za velik mednarodna promet Zakaj podpirati agrarne države? MacDonald predsednik londonske gospodarske konference Plenarna seja ekonomske konference, ki je bila napovedana za četrtek, se je pričakovala po 14-dnevnem odmoru, v toku katerega se je nadaljevalo delo v podkomsiijah in posebnih odborih za proučevanje posameznih vprašanj in predlogov, z velikim zanimanjem. Poseben pomen ji je pridal dnevni red, na katerem se je nahajalo vprašanje javnih del in sovjetskih predlogov o ekonomskem nenapadanju. Po izjavah Amerikancev, naj bi se naproti konferenci osredotočili na vprašanje organizacije in iinansiranja javnih del, s katerimi je lahko brezposelnosti in vladajoči depresiji najbolje odpomoči. Iz Ženeve je na to razpravo prispela posebna delegacija Mednarodnega urada dela, da obrazloži svoje stališče, apelira na zbrane predstavnike vlad in iznese svoj program. Zveza Narodov je bila za to razpravo sestavila spomenico, kateri je priložen seznam najvažnejših javnih del, ki bi jih bilo izvršiti. Spomenica Zveze narodov Spomenica je bila sestavljena na podlagi resolucije Zveze Narodov od 24. septembra 1932. Osnovan je bil poseben odbor za študij, ki je preučil poslane predloge vlad po treh kriterijih: 1. Borba proti brezposelnosti. 2. Produktivnost prelaganih javnih del. 3. Mednarodna važnost predloženih načrtov. Jugoslavija je vpisana v seznamu javnih del, ki ga je osvojila Zveza Narodov za sledeče po-satvke: 1. za zgradbo cest . . . 137,510.000 šv. fr. 2. za zgradbo ene železniške proge in mostu čez Donavo...... 50,500.000 šv. fr. 3. za zgradbo belgrajskega pristanišča..... 10,200.000 šv. fr. 4. za izboljšanje železniškega omrežja .... 180,000.000 šv. fr. Skupaj . . 378,200.000 šv. fr. Komisija je iz tega načrta sprejela sledeča dela, ki imajo prednost, ker se smatrajo za rentabilna: za zgradbo cest (1. točka) 137,510.000 šv .fr in za izboljšanje železniškega omrežja (4. točka) . . 180,000.000 šv. fr. Skupaj . . 317,500.000 šv. fr. Govor našega delegata I. Mohariča Razprava je pričela z uvodnim govorom predsednika Upravnega odbora Med. Urada Dela Sir Atul Liiatterje-ja, nato je predložil Francoz Cahen-Salvador, za njim pa jsl. delegat Ivan Mohorič, ki je takoj uvodoma izjavil, da želi po obširni splošni debati o politiki javnih del, glede katere 9e vsi več ali manj strinjajo, preiti na konkretizacijo vprašanja. Ako se program del Z. N. nanaša predvsem na Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Poljsko, Letonsko in Madžarsko, ni to prazen slučaj, kajti v odboru Z. N. so bili najizbranejši strokovnjaki, ki so podrobno razmotrivali vso ogromno množino predlogov, ki so jih bili prejeli in iz njih izbrali 9amo one, ki imajo poleg važnosti za zaposlitev delovnih sil tudi zajamčeno rentabiliteto in pred- »Marsikomu bi se utegnilo zdeti čudno, da je | Odbor Z. N. sestavil program javnih del, ki vsebuje samo agrarne države, ki izkazujejo vendar po raznih statistikah najmanjše število registriranih brezposelnih. Čudno bi se »delo, da niso tu vse- | bovane države z milijoni kvalificiranih delavcev, ki so brez zaposlitve. Odgovor na to je kratek in jasen: Res je, da nimamo po uradnih statistikah registriranih milijonov brezposelnih, — toda ne sme se pozabiti, da je prirastek prebivalstva v agrar. nih državah neprimerno jaf.ji in večji kot v visoko razvitih državah zapadn in severa. Pred vojno smo lahko ta prebitek izseljevali in oddajali t industrijske centre lapada in v prekomorske države. Danes je ta možnost takorekoč odvzeta — pa ne samo to — marveč se nam vračajo v domovino še 'ni, ki so bili odšli t borbi za kruhom preko morja in za meje. Inicijativa v industriji, ki prihaja po večini le od zunaj, je odpočetka sedanje depresije popolnoma prenehala — kaj nam torej preostaja? V poljedelstvu je nemogoče zaposliti več ljudi, kot jih je že, ker niti tega ne moremo prodati po cenah, ki bi krile proizvodne stroške, kar pridelamo s sedanjimi delovnimi silami moremo vsak dan manj in vedno manj izvoziti. Prirastek prebivalstva pa se ni zmanjšal in tako nastaja socijalno zlo, ki ga je treba lečiti. Baš v organizaciji javnih del vidimo najboljšo možnost, da to zlo ublažimo in zmanjšamo. Rentabilnost javnih del v Jugoslaviji Javna dela v naši državi imajo dokazano visoko rentabilnost in mednarodni pomen.« Ocenjujoč nato program del za Jugoslavijo, opozarja govornik konferenco tudi na izredno važnost izgradbe mreže mednarodnih telefonskih kablov skozi Jugoslavijo in Balkan v Orijent. Oni so za bodoči razvoj trgovskih stikov z bližnjim vzhodom najvažnejšega pomena. Danes končajo mednarodni kabli na severni meji Jugoslavije, ker se dela radi nastale krize niso mogla nadaljevati. Ze sam tranzit jamči za rentabilnost teh naprav ne glede na notranji promet, ki vedno bolj narašča. Ugotavlja, da je bila zadeva proučavana že na več mednarodnih konferencah in da so načrti zanje že davno gotovi. Zaključujoč svoj govor predlaga, da se dopolni program del v omenjenem smislu in se priključuje francoskemu predlogu za ustanovitev stalne institucije, ki naj izvrši vsa potrebna pred-deJa za izvršitev javnih del. Nadaljevanje v Washingtonu London, 17. julija, ž. V nekaterih krogih se trdovratno vzdržujejo vesti, da se konferenca ne bo sestala zopet v Londonu, temveč v Washing-tonu. V tem slučaju mislijo, da bo imela večji uspeh. Ameriški kongres se bo sestal v mesecu januarju 1934 in do tedaj bo vsekakor Roosevel-tov gospodarski eksperiment pokazal nekatere rezultate. To bo morda delovalo na uspeh konference, ker bo ameriška vlada kot domačin pokazala mnogo več volje, da olajša delo konference. Splošno verujejo, da se bodo težkoče lahko premostile in da se bo svetovna gospodarska konferenca lahko nadaljevala v Washingtonu. Sovjetski protest London, 17. jul (a) Sovjetski delegat Ozerskt je poslal gospodarskemu odboru svetovne gospodarske konference pismo, v katerem protestira proti kanadskemu očitku, da prodaja Sovjetska Rusija svoj les v nelojalni konkurenci in po cenah, ki so tako nizke, ker izrablja svojo lastno delovno moč. Ozerskij dokazuje v svojem pismu, da Sovjetska Rusija vodi svoja podjetja na podlagi trgovskega knjigovodstva in da se cene ruskega blaga določajo po pravi vrednosti proizvodnje. Sovjetska Rusija je edina država, pravi Ozerskij, v kateri se je življenjski standard v zadnjih letih dvignil. Novo Podonavje Na6rl> hi gq podpira Avstrija Dunaj, 17. julija, tg. Iz današnjega uvodnika »Reichposte«, ki je datiran iz Budimpešte, je raz-videti, kako si krogi pri avstrijski vladi in tudi drugod predstavljajo trgovsko-politični novi red v Podonavju. Kar se v tem članku predlaga, je v bistvu razširjeni načrt Tardieuja, ki ga je lani Eredlagal na londonski konferenci štirih velesil, ist trdi, da bodo bližnji dogodki dokazali, da smatra Pariz in Rim tozadevna vprašanja v istem duhu. Domneva se lahko, da sta v tem oziru tudi v soglasju z Londonom. Misel je ta, da bi se klavzula o največjih ugodnostih razširila tako, da bi krila prednostno postopanje podonavskih držav. Podonavske države bi morale misliti na to, da Po podpisu pakta štirih t trgovsko-politično zadovoljijo tudi obmejne velesile, posebno Nemčijo, Italijo in Poljsko. Udeležba teh držav pa ne more obstojati v enostavnem članstvu. Donavska zveza se mora obvezati, da ne bo zvišala gotovih carinskih postavk, ki najbolj interesirajo sosedne države, morala jih bo celo znižati. Kot protidajatev bi lahko posebno Nem-čija in Italija dovolili enako prednostno postopanje za agrarne presežke donavskih držav, kakor j it dovoljujejo Avstriji in Češkoslovaški. Donavska zveza bo morala skupno trgovinsko politiko spo-polniti s finančnimi in trgovsko - političnimi dogovori. Bodoče naloge novih zaveznic Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno in jasno. Precej stalno in toplo. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in toplejše vreme. za isto zlo. In temu nasproti je sezidal obrambno zidovje s svojimi okrožnicami. Proti diktaturi kolektiva je postavil svet ideal družine, proti diktaturi enega stanu ideal stanovsko organizirane družbe, proti diktaturi krvi ideal vesoljne krščanske družine odrešenih bratov v Kristusu, proti vesoljni propagandi brezboštva ideal misijonske službe, proti diktaturam samovolje ideal božjega kraljestva, izhajajočega iz večnega veličastva Stvarnika. Danes gre zopet sv. Frančišek j>o svetu okrog. V njegovem srcu gori nov ogenj. Njegove oči pozdravljajo sobice, mesec in zvezde. Koder hodi. poganjajo cvetke in ribe in ptice prisluškujejo njegovim besedam in besedam njegovih naslednikov. Najrevnejši in ne najbogatejši človek je prvi zapel pesem o solneu. ker jo je črpal iz neizčrpljivih zakladov božjih. Nova pomlad? Dal Bog. dn bi bila! Friedrich Muckernmnn D. j. Rim, 17. jul. (a) Pred svojim odhodom iz Rima je dosedanji francoski poslanik de Jouvenel dal poročevalcu »Tempsa« izjavo, v kateri pravi med drugim: Predsednik francoske vlade Daladier je nedavno tega izjavil, da četvorni pakt ne pomeni konca. Ni je besede, ki bi bila bolj resnična. Pakt v štirih pomeni metodo sodelovanja med štirimi velikimi velesilami, stalnimi članicami Zveze narodov. Zdaj bo moral ta pakt s svojimi metodami obroditi sadove. Prvo vprašanje, ki ga bo moral ugodno rešiti, bo razorožitvena konferenca. Tu bo prestal četvorni pakt svoje prve preizkušnje. Ta diplomatska listina mora zidaj izravnati razna evropska pojmovanja o desetletnem mirovnem jamstvu. Treba bo bodočnost organizirati. Drugo je gospodarsko vprašanje. Evropo bo treba urediti z gospodarskega in denarstvenega vidika. Nastane vprašanje, ali bo moral blok zlatih valut, ki se je ustanovil po polomu londonske konference, poiskati obnovitvene poti brez ameriške pomoči. V tem primeru bo treba ozdravitev Srednje Evrope in Balkana opreti na denarstveni načrt, v katerem sla si Francija in Italija edini. Tretje vprašanje pa so francosko-italijanski od-nošaji. Uvcrjen sem, da teh ne bo težko rešiti, kajti zdaj je zavladalo med obema državama ozračje medsebojnega zaupanja in je izginilo dosedanje tekmovanje. Podaljšanje romunsko italijanskega prijateljstva Rim, 17. julija, tg. Italijansko-romunska prijateljska pogodba." ki je bila sklenjena 1. 1927 in bi potekla 18. julija, je bila danes četrtič podaljšana. Težišče pakta London, 17. julija, tg. Kakor pišejo »Times«, leži težišče pakta štirih velesil v francosko-itali-janskein sporazumu, ki bo dovedel do tega, da po. neha napetost odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in s tem tudi med Malo zvezo. Ker ima Italija na drugi strani dobrohotno interese za Avstrijo in Madjarsko, vsebuje pakt obliko konstruk tivne centralno.evropske politike. List izreka apel Benešu in Titulescu, naj uveljavita svoj vpliv kon struktivno. Angleška sodba London, 17. jul. ž. »Times« pišejo o paktu četvorice in poudarjajo, da vsekakor podpis lega pakta pomeni znatno zbližanje med Francijo in Italijo. Spornih vprašanj med obema državama je zelo mnogo. Tako so ta sporna vprašanja v severni Afriki, Sredozemskem morju predvsem pa v jugovzhodni in srednji Evropi. Vsekakor podpis tega pakta ne bo tangiral dobrih odnošajev med Italijo in Madjarsko ter Italijo in Avstrijo. Če bo radi podpisa pakta štirih sedaj prišlo do večjega zaupanja in prisrčnega sodelovanja med Italijo in državami Male zveze, bo rezultat ta, da bo v srednji Evropi zavladalo politično zbližanje v interesu vseh srednjeevropskih držav, kar bo zelo ugodno za vzpostavitev stabilne politike in gospodarskiil-razmer v Podonavju. Kar se tiče vprašanja revizije mirovnih j>ogodb, se ne more zanikati, da dr. zave Male zveze revizijo odločno odklanjajo. V tem oziru sta dr. Beneš in Titulescu danes v Evropi morodaind osebnosti- Rusija In Potiska Kare I Radek poveličuje G din j o Gdinja, 17. jul. ž. Urednik »Izvestij« Karel Radek je obiskal tudi luko Gdinjo ter do podrobnosti proučil tamkajšnje razmere. Nato je podal predstavniku »Gazete Polske« sledečo izjavo: »Mnogo sem slišal o Gdinji, vendar pa so mi šele neposredni vtisi pokazali, kako ogromno delo je izvršila Poljska v Pomorju. Razvoj Gdinje je dokaz, da je bilo to pristanišče gospodarska nujnost. Danes je Gdinja zgodovinsko dejstvo, ki se ne da več zanikati. Obramba nadaljnjih pogojev za razvoj Gdinje ni samo obramba miru, temveč rezultat velikih naporov. Prepričan sem, da bo Gdinja mnogo doprinesla k okrepitvi zvez med Sovjetsko unijo in Poljsko ter ji iskreno želim nadaljnji srečni razvoj.« Bilanca poljske zunanje trgovine v prvem polletju je bila zaključena z aktivnim saldom 57 milijonov zlotov. Vrednost uvoza je znašala v tem polletju 377 milijonov zlotov, izvoz pa je dosegel 434 milijonov zlotov. Po statistiki poljske zunanje trgovine se v Poljsko uvažajo sirovine in polizdel- Zobfode nemške revolucije: ki, medtem ko je uvoz izdelanih predmetov skoraj popolnoma prepovedan. Zvišal se je izvoz potom kompenzacijske zamenjave predvsem z Rusijo. Herriot poide v Rusi o Pariz, 17. jul. (a) »Newyork Herald« poroča, da je sovjetska vlada včeraj povabila bivšega predsednika francoske vlade Hcrriota, naj obišče Sovjetsko Rusijo. Herriot bo po poročilu tega lista prispel v Odeso 27. avgusta. Tu ga bo počakal francoski poslanik v Moskvi Charles Alphand. — Tukajšnji politični krogi so sprejeli vest o odhodu' g. Herriota v Rusijo z velikim zanimanjem. Herriot je, kakor znano, predsednik zunanjega odbora poslanske zbornice. Današnji -Le Matin« pristavlja tej vesti pariškega izdanja »Newyork Heralda«, da se bo Herriot, predc.n sprejme sovjetsko povabilo, posvetoval o tem s predsednikom francoske vlade Daladierjem. Nove stranke - veleizdaja Brutalnosti novih zakonov o konfiskaciji premoženia političnih nasprotnikov Berlin, 17. julija. U. Nemška vlada j« končala pretekli teriigi zakon obravnava vprašanje premoženja državi sovražnih elementov. Zakon o razlastitvi komunističnega premoženja se razleguje na premoženje socialdemokratične stranke v Nemčiji. Semkaj spadajo tudi vse organizacije, ki podpirajo marksizem. Notranji minister iina vse pravice, da v tem pogledu odločuje po svoji uvidevnosti. Po tem zakonu notranji minister lahko razlasti vsa-kega in vse, ki jih smatra za državi škodljive. Tretji zakon se nanaša na nove stranke. Vse dosedanje politične stranke so razpuščene, obstoja sam« ena, to je narodno socialistična stranka. Vsak povralek k strankarskemu življenju je odslej nemogoč. Poskusi, da bi se ustanavljale nov stranke. se bodo strogo kaznovali in sicer s kaznimi, ki so predvidene za zločine veleizdaje. Parlament in politične stranke so za vselej izginile iz nemške drža ve. Četrti zakon uvaja Hitlerjev pozdrav — pozdrav z izleignjno roko — kot uraden po&drav, ki se ga morajo posluževati vsi državni uradniki. Hitlerjev [»ozdrav je odslej pozdrav nemškega naroda. Nadaljni zakoni tičejo gospodarskih vprašanj, bančnih zavodov, industrijskih podjetij. Banka sa nemške industrijske obligacije je ^izenačena«. Zakon znižuje število upravnih svetnikov in imenuje :udi zastopnike iz .delavske fronte?, ki bodo v imenu delavstva sedeli v teh zavodih. Drugi zakon se peča z državnimi dobavami. Javna dela >ldaja samo posebej za to ustanovljena državna istanova. Vsako vmešavanje, vsako podpiranje protekcionizm«, vsako pritiskanje 6e bo odslej strogo kaznovalo. Nadaljni zakon prinaša zanimive omejitve pri izdelavi cigar, ker hoče z ome j jitvijo strojnega obrala zapos' liti či m več delavstva in izboljšati tobačne izdelke. Nato pride cela vrsta zakonov o podpiranju ustanovitve samostojnih kmelskih domov, o nadzorovanju trgov in gibanja cen za živila, zakon o ukinitvi avtonomnih pošt na Bavarskem in v Badenu. zakon o ustanovitvi prisilnih kartelov v primeru, da bi karteliziranje po mnenju vlade bilo potrebno iz kakeršnega koli vzroka javne koristi. Poseben zakon hoče ščitili privatno trgovino malih trgovcev, ki se ne morejo braniti pred konkurenco velikih, drugi zakon uvaja stroga navodila za nadzorovanje stanovanj tako v ]Wfiledu cen kakor v pogledu zdravstvenih predpisov. Zopet drugi zakon, eden najvažnejših med njimi daje osnovna načela za izgradbo stanovske državne organizacij«. Nato sledijo manjši zakoni o pridelovanju mleka, o znižanju obredne mere za poljedelske kredite, ler nov zadružni zakon, ki hoče preprečiti konkurze zadružnih podjetij. Mandate odiogn o Berlin, 17. julija. Ig. Dosedanji predsednik centrumove frukcije v pruskem deželnem zboru, prelat prof. dr. Lauscher je odložil svoj poslanski mandat. Dr. Lausc.her je pripadal pruskemu deželnemu zboru od 1. 1910 dalje. Zagonetni umori Frankfurt am Main, 17. julija, ž. Znani narodni poslanec dr. Schiiffer je bil umorjen na zagoneten način. Znan je iz bockheim.ske afere, katero je sprožil on. ko je iztlal nekatere osebe, ki so bile v to afero zapletene. Bil je član narodno-sociali-čne stranke, iz katere pa je bil pozneje izključen. Neznani morilci so ga trikrat ustrelili in so ga davi našli mrtvega v nekem gozdu. Zakaj se listi ukinejo? Berlin, 17. julija, ž. Prufdti ministrski predsednik G6ring je prepovedal za tri mesece izhajanje >Deutsche Allgemeine Zeitungc. Glavnega urednika tega lista so zaprli v koncentracijski tabor. Razlog za prepoved izhajanja je, da je list re-produciral vesti dunajskih listov, da je general Balbo krščeni žid. Dr. Čedo Mihajlovič umrl Belgrad, 17. julija. AA. Snoči ob 23.30 je preminul v Parizu bivši minister za socialno politiko in narodno zdravje, član državnega sveta dr. Čeda Mihajlovič. Bilo mu je 62 let. Pokojni dr. Mihajlovič je bil nstanovitelj društva prijateljev Francije, predsednik Poljsko-jugoslov. lige in predsednik IJdruženja inozemskega časopisja v Jugoslaviji. * Pokojni dr. Čeda Mihajlovič se je rodil 29. julija leta 1869 v Belgradu. Njegov oče je bil gimnazijski ravnatelj. Gimnazijo je končal v Belgradu, medicinske študije pa v (Parizu. Tu je promo-viral leta 1893. Najprvo je služboval kot občinski zdravnik v Šabcu. Nato je bil vojaški zdravnik do leta 1912. Nato je služboval v sanitetnem oddelku vojnega ministrstva. Balkanske vojne se je udeležil kot sanitetni referent kombinirane divizije generala Rakiča, kasneje je postal upravnik bolnice v Skoplju in organiziral bolnico in sanitetno službo v vsej skopljanskii okolici. V svetovni vojni je bil član sanitenega odbora vrhovne komande in je spremljal tedanjega prestolonaslednika sedanjega kralja Aleksandra kot te lasni zdravnik skupno z dr. Petrovičem in dr. Kohnom. Nato je bil v Parizu kot zastopnik srbskega Rdečega križa. Po končani vojni je stopil v pokoj kot sanitetni polkovnik. Od tedaj je začel proučevati naša kopališča in zdravilišča in je bil do leta 1928 v Brncih privatni zdravnik. Tu si je stekel za razvoj tega kopališča velike zasluge. Lela 1927 je kandidiral na listi tedanjega predsednika vlade Velje Vukičeviea. Izvoljen je bil za narodnega poslanca. Leta 1928 je nato postal minister za soei-jalno politiko in narodno zdravje. Leta 1931 pa je bil imenovan v državni svet. Pokojnik je bil ena najmarkantnejših oseb naše prestoln'Ve. Bil je član zdravniške zbornice, Rdečega križa, predsednik Društva prijateljev Francije, predsednik društva dopisnikov inozemskih listov in mnogih drugih društev. Bil je dalje član upravnega odbora državne hipotekarne banke in član upravnega odbora »Avale«. Napisal je mnoj,e strokovne članke. Pred kratkim je odpotoval v Francijo. Zaradi majhne rane na ustnici si je v Parizu prejšnji teden nenadoma zastrupil kri. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman, in snoči je dr. Čeda Mihajlovič umrl zaradi zastrupijenja. Tragedija litvanskega letala Berlin, 17. julija. A A. Nesreča litavskega /etnla iLituanica« se je odigrala v zgodnjih jutranjih urah kakih 80 milj severno od Berlina. Nihče ni videl nesreče, pač pa so kmetje slišali udarec letala na zemljo. Mislijo, da so hoteli Vtalci prekiniti polet zaradi pomanjkanja bencina. Zaradi temne noči pa niso razločili zemlje. Ostanke letala in ponesrečena letalca so našli kmetje, ko so šli na delo. Berlin, 17. julija, (a). AVolffov urad potrjuje. da sta litavska letalca, ki sla nameravala poleteti brez pristanka iz Nevvvorka do Kati-nasa v Litvi, strmoglavila v Soldinu pri Stetti-nti na tla. Davi so našli njuni trupli pod leta- lom »Lituanicac in pisemsko vrečo iz Nevvvorka in Čikaga. \Volffov urad priobčil je [Knlrobnosti o nesreči litavskoga letala »Litiianica 66s<. Ponoči je nek kmetovalec v okoliei Solina slišal, kako je nekaj strmoglavilo na tla. Takoj je obvestil o tem svoje sosede, ki pa so našli ponesrečeno letalo šele po dolgem iskanju v nekem gozdu. Letalo je bilo popolnoma razbito. Sodijo, da j«' nesreča nastala zaradi slabega vremena. l etalca sta morala leteti prav nizko. Verjetno je, da je letalo zadelo v drevesa. Več članov litavskega poslaništva v Berlinu se je napotilo nn kraj nesreče. Srečen letalec Moskva, 17. julija, tg. Ameriški letalec Post jc. ob I4.T0 dospel v Moskvo. Izjavil je, da si lioče v Moskvi preskrbeti zanesljive potrebščine za nadaljnji pole* proti Daljnemu v/hodu in jo njegova prihodnja postaja Novosibirsk. I JVaši medicinci na Poljskem Letalec hoče za dva dni pobiti rekord, ki ga je sam dosegel leta 1932 z letalom Gattyjem. Dalje je izjavil, da je moral v Konigsbergu pristali zato. ker njegov aparat ni deloval brezhibno in je on radi tega izgubil orientacijo. V Moskvi ga je pre^led-n! zHravnik. ki je ugotovi!, da je njegovo telesno stanje v splošnem dobro, sunto da so niecove oči trudne. F> Belgrad, 17. julija. 1. Z ladjo -Kralj Aleksander« je davi odpotovala na Poljsko večja skupina naših absolviranih medicincev in medicink, ki bodo rebili počitnice v praksi po poljskih bolnišnicah, 'oljske oblasti bodo nudile našim akademikom vse ugodnosti in olajšave, da si bodo lahko ogledali vse tamkajšnje ustanove. Poleg medicincev je odšlo na prakso tudi več drugih akademikov, po večini tehnikov. Naši akademiki hočejo na ta način vrnili poljskim akademikom-medicincem, ki so prispeli včeraj v Belgrad ter bodo prebiii počitnice v praksi po naših bolnišnicah. Ne gozda ne denarja Iz gospodarstva kočevske premoženjske uprave T. ozlrom na članek pod zgornjim naslovom, ki smo ga bili objavili dne 28. junija t. 1. v številki 145, smo prejeli sledeči popravek: Uglednemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Podpisani sem bil prevzel koncem meseca marca 1930 od kr. banske uprave v Ljubljani nalogo, da poskusim izvesti sanacijo Mestne hranilnice v Kočevju, ki je bila zašla v obupen gmotni položaj. Po čigavi krivdi, tukaj nočem razpravljati. Ogrožala pa je celotno kočevsko gospodarstvo, ker mora občina za vloge Mestne hranilnice kot regulativ-nega denarnega zavoda in za obrestovanje teh vlog jamčiti z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. V svrho sanacije mi je bilo poverje- j no gerentstvo Mestne hranilnice in gerentstvo Mest- ! ne premoženjske uprave konccm meseca marca, županstvo pa koncem meseca aprila 1930. Ko sem prevzel Premoženjsko upravo, se je pričelo ugovarjati, da la za vloge Mestne hranilnice ne jamči, lzvojeval sem odločbo upravnega sodišča v Celju, ki je potrdilo, da jamči tudi Premoženjska uprava. V času prevzetja te uprave je bil narasel dolg, ki je nastal z nakupom prej Kaj-feževega posestva za visoko pretirano ceno Din 3,311.100 po Mestni hranilnici in ki ga je prevzela s temi posestvi Premoženjska uprava, že na okroglo Din 3,500.000. Žaga, ki je bila s pripadki kupljena za skoraj dvakratno cenilno vrednost, to je za Din 1,146.000, je bila ob prevzemu Premoženjske uprave po podpisanem v polnem obratu. Maja meseca 1930 sem naprosil strokovnjaka v lesni industriji g. Godererja v Ortneku za izvedeniško mišljenje, da li bi bilo ob tedanjih razmerah na lesnem trgu predelovanje lesa v lastni režiji ren-tabilnejše od prodaje na panju, ali narobe, in to zlasti glede na razmere v Kočevju. Njegov izvid sc je glasil, da je predelovanje v lastni režiji na žagi Premoženjske uprave neprimerno rentabilnej-šc. Na podlagi tega strokovnjaškega mišljenja se je obrat nadaljeval. Ni res, da so se v tem letu bolj ko prej pojavile zahteve, da se ustavi sečnja lesa, res je marveč, da so bili glasovi za ustavitev prav redki, v prvi vrsti iz vrst konkurence, kar me jc še bolj napotilo izvedeti objektivno mnenje strokovnjaka. Tudi ni res, da so v tem letu začele cene lesu ra-pidno padati, res pa je, da so napram prejšnjim letom nazadovale. Rapidno so pa padale v letu 1931. Sečnjo ie pa bilo treba navzlic temu tudi v tem letu nadaljevati, ker je bil odkazani les že itak prezrel in bi bil v kratkem popolnoma razvrednoten. Če bi ne bila banska uprava dovolila posekali desetletni etat v treh letih in bi se bil odkazo-val letno skozi 10 let, kot je po sebi umevno vedno lc starejši les, bi se ne bilo dobilo iz gozda v vsem času nič ali prav malo porabnega lesa, radi česar se eksploatacija gozda sploh ne bi bila izplačala. Ali bi se bil dobil ob takih razmerah resen kupec za les na panju po kakršnikoli ceni, je vprašanje, tem bolj, ker jc bilo notorično, da so bili takrat že izsekani najboljši in po legi najugodnejši predeli. Ker mora sedaj gozd do končanega desetletja počivali, bo, ker se niti celotni desetletni etat ni izkoristil, že z letom 1939, morda celo že nekaj prej, donašal v smislu načrta o njega ekspIoaUtai)) zopet trajno letni etat po 2195 kub. met. Ni torej res, da ni več mestnega gozda, res je marveč, da je mestnemu gozdu zasigurana trajnost v neomejenem obsegu. Posebno groba neresnica je, da je bilo kdajkoli pri obratovanju žage Din 2,162.269.29 izgube, resnica je marveč, da ni bilo ne v celotni dobi obrata in ne v poslovnem letu 1932 pri obratovanju in trgovini lesa izdatnejših izgub, v celoti glede na zgoraj navedeno kvaliteto lesa, prav za prav nobenih izgub. Bilanca Premoženjske uprave in njenega podjetja parne žage za ves čas obrata je bila razgrnjena 15 dni na občini vsakomur na vpogled. Nihče se ni zanjo zanimal, samo ena oseba je napravila neke prepise. Pravilno bi bilo, da bi ta oseba zahtevala k bilanci tudi kaka pojasnila, tem bolj, ker je očividno, da te bilance ni doumela, če j« služil morda ta prepis člankarju za grajo gosipo-darstva. Resnica je torej tale: Bilanca je točna, sloni pa na knjigah. Kajfeževa posestva so bila ob ločitvi podjetja od Premoženjske uprave kot podjetnika veliko nižje cenjena nego so bila kupljena. S to nižjo ceno so bila tudi knjižena. Stvarno je pa treba računati s ceno ob nakupu. Po tem računu se izkaže izguba iz obrata in prodaje lesa za vso dobo z Din 397.836.35, kajti prispevka Mestni hranilnici po Din 300.000 nismo dali in je treba to vpo-števati. Če pa uvažujemo, da je pri tej izgubi vračunanih Din 736.000 kot cena za les, ki ga je prejela žaga od Premoženjske uprave, in da bi bil ta les, kakor zgoraj navedeno, popolnoma .razvrednoten, če se ne bi bil posekal, dobimo plus Din 736.000, minus Din 398.000, to je plus Din 338.000 dobička. Torej gozd ostane in obrat je bil v bistvu aktiven, samo ne zadosti, da bi mogel kriti poleg lastnih obratnih stroškov še obresti od prevzetega dolga. To pa deloma radi slabe kvalitete less, v glavnem pa radi nečuvenega padca na lesnem trgu. Če še ugotovim, da ni res, da je imela upr**a ob peki priliki ponudbo za prodajo lesa po Din 360—460 za kub. meter franko vagon in da je prodala pozneje isti les za Din 80—150, kakor tudi, da je banska uprava radi ovadbe z izveslne strani to zadevo preiskala ter dosežene cene kot času primerne odobrila, in če dalje ugotovim, da ni res, da je vodstvo podjetja v letu 1930 postavilo na rtii-lanski trg les mnogo cenejc kot drugi slovenski trgovci in s tem hotelo prekosili celo ruski dum-ping, dočim je res, da so bile baš ob prodaji na milanskem trgu v letu 1930 dosežene cene, za katere so Premoženjsko upravo zavidale druge lesne industrije v Kočevju in da v tem letu ruskega dum-pinga sploh ni bilo, potem se pokaže ta članek šele v pravi luči. Na odgovornost je treba poklicati zares izvest-ne osebe, toda to niso tiste, ki so se nesebično trudile, da izvlečejo kočevski gospodarski voz Iz blata, pa so to vsaj začasno preprečile višje sile, marveč tiste, ki so pred leti z lahkomišljenostjo, ki «e ne da opravičiti, ta voz v blato potisnile in ki tudi še sedaj vse store, da bi voz tam ostal. Premoženjska uprava mesta Kočevja, 14. VII. 1933. Načelnik uprave-. Makso Kostanjcvec. i laer Naši kontingenti za CSR Praga, 17. julija, tg. Te dni so bili v Pragi zastopniki jugoslovanskega izvoznega zavoda, da se [»ravnajo diference o uvoznem kontingentu jugoslovanskih prašičev. Od celotnega kontingenta 5000 prašičev, ki je določen za julij. se je odkazal Jugoslaviji kontingent 2000. Majski kontingent, ki ga Jugoslavija ni izčr- pala in znaša 4000 repov, se l>o pokril na ta način, da bo Jugoslavija v mesecu juliju na račun tega kontingenta lahko uvozila nadaljnjih 1500 prašičev in v nadaljnjih petih mesecih vsakokrat še po 500 prašičev. Nov atentat na Steidlea? Dunaj, 17. jul. ž. Poročajo, da je bil na voditelja tirolskega Heimvvehra Steidlea izvršen nov atentat. V njegovem vrtu so našli ročno granato, ki je bila že aktivirana, toda se ni užgala. Kakor znano, je bil prvi atentat na Steidlea pred šestimi tedni. Francoski socialisti Pariz, 17. julija, tg. Na občnem zboru socialistične stranke sta zahtevala poslanec in župan iz Bordeauxa Macquet in voditelj desnega krila Re-naudel, da se mora stranka obnoviti na narodni podlagi. Ideja razrednega boja je napačna in se je preživela. Delavske vrste je treba zbrati za ideal reda, avtoritete in socialne obnove. Leon Blum je izjavil, da je tako naziranje izposojeno od najhujših sovražnikov socializma kot čisti fašizem in čisti nacionalizem. V komisiji za sklepanje resolucij, v kateri ima levo krilo Fauresa s 23 glasovi absolutno večino, srednja skupina z Leonom Blumom in desno krilo z Renaudelom pa samo 7 glasov, je bila razprava zelo viharna, tako, da so jo člani desnega krila zapustili demonstrativno. Žalostna smrt Gomboseve žene Budimpešta, 17. julija, ž. V noči od nedelje na ponedeljek je umrla ob 1.30 ponoči žena ma-djarskega ministrskega predsednika Gombosa v 42 letu. Gospa Gombos je leta 1928 bila v gledališču pri predstavi »A la grand Guignol«. Predstava se je pričela tako, da je nekdo iz občinstva oddal strel proti odru. Strel je počil v neposredni bližini gospe Gombosove, radi česar je dobila živčni napad in izgubila dar govora ter spomin. Zdravila se je leto dni, nakar je zopet spregovorila in dobila spomin. Pozabila pa je vse tuje jezike, ki jih je preje obvladala. Huda bolezen pa se je vedno bolj slabšala. V nedeljo popoldne je bila v družbi svojih gostov, katerim se je pritoževala radi slabotnega zdravja. Zvečer istega dne se je počutila nekoliko bolje, okoli polnoči pa ji je nenadoma postalo slabo, radi česar so ji vzbriz-gnili oksigen. Kljub vsemu trudu zdravnikov je gospa Gombiisova umrla. Pogreb bo jutri ob 4.30. Med prvimi, ki so izrekli sožalje ministrskemu predsedniku G':mb8su je bil jugoslovanski poslanik v Budimpešti g. Dučič. Razpis služb Ljubljana, 17. julija, (a). Pri obči državni bolnišnici v Ljubljani se razpisujeta dve mesti zdravnikov.-uradniških pripravnikov po S 45. odst. 3. zakona o uradnikih. n - _ t -. : _ 11 - :, ■ i . , • , • i — _ e 1.; ,. i lo^nje ji- prroiio/.iu tvr«ijf-vr.ivi pansivi „- pravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelku L, do najkasneje 51. julija 1953. Nove stranke ? Belgrad, 17. jul. 1. Zastopniki privatnih nameščencev so vložili preteklo soboto ▼ notranje ministrstvo prošnjo, s katero naprošajo notranjega ministra za odobritev ustanovitve nove politične stranke, ki naj bi se imenovala »Stranka delovnega ljudstva«. Svojo politično stranko misli baje ustanoviti tudi znani propagator etičnega pokreta Miljenko Vidovič iz Sarajeva. Njegova stranka pa se bo baje imenovala »Etična stranka«. Mostar, 17. jul. 1. Krajevni akcijski odbor za ustanovitev socialistične stranke kraljevine Jugoslavije je sklical sestanek delavstva dne 18. julija, na katerem se bodo pretresala vsa vprašanja, ki se nanašajo na obnovitev socialistične stranke. Osebne vesti Belgrad, 17. julija (a). Z ukazom Nj. Vel. sta na predlog pravosodnega ministra vpoko-jena g. Albert Levičnik, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani v 5. skup. t. stop. in dr. Adolf Lenart, sodnik sreskega sodišča v Celju v 5. skup. 2. stop. Postavljen je za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani v 4. skup. 1. stop. g. Alojz Debelak, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani iste skupine in iste stopnje. Belgrad, 17. julija. 1. Iz 7. v 6. pol. skup. so napredovali sledeči učitelji dn učiteljice: Stana FaganeL Vič; Franjo Goljar, Ježica; Ana Fajdiga, Hrastnik; Hermina Tiene, Sostro; Marija Sever, Ljutomer; Albina Kovač, Ptuj; Terezija Košak, Vič; Ana Krapež, Litija; Štefanija Klovar Litija; Alojzija Razpotnik, Sveta Marjeta; Silva Švarc, Drenov grič; Ana Turn-her, Višnja gorp; Leopoldina Metlika, Sv. Jakob na Savi; Pavla Močnik, Dev. Mar. v Polju; Marija Matkovič, Ljubljana; Marija Pahor, Devica Mar. v Polju; Julijana Marinič, Sv. Urban; Anton Lazair, Sv. Martin; Ernestina Likar, Go-spodovičin; Mercel Levstik, Sftidenec-Ig; Raj ko Avguštinčič, Št. IIj; Andrej Visoenik, Pameče; Alojz Intihar, Krka; Ivan Cerar, TInišica; Srečko Cejak, Martjanci, Amalija Erjavec, Stična; Marija Ušeničnik, Domžale. — Iz 8. v 7. skup.: Julija Fatur, Izlake; Danica Ilabjan. Sviban.j; Ivan Kavčič, Izlake; Marija Koporc, Višnja gora; Lidviina Kapfer. Ljubečno; Ernest Tiran, Ljubečno: Franja Tiran Ljubečno; Edmnnd Turner, Višnja gora; Albina Blehan,. Raka; Srečko Major, Vurberg; Amalija Malenšek, Raka, Ana Jereb-Podboj, Letuš; Alma Vodišek, Višnja gora; Cirila Jelenčič, llotedršica; Josi-pina Vitori, Brežice. ZNAMENITI SMRT CURKOM V Žuieniberku Po lepem Dolenjskem Propagandni izlet „Krke" - Triumfalna vožnja skoz najbolj zapuščeni del Dolenjske Sprejemi v Ribnici (spodaj), v Kočevju (zgoraj desno) in v Žužemberku (zgoraj levo). harmonija med predstavniki raznih svetovnih nazorov in politične opredeljenosti je bila opaziti povsod. Vse je združilo stremljenje, da se pokaže izletnikom, kako zelo si vsi želijo stvarnega dela za povzdigo Dolenjske. Župan g. Hočevar je uvodoma prosil zastopnike ljubljanskih listov, naj sporoče direkcijam svojih listov, naj dajo čim več prostora poročilom i Dolenjske. Obljubil je dr. Perku kot predstavniku »Krke«, da bodo tudi v Vel. Laščah ustanovili krajevni odbor »Krke«, češ, »Dolenjci nočemo biti več zaspani, čutimo se že nekaj časa prerojeni, lo pa zato, ker vemo, da imamo številne prijatelje v Ljubljani. Živeli vsi skupaj in še in še pridite med nasl« Nad vse prisrčne besede je govoril izletnikom v pozdrav tudi duh. svetnik g. Ramovš. Sploh pa je bila duhovščina zastopana pri vseh nadaljnjih sprejemih in je tako tudi ona pokazala, kako velike simpatije uživa pri njej »Krka«, ki si je vzela za svoje geslo »Spoznavaj Dolenjsko!« Na vsej nadaljnji vožnji se je ponovila ista slika. Povsod so bili pred vhodom v kraj postavljeni slavoloki in mlaji, s hiš so visele zastave, ibrane so bile množice ljudstva z županom, župnikom in drugimi zastopniki in povsod so govorili izletnikom v pozdrav. Zahvaljeval se jim jo predsednik »Krke« dr. Perko, ki je naglaševal, da je »Krka« strogo nepolitična in da je Član tega dru- f Urška Berlogar MKtrJrj *' ' ^ a ~ 'T j i Ljubljana, 17. julija. Za krožni avtomobilski izlet društva »Krke« na Dolenjsko je bilo veliko zanimanje med Ljubljančani in med podeželskim ljudstvom v krajih, skozi katere je hitela avtomobilska kolona. Izpred Mestnega doma je ob četrt na 7 krenilo proti Dolenjski sedem zasebnih avtomobilov, ki sta se jim medpotoma pridružila še dva, in osem velikih avtobusov s skupno 212 izletniki. Tako je bil ta krožni avtomobilski izlet največji, kar jih pomnimo pri nas. Na čelu kolone se je vozil v svojem lastnem avtomobilu predsednik »Krke« dr. Milan Perko s »potnim maršalom« tajnikom Podbevškom, predsednik zbornice TOI Jelačin, zastopnik Avto-kluba g. Palmč, direktor Higienskega zavoda dr. Petrič, pokrovitelj »Krke« industrijalec Mergenthaler, pokrovitelj ravnatelj Kolinske tovarne g. Totovič, g. Avtokolona na tuijaikem klancu F- Pristov, g. Borštnar in slednjič zdravnik dr. Vid- Kofevarji mar iz D. M. v Polju. Tem avtomobilom so sledili | avtobusi z odprtim avtobusom Zveze za tujski promet na čelu. V njem se je med drugimi vozil prof. B. Jakac, ki je ves izlet filmal. Izleta so se seveda udeležili tudi zastopniki vseh ljubljanskih listov in za češki tisk g. Strakaty iz Prage. Najprej se je avtokolona ustavila na Turjaškem klancu, odkoder je najlepši pogled na Ljubljano. Tu je »Krka« pripravila izletnikom okusen zajtrk. Po kratkem odmoru je avtokolona odhitela naprej in se ustavila v Vel. Poljani pri Orteneku, kjer je razkazal dr. Petrič izletnikom zelo zanimivo ta-mošnje vodovodno zajetje. Ko je avtokolona dospela v Vel. Lašče bo bili izletniki veselo presenečeni. Vozili so se ■kozi slavolok njim v pozdrav, z vseh hiš so visele zastave, z oken pa se je vsipalo cvetje nanje. Že ta prvi sprejem je kaj nazorno pokazal razmerje med Dolenjci in agilno »Krko«. Izletnikom v pozdrav so govorili župan Hočevar, župnik, duh. svetnik Jakob Ramovš in dr. H a n ž i č. Ista štva lahko vsak, kdor hoče delovati za povzdigo Dolenjske, ne glede na njegov svetovni nazor in politično opredeljenost. V Ribnici je pozdravil izletnike v imenu trga in vseh društev župan K 1 u n , nakar je godba zaigrala ribniško himno. Z godbo na čelu so izletniki odkorakali v Rudežev grad, kjer so dobili izvrstnega mentorja v dekanu g. Skubicu in inž. Rudežu. Dekan Skubic je po soglasnem mnenju izletnikov tako lepo govoril, kot bi »rožce sadil« in zato ni čuda, da je vse spravil v najbolj židano voljo. V Dolenji vasi so govorili župan Honigman, g. Ackovič in šolski upravitelj Vončina. Župnik je bil, žal, zadržan pri maši. Predsedstvo »Krke« je tu dobilo v dar več loncev s prošnjo, naj ne pozabi na to lončarsko vas. so pripravili impozanten sprejem. Prostoren trg je bil nabito poln meščanov in okoličanov, izletnike so posipavali s cvetjem, godba pa je zaigrala v pozdrav. Za vse je govoril župan Kostanjeve c. Cerkev je tu zastopal častni kanonik dekan g. Ferdinand Erker. Nato ogled Želnjske jaine. Tako ogromna je, da hi se bilo treba več ur zamuditi v njej, a ni bilo časa. Škoda, da ni ta jama urejena. Kočevje bi z njeno ureditvijo mnogo pridobilo, saj ima jama krasne kapniške tvorbe. V Kočevju so izletniki kosili. Težko je bilo toliko ljudi razporediti v gostilne, pa »oskrbnik želodca« g. Rodič se je potrudil, da so bili vsi izletniki zadovoljni. V Starem logu je pozdravil izletnike župan Samida. En del avtokolone jo zaradi slabe markacije vozil naravnost v žužembork, drugi pa skozi Dvor. Ivo so tja prišli, so bili kaj iznenadeni. Slavoloki, mlaji, zastave, narodne noše, streljanje z možnarjil! Brhka dekleta so izletnikom pripenjala rože na prsa, župan pa jih je prisrčno pozdravil. Zahvalil se mu je za izletnike g. Bukovec. Umrla je po daljšem bolehanju uslužbenka »Slovenčeve« uprave Urška Berlogar. Po-kojnica, ki je skozi dolgo vrsto let odpremljala »Domoljuba« in »Bogoljuba«, je bila zaradi svojega tihega in mirnega značaja povsod spoštovana in priljubljena, zato bomo našo Urško prav težko pogrešali. Pogreb bo v sredo, 19. t. m. ob pol 3 popoldne iz Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. Naj ji sveti večna luč! Romanje v Rim Ker so nas naši prijatelji ponovno nadlegovali, da priredimo v okviru »Kulturnega odseka katoliške akcije v župniji Marijinega Oznanjenja« oo. frančiškanov svetoletno romanje v Rim, smo •e končno odločili. Če se do 22. julija priglasi vsaj 25 udeležencev, odidemo dne 16. avgusta ob tri četrt na 6 zjutraj — to je v sredo po Marijinem vnebovzetju. Pot nas pelje: Ljubljana—Benetke, kjer ostanemo 5 ur; Florcnca, kjer ostanemo čez noč in do večera; nato Rim, kjer ostanemo 3 dni in gremo 21. avgusta iz Rima, nato obiščemo Assi-si, domovino sv. Frančiška, in »e vrnemo preko Benetk v Ljubljano. — Vsak udeleženec mora imeti potni list. — Vizum za Italijo preskrbimo mi brezplačno. — Celotno potovanje, vštevši hrano in prenočišče, bi stalo posameznika tja in nazaj — brzovlak III. razred — 1400 Din. — Število udeležencev ne bo presegalo 25 oseb. V Benetkah, Florenci in Rimu je zagotovljeno strokovno vodstvo po mestu in umetniških zbirkah. Čas za prijavljanje je do 22. julija in sicer v župnijski pisarni. Istotako se tam dobe podrobna pojasnila. — Kulturni odsek kat. akcije za Mar. Ozn. ki pada z drevja, iako se izgube iuch Vaši lasje, če jih pravočasno, ne negujete s pravim sredstvom. Če po česanju ostanejo na glavniku kosmi in prameni las, je fo znamenje, da so Vaši lasje in lasišče nujno potrebni temeljile nege. Odvišna masf zamaši lasne korenine ter jih Iako stisne, da redilne snovi ne moreji več skozi in to je povod izpadanja las. To bolezen las se imenuje seboreja (Seborrhoe), zanesljivo pa se da preprečiti potom redne nege s PIXAVONCm in U*ixaWHi/Aamp0cn0tn Pixavon in Pixavon-Shampoon sta koszi desetletja klinično preizkušena In od prvovrstnih avtoritet priporočena. Stalna nega s Pixavon-Shampoo-nom prepreči izpadanje las in nastanek prhljata, krepi lasišče ter Vam da zdrave, lepe in svetlika-oče se lase, ki se dajo z ahkofo in brez težave rizirati. Moderno kopališče v Radovljici so tudi streljali z možnarji. Pozdravil jih je notar Emerik L o č n i k. Nato so so odšli izletniki kopat v Krko. Gostoljubni žužemberčar.i so jim nalašč v ta namen zgradili z glavnega trga po bregu navzdol lepo, s peskom posuto ograjeno stezo skozi vrtove! Tri dni so jo delali in jo srečno dokončali v soboto zvečer! V Zagradcu so postavili kar dva slavoloka: Pozdravljeno društvo »Krka« in »Dobrodošli!«. Govoril je župan Ivan Hrovat, belooblečena deklica pa deklamirala pesem. Na Muljavi se je kolona vozila skozi špalir gasilcev. Mlaji 7. zastavami, ogled Jurčičevega doma in cerkve. V Stični je govoril predsednik krajevnega odbora »Krke« industrijalec g. Zaje. V Višnjo goro so prispeli izletniki med najhujšim vetrom. Govo- i rili so predsednik kraj. odbora »Krke« notar dr. ' Pehani, župan Bregar in bivši poslanec Erjavec, »oče višnjegorske doline«, belooblečena deklica pa je deklamirala pesem. Pri večerji pri Škufci je svirala zopet godba in peli domači pevci. Ob 10 zvečer so, žal, zaradi mraza začeli odhajati prvi avtobusi proti Ljubljani. Propagandni izlet »Krke« je tedaj sijajno uspel. Vsakdo je lahko izprevidel, kako neizmerno hvaležni so Dolenjci, če se misli nanje. Skrajni čas je že, da se kot drugod tudi na Dolenjskem pristopi od besed h dejanjem in predvsem omili hudo gospodarsko krizo, ki je Dolenjsko najbolj udarila. To se je tudi po tem videlo, kako radi bi imeli, da bi se zletnik povsod zadržali delj časa in dali kaj izkupiti. Nov gasilni dom v Radomljah Radomlje, 16. julija. V nedeljo je bil v Radomljah blagoslovljen in otvorjen nov gasilni dom, ki je letos že drugi v kamniškem okraju. Ker je bil ob tej redki slav-nosti tudi izlet kamniške gasilske župe v Radomlje, se je zbralo v idilični vasi za ljubkim kamniškim gričem do 200 gasilcev in lepo število gostov od blizu in daleč, zlasit.i pa iz Kamnika. Po litanijah v domači cerkvi so odšli gasilci z domžalsko godbo na čelu do gasilskega doma V sprevodu je korakalo tudi 32 narodnih noš in četa samaritank iz Vira pri Domžalah. Novi ga. silni dom je prav lepa stavba in je morda po zunanjem vtisu celo najlepša v kamniškem okraju. V njem je prostorna shramba za gasilsko orodje in poštni lokal, v podstrešju pa velika soba z balkonom. Gasilni dom, ki stoji na lepem kraju sredi vasi, je bil okusno okrašen, visoki mlaji pa so že od daleč opozarjali na slovesnost. Dom je blagoslovil g. David Doktorič. ki je imel tudi prav lep nagovor. Govorili so še drugi govorniki. Po slavnostni otvoritvii se je vršila veselica. S tem je bil že 14 dni za homskim blagoslovljen tudi gasilni dom v bližnjih Radomljah, v jeseni pa bodo gasilni v Loki pri Mengšu zgradili svoj dom. Požrtvovalnosti in delavnosti gasilnih društev v našem okraju gre oač vae oriznaniel Radovljica, 17. julija. V nedeljo je dobila Radovljica moderno kopališče, ki bo v zgodovini njenega razvoja zaznamovalo začetek nove dobe. Veličastna otvoritev je dokazala, da ima Radovljica vse pogoje za uspešen tujski promet. Novo kopališče pa bo moglo zadostiti tudi največjemu navalu izletnikov in letovi-ščarjev. Med vsemi slovenskimi kopališči je radovljiško nedvomno najlepše po svoji krasni legi. Leži ob malem griču, ob Obli gorici, 10 minut od radovljiškega kolodvora. Razgled s kopališča je nepopisno lep; videti je ves blejski kot in za njim s snegom pokrite vrhove naših Julijskih velikanov. Za kopališčem, ki ima 50 m dolg in 13 metrov širok plavalni bazen, pa se položno dviga s travo porastel breg Oble gorice, na katerem so kame-nite in lesene klopice na solncu in v senci. Na tem bregu je tudi 30 m dolga terasa z mivko. Kopališče ima 120 omaric, v ločenih oddelkih za moške in ženske, kakor tudi za moško in žensko mladino. Kabin je 78, med temi 30 večjih za 5 do 8 oseb. Pod isto streho je tudi še obsežna restavracija s kuhinjo kakor tudi vse pritikline. Ob otvoritvi, katere se je udeležilo okrog 1000 gostov in Radovljičanov, je spregovoril radovljiški dekaa g. F a t u r , ki je v lepem gpvoru označil 50letnica šolskih sester v Repnjah Dne 21. aprila t. 1. je minilo 50 let, kar šolske sestre delujejo v Repnjah na Gorenjskem. Kraj je naravnost idiličen in privlačen za vsakogar, ki ljubi mir in zdrav gorenjski zrak. — Zavod vzdržuje petrazredno dekliško osnovno šolo s pravico javnosti in kmetijsko gospodinjsko šolo, ki ima na razpolago obširno posestvo. Obe šoli sta doslej pokazali najboljše uspehe. Zavod ima tudi internat za osnovnošolske deklice in internat za gospodinjska dekleta. V prvega se sprejemajo deklice od 6. leta dalje. Poleg obsežnih predmetov se deklice na željo staršev poučujejo tudi v glasbi in ročnih delih. Po končani osnovni šoli gojenke lahko vstopijo v srednje šole ali kar v samostansko gospodinjsko šolo. — V njej sc dekletom nudi prilika, da se teoretično in praktično izvežbajo v vsem, kar gospodinja rabi, zlasti v kuhanju, pranju in likanju, strežbi bolnikom itd. Teoretično •e poučuj ego naslednji pred- prave naloge športa in razmerje športnika do njegovih poklicnih in verskih dolžnosti. Po blagoslo-vitvenem obredu je v slavnostnem govoru poudarjal ravnatelj Mestne hranilnice v Radovljici g. Franc R e s m a n zasluge un. prof. ing. Vurnika, ki je kot rojak s svojim načrtom pripomogel Radovljici do tako lepega kopališča, in izrazil upanje, da bo dana z novim modernim kopališčem Radovljici možnost večjega napredka v tujskem prometu. Med navzočnimi zastopniki uradov in oblasti je nato čestital Radovljici okrajni glavar dr. Vrečar, Mestni hranilnici se je zahvalil radovljiški župan Dobravec, v imenu športnikov je čestital podpredsednik ljubljanske plavalne podzveze g. G n i -d o v e c , radovljiški odvetnik dr. T r i 11 e r pa je v imenu občinstva poudaril velike zasluge bivšega župana in predsednika Mestne hranilnice g. Vinka Resmana, čigar vztrajno delo in jeklena volja sta ustvarili to kopališče. Popoldne je bila ob 3 na kopališču otvoritvena plavalna tekma, katere se je udeležila skoraj vsa plavalna ekipa »Ilirije« iz Ljubljane. Navdušili so zlasti lepi skoki z 10 metrov visokega skakalnega stolpa in živahna vaterpolo tekma. Po končani tekmi se je razvila v gozdičku za kopališčem ob pogrnjenih mizah prijetna zabava. meti: verouk, vzgojeslovje, gospodinjstvo, zdrav-stvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo in živinoreja. Seveda je teoretični pouk v tesni zvezi s prakso. Pouk v gospodinjski šoli se deli v dva tečaja: zimskega in poletnega. Sprejemajo se dekleta, ki so dovršile 16. leto in so telesno in duševno zdrave. Zimski tečaj traja od 1. oktobra do 1. aprila. — Mesečnina za osnovnošolski internat je 300 Din, za gospodinjsko šolo pa 400 Din. Natančnejša pojasnila daje p r c d s t o j -ništvo zavoda šolskih sester v Repnjah p. Vodice nad Ljubljano. Trbovlie Ze.mljnrina. Predpis zemljiškega davka za tekoče leto je na v|iogled pri davkariji od 15. do 22. t. m. Komur ni všeč, mora v tem času napraviti primeiren ugovor. Izknznicc za jubilejne slavnoetl v Ljubljani 20., 50. in 51. julija iii za na Brezje se dobijo v tukajšnji kaplaniji. Za Brezje se. je trebn priglasiti do četrtka, za Ljubljano samo m še velja do začetka a bi ne bila umestna, ker bi s tem trpel ves načrt in bi odpadlo eno stanovanje. Našla pa se je druga sporazumna rešitev, ki predstavlja kompromis. Četrto, mansardno nadstropje, ostane v celoti, tako, kakor je bilo zasnovano, samo med tretjim in četrtini nadstropjem mora gradbeno podjetje napraviti najmanj 1.50 m Kraljica v Ljubljani Ljubljana, 17. julija. Dopoldne se je pripeljala z Bleda z avtomobilom Nj. Vel. kraljica Marija s princem Tomisla-vom. Kraljica se je ustavila v nekaterih ljubljanskih trgovinah, kjer je nakupila nekaj blaga in raznih predmetov. V trgovini Agnola se je zanimala steklenino in za keramiko, v Krisperjevi trgovini pa za razne igrače za kraljevske prince. Po dovršenih nakupih se je kraljica vrnila na Bled. Povsod, kjer je občinstvo opazilo kraljico in princa Tomislava, ju je toplo pozdravljalo. Esperantsho predavanje črnca v Ljubljani Ljubljana, 17. julija. Že nekaj dni se mudi v Ljubljani črnec inž. Kola Ajavi iz Nigerije v Afriki. Inž. Kola Ajavi jo navdušen esperantist in se poslužuje esperanta pri svojih predavanjih, ki jih je imel v raznih evropskih mestih. Inž. Kola Ajayi najraje predava seveda o svoji domovini ter skuša doseči pri evropskem občinstvu globlje razumevanje za probleme črnega plemena in Afrike. Predaval je med drugim v Varšavi, v Pragi, v Belgradu, Osijeku, Brodu, Koprivnici in v Zagrebu. Drevi ob pol 9 pa bo predaval v dvorani hotela »Metropol* v esperantu. Tema predavanju je: »Afrika — moja solnčna domovina.« Esperantsko predavanje bo sproti prevajal v slovenski jezik predsednik ljubljanskega espe-rantskega kluba g. J. Kozlevčar. V Sloveniji bo med drugim predaval še dne 10. t. m. v Kamniku, in sicer v dvorani gasilskega doma, dalje v Kranju, na Jesenicah, v Domžalah, v Trbovljah, v Celju, v Mariboru, v Ptuju in v Rušah. Predavatelj je izvrsten govornik in govori prav poljudno in umljivo. Sam govori še angleško, nemško, francosko in deloma tudi poljsko. Razume pa tudi hrvatsko. Esperanto obvlada seveda perfektno. Njegovo prepričanje je kozmopolitsko in se bori proti plemenskim predsodkom. Star je 27 let ter je bil vzgojen v rimsko-katoliški veri. Govoril bo o življenju in običajh svojih črnih bratov. Predavanje bodo spremljale krasne originalne skioptične slike iz Afrike. Po predavanju bo predavatelj pel originalne afriške pesmi v črnskem jeziku ter jih bo spremljal z »bembem* bobnom. Pesmi pa bo tudi pojasnil s kratkim govorom o glasbi črncev. Prepričani smo, da bo predavatelj imel veliko uspeha pri našem občinstvu, saj že dolgo nismo Imeli tako redkega gosta, kakor je inž. Kola Ajayi. Zobni zdravnik DR. SRtČRO PUHER Gregorčičeva ulica 32 ne ordinira do 13. augusta. 0 V Ljubljani umrli od 8. do 14. julija 1933: Sedmak Jožef, 88 let, prožni mojster v p., Vrhov-čeva ul. 11. — Moder Josip, 2 meseca, sin pletilske vajenke, Celovška cetsa 47. — Ravtar Karolina, 22 let, kuharica, Levstikova ulica 29. — Gela Gašper, podpreglednik fin. kontrole v p., Aleksandrova cesta 1 a. — Keber Marija, roj, Novinšek, 69 let, vdova delovodje drž, žel., Japljeva ulica 2. — Vrhovnik Jožef, 67 let, vrtnar, Japljeva ulica 2. — Kmet Ivan, 71 let, posestnik, Gosposvetska cesta 8. — Tratnik Mirko, 39 let, gostilničar, Rimska cesta 4. — Likar Franc, 70 let, trgovec in posestnik, Zvonarska ulica 2. — Preskar Anton, 83 let, kroj. mojster in hišni posestnik, Sredina 12. — Pa-pler Katarina, 55 let, žena trgovca, Breznica pri Radovljici. — Lorbek Franc, 55 let, delavec, Ljubljana — Cekinov grad. — Rošker Ferdinad, 20 let, trg. pomočnik, Gestrinova ulica 3, — V ljubljanski bolnišnici umrli: Trošt Ivan, 50 let, nadkretničar, Jarše 44, — Hiti Alojzij, 31 let, hišarjev sin, Ko-zaršče pri Starem trgu. — Sušnik Marija, roj. Pekač, 47 let, bajtarica, Šenčur 173. — Korošec Meta, roj. Zupane, 59 let, vžitkarica, Koprivnik 3. — Bavcon Drago, 18 mesecev, sin preglednika fin. kontrole, Velike Lašče. — Murko Simon, 36 let, zidarski preddelavec, Opekarska cesta 18, — Ni-količ Dunavka, 33 let, žena fiTavoslavnega duhovnika, Knjaževac. — Mavec Terezija, roj. Jesenšek, 49 let, žena upok. orožnika, Vodnikova cesta 17. — Brandstatter Magdalena, 69 let, postrežnica, Kapiteljska ulica 11, — Španzel Frančiška, 36 let, natakarica, Sv. Petra nasip 37. — Smolnikar Marija, 33 let, postrežnica, Celovška cesta 63. — Pogačar Ivana, roj. Dolenc, 77 let, zasebnica, Erjavčeva cesta 21. — Sedej Andrej, 65 let, občinski ubogi, Kamnik. — Južnik Jože, 35 let, poljski dninar, g 6i=f.r,J„i T.«-:; m i.< > X «. I\ U U f V^l/U v« A« )t» tU UWiVU< —— «» —»•»•V« V IM | i * IVt| bajtar, Dolga vas 75. — Strojan Marija, 15 let, hči zidarja. Smlednik 55. širok betonski venec krog In krog fasade, tako da bo četrto nadstropje skrito in bo Trgovska akademija izgledala, kakor da ima samo tri nadstropja. S tem bi bila rešena monumentalnost banske palače. Banska uprava v svoji rešitvi poudarja sicer, da formalno ni bilo pravilno odobreno stavbno dovoljenje za Trgovsko akademijo, toda sedaj načelno ne nasprotuje zaradi splošno koristnega namena te javne stavbe in pa, ker ne želi povečati brezposelnosti, zahteva pa, da se zgradi omenjeni venec, ki naj pripomore arhitektonski harmoniji med bansko palačo in palačo Trgovske akademije. O Strokovna organizacija natakarjev in hotelskih kuharjev za dravsko banovino sklicuje svoj ustanovni občni zbor dne 21. t. m. ob 2 zjutraj v restavraciji pri »Levu«, Gosposvetska cesta, Ljubljana. Tovariši vsi vabljenil Dobrodošli k novemu delu in napredku. Pridite! — Pripravljalni odbor. © Vihar prevrnil vrtiljak, O velikem viharju, ki je divjal v nedeljo pozno popoldne nad Ljubljano in okolico, je poročal že .Ponedeljski Slovenec«, Vihar je marsikje polomil precej drevja, napravil pa je več škode tudi po raznih vrtovih. Zlasti fižo-love preklje so precej trpele, pa tudi nasadi poznega graha, paradižniki in visoke cvetlice. Morda največjo škodo pa je vihar napravil na Kodeljevem g. Vesnerju, lastniku tamkajšnjega vrtiljaka. Vihar je namreč vrtiljak prevrnil in ga močno poškodoval. G. Vesner je imet v tem vrtiLjaku edino premoženje in zato trpi tem večjo škodo. Izjavljam, da nisem o gospodični M. M. nič slabega govoril, ker mi o njej nič slabega ni znano. vse to, kur se tozudesno govori, je izmišljeno v svrlio. dn se meni škoduje. Boris P i lato. 0 Otrok pod vozom. Na Brdu se jc pripetila včeraj ob 11 dopoldne huda nesreča. Pred opekarno jc zašla pod neki s senom in slamo naloženi voz 5 letna Silva Kočnikova, hčerka pri Dukiču zaposlenega zidarja. Kolo voza je otroku strlo desno nogo, da jo bo treba najbrie amputirati. Otroku so ljudje takoj nudili prvo pomoč in ga za silo obvezali. Iz Ljubljane je bil poklican reševalni avto, ki je malo ponesrečenko prepeljal v bolnišnico. 0 Športne in modne srajce, pižame, majico, kravate in naramnice ne kupujte pred ogledom pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. 0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. 0 Nočno službo imata lekarni: mr. Su£nik, Marijin tTg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4. Celje 0 Razgovor pesnika Maksa Mella s sotrud. nikoin »Deutsche Zoitiing«. Predzadnja številka celjskega nemškega listu prinaša razgovor svojega sotrudnika s pesnikom M. Mellom, ki je čital, kakor smo že poročali v soboto, dne 8. t. m. v kinodvorani hotela Skobeme nekaj svojih del. Iz tega razgovora samo nekaj najznačilnejših odlomkov. Pesnik pravi, da je po 46 letih prišel v svoje rojstno mesto, kjer je služboval njegov oče 7 let na učiteljišču in kjer se je počutila njegova mati zelo srečno. Mnks Mell ne more zamolčali, da je napravil Maribor, ko je hodil po ulicah, nanj zelo tuj vtis, ker ni našel nobenega nemškega napisa. (Pozabii je pa povedati, da je bil Maribor, kakor vsa štajerska mesta včasih brez slovenskih napisov.) Na vprašanje, kako mu ugaja Celje in naš nemški človek, je odgovoril pesnik, da je prvi vtis, ki ga napravi Celje na tujca, krasen, človek nima občutka, da se nahaja v manjšem mestu. Po ulicah vlada živahen in pozornost vzbujajoč nemški živelj. (Podčrtali mi. Čujte torej Celjani, ste gotovo na to ponosni in upamo, da boste še dalje po ulicah nemškutarili). Ob isti priliki, pravi da-ije, da je prišel pri nas v dotiko z ljudmi, v družbi katerih je prebil svoje najprijetnejše ure in da za kulturno udejstvovanje nemškega živi ja v Jugoslaviji ni treba biti v skrbeh. Na vprašanje, v koliko je prišel do sedaj v dotiko s slovensko kulturo, je odgovoril, da spada to v njegovo otroško dobo. Pri svojem starem očetu v Gradcu je našel Številke Stritarjevega »Zvona«. Stritar sam mu ni bil neznan, saj je deloval na Dunaju na isti gimnaziji, kjer je Mell študiral. Sedaj je dobil v Mariboru v roke izdajo ljubljanskega Ten-kluba, po kateri je postal posebno pozoren na Otona Župančiča, čigar dela so napravila nanj globok vtis. Iz novejšega slovenskega slovstva pa pozna samo Ivana Cankarja. Radi odličnih lastnosti, ki jih imajo njegova dela, je prepričan, da zavzema Cankar v slovenski literaturi odlično meslo. Teh par vrstic smo navedli samo kot primer, da vidimo, kako sodi o naših krajih in ljudeh nemški pesnik, ki je bil rojen pri nas, 0 Umrli so v celjski javni bolnišnici: Škor-janc Ivan. 35 let. sin kočarja iz Višnje vasi pri Vojniku; Neža Hribernik, 1 ieto, hči najemnika iz Tepanja pri Konjicah: Josip Roš, šolski upravitelj v pokoju in posestnik, star 54 let, na Dolu pri Hrastniku. — Na Teharjih je umrl Ivan Ravbar. šolski upravitelj v pokoju, star 72 let. Naj počivajo v miru! 0 Šport v nedeljo. Na Glaziji se je vršila v nedeljo popoldne druga kvalifikacijska tekma za vstop v podzvezno ligo med SK Celjem iu Čako-vačkim SK. Prvo kvalifikacijsko tekmo, je kakor I znano dobil Čakovečki SK s 6:2 in radi tega Celjani niso imeli preveč šans na zmago, kaj šele za pristop v podzvezno ligo. Celjani so zaigrali požrtvovalno in dosegli ugoden rezultat 0:1. Ptui Novo mašo je daroval v nedeljo, 16. t. m. v cerkvi sv. Petra in Pavla g. Ambrozij Brcn-čic iz ciste rciia nekega reda. Slavnostno pridigo je imel ptujski prošt g. dr. Ivan Žagar. Novo-mašnik jc tukajšnji domačin in sicer je doma i/. Rogoznice pri Ptuju. Blagoslovitev nove hrizgulnice na Hajdini. V nedeljo, 16. t. m. so obhajali na Hajdini veliko slavnost. Vršila se je blagoslovitev nove moderne motorne brizgal ne, ki so si jo nabavili hajdinski gasilci. Blagoslovitev je izvršil ptujski infulirani prošt g. dr. Ivan Žagar, ki je imel tudi globoko zasnova n nagovor na navzoče gasilce in množico ljudstva. Smrtna kosa. V Vurbergu je umrl po dolgi mučni bolezni ondotni posestnik Anton Pre-ložnik star 69 let. Pokojnik je bil dvajset let od 1902 do 1922 vurberški župan, pozneje in sicer do svoje smrti, pa občinski odbornik. Naj v miru počiva! Požari brez konen in krajn. Pretekli petek ;n siccr v pozni nočni uri je na doeedaj nepojasnjen ^ način izbruhnil požar pri posestniku Jožefu Emersiču pri Sv. Lovrcncu na Dravskem Na glavnem trgu p oje boben Vsako sredo in soboto, ob običajnih tržnih dnevih, se zbirajo gruče kmetov in meščanov na skrajnem koncu novega glavnega trga okoli kupa starega pohištva in slične ropotije, poleg katerega stoji včasih mestni, včasih sodni ali zopet finančni eksekutor, ki vodi prodajo. Slika je postala že čisto običajna, da se nihče ne zmeni več zanjo. Večina mimoidočih niti ne ve, da gre tu za zaključek tragedije današnjih težkih dni, mislijo, da so si ljudje sami pripeljali imetje na trg, da ga prodajo. Šele običajni dražbarski klici eksekutorja, naval in puljenje kupcev za boljše predmete, ki jih dobe tu za smešno nizko ceno, vzbujajo pozornost množice, ki se zbira ter prisostvuje žalosinemu dogodku. Najrazličnejši predmeti pridejo v prodajo. Najpogosteje razno pohištvo, kuhinjska oprema, ki pa ne najdeta kaj prida kupcev. Mnogo večje je zanimanje za šivalne stroje, ki gredo zlasti Pri priči mrtev Usodna smrtna nesreča se je pripetila na cesti pri Vrholah. Žrtev je postal posestnik Jožef Pri-stovnik iz Vrhol. Vozil je težko naložen voz sena. Dolga pot ga je utrudila, pa je zlezel spredaj med voz in konje ter se vsedel na oje. Na nesigurnem iu gibajočem se sedežu pa je izgubil ravnotežje ter nenadoma omahnil ter padel pod voz. Zgrabijo ga je kolo, konji so radi padca nekoliko splašeni nagloma potegnili in cela peza je šla nesrečnežu čez prsni koš. Skoro napol prerezan je obležal v mlaki krvi za vozom. Kolesa so mu zdrobila prsi in strla življenjske organe ter je bil pri priči mrtev. Vozniki, ki so vozili za njim, so našli na cesti mrtvega, malo spredaj pa voz s stoječimi konji. Nesreča jo vzbudila v celem kraju pozornost in pomilovanje. 12 ljudi se bori za življenje Dvanajst oseb, ki so se v nedeljo zvečer skušale prepeljati nad Mariborskim otokom preko Drave s Čolnom, se je moralo boriti z dravskimi valovi za svoje življenje. Čolnarili so kopalci, ki so šli v čoln še povečini slečeni ter so nosili obleko v svežju s seboj. Blizu druge obale pa je zajela čoln silovita nevihta, ki se je nenadoma razbes-nela ter ga je zanesla v vrtinec. Valovi so pljusk-nili v čoln, nastala je med ljudmi panika in v hipu je bila nesreča tu. Čoln se je prevrnil in vse osebe so se znašle v Dravi. K 6reČi se je katastrofa dogodila blizu obrežja. Vsi so dosegli rešilno obrežje, toda oni, ki so bili v čolnu slečeni, so žalostni gledali za plavajočo obleko, ki jo je deroča in na-rastla Drava odnašala... Med drugimi je odnesla voda tudi devet živih modrasov, ki sta jih nalovila znana kačja lovca Haas in Ziringer nad Kamnlco ter se z nevarnim plenom vozila preko Drave. Oblečeni ponesrečenci so odhiteli v Studence, oni brez obleke pa so prezebnjoč čakali, da so prišli avtotaksiji. ki so jih poklicali s telefonom iz Studencev. V zaprtih avtomobilh so se potem reveži prepeljali na domove. Da se je prevrnil čoln v sredini Drave, bi se bila nesreča gotovo končala z usodno katastrofo. ★ □ Mestni načelnik dr. Lipold se je včeraj povrnil s svojega dopusta, ki ga je prebil v Rogaški Slatini, ter prevzame te dni zopet vodstvo občinskih poslov. □ Vrtnarji gredo na vzhod! V poročilu o spremembah na trgu smo pomotoma javili, da ostanejo vrtnarji po novi razporedbi na zapadnem delu trga. Preselijo se na vzhodni konec in sicer za stojišča branjevcev, kjer bodo imeli odslej svoje stalne stojnice, kakor ostali obrtni prodajalci. □ Premalo avtobusov! Večer zadnje nedelje je pokazal, da kljub znatnemu številu vozov ne more zadostiti avtobusno podjetje zahtevam, ki jih stavi nanj potreba. Do devetih zvečer je na postaji na Glavnem trgu neprestano pel telefon ter klical avtobuse v Pekre, Radvanje, Limbuš, Ruše, Pesnico, kjer so čakali potniki na prevoz nazaj v meslo. Zlasti v Pekrah je bilo nevolje, ker je avtobus prišel tako kasno. Še iz kopališča so zahtevali ob devetih zvečer avtobus. Za lake slučaje bi si morda avtobusno podjetje najelo vozove pri zasebnih podjetjih, če ne more s svojimi zadovoljiti vsem zahtevam. □ Novi požari. Zopet je dvakrat zaporedoma gorelo v Župečji vasi na Dravskem polju. Vnela se je koča posestnika Lampreta ter pogorela do tal. Naslednjega dne pa je začelo goreti pri posestniku Emeršiču v Spodnjem Sv. Lovrencu. Zgorel je skedenj in gospodarsko poslopje ter številni gospodarski stroji. V obeh slučajih so bili k sreči gasilci hitro na mestu ter so požara omejili, da se nista razširila dalje. O vzrokih obeh požarov ni še ničesar ugotovljenega. Ljudstvo zopet prešinja groza, če bo letos zopet tako usodno, kakor lani ob tem času, j ko je gorelo skoraj vsaj dan, □ Žrtev betnavskega ribnika mladega Ivana Jaša, ki je, kakor smo poročali v nedeljski številki, utonil v soboto pri kopanju, so prepeljali včeraj z mestnim avtofurgonom v njegov rodni kraj Št. Ilj pri Mislinju. Pokojni je sin znanega in spoštovanega industrijalca g. Jakoba Jaša iz Št. Ilja ter nečak mariborskega trgovca g. Jaša iz Ulice 10. oktobra. V Mariboru je prakticiral kot elektromonter. Smrt zglednega mladeniča je globoko pretresla vse, ki so ga poznali in vsi sočuvstvujejo z nesrečno Ja-še vo rodbino. Pokojnika so položili na oder v domači hiši, pgreb bo pa v sredo ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Št. I!ju pod Turjakom. Bodi mu domača gruda lahka! Hudo prizadetim staršem in sorodnikom naše sožalje! □ Sezona je tu — kopalci pazite! V Kaferje-vem kopališču na Dravi so se dogodile včeraj prve tatvine med kopalci. Izpraznjenili je bilo več žepov, za spretnim tatom pa ni bilo nobenega sledu. □ Smrtna žetev je obilna. V bolnišnici je umrl upokojeni višji sodni oficijal g. Davorin Katič v starosti 58 let. Blagega pokojnika pokopljejo danes ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju. — Gostilničarju g. Trafeniku v Gosposki ulici je umrla v nežni dobi hčerkica Frida. Pogreb bo danes ob 15 iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici jc zatekla smrt 51 letnega delavca Lovrenca Jungerja. Pogreb bo danes ob 16.30 iz mrtvašnice pokopališča v Studencih. — V Rajčevi ulici je umrl v visoki starosti 87 let upokojeni železniški skladiščni mojster Rudolf Rajh. Blagega rajnkega bodo položili k večnemu počitku jutri ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše sožalje! polju. Zgorel je sicer samo skedenj in kolnr-nica. pač pn jo postalo plen plamena 2000 kg sena ter razni stroji in gospodarsko orodje. DomaČi gasilci so |riepiečili, d« se ogellj ni razširil na sosednja poslopja, sik oda znaša približno 20.000 Din iu jc krita z zavarovulnino. na kmete. Tudi za kolesa se najde vedno kupee. Redkeje za polovnjak vina ali jabolčnice, ki so jo zaplenili kakemu posestniku ali gostilničarju v okolici. Če bi jo točili na litre, potem bi šlo... Tudi za obleko in perilo je veliko povpraševanje. Med kupci je tudi mnogo prekupčevalcev, ki SDrav-ljajo kupljeno robo z lepim dobičkom v promet. NajjK>gosteje prodaja na dražbi davčna oblast. Mestna občina, ki ima s svojimi dražbenimi oklici sicer nalepljeno celo oglasno tablo na magistratu, je previdnejša. Dostikrat se da s počakanjem dobiti večji znesek od dolžnika, kakor pa bi ga lzku-pili za zarubljeno blago. In vzroki dražbe, ki s« navajajo na oglasu: kuluk, neplačana užitnina, gremijalna taksa, bolniški oskrbovalni stroški, razne davščine — skratka vse vrste terjatev, ki jih ima družba proti posamezniku. □ Obžagovanje dreves v mestnih ulicah bt morala mestna občina poveriti bolj izvežbanim rokam. Nazorno se to vidi na močnih javorjih v Gregorčičevi ulici od starega pokopališča do Gam-brina, ki so obžaganje čisto »drvarsko« in si ne bodo nokoli mogli zaceliti ran. Naj se preredči in skrajša prekošato vejevje, ne pa drevesa tako ob-žagati, da jim preti uničenje. Sploh bo treba zavreči manijo odstranjevanja dreves z ulic, če nočemo, da bo zaleni Maribor kmalu podoben vasi v ogrski pustinji. □ Slabe ceste. Med najbolj izvožene ceste v mestu spada Ruša cesta, ki jo je šele pred dvema letoma banska uprava popravila. Kemična spojina, s katero je censtišče prepojeno, se ni dobro obnesla in cesta je sedaj polna lukenj, ki so prava muka za vozila. Druga zdelana cesta je Tattenbachova, ki mora letos nositi radi zaprte Aleksandrove ceste večino voznega prometa. Tretja je Koroška cesta, ob vsakem dežju je pokrita z blatno brozgo, zlasti od Vodnikovega trga dalje. Je še cela vrsta takih cest, pri katerih ne bo več zaleglo običajno krpanje, ampak bo potrebna temeljita obnova. □ Sam se ponesrečil, da je reiil življenje. Potniki, ki so se vozili v nedeljo zvečer z mariborskim avtobusom iz Slov. Bistrice, so bili r Framu priče dogodka, ki jim je zledenil kri. Neka gospodična je v Framu izstopila iz avtobusa ter skušala pred vozilom prekoračiti cesto. Radi hrupa motorja je preslišala signal, ki je prihajal od zadaj ter oznanjal, da se bliža drug avtomobil, ki je pridrvel po cesti s precejšnjo hitrostjo. Ljudje so kar okameneli, ko so videli, da je nesreča neizbežna; rešil pa je položaj avtomobilist, oziroma njegove dobre zavore, ki jih je zadnjem hipu nategnil, da je obstal avto kakor pribit. Rešil je sicer s tem dekletu življenje, toda ponesrečil se je sam, ker je radi naglega zavora udaril z glavo ob šipo ter se hudo obrezal na glavi. Jesenice Jeseniška župnija je v soboto in nedelj« slavila trojni jubilej svojega župnika, d. svetnika g. Antona Kastclica. Tudi nepoučeni je moral že v soboto popoldne prisluhniti ter vprašati, kaj pomeni slovesno pritrkavanje na predvečer sicer navadne nedelje. V mraku -pa je vrh zvonika župne cerkve zablestel električno ožarjen križ, po jeseniških cestah pa je postajalo nenavadno živahno. In vsa množica ljudstva je usmerila svoje korake proti žup-nišču. Užgale so se bnklje gasilcev, znžarel je žaromet, rakete švignile v zrak, možnar je počil in cerkvena godba je z znano preciznostjo zaigrala. Navdušeno ljudstvo je vzklikalo svojemu, petnajst let med njim bivajočemu župniku in zapel je pevski zbor. Sledili so pozdravni nagovori, nakar se je gosnod jubilant v krasnih besedah zahvalil za podoknico, ki ga je popolnoma jiresenetila. V nedeljo kmalu po devetih pa se jc vršil slovesen vhod gospoda župnika v okrašeno in po njegovem trudu povečano cerkev. S kora ga je pozdravila večno lepa in pretresljiva pesem: Srebromašnik bod' pozdravljen. Na lečo je stopil g. kaplan Križman in naslikaj življenje in odpoved duhovnika. Nato jc gospod svetnik daroval sv. mašo. ob številni asistenci svo-iih bivših in sedanjih gospodov kaplanov, pri kateri je pevski zbor izvajal Gruberjevo jubilejno mašo z orkestrom. Cerkvenega opravila so se jio svojih deputacijah udeležila skoro vsa jeseniška društva in korporacije, nakar so v žnpniščii sledile čestitke frospodii trojnemu jubilantu. V teku dneva so prispeli še zadržani gospodje, tako da je bilo pri popoldanski akademiji v Krekovem domu navzočih lepo število irosjvidbv, kateri so skozi 15 let na Jesenicah lajšali naporno službo svojega župnika. Jeseniškim župljanom pa vstane ta izredni jubilej svojega duhovnega vodje v neizbrisnem spominu. Priprave za jubilejne slavnosti so v polnem teku. Izkaznice in znake smo že dobili in jih lahko kupite v župnišču. Dobite jih tudi v sledečih trgovinah: Andrej Čufcr, na Jesenicah, Minkn Smolej (v Krekovem domu). Franja Tor-kar (Ukova). Delavski konzum (Sava), Pavla Arnež in Delavski konzum (pri Trevnu). Kjer ste kupili izkaznico in znak, tam dobite tudi vozni listek. Hitite z nakupom! Najugodnejši vlak za Jeseničane je posebni vlak, ki gre z Jesenic, udeležite se slavnosti v obilnem številu! športno društvo »Gorenjec«, ki ima tudi svoje ITazenašice, je za soboto in nedeljo povabil priznani bazenski klub Ptuj iz Ptuja. Prva tekma se je vršila v soboto zvečer, potem ko je bila dokončana podoknica gospodu duh. svetniku. Ptujčanke so igrale deloma zelo dobro, vendar pa jc bil končni rezultat 7 :6 za »Gorcnjke«. Gotovo pa bi si bile te pridobile še znatnejši uspeli, dn ni v drugem polčasu padla in se močno poškodovalo njih najboljša igralka, g. Miei Verglez. V nedeljo ob (I. uri "n se je vršil po jeseniških ulicah stafetni tek, i je tudi privabil obilno radovednih gledalcev. Zmagal je za eno prsno dolžino in pretrgal trak na cilju član novega športnega društva »Gorenjec« Fric Natlačen. Takoj nato pa se je za Motovilil domom vršila revanžnn tekma med lin zeno Ptuj in Gorenjec. Izid te tekme je bil 7:2 za »Gorenjke«. Tako je pri vseh treh tekmah obeli dni odnesel prvenstvo »Gorenjec«, kateremu k tako častnem uspehu iskreno čestitamo. Umrl je na Savi najstarejši Martinar, upo kojeni tov. delavec Janez Klemene. Bil je pred mnogimi leti med prvim, ki so po novem in izboljšanem načinu topili železo in jeklo v pečeh \l n fi i n n mm l/ i ...___1. .. '..........! .. 1 1 t Martinnrno. Kot vpokojenea ga ni noben dan manjkalo pri jufinnji maši v savsk, cerkvi. Pokopali so ga v nedeljo popoldne na jese-nicflh. Isti dan so ponesli k večnemu počitku tudi g. Paplcrjcvo, ženo tovarniškega delavca. Gasilska proslava v Tržiča Trii«, 17. julija. V soboto in nedeljo je stal Tržič pod vtisom gasilskih slavnosti ob priliki 50 letnice domačega društva in izleta Jugoslov. gasilske zveze. Ko je v soboto zvečer zaigrala godba, je bilo vse mesto odeto v slavnostno obleko. Okrog 50 bakelj in lampijončkov je razsvetljevalo tržiške ulice ob zvokih domače cerkvene godbe, ki se je ob tej priliki spomnila tudi veterana tržiških godbenikov g Janeza Zupana, ki je bil skozi vseh 50 let tro-oentač tržiških gasilcev. Koncert v hotelu »Pošta« ie zaključil večerni spored. Po prihodu jutranjih vlakov se je v nedeljo razvil proti župni cerkvi sprevod, v katerem je korakalo okrog 300 gasilcev in '20 narodnih noš. Poleg tržiške cerkvene godbe je prispel tudi oddelek vojaške godbe Triglavskega pešpolka. Sveto aiašo je opravil domači g. župnik Anton Vovk, ki je v kratkem nagovoru povdaril zgled sv. Flori-jana in pozival gasilce k zvestobi do Boga, do domovine in k ljubezni do bližnjega. Ko so se gasilci po maši na pokopališču spomnili umrlih tovarišev, se je vršil v hotelu »Pošta« slavnostni občni zbor, katerega so se udeležili zastopniki oblasti in drugih društev. Po banketu v hotelu »Ljubelj« so se gasilci razvrstili po trgu k slavnostnemu zborovanju, nakar je bil pred predstavniki mimohod gasilskih čet. Pri občnem zboru, na banketu in pri zborovanju so bili izrečeni običajni pozdravi in bodrilne besede. Razdeljenih je bilo tudi več slavnostnih diplom in gasilskih odlikovanj. Miren potek veselice je pa oviral nenaden vihar, ki je divjal po Gorenjski. — Ob tej priliki je dobilo naše gasilno društvo novo pobudo za nesebično delo v korist bližnjemu. Treznostni kongres v Rimskih toplicah V nedeljo, dne 16, t. m. se je vršil v Rimskih toplicah treznostni kongres. Zaradi ugodnosti polovične vožnje in ker je bilo isti dan v Šmarjeti običajno žegnanje, se je zbralo precej občinstva, predvsem iz bližnjih krajev. V Šmarjeti je ob tej priliki pridigoval domači rojak, g. Ulaga, vero-učitelj na belgrajskih šolah. Za abstinente je bila tv. ma£a v Lurdu. Okrog poldne se je začel na travniku ob Savinji pri mostu, ki vodi v Šmarjeto, tabor. Otvoril ga je g. Pavlič, ki je najprej poudaril, da je treba z zborovanja pozdraviti prijatelje ahstinentskega gibanja, in sicer ljubljanskega škofa dr. Rožmana, novega mariborskega škofa dr. Tomažiča, zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, dalje udanostni pozdrav Nj. Vel. kralju, pozdrave ministru notranjih zadev Laziču, kr. bansai upravi in okr. načelniku v Laškem. Nato so pozdravili zborovalce zastopnik občine Sv. Krištof nad Laškim, zastopnik kmetov in rudarjev ter zastopnik Hrvatov. Po pozdravnih besedah je g. prof. Pavlič govoril o važnosti treznostnega gibanja, dotaknil se j« pa v svojem govoru tudi drugih vprašanj Po zborovanju, ki je izzvenelo v tem, naj slovenski in hrvatski kmet ostaneta zvesta svoji grudi in veri očetov; se je ljudstvo razšlo, nato ■o se pa vršile tekme v plavanju. Malo pred 5 popoldne se je začela na istem mestu velika tombola, ki je pa morala biti okrog 7 končana, ker so se ljudje razšli na vse 6trani. Pripodili so se namreč oblaki, ulila se je huda ploha, met katero je vse zbežalo. Zadnji je zapustil svoje postojanke g. Pavlič, ki je bil ves premočen. — Tako se je končal abstinentski kogres v Rimskih toplicah. Požar v Ojstrišhi vasi V četrtek, dne 13. t. m. je zopet gorelo v Ojstriški vasi, obč. Sv. Jurij ob Taboru. Gorelo j« pri Amaliji Slapar. Hiša je lesena, menda 200 let ctara, s slamo krita, dimnik je tudi lesen. Požar je nastal okrog pol 11 dopoldne. Vzrok požara bil najbrže star, pregorel dimnik. Pogorel je •trešni stol, ostal je leseni obod, kateri se bo moral itak vsled cestno-policijskih predpisov odstraniti. V veliki nevarnosti je bila tudi hiša soseda Rafaela Oberskajl-Veber, čije zadnji del je od Slaparjev« oddaljen komaj 1.20 m; bati se je bilo, da pogori tudi njegovo poslopje. Le srečen (lučaj je bil, da je bil gospodar doma in da je imel takoj pri rokah vodo ter s tem oviral požar, predno so prišli na lice mesta gasilci, ki 6o se omejili le na njegovo hišo in s tem preprečili večjo škodo. Če bi bil požar nastal ponoči, bi bila pogorela tudi ta hiša, v kateri se nahaja majhna špecerijska trgovina. Obe hi3i sta bili zavarovani in kriti z zavarovalnino. Koledar Torek, 18. julija; Friderik (Miroslav), mučenec; Kamil Lelijski, spoznavalec. Novi grobovi ■f" Franc Adamič. Po kratki, pa hudi bolezni je v ljubljanski bolnišnici v Gospodu zaupal g. Franc Adamič, prokurist tvrdke Trdina. Blagi pokojnik, ki so ga vsi ljubili in spoštovali, je bil iz znane kamniške rodbine. Pogreb bo v sredo popoldne ob 4. Naj mu sveti večna luč! Hudo prizadeti soprogi in 6inu naše iskreno sožalje! ■f V Ljubljani je umrla gospa Flora Man-rer, posestnica. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti Celovška cesta 89. Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! + V Lipah pri Ljubljani je umrl v starosti 73 let g. Jakob Snoj, bivši posestnik. Pogreb bo danes ob 12. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje! ■f- V šmartnem pri Slovcnjgradcu je po dolgi, mučni bolezni odšel k Bogu po plačilo 72 letni Gregor Krpac, bivši organist in cerkovnik. Pokojnik je bil blaga in dobra duša, znan po širni bivši Štajerski, posebno med duhovščino kot spreten organist in pevec. Pokopali ga bodo v sredo. 19. t. in. ob 10 dopoldne, 'aj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Univerzitetna vest. Na zagrebški medicinski fakulteti je bil izvoljen za dekana za leto 1933/34 naš rojak prof. dr. Kogoj Franjo, predstojnik klinike za kožne in spolne bolezni. = Za čin vojnega pisarja IV. razreda je odobreno pri intendancah raznih divizijskih oblasti enoletno poskusno službovanje peh. narednikom-vodnikom III, razreda Francu Legatu, Albertu Ga-Spariču, Franji Šmagucu, Francu Braduli, Franji Hudu in peh. narednikom Francu Cencu, Josipu Loju, Ladislavu Kastelcu, Milanu Harmelu ter Ivanu Primožiču, dalje topniškemu naredniku-vodniku II, razred Martinu Orsagu ter topniškim naredni-kom-vodnikom III. razreda Alojzu Lajnerju, Karlu Brezniku, Alojzu Oblaku in Metodu Skamliču; konjeniškima narednikoma - vodnikoma II. razreda Vekoslavu Delareju ter Albertu Mančiču in mornariškemu narediniku-vodniku III, razreda administrativne stroke Josipu Albrechtu. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr- ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. K Beli zobje: Chlorodont Ostale vesti — Sv. Lucija na Skaručini pri Vodicah. Zaradi jubilejnih slavnosti v Ljubljani se preloži romarski shod, ki bi moral biti 30. julija, na nedeljo, dne 6. avgusta. Zvečer govor in večerna pobožnost, v nedeljo pa službe božje ob 6, pol 9 ter 10. — V vojno obrtno šolo vojno tehničnega zavoda y Kragujevcu bo sprejetih 50 goiencev. Kandidati ne smejo biti mlajši od 12 in ne starejši od 15 let in so morali dovršiti s prav dobrim uspehom ljudsko šolo ali z dobrim uspehom kateri razred srednje ali meščanske šole. Prošnje je poslati upravniku gornjega zavoda do 10. avgusta, Vse ostalo je razvidno iz službenega vojnega lista stran 1057 do 1060. — Sprejem uradniikih pripravnikov. Ministrstvo vojske in mornarice bo letos sprejelo iz meščanstva 16 pripravnikov za sodno stroko. Prošnje je poslati do 20. julija ministrstvu. Pogoji so objavljeni na strani 1055—1056 službenega vojnega lista. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej nemške liste »Deutsche Welt«, »Der Volksdeutsche«, ki izhajata v Dresdenu, ter »Jung Roland«, ki se tiska v Berlinu in »Balkan Korrespondenz«, ki jo izdajajo v Švici, DllaSkl dom v Ptulu sprejema gojence, katerim nudi popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. Celoletna hrana-rina znaša Din 5000'—, plačljivo v mesečnih obrokih po Din 500-—. Vsa potrebna pojasnila in ostale sprejemne pogoje daje vodstvo Dijaškega doma v Ptuju; na željo se prospekt pošlje po pošti. Pfarrseelsorge. Wohlgepflegte Cftere hI. Konv- munion. 216 strani, nevezano 24 Din. — llock K.: AVerden wir durch die hiiuUgo hI. Kommunion w irklich nicht besser? 03 strani, nevezano 10 Din. 0. Nell-Iireunina: Die soziale Euzvklika. Erlilute-rungen zum \Veltrundschreiben Papst Pius XI. ilber die gesellschaftlicho Ordnung. 255 strani, nevezano 90 Din. — Dr. ./. Pieper: Die Neuordnung der mensclichen Gesellschaft. Befreiung des Pro-letariats. Berufstttndische Gliederung. 109 strani, nevezano 38 Din. — J. Pieper: Thesen zur Ge-sellschaftspolitlk. Die Grundgedanken der Enzyk-lika Quadragesinio Anno. 48 strani, nevezano 18 Din. — Dr. phil. iind Iheol. A. Stonner: Bibel-lesungen mit der katliol. Jugeud. Eine religions-podiigogisehe Studie Uber die ausserschulische katholisehe Bibelbe\veguiig auf Grund einer Uin-frage. 334 strani, vezano 210 Din. — P. Schaefer: Die kathol. AViedergeburt der Englischcn Kirche. 166 strani, vezano 130 Din. — Tihamer Tolh: Ich glauhe. Predigten. 209 strani, nevezano 60 Din, vezano 86 Din. — Tihamer Tolh: Der grosse Gott. Predigten. 276 strani, nevezano 72 Din, vezano 90 Din. — Če pravijo ljudje, da prhljaj na glavi ne škoduje lasem, potem je ravno tako kot bi rekel: »Ne hvali dneva pred večerom«. Prhljaj je predhodnik za izpadanje las, katerega moremo s skrbnim negovanjem s Pixavonom odstraniti, — Lepi solnčni dnevi zvabijo vse ljudi v naravo, predvsem pa one, ki so prebili celo zimo v zaprtih prostorih. Hitra sprememba vremena povzroča dostikrat glavobol ali migreno. V takih slučajih ni niti najlepša narava lepa. Da se pa moremo na-užiti vseh prirodnih lepot, jc v prvi vrsti treba, da se rešimo teh neugodnosti kot so glavobol in migrena. K temu nam bodo hitro in sigurno pripomogle »Bayer-jeve« Pyramidon tablete, ki se uporabljajo po celem svetu. Pyramidon tablete pa so samo one prave, ki imajo na zavitkih in tabletah varstveno znamko »Bayer-jev« križ, ki nudijo popolno jamstvo za žcljeni učinek. BHHMMMM9RIMBRBIBKHHHHBBBHHIBHBBHB9H »ALGA« ZA MASAŽO PROTI KEVMATIZMl), ISIASU, BOLEČINAH V KOSTEH. ZBADAN.IU IN RAZTEZANJU MIS1C. Na dlan roke izlijte malo »ALGE« in drgnite z njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, natu pa ovijte masirani del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dvakrat dn trikrat na dan, a po potrebi še večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanje bolečin. Kakor hitro otičutite najmanjše nerazpoloienje, drgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težje bolezni, ki se z »ALGO« odstrani. »ALGA« se dobi povsod. 1 steklenica Din M.—. i—wiiiwiiwim—i iii minimum« mm Spori Konjice Dnevni »Slovenec« se od danes naprej prodaja v Valenčakovi trgovini. Stane sumo en dinar. Segajte po njem! Radio — Velika gasilska vaja na Dovjem JeReniško okrožje radovljiške gasilske župe je imelo preteklo nedeljo veliko in vsestransko zanimivo vajo v Mojstrani in na Dovjem. Sodelovala so sledeča društva: Jesenice, prostovoljno in tovarniško. Dobrava pri Bledu, Hrušica, Mojstrana in Dovje s tremi motornimi m tremi ročnimi brizgalnatni in skupno 154 gasilci. Vaje je vodil g. Neuman z Jesenic. Ob 15 se je začela vaja; naloga je bila zmagati ognjeni element, ki je predvideno zajel zapadni del Mojstrane. Skoraj istočasno so stopile posamezno brizgalne v akcijo, vse brez nepotrebnega beganja, samo glas gasilske trobente je odločal. V sredini vaje so bili iz 100 m višje ležečega Dovjega alarmirani gasilci o predvidenem požaru v gorenjem delu vasi. V dobrih 10 minutah so že začeli delovati hidranti gasilnega društva na Dovjem in kratko nato tudi že brizgalne. Z dvema motorkama se je dovajala voda celo iz Save. Pritisk je bil kajpada silovit in je bil to časten dokaz o zares izvrstni opremi in pripravljenosti naših gasilcev. Reševalni odsek tovarniškega gasilnega društva z Jesenic je izvajal vaje v reševanju pri zastrupitvi z dušljivimi plini. Posebno pozornost je vzbujala sijajna oprema tega odseka. Zbranim gasilcem sla ob zaključku lepo uspele vaje spregovorila nekaj lepih in pomembnih besed gg. župni načelnik Neuman z Jesenic in dovški načelnik Franc Rabič. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-Ijenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja ?e morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Požar z milijonsko škodo. V petek zvečer je izbruhnil požar v glavnem dvonadstropnem skladišču državne tvornice svile v Novem Sadu. Skladišče je dolgo 100 in široko 15 metrov in je bilo polno najrazličnejše robe. V prvem in drugem nadstropju je bilo 140.000 kilogramov kokonov, pripravljeni za odvijanje niti. Ogenj je tedaj našel dovolj imenitnega goriva. Prihiteli so brž gasilci z vso 6Vojo opremo, policija in vojska, vendar 6o mogli šele po treh urah napornega gašenja omejiti požar. Zgoreli so prav vsi kokoni, ki so bilj v prvem in drugem nadstropju. Celokupna škoda znaša dva in pol milijona dinarjev. Požar je najbrž nastal zaradi silne vročine. Brez dela bo ostalo 300 delavcev. — Volkovi koljejo ovce. Iz Karlovca poročajo, da so se v Korduni pojavili volkovi, in to celo v večjih tropih kot v največji zimi. Za sedanji letni čas je to zelo čuden in skoraj nerazumljiv pojav, V neki vasi v bližini Karlovca so vdrli volkovi ponoči v hlev, kjer je bilo 25 ovac. Volkovi so jioklali 12 ovac. — Zadruga gostilniških podjetij v Ljubljani javlja vsem članom, da se vrši dne 18. julija f. t. XLII. redni občni zlx>r Zadruge v veliki dvorani >Gostilniškega doma«, Privoz 11. Prosimo vse člane, da se občnega zliora zanesljivo udeleže. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Zweite Internationale Christ-Konigs-Tagung zu Berlin vom 28, bis 31. August 1932. 206 strani, nevezano 40 Din. — Kardinal Faulhaber: Die Ehe als Wiedergeburt unseres Volkes. 35 strani, nevezano 6 Din. — Dr. E. Poppo: Eucharistisc.be Nove valovne dolžine v naši državi. — Ljubljana dobi dolžino 569.3 ni. V etru je zavladala velika zmešnjava. Vse-jiovsod prihajajo nove postaje, stare ojačujejo od. dajno energijo in motnje so postale prav občutne za vse amaterje in poslušalce. Zaradi tega se je že lani vršila v Pragi velika konferenca vseh evropskih držav, kjer je sicer prišlo do delnega sjiora-zuma, ki pa ni zadovoljil vseh. Letos je bila pred nedavnim zaključena konferenca v Lucernu, na kateri je bila zastopana tudi naša država. Do sporazuma je težko prišlo, ker nikdo ni hotel žrtvovati saj delca svojih interesov. Vendar je bila končno sestavljena lista novih valovnih razdelitev v posameznih državah, katere pa doslej še niso podpisale: Luksemburg, Nizozemska, Grčija, Polj-ka, Finska, Estonska in Švedska; Anglija pa je sprejela načrt z gotovimi pridržki. Naša država je odrezala še dosti dobro. Dobila je dodeljene še nekatere valovne dolžine. Izpre-menjene pa so bile valovne dolžine vseh treh postaj. Najbolj je prizadet Zagreb, katerega val je skrajšan od 307 na 276.2 m (od 977 kllz na 1086 kllz). To bo seveda zvezano z velikimi tehničnimi težkočami, vendar je v naši državi pričakovati izboljšanja sprejema za Zagreb. Upati je, da ga ne bo motil švedski Falun. ki bo oddajal na istem valu. Belgrajski val je podaljšan od 430.4 na 437.3 (od 696 na 686 kHz), ljubljanski pa skrajšan od 574.7 na 569.3 (od 521 na 527 kHz). Razen izpre-memb pri oddajni postaji sami se to zmanjšanje ne bo poznalo pri sprejemu. Poleg vseh teh valov pa je naša država dobila še v Lucernu za Skoplje samostojen val 476.9 (629). nadalje še samostojen val 241.9 (1.240 kllz), val 230.2 (1303) skupno z Gdanskim, mednarodni val 222.6 m (1348 kHz), nacionalni skupni val 211.3 (1420 kHz) in mednarodni skupni val 209.9 (1429 kHz). fro^rami jRndio-LUnbrjann i Torek, 18. julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Tamburaški sekstet 19.30 Glavna vprašanja sodobne vede o verah (Fr. Tcrseglav) 20.C0 Pevski koncert ge. Thierry-Kavč-nikove 20.45 Harmonika solo, g. Stanko 21.30 Čas, poročila 21.45 Plošče. Sreda, 19. jul.: 12.15 Plošče, 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, borza, 18.00 Otroška ura: Zmajeva svatba (M. Zeljeznova-Kokalj), 18.30 Plošče in solistični instrumentalni vložki, 19.30 Literarna ura: Oblikovne posebnosti v novejši književnosti (prof Fr. Vodnik), 20.00 Samospevi gdč. Milene Trost in g. Franko Otokarja, 21.00 Flavta solo, izvaja g. Campa Viktor, 21.45 Cas, poročila, 22.00 Plošče. Drugi programi i Torek, 18. julija« Belgrad: 20.00 Koncert na dveh klavirjih 21 00 Koncert orkestra kraljeve garde — Zagreb: 20.30 Orkester s tenor-solom — Dunaj: 20.30 Komorni orkester — Beromiinster: 21.10 Orgelska glasba — Budimpešta: 20.10 Operni večer — Langenberg: 20.05 Avstrijska glasba — London; 21.00 BBC orkester — Miinchen: 21.00 Zabavna glasba — Rim 20.45 Opera »Don Pasquale« 20.00 Orkestralna glasba. Sreda, 19. julija: Belgrad: 20.00 Traviata, opera, Verdi (na ploščah) -— Zagreb: 20.30 Radio orkester — Barcelona: 22.00 Mehiške pesmi (tenor) — Dunaj: 20.30 Orkestr. glasba — Berlin: 20.15 Komorni orkester — Beromiinster: 21.10 Vokalna in in. strumentalna glasba — Brno: 19.20 Orkestralni koncert Budimpešta: 21,10 Ciganska kapela -_ Leipzig: 20.05 Zbcovskl koncert 24.00 Orkestralni koncert — Miinchen: 20.30 Solistovski koncert. — (Iz »Radio-Beogradc.) ZVEZDNA PROPAGANDNA DIRKA V CELJU. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi 12. zvezdno propagandno dirko v Celju dne 23. julija 1933. Spored: 1. Podzveza Zagreb na progi Zagreb—Celje km 101. Start v Zagrebu ob 5 zjutraj, cilj pri Grenardirju na Bregu. 2. Podzveza Ljubljana in Triglavska podzveza na progi Ljubljana—Celje km 74. Start v Ljubljani na Dunajski cesti pri km 1 ob 5.50, cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. 3. Podzveza Maribor na progi Maribor—Celje, km 62. Start v Mariboru pri vodovodu ob 5.50, cilj na Mariborski cesti v Gaberju. 4. SK Disk, Domžale na progi Domžale—Celje, km 61, start v Domžalah ob 6.20, cilj na Ljubljanski cestj pred Glazijo. 5. Kolesarski klub Zagorje na progi Zagorje—Celje km 53, start v Zagorju ob 6.30, cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. 6. Kolesarski klub Novo mesto—Celje na progi Novo mesto— Celje, km 92, start v Novem mestu ob 5 zjutraj, cilj pri Grenardirju na Bregu. 7. Kolesarski klub Zora, Trbovlje na progi Trbovlje—Celje, start v Trbovljah ob 6 zjutraj. 8. Klub slovenskih kolesarjev v Celju na progi Celje—Vransko—Celje, km 50, start pred Glazijo ob 5.30, cilj na Ljubljanski cesti pred Glazijo. Ob 10 dopoldne bo propagandni sprevod po mestu. — Sodeluje celjska železničar-6ka godba. Za vse dirkače, ki bodo prevozili najmanj 50 km pri zvezdni dirki, bo v Celju na krožni proi Celje—Teharje—Arclin—Celje km 18. med-klubska dirka. Start ob 10.30 pred gostilno Zeleni travnik, cilj na Mariborski cesti v Gaberju. Prijaviti se je do 21. t. m., prijavnina znaša 5 Din. SVETOVNI REKORDI V DVIGANJU UTEEL Ker se mnogo naših čitateljev zanima za težko atletiko, odnosno za dviganje uteži, zato je potrebno, da se seznanijo tudi z rekordi, da bodo veoeli, kaj vse se je že doseglo na tem polju. Radi popolnosti navajamo celotno listo rekordov, ki jo naj interesenti shranijo, potem pa sproti popravljajo, ko bo postavljen kak nov rekord. Lista izgleda takole: Enoročni poteg z desnico: Peresna teža: Sta-dler (Avstrija) 75 kg; lahka teža: Haas (Avstrija) 85 kg; lahka srednja teža: Alleene (Francija) 91.5 kg; težka srednja teža: Deutsch (Nemčija) 92.2 kg; težka teža: Rigolot (Francija) 101 kg. Enoročni poteg z levico: Peresna teža: Schvvai-ger (Nemčija) 75 kg; lahka teža: Aeschmann (Švica) 77.5 kg; lahka srednja teža: Hipfinger (Avstrija) 85 kg; težka srednja teža: Gietl (Nemčija) 90 kg; težka teža: Riehs (Nemčija) 95 kg. Obojeročni poteg: Peresna teža: Janisch (Avstrija) 95 kg; lahka teža: Haas (Avstrija) 105 kg; lahka srednja teža: Ismayr (Nemčija) 112.5 kg; težka srednja teža: Hussein (Egipt) 120 kg; težka teža: Nosseir (Egipt) 127.5 kg. Enoročni sunek z desnico: Peresna teža: Ro-sinek (Avstrija) 92.5 kg; lahka teža: Haas (Avstrija) 107.5 kg; lahka srednja teža: Haas (Avstrija) 112.5 kg; težka srednja teža: Hunenberger (Švica) 107.5 kg; težka teža: Hiinenberger (Švica) 113.5 kg. Enoročni sunek z levico: Peresna teža: Rosi-nek (Avstrija) 84 kg; lahka teža: Jaquenoud (Švica) 92.5 kg; lahka srednja teža: Buhrer (Nemčija) 100 kg; težka srednja teža: Biervvirt (Nemčija) 100 kg; težka teža: GaGler (Nemčija) 101 kg. Obojeročni scr-ck: Peresna teža: Schafer (Nemčija) 123 kg; lahka teža: Anwar (Egipt) 140 kg; lahka srednja teža: Hussein (Egipt) 156 kg; telka teža: Nosseir (Egipt) 167 kg. Obojeročno tezno: Peresna teža: Conco (Italija) in Wolpert (Nemčija) po 92.5 kg; lahka teža: Wolpert (Nemčija) 102.5 kg; lahka srednja teža: Arafa (Egipt) 107.5 kg; težka srednja teža: Arafa (Egipt) 113 kg; težka teža: Schilberg (Avstrija) 133 kg. Med državami je na prvem mestu Nemčija z enajstimi svetovnimi rekordi, nato sledi Avstrija z desetimi, Egipt s šestimi, Švica s štirimi, Francija z dvema ter Italija z enim svetovnim rekordom. Med posamezniki je na prvem mestu Haas (Avstrija) s štirimi svetovnimi rekordi. (Donizciti) — Varšava: (Iz »Rad io-Beograd«) Kamnih Na meščanski šoli sester uršulink v Mekinjah je bilo v preteklem šolskem letu 70 učenk. Učni uspehi ob koncu leta so bili nadvse zadovoljivi. K mali maturi je bilo pripuščenib vseh 12 učenk IV. razreda, ki jo je vodila raz-rednica m. Lidvina Brodnik. Mali maturi je predsedoval kot min. odjjoslancc g. prof. Franc Kobal iz Ljubljane. Znanje niaturantinj je bilo prav presenetljivo in so vse napravile malo maturo. Črnec inž. g. Kola Ajayi bo imol skioptič-no predavanje o svoji afriški domovini tudi v Kamniku in sicer v sredo ob pol 9 zvečer v ki-no-dvornni. Pokazal nam bo okrog 75 krasnih slik iz življenja svojih rojakov v Afriki in zapel par zamorskih pesmi. Predavanje gotovo zasluži, da ga obiščemo v čim večjem številu. Cesta v Kamniško Bisfrico bo že letos po-popolnoma dograjena. Trasa bo šla tudi naprej po dosedanji turistovski poti. Z delom so že pričeli. Prav ir. v redu bi bilo, da se že ob tej priliki napravi nova pešpot za turiste, da jim ne bo treba hoditi po trdi prašni cesti. SPD in Tujsko prometnemu društvu se nudi v proučevanje prav kočljivo vprašanje, ki ga ne bo lahko rešiti, zato pa je treba tem prej in s tem večjo požrtvovalnostjo na delo. Turisti čakamo. Novo mesto Novomeščani! Kdor sc namerava udeležiti proslave 1900 letnice odrešenja in biserne maše nadškofa dr. lionavcnture Jegliča, naj se zglasi v trgovini Krajčevi! Tam dobi točna navodila, znake in legitimacije. S kamnom po glavi. Strous Janez, soposest-nik iz Krupe pri Semiču, je šel dne 13. julija v Kaplji.šče iskat delavcev. Ko se je vračal iz vasi, so ga napadli neznanci. Eden izmed napadalcev ga je udaril od zadaj s kamnom po glavi, da je padel na obraz. Napadalec ga je nato š< z tnalo sckirico dvakrat usekal po hrbtu. Na vpitje so prihiteli ljudje in ga spravili v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo. Iz Vranskega kota Vesel obisk smo imeli v nedeljo. Pod vodstvom svojega voditelja g. dr. Al. Tomca je prispelo k nam 50 gojencev salezijanskega zavoda na Rakovniku. Imeli so s seboj tudi godbo in nam predpol-dne zaigrali pred cerkvijo nekaj lepih komadov. Novo kopališče je otvoril v nedeljo tujsko-pro- metni odsek ob potoku Bolska na zemljišču Ivana v------— J— .. . ,'icaiLd. jc ^girtjcitu » uva ucia, poscue, za moške in ženske. Za kopanje so predpisane posebne ure za moške in posebne za ženske. Vsak kopalec pLača za celo kopalno dobo 20 Din. Dragocena relikvija katoliške cerkve Kristusov plašč v Trierju Plašč, s katerim je bil ogrnjen Kristus na križevein potu in ki si ga vojaki niso razdelili, bo izpostavljen v času od 23. julija do 3. septembra v Trierju v Nemčiji. To je najdražji zaklad mestne katedrale in ena najsvetejših re-'ikvij katoliške cerkve tako po svojem značaju, kakor po svojem izvoru; saj tudi simbolizira edinstvo cerkve. la .slika Kristusovega plašča v Trierju je bila posneta za časa zadnjega izpostavljen ja. Prvič omenjajo plašč v zapisniku »Gesta Trevirorumc, v katerega so upravitelji šole v samostanu Sv. Mateja v Trierju zabeležili zgodovino plašča in tudi mesta samega, in sicer za dobo od tO. do 13. stoletja. Zgodovina življenja sv. Agricija, trierskega škofa v 13. stoletju pripoveduje, da je sv. Helena, mati cesarja Konstantina, ki je bila rojena v Trierju, darovala Pojdi, moj sin, in ne pij 08 » • " vecl Angleži so slavili stoletnico gibanja proti ome-titvi uživanja alkoholnih pijač in neki 75 letni možakar je poslal uredništvu nekega velikega angleškega lista tole dogodbo: Moj oče je bil lastnik nekega velikega preko-morskega parnika, na katerem je pa imel kuharja, ki je vse preveč rad pogledal — ne v kozarec, pač pa kar v steklenico. Veliki irski protialkoholni bo-ritelj duhovnik Mathevv se je nekoč v pogovoru z mojim očetom dotaknil tega vprašanja. Oče je omenil, da ima takega in takega kuharja. Duhovnik je naročil, naj mu pošlje kuharja v kabino. Ko se je kuhar vrnil, je pripovedoval, da ga je oče Ma-thew, kakor so mu splošno rekli, udaril po licu ter pri tem rekel: »Pojdi, moj sin, in ne pij večl« Te besede in udarec so bile odločilne v življenju tega kuharja, postal ni samo popoln abstinent in ni maral alkohola niti za zdravilo, pač pa je postal tudi velik apostol abstinenčnega gibanja. Oče Mathevv, ki je umrl leta 1856, je imel na ljudstvo tolikšen vpLiv, da je imel polovico irskega naroda na svoji strani. Ta se je zvesto ravnala po njegovih navodilih. Ne pokadii vendar toliko cigaret, saj so ikodljive! To dobro vem, prav zato jih sežigam. plašč 1. 330 Agriciju, prav tako mu je izročila nekatere druge relikvije, tako žebelj iz sv. križa. Po tridnevnem postu je sv. Agricij odprl dragocen zaboj in pokazal vernikom relikvijo. Nato so plašč zaprli v zaboj in ga shranili z drugimi relikvijami v jamo pri glavnem oltarju. L. 11% je dal relikvijo položiti v oltar nadškof Ivan. Do 1. 1512., ko je prišel cesar Maksi-miljan v Trier, da bi tam prisostvoval državnemu svetu, niso dotaknili relikvije. Maksi-miljan je namreč izrazil željo, da bi jo rad videl. Javno so izpostavili relikvijo šele mesec nato, to je maja (512. Samo v 14 dneh je obiskalo katedralo okoli 100.000 ljudi. L. 1517. je Maksimiljan zopet prišel v Trier in se poklonil sveti relikvijo, toda javnosti je bila izpostavljena zopet šele 1655. Tedaj se je razvila prava pobožnost v čast Kristusovemu plašču. Nato so nastopila leta vojn, tako da so meščani smatrali za potrebno, da prenesejo relikvijo iz katedrale v utrdko Ehrenbreitstein, od tam zopet v Wiirzburg, potem v Bamberg in končno v Augsburg. V Trier je zopet prišla šele 1810. ko so jo zopet javno izpostavili. L. 1844 jo jo škof Arnoldi dal zopet izpostaviti in prav v tem letu je bilo silno mnogo bolnih romarjev ozdravljenih. Pravijo, da je tedaj prišlo v Trier okoli 1,141.000 romarjev. Leta 1891 pa je to število doseglo kar dva milijona. Tedaj so postavili plašč z razpetimi rokavi na belo platno, obrobljeno z zlatom. Msgr. Feliks Korum, trierški škof pripoveduje, da je bilo takrat 11 ljudi čudežno ozdravljenih in da je 27 drugih prejelo posebne milosti. Plašč je 1.50 m dolg in do 1 m širok. Med milijoni kristjanov, ki so se mu poklonili in prišli v Trier, so tudi sv. Athana6, sv. Ambrož, sv. Hieronim, sv. Martin iz Toursa, cesar Karel Veliki in cesar Henrik II. Letošnje romanje bodo priredili v okviru slavnosti v okvirju 1900-letnice križanja Jezusa Kristusa. Sv. oče Pij XI. bo podelil popolne odpustke vsem tistim, ki obiščejo katedralo, tam prejmejo sveto obhajilo in molijo po njegovem namenu. Romanja organizira >Wallfahrtsleitung Trier, 2 Windstrasse, Trier.« Iz Nemčije bodo prispeli v Trier posebni vlaki. Tudi milanski kardinal Schuster bo prisostvoval otvoritvi slavnosti. Prav tako bo prispelo silno mnogo potnikov iz saarske doline nadalje iz Belgije. Na stotine bolnikov 6e zanima za to romanje. Tudi članom društva gluhonemih bo dana priložnost, da se dotaknejo svetega plašča. Na dan otvoritve slavnosti bo kolinski nadškof bral sveto mašo in imel nato nagovor, ki ga bo prinašal tudi radio. Sam oholi sveta Ameriški letalec Post ki se je iz Newyorka podal na polet okoli sveta in po 25 urah in 40 minutah .prispel naravnost v Berliki. Tu je počival samo 2 mi in v nedeljo ob 14.15 odleteJ proti Moskvi. Ob 18.30 je moral pristati v Ko-nigsbergTi, ker je zgubil smer. Grafolog: »Ta pisava odkriva potrpljenje, uvidevnost in lenobo.« »Hvala hvala. To mi čisto zadostuje. To je namreč pisav« krojača, ki naj bi mi odslej krojil obleke.« Vyfoft pod vodo Tudi letos so Francozi dan 14. julija, to je obletnico navala na zloglasno ječo Bastille, proslavili izredno slovesno. Na ta dan prirejajo po vsej Franciji ljudske veselice, združene z narodnimi plesi. Predsednik francoske republike Lebrun poljubi priznane častnike in s tem izikaže nenavadno čast. Armada potepuhov, brezdomcev in zapuščenih otrok »Pomožni odbor za potepuhe in brezdomce v Zedinjenih cužpvah< je objavil podatke svojega štetja. To je bilo izvršeno tekom enega dneva po 3000 uradnikih pod vodstvom Dana Andersenn. Odgovori so dospeli iz 765 mest v 48 državah. Do 2350 malih mest s prebivalstvom do 2500 ljudi sploh ni poslalo izpolnjenih vprašalnih pol. To pomeni, da ni štetje popolno. A kljub temu so popisali Andcrsenovi zaupniki dne 22. maja do 1,250.000 potepuhov, ti so jih srečali po cestah in taboriščih. Ministrstvo dela je poprej naštelo v Ze-dinjenih državah do 200.000 zapuščenih otrok. Zasebna dobrodelna društva so trdila, da je to število še večje in presega 500.000. Andersen zagotavlja, da so ti podatki pretirani. V Ameriki imajo samo do 125 tisoč zapuščenih otrok. Zato pomeni vedno bolj pretečo nevarnost stalno naraščajoča vojska brezposelnih delavcev v starosti nad 45 let. V Hollywoodu so si izmislile Američanke nov šport. Na kolescih drčijo okoli kakor nore. Radi tega je nastala taka gneča in takšna živ-ljenska nevarnost, da je bila ameriška policija prisiljena predpisati športašicam posebne tablice s številko, ki jih nosijo na hrbtu, in pa tudi svetiljko CSgan na visoki šoli. Na juridično fakulteto češkega vseučilišča v Pragi se je vpisal cigan Tomaj Homolek iz Svatoborice. Dokončal je gimnazijo v Gaji. Zdaj je bil tudi potrjen k vojakom. To ie prvi cigan na češki visoki šoli. Verjetno je, aa bo postal tudi častnik. Ti na žalostno starost obsojeni možje so izgubili zaslužek radi krize. Iščejo zdaj delo ali so zapustili dom, da bi olajšali življenje na državno podporo navezanim ženam in otrokom. Zapuščena deca ima v marsikaterem oziru lažje življenje. Avtomo-bilisti večkrat priskočijo na pomoč utrujenim malim pešcem, kmetje in meščani jim naklonijo kosilo, imajo prednost tudi pri razdelitvi javnih podpor. A nihče se ne zanima za odrasle popotnike, ki se potikajo iz kraja v kraj, da bi ušli policiji, ki beleži »poklicne postopače«. Njih število je preveliko. Tudi dobrodelna društva jih odslovijo z malo podporo ali nakazilom za kosilo in prenočišče. Prvič v zgodovini Zedinjenih držav je ugotovilo štetje tudi 9926 žensk brez doma. A ta številka je po Andersenu prenizka, ker so namenjena javna prenočišča po večini samo moškim. V New Yorku samem imajo najmanj lfl tisoč sličnih ne-srečnic. Andersen misli, da znaša njih število vsaj 150 tisoč. Prenočišča Reševalne armade so sprejela na dan štetja 1569 žensk (v vseh 40 državah) in med njimi je bilo 25.6 odstotkov v starosti od 16 do 20 let! Štetje je tudi ugotovilo kot popolnoma nov pojav 3155 potujočih družin nekdanjih farmar, jev in delavcev. Seveda je tudi ta številka prenizka. Armada novih ciganov stalno narašča in nudi najboljši dokaz za neusmiljenost ameriške gospodarske krize. Francoz Speicher vodi doslej v kolesarski tekmi »Tour de France«. Po starem običaju poljubi najboljšega kolesarja lepo dekle, ko prispejo udeleženci tekme na Riviero. Mesto soli na rep • . mm Poročali smo že. da jc Tisa poplavila in uničila vas Vvlok v podkarpatskj Rusiji. Češko- ilm ;išk;i vlmla in sklonila, da in va«s in Imli Hru^f 1 : u:i~ ---........ , ■'.,.. .....' "i SO P,K tlliuO iiOnKOOOvmie. inintivl. ' ) l<>k bodo postavili (isto na drugem meslii in ,jCer nekoliko bolj proč od Tise. Poleg lega bodo ob I isti zgladili velikanski ica da preprečijo poplav«. Američanu se ptice vsedejo na klobuk. Prej jih je seveda primerno zdrcsiral. Večkrat |c položi! * travo moško obieko klobukom kritiKo in pipo in zraven tudi hrano. Ptice so se najorei privadile slamniku na maski in končno tudi slamniku na živi glavi Pač ameriška aabava. Zahteve lesnega gospodarstva V petek 14. julija se je vršila seja odbora Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani, ki je razpravljala o važnih strokovnih zadevah. Z ozirom na potrebo, da se delo Osrednje sekcije čim živahneje in pozitivneje razvije, je Osrednja sekcija osnovala tarifni odsek, ki bo vsem članom v vseh tarifnih zadevah na razpolago. Informacijski odsek bo vodil evidenco o nesolidnih tvrdkah in dajal članom tozadevne informacije; vodil bo evidenco o tržnih cenah in zbiral ter dajal članom informacije glede razpisanih dobav. Upravni odsek bo vršil posle v zvezi z intervencijami in se zavzemal za zaščito lesne trgovine v tarifnem, prometnem, davčnem in zakonodajnem pogledu. Razpravljalo se je nato o akcijah, ki naj jih Osrednja sekcija podvzame na tnerodajnih mestih. Sklenilo se je odločno zahtevati revizijo pravilnika o najemninah ležarinskih prostorov. Lesni izvozniki so radi visokih najemnin za ležarinske prostore primorani odpovedati prostore in je v interesu železnice same, da končno vendarle ugodi že večletni težnji izvoznikov po reviziji pravilnika, ki je bil uveljavljen leta 1927 in ki nikakor ne odgovarja več današnjim prilikam. Obširno se je razpravljalo o obrestni meri in sklenilo, da se Osrednja sekcija pridruži gibanju za znižanje obrestne mere ter da izrazi svoje tozadevne težnje na merodajnih mestih. Sklenilo se je posredovati, da se pri obračunavanju valute v klirinškem prometu obračunava po dejanskem tečaju, ker pri sedanjem načinu obračunavanja utrpe naši izvozniki znatno škodo. Ker je rok za kritje izvoznega potrdila, ki znaša 45 dni, mnogo prekratek, ker v dostih primerih prispe blago v tem času šele v kraj namembe, oziroma izvoznik nikdar nc more podati garancije, da bo kupec plačal blago v predpisanem roku, je Osrednja sekcija sklenila, pozvati merodajne čini- telje, da ae rok za kritje potrdila podaljša na pol leta. Prav tako je nujno potrebno izpremeniti postavke za izvozna potrdila, ki so znatno previsoka. Osrednja sekcija bo podvzela akcijo, da bi Narodna banka priznavala v kritje izvoznega potrdila tudi zneske, ki jih izvozniki prinesejo v državo, ali ki jih prejmejo v denarnih pismih. Narodna banka sedaj takih zneskov ne priznava v kritje potrdila, kar povzroča izvoznikom velike neprilike. Osrednja sekcija je že ponovno posredovala, da se prepoved izdaje izvoznega potrdila, v primeru, da izvoznik nima poravnanih vseh davkov, ukine in bo akcijo, ki ovira naš izvoz lesa, ponovno podvzela. Razpravljalo se je nato o jako važnem vprašanju financiranja in kreditiranja izvoza lesa. Kreditiranje je povsem prenehalo in lesni trgovini se je treba oprijeti samopomoči, da omili ta nevzdržni položaj. Narodna banka ni vršila v zadostni meri kreditiranja naše izvozne trgovine in tudi ni pričakovati, da bi se to stanje v doglednem času izboljšalo. Zato je Osrednja sekcija razpravljala v načelu o osnovanju denarnega zavoda za izvoz lesa, ki naj bi slonel na zadružni podlagi. Ta denarni zavod se načeloma ne bi spuščal v nikake špekulacije in bi nudil le cesijske lombardne in blagovno menične kredite na vtovorjeni lesj ne spuščal pa bi se v financiranje posameznih obratov. Sprejemal bi tudi hranilne vloge in nudil vlagateljem v upravnem in nadzorstvenem odboru svoje zastopstvo. Predsedstvo Osrednje sekcije se je pooblastilo, da pripravi ogrodje za osnovanje takega denarnega zavoda. Vršila se je nato še razprava o raznih predlogih sekcijskih zastopnikov. Položaj naše lesne trgovine je skrajno neugoden, pa je zato v interesu našega narodnega gospodarstva nujno potrebno, da merodajni činitelji bitne težnje lesne trgovine uvažujejo in tudi izvedejo. KULTURNI OBZORNIK Znižanje diskonta v Ilolandiji. Nizozemska banka je znižala diskont od na 4%. To je v zvezi z izboljšanjem položaja na denarnem trgu in z boljšo pozicijo goldinarja. Goldinar je prišel na gornjo zlato točko in je danes najvišje notirana valuta Evrope. Iz banko — pivnica. Ob nastopu Roosevelta na predsedniško mesto Združenih držav je dospela bančna kriza na višek. Istočasno pa je bilo zopet dovoljeno točenje piva.. Bančni posli se ne izplačajo več, pač pii tem bolj gostilniški. V Chelsca (v državi Nevv Jersey) poročajo, da je bila ob znanih bančnih počitnicah (moratorij) zaprta neka bančna podružnica, ki še doslej ni odprta, pa so jo izpre-menili v točilnico za pivo. Neke nedelje je bila slovesna otvoritev. Kjer so stali bančni uradniki in govorili s klienti, so sedaj sodčki, iz katerih točijo pivo. V tresorju so skladišča za sodčke, v blagajniških prostorih pa igra orkester za zabavo goslov. Borza Dne 17. julija 1933. Denar V deviznem prometu so ostali neizpremenjeni le tečaji Curiha in Trsta, vse druge devize pa so več ali manj narasle. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po neizpremenjenem tečaju 8.85, na zagrebški po 8.735 in na belgrajski po 8.75. Grški boni so notirali v Zagrebu 39—40, v Belgradu 40 blago. Ljubljana. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1304.58—1375.38, Bruselj 799.41—803.35, Curih 1108.35—1113.85, London 190.75—192.35, Ne\vyork 3909 38-3997.04, Pariz 224.32-225.44, Praga 169.79 —170.65, Trst 302.40—304.80. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 50.081 Din. Curih. Pariz 20.23, London 17.23, Newyork 360, Bruselj 72.10, Milan 27.325, Madrid 43.15, Amsterdam 208.65, Berlin 123.25, Dunaj 72.83 (58), Stock-holm 89, Oslo 86.60, Kopenhagen 77, Praga 15.32, Varšava 57.65,, Atene 2.97, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirii Tendenca je bila danes za vojno škodo in be-gluške obveznice prav čvrsta in so tečaji narastli. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 43 d., agrarji 26.50 bi., vojna škoda 202—207 (202), 12. 200 den., 6% Begi. obv. 34.25—35 (34.50, 35), 8% Bler. pos. 34—35, 7% Bler. pos. 32—33, 7% pos. D1IB 50 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 215—217, šečerana Osjek 145—160, Impex 50 den., Isis 16 —25, Trboveljska 140—150 (20 po 140). Belgrad. Narodna banka zaklj. 3800, Priv. agr. banka 216—217 (217, 216), 7% inv. pos. 45—46 (46), agrarji 26.50 den., vojna škoda 205-50—207 (207), 6% begi. obv. 34.25—34.50, 8% Bler. pos. 38—39, 7% Bler. pos. 34—35, 7% pos. DHB 48 d. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 55.65, Zivno 66.50, Aussiger Chemische 174, Alpine 12.45, Trboveljska 15.10, Rima Murany 26.75. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je neizpremenjen. Za novo blago, če ga hoče kdo imeti takoj določen dan, ki je blizu, seplačuje 170,-za dobavo konec julija in v začetku avgusta pa je cena samo 150. Ta razlika je tehničnega značaja. Kvaliteta novega blaga je znatno boljša kot lani. Dočim je bila lani od 68—77 kg največ pa od 72—74 kg. je letos povprečna teža 78 kg. imeli pa bomo tudi blago 79—80 kg in celo 80—81 kg. Novi Sad. Pšenica vsa po 212 50—220. moka bač., ban. Og, Ogg 345-360, 2. 325—340, 5. 305— 820, 6. 275—285, 7. 175—180, 8. 65—67.50. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet : 28 vagonov. Živina Dunajski goveji, sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co„ Dunaj.) Prignanih je bilo 1798 goved. Iz Jugoslavije jih je bilo 90 na prostem trgu. 13 pa na kontumačnem trgu. Cene: voli najboljši 1.40. I. 1.15-1.30. II. 1.05-1.13, III. 0.90— 1.0, krave I. 1.0—1.05, II. 0.92— 0.97, biki 1.02— 1.17, klavna živina 0.70—0.90. Tendenca je bila medla. Cene za vole so se pocenile za 5 grošev, druge cene pa so ostale neizpremnjene. Hmelj Poxiv hmeljarjem. Podpisano društveno vodstvo obvešča s tem vse hmeljarje, da je odobrila Privilegirana agrarna banka a. d. v Belgradu Savinjski posojilnici v Žalcu kredit 500.000 Din z« obiranje in sušenje letošnjega hmejjskega pridelka. Vse one hmeljarje, ki se hočejo poelužiti tega kredita, pozivamo, da se zglasijo v svrho podpisa potrebnih listin osebno v pisarni Savinjske posojilnice v Žalcu do 1. avgusta t. 1., ker se na poznejše reflektante ne bo moglo več ozirati. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalen. Žatec, CSR, 14. julija. Cene so ostale pretekli teden neizpremenjene: 1800- 2100 Kč za 50 kg. Letnik 1931 je notiral 750—800 Kč. — Rastlina trpi splošno radi suhega vremena, ker je bilo dovolj dežja le v nekaterih občinah. Listna uš se je zadnji čas zelo pomnožila in se je morajo hmeljarji energično braniti, škropljenje proti peronospori se izvršuje. Druga poročila govore o razširjenju listne uši v zateškem okolišu. Ne samo v nizkih legah, ampak tudi v višjih imajo producentr. dovolj dela. Tudi v ostalih dveh najvažnejših okoliših so se uši zelo pomnožile. Jajca Sv. Jurij ob juž. žel., 16. julija. Iz i z vozniških krogov smo prejeli tale dopis: >Z današnjim dnem so začeli jajčni izvozni-farji takozvanega štajerskega področja nakupovati jajca po teži in se plača za enkrat 7 Din za 1 kg. Situacija je precej stabilna in ni pričakovati bistvenih izprememb. V naslednjem navajamo dva konkretna slučaja, iz katerih se lahko vsaki proizvajalec jajc marsikaj dobrega nauči. En trgovec nam je danes dostavil 318 lepih jajc, med katerimi je bilo 24 lahkih plavačev in nobenih gnilih. Teh 318 jajc je tehtalo 17M5 kg in je pri ceni 7 Din za 1 kg prejel 122.50 Din ali 38.52 par za komad. Drugi trgovec nam je dostavil 744 komadov jajc, med katerimi pa je bilo 342 plavačev, 22 gnilih in 21 natrtili. Po odbitku gnilih in '/a teže od natrtih je znašala skupna teža 35.54 kg in je pri ceni 7 Din za 1 kg prejel 248.78 Din, ali za komad samo 33.43 par. Obema se je plačala ena in ista cena in sicer 7 Din za 1 kg in vkljub lemu je dobil prvi 38.52 pare za komad, drugi pa samo 33.43 pare za ko- Dr. Karel Glaser — ob 20 letnici smrti t 18. julija 1913. Pravično je, da se V6aj po smrti spomnimo s priznanjem moža, ki je vse svoje življenje trpel sama nepriznanja, prezir in krivično pregajanje ne le od svojih narodnih nasprotnikov, marveč tudi od lastnega naroda, kateremu je posvetil poleg znanosti vse svoje življenje. Dr. Karlu Glaserju je bilo odločeno, da je niOTal izpiti zvrhano kupo prevar, katero so mu nastavili na usta ljudje lastnega naroda. Le kratek tok življenja razvijmo: Rodil se je 23. februarja leta 1845 v Hočah, v bližnjem Mariboru je končal gimnazijske študije, na kar se je posvetil (na Dunaju) slavistiki in klasični filologiji. Potem je Tomal po raznih avstrijskih mestih kot romar-ahasver; povsod mu je bila in apoti vroča domovinska ljubezen (v Kranju so celo zaprli gimnazijo za nekaj let, ker je Glaser ob neki priliki govoril o Srbih navdušene besede!). Prav za prav se je kanil Glaser prvotno posvetiti bogoslovnim študijam, ko pa se je kot višji gimnazijec ogrel ob Trstenjaku in njegovih starinoslov-skih razpravah za ataroindijske jezike, je seveda pustil to misel ter se z vsa ljubeznijo lotil tega študija. Tudi kot profesor se je še poglabljal vanj ter se končno odločil za ta zamotani študij na berlinski in dunajski univerzi, kjer jc kmalu položil doktorat iz sanskrta. Njegova želja je poslej bila le ena: da bi dobil vseučiliško stolico za ori-jentalistiko. Toda zaman je trkal v Pragi, Lvovu in končno v Zagrebu (kjer ni bilo te stolice); zvestim Slovencem se takTat (kakor nikoli) niso podeljevala zlahka visokošalska mesta. Tako je za-grebel Glaser vso svojo veliko zmožnost v gimnazijske razrede. Njegovo delo, katerega ne bomo radi prevelike obsežnosti naštevali, bi mogli razdeliti v tri smeri: Kot velik indolog ne le med Slovenci, marveč v zboru inozemskih sovrstnikov, s katerimi je živel v stalnem pismenem stiku ,je napisal mnogo tovrstnih razprav (njegovo disertacijo je tiskala dunajska akademija), prevedel premnoge indijske in perzijske pesnitve, drame itd. v slovenski in nemški jezik. Slovenci mu nišo dali za to nikakega priznanja. — Dalje se je začel intenzivno baviti z nabiranjem raznih životopisnih in književnih podatkov pisateljev, pesnikov, znanstvenikov itd., ter ta nabrani materijal spravil v štiri obširne knjige »Zgodovine slovenskega slovstva«. Toda že ob prvi knjigi je zahrumela slov. kritika ter okamenjala knjigo, da ni ostala na njej niti ena stran cela. Razume se, da je ostal ta nastop kot krvava sled pri vseh nadaljnjih Glaserjevih delih. In vendar — dasiravno ni Glaserjeva »Zgodovina slov. slovstva« prava zgodovina slovstva, osvetljena z vseh strani in pregledno razvrščena — vendar je to veliko delo marljivega nabiralca, ki je prevrnil vse revije, časopise in knjige, do katerih je bilo težko priti, ter zgrnil vse podatke v štiri knjige, in jih ponudil svojemu narodu v porabo. Brez dvoma je bila kategorična odklonitev Glaserjevih del s strani kritike močno krivična. — Tretje polje Glaser-jevega dela pa so bili prevodi. Poleg mnogih pie-vodov iz orijentalskih jezikov je Glaser prvi med Slovenci prevajal Shakespeareja. Pa tudi tu je nalete' ne le na nepriznanje, marveč na trd odpor. Mladi so mu odrekli sleherno zmožnost prevajanja, češ, da je njegov jezik okorel in brez soka. Seveda je imela kritika v tem primeru prav, toda Glaser je bil že tako razrvan in občutljiv, da ne bi več mogel sprejeti niti najblagohotnejše kritike. Ves zagremjen se je končno umaknil vase. i Na Hočah je hotel pozabiti krivice sveta. In sem ! je 18. julija leta 1913 prišla smrt ter ga odvedla j v kraj, kjer ni nobenih prevar... L. G. drugače, če gledamo samo na navedeno snov. N a m e n razprave pa je gotovo tak, da vsaj opravičuje moj naslov. Saj mi ni šlo toliko za resnico in reaultat, ki je že davnaj znan in vsaj od na« sprejet. Šlo mi je samo za nov način prikazanja tega rezultata in za novo metodo, ki naj pokaže tudi gospodarstvo kot kulturno panogo, za kar jo vsi samo priznavajo, in pa za posledice, ki iz tega dejstva izvirajo za razmerje gospodarstva do človeka. To je res heuristični način prikazovanja, ki se je vsaj meni zdel zanimiv in nov. Zato tak naslov. Glede razlikovanja med dušo in duhom nisem jaz kriv, da je ostala ta razlika v tej razpravi samo nakazana. Razvil sem jo že drugod (»Popotnike) in če bi še enkrat ponavljal, bi razpravica samo še nepotrebno narastla v jezo urednika in kritika. Zdi se tudi, da g. kritik reševanje nekih vprašanj pridržuje samo nekaterim ljudem, in drugim, posebno filozofom, docela odreka to pravico. Kakor rad priznani, da naj vsak človek ostane na svojem ozkem kulturnem področju, tako pa upravičeno trdim, da ima vendar tudi filozof jiravico dotakniti se vprašanj s svoje plati in s svojega vidika, če se mu zdi, da imajo tudi tako plat. Tako sem se jaz izvora umetnosti dotaknil samo z ene plati, ki pa je razen vsega dosti široka in tako načelna, da ne nasprotuje kaki drugi podrobnejši rešitvi. (Zakaj tudi religiozini izvor starogrških dram spada ali k duhovnemu ali pa k duševnemu izvoru umetnosti.) Zdelo se mi je, da imam do tega pravico in storil sem to. Končno pa moram odločno ugotoviti, da moje razpravljanje o izvoru religije ni dvoumno, in še manj, da je hotelo tako biti. Tudi besede religija nisem rabil nepremišljeno in je ni treba zamenjati z besedo religioznost. Zakaj tudi božji in objektivni izvor religije spada za človeka le k njegovemu duhovnemu izvoru, in to sem vsaj implicite povedal, ko sem trdil, »da je Rog tako absolutno vreden in sam v sebi utemeljen, da se ob njem more ustaviti nemirno vpraševanje in iskanje.« Tudi moremo biti toliko široki, da priznamo, da »bi iz potrebe«, t. j. tudi iz znanstveno utemeljene potrebe, šele ustvarili religijo, če bi je še ne imeli«. Pristavil pa sem že v razpravi, da je človek vendar »odvisen od njene (religijske) objektivnosti, čeprav jo sam ustvarja«. Šlo mi je torej predvsem za spoznavno plat religije in za človekovo do-hajanje do nje, ne pa toliko za njeno ontološko plat, ki pa sem jo vendar s tem inmplicite priznal, ko sem govoril o njeni objektivnosti in odvisnosti človeka do nje. Citati je treba jtač vse, mogoče tudi stranske besede in stavki niso brez pomena, in potem se bomo z dobro voljo razumeli. Dr. Gogala. Marin Šimenc se poslavlja iz Zagreba. Ker se ni mogel tenorist Šimenc jiogoditi z zagrebško operno upravo za plačo prihodnjesezonskih predstav (zahteval je 240.000 Din namesto dosedanjih 360.000 Din, a nudili so mu le 120.000 Din), se je odločil, da bo pristal na povabilo milanskega gledališča. Počitnice pa bo prebil na Bledu. Kratek odgovor G. dr. Josip Debevec je napisal v »Slovenca«:, št. 157, dne 14. julija 1933, str. 7, kratko oceno moje razprave »0 kulturnem izvoru gospodarstva«, ki je izšla v />Času« 1. 1932-33, št. 9—10. G. kritik je sicer že prej ocenjeval moje razprave v »Času« nekam »očetovsko«, zdele so se mu pre-teoretične, toda ta ocena je tako ostra, da ne smem molčati. Na splošno naj omenim, da mogoče vendar ni res, da teorija in teoretično razpravljanje nimata nikakega pomena, in da je mogoče vendar nekaj ljudi, ki tudi take stvari potrebujejo, želijo in či-tajo. (Drug glas v »Slovencu« (L, G.) je nazval to mojo razpravo za sodobno.) Sicer pa je res, da bi se naslov moje razprave mogel glasili tudi i mad. Prvi je imel lepo, debelo, sveže blago in je imel samo 24. lahkih plavačev, drugi pa je imel si-; cer po debelosti lepo blago, pač pa 342 plavačev in 22 gnilih. Dober gospodar mora torej gledati, da ima 1. samo kokoši, katere nesejo debela, težka jajca, 2. mora, ako so vmes drobna jajca, ta porabljati doma, debela pa nesti trgovcu, in 3. ne sme jajca dolgo doma čuvati, kajti jajce se osuši in poslane od dne do dne lažje. Ako bodo vsi perutninarji delali na ta način, si bomo z dobro kakovostjo kmalu pridobili zopet isti sloves, kakršnega smo imeli nekdaj in ne bo dolgo, ko bomo za naše blago dosegli boljše cene.« + Brez posebnega ebvestila ANA ADAMIČ naznanja v svojem in v imenu svojega sina FRANCITA ter ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen najboljši, srčnoljubljeni mož oziroma očka, brat, stric, zet in svak, gospod Franc Adamič prokurist po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, danes za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb blagega, nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 19. julija ob 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brate v cerkvi Sv. Jakoba. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dne 17. julija 1933. »Jugoslavenski sp.ort, 1933«. Godiišnjak Saveza sportskih saveza kraljevine Jugoslavije. Urelil Hrvoje Macanovič. — V 160 straneh priročnika so obdelali športni strokovnjaki vse veje športa: nogomet, tenis, golf, hockey, vožnjo s kolesi, motorji, avtomobili in aeroplani, dalje gimnastiko, atletiko, metanje, veslanje, jadranje, plavanje, mečevanje, jahanje, smučanje itd. Vsaki sportmi veii sledi popis vseh klubov Jugoslavije, dosedanjih prvakov, mednarodnih tekem, vseh rekordov (svetovnih, olimpijskih, balkanskih jugoslovanskih), v tej knjižici je prav za prav vse, kar mora sleherni športnik vedeti. Stane 10 Din (»Jugoslovanski šport«, Zagreb, Draškovičeva ulica 36). Prejeli smo: Kamil Krofia: »En quoi cor-siste le revisionnisme Horgrois« (Bistvo madjarskega re-vizionizma). Založba »Orbis«. Praga, 1933. Dom in svet, Nova knjiga, št, 6 prinaša naslednjo vsebino: Narodna galerija (France Stelč). — Kriza duha (Jakob Šolar). — Prihod. — Moj Bog. — Struga (Joža Vovk), — Idila v Sopotih (Ivan Pregelj). — Drobni prispevki (dr. Avgust Žigon). — O časnikarski slovenščini (Anton Breznik). — t Dragutin Dornjanič (Fr. Stelč). — Dr. Rudolf v. Anurejka: Aus den slovenischen Dichtun-gein (Ivan Pregelj). — Iz sodobnega srbo-hrvat-skega književnega življenja (Tine Debeljak). — Ljubljanska drama v sezoni 1932/33 (France Vodnik). — Socialno vprašanje kot vprašanje krščanskega preporoda (Berdjajev — Silvester Škerl). — Nove knjiga. — Številki je priloženih večej število umetniških prilog z reprodukcijami slik iz Narodne galerije. Popravek. V poročilu o VIII. zvezku Pregljevih izbranih spisov (»Slovenec« št. 158) se mora brati pravilno: Frana Erjavca, Sorškega polja, ro-marstva na zemlji, kulturnega slovenstva. Pridobivajte novih naročnikovi Zahvala Vsem. ki sle nam oh izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Antona Preskerja trgovca, kroj. mojstra in posestnika izkazali toliko iskrenega sočutja, darovali cvetje in spremili nepozabnega nam pokojnika k večnemu počitku, se najprisrčneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne IS. julija 1933. Žalujoči ostali. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din l*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10*—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega sna čaja se račune enokolonska S mm visoka petltna vrstica po Din 3*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloSltt znamko. ilužbodobe Trgov, pomočnike mešane stroke, zdrave in agilne, dobre računarje^ spretne prodajalce ter z znanjem nemščine, sprejmem za železninski, galanterijski in špecerijski oddelek. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval, zahtevki in sliko na upr. »SI.« pod »Resen in zanesljiv« št. 7988._(b) Vzgojiteljico pepolnoma zdravo, s per-fektnim znanjem francoščine, z lepo izgovorjavo, samo resno moč, sprejmem k 6-letni deklici 15. sept. ali 1. okt. t. 1. Ves komfort v hiši. Ponudbe z životopisom, prepisi spričeval, navedbo zahtevkov in sliko na upr. »Slov.« pod »Podeželsko mesto« št. 7989. (b) Skladiščnega delavca zdravega, resnega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Prepisi spričeval, životopis in zahtevki na upr. »Slov.« pod »Trgovina v mestu na deželi« št. 7990. (b) Gospodinjo za vsa domača dela takoj sprejme gospod. Naslov v upr. »Slov,« pod Stev. 8081. (b) Pastirja starega 13 do 15 let, za lažja dela takoj sprejmem. Anžič Ivan, Dobru-nje 26, Sp. Hrušica pri Ljubljani. (b) Blagajničarka popolnoma vešča v kavarniški in restavracijski obrti se sprejme. Ponudbe1 poslati pod »Blagajničarka št. 8099«, na upr. CSlov,« v Mariboru. (b Dekle za vsa hišna dela, ki zna dobro kuhati, sprejme družina brez otrok. Plača dobra. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na dr. Nikola Petrovič, zdravnik, Kolar-čeva ul. 1, Belgrad. (b) Sprejmem dva, tudi v čevljarskih potrebščinah dobro izvež-bana trg. sotrudnika-ga-lanterista, med temi enega, ki je že bil dalj časa zaposlen kot samostojna moč v en gros oddelku. Nastop takoj ali po dogovoru. Pogoj: popolnoma zdrav, vojaščine prost ter izučen v mešani stroki. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevkov na upravo »Slov.« pod zn. »Agilen« št. 8094. (b) Prodajalko tudi ne izučeno, čedno, zanesljivo, sprejmem takoj. Plauc, Maribor, (b) li Vajenci ii Trgovskega učenca ali učenko, kmetskih poštenih staršev, sprejme takoj trgovina z meš. blagom »Zvezda«, Sv. Jurij pod Kumom. (v) Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami - se odda mirni stranki za avgust. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6195. (č) SS^ff^ Lokal pripraven tudi za pisarno — se odda. Tyrševa (Dunajska) 36. (n) Posestva Droben oglas v »Slovenca« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s kn jižico da. Parcele poleg kolodvora Dev. M. v Polju — prodam. Tudi na knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7905. (p) II Kupimo Vsakovrstno zlato Kopale po oajviiHb eenab CERNE, iuvelir, Ljubljani., Wolfova ulica IL X IEElEEEI Smirkove plošče (šmirglove), za brušenje Za potovanje kovčege, torbice, denarnice, nahrbtnike itd. Velika izbira - znižane cene — priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova ul. 13. žag, premer 300 x 10 x I s[oy Tvrdha A. Volk Ljubljana. Bcsljtro cesta 24, nudi najceneje ne vrste pienične moke in drnge mletske izdelke. Zahtevajte cenik! Pozor 1 Konzumna društva! Prodam blagajno »National« z garancijo. Plauc, Maribor. (1) Avbe sklepnike, rute, broše, uhane, vestje in drugo za narodno nošo proda Ti-zian, Sv. Petra c. 4, (1) Valvasor in pisalni stroj prodam -tudi na odplačevanje. Na mm, nudi komad po v Din proti povzetju fran-ko vsaka postaja. — L. Noušak, Bos. Dubica. (1) Pozor! Trgovci sadja in zelenjave — ako rabite marelice, obrnite se na naslov Stevan A. Ognjenovič, Vinkovci. (1) v upr. »Slov.« DRVA (N PREMOG prilv.Schumi Dolenjska cesta Telefon 9t. 2951 Enodružinsko hišico s 3000 m- vrta in travnika ob Ižanski cesti oddam v najem, odnosno tudi prodam. Janko Pre-dovič, Ljubljana, Poljanska c. 73. (p) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi » veliki izbiri naiugodneie in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Liubljana. Židovska ulica in Stari trg. (1) 90 Din 1 m3 žaganih, suhih bukovih drv. Franko Ljubljana. Janez Mušič, Trzin Modna koniekcijal Najboljši nakupi A. Pre-sker. ljubliana. Sv. Petra cesta 14. (1) štev. 8070. pod (D Denar Kot družabnik s sodelovanjem pristopim k industrijskem podjetju z 200—300.000 Din. Zmožen nem., fran. in angl. korespondence. Ponudbe na upr. »Slov.« pod štev. 200/8084. »d) Vlogo - dobroimetje pri Češki industrijalni banki v Ljubljani odkupim. Ponudbe z ceno na upr. »Slov.« pod »Plačam takoj« št. 8071. (d) Žične posteljne vloge b zložljive železne postelje izdeluje najceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13. Kolizej, Ljubljana. (t) Otroka vzamem z vso oskrbo. -Frančiška Bizjan, Brdo št. 84, p. Vič pri Ljubljani. (r) I Auto-motor i Poltovorni avto »Opel« še dobro ohranjen prodam. Cena zelo nizkal Naslov pri upravi »Slov.« št. 8093. (f) Pes-volčjak se je izgubil. Kdor kaj ve kje je, naj sporoči na naslov P. Škafar, Borštnikov trg, Ljubljana. (e) Naznanjamo žalostno vest, da nas je naš ljubljeni mož, ozir. oče, stari oče in tast, gospod Jakob Snoj bivši posestnik včeraj zjutraj, v starosti 73 let, po kratkem trpljenju zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 18. t. m. ob 12 iz hiše žalosti, Lipe št. 11, na pokopališče k Sv. Križu. Pokoj njegovi duši! Ljubljana—Lipe, dne 17. julija 1933. Žalujoče rodbine: Snojf Škafar in Ban. Posestvo 6 oralov, hiša, gospodarska poslopja - naprodaj eno uro od Ljubljane. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 8080. (p) Nova hiša z vrtom, tik Glavne ceste Ptuj - proda Plauc, Maribor. (p) Majhno posestvo z gospodar, poslopjem -prodam ali dam v najem ob novi banovinski cesti Litija-Radeče. Jos. Knez, Sapota, Sv, Jurij pod Kumom. (p) Majhno posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem kupim v bližini Kamnika. Ponudba na upr. »Slov.« pod zn. »Penzion 35/8095. (p) Kloneč se težkemu udarcu usode javljamo potrtim srcem, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni sin in brat Ivanček Jaš posestnikov sin v soboto, dne 15. julija 1933 ob 4 popoldne nenadoma umrl v Mariboru. Pogreb nepozabnega Ivančeka bo v sredo, dne 19. julija ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Št. Ilju pod Turjakom, na domače pokopališče. Št. Ilj pod Turjakom, dne 17. julija 1933. Žalujoča rodbina JAŠ Prehodno dobo deklice ic med 12 ln l? letom, to je doba, ko mora osaka deklica imeti zdravo kri, zdrave ln močne živce ter izvrsten apetit. TO DA: za Krepitev Krvi, živcev in apelita. »ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/, litra Din 35 —. Po pošti pošlje LABORATORIJ >ALGA< - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110'—, 6 velikih steklenic Din 220 — in 1 gratis, 12 velikih steklenic Din 440'— in 2 gratis. Odobreno po Min. soo. politike i narod, zdravlja 8. Br. 8787 od 2». marca 19S2. Vsemogočni je danes ob pol 11 dopoldne rešil dolgotrajnega in mučnega trpljenja in vzel k sebi za odhod v večnost lepo pripravljeno našo dolgoletno, zvesto uslužbenko ozir. sodelavko, gospodično Urško Rerlogar Zemske ostanke blage rajnice blagoslove pred mrtvašnico na Vidovdanski cesti št. 9 dne 19. julija ob pol 3 popoldne in nato prepeljejo na pokopališče k Sv. Križu. Vsem, ki ste poznali našo Urško, prosimo, spomnite se je v svojih molitvah! Ljubljana, dne 17. julija 1933. Uprava »SLOVENCA« in nje uslužbencL t V globoki žalosti naznajamo vsem sorodnikom znancem in prijateljem, da je naša nadvse ljubljena sestra, sestrična, svakinja, teta in stara teta FLORA MAURER posestnica v nedeljo, dne 16. julija 1933 popoldne, po dolgi bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 82. letu v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek, dne 18. t. m. ob 4 popoldne iz Celovške ceste it. 89 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana VII., dne 16. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALI ZAHVALA. Iskreno zahvalo povodom smrti našega dragega izrekamo vsem, ki so MIRKA z nami sočustvovali, vsem darovalcem vencev in cvetja ter številnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikoma dr. Hafnerju in dr. Volavšku, prečastitemu g. dr. Katniku, prečastiti duhovščini in upravi Leonišča, ki so nam za časa bolezni bili s svojo požrtvovalnostjo v veliko tolažbo. Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 19. t. m. ob 10 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 17. julija 1933. Žalujoča rodbina TRATNIK in ostalo sorodstvo. .-H ~ ».S >0 « J3 »O O O 3 >'-' 2— 2 oo >■3 a c Jr ii - , O k a *-1 -M O »s i J j II' _D l. * ® 3W i> g g 'J j "o C M . _ A) « — rt " iru3š5 § . 'E- « " i a • « H c t •«— •5 .2 -'o 5 a cl, co a. I '1 . S5 a.So.9 s ^oogo i a >o n (» "S.sJ . s q° e O -O « I m o £ d N » — — o _ -."O 5-3 I Srf DQ.a) '2 ««« > I* I S J » 8 «8 45 = -s •ct ■ — tu i.o a o o tO- O -O Samuel Lover: RORY Q'MORE 68 Irski ljudski roman. Ta kratka beseda je De Welskeina tako zadela, da mu je kar sapo zaprlo. Da je De Welskein o Roriju tako slabo mislil, mu ni bilo zameriti. Ko so namreč Rorija pripeljali pred polkovnika k zaslišanju, je bil v sobi tudi še drugi jetnik, ki je tudi bil v De Welskeinovi kleti, in ki sta se z Rorijem spoznala v stražnici. Ta mož je torej vedel za vse, kar se je godilo takrat, ko je bil Rory zaslišan. Vedel je, da so mu jih obetali pet in dvajset, da so izpraznili sobo, ko je Rory rekel, da bi polkoviiku rad na štiri oči nekaj povedal, da je bil izpuščen, ko so se vrnili v sobo, in da so ga celo odlikovali z izkaznico. To je bilo torej dovolj, da so ga zaradi njegove sreče zavidali vsi irski vstaši. Vse to so De Welskeinu povedali prijatelji tistega človeka, ki je bil Bettin mož. Bil je De Welskeinova desna roka pri tihotapljenju in tudi združeni Irec. 0 njegovih tihotapskih poslih je izvedel Scrubs in ga zatožil. Zato so ga pridržali v zaporu. Vsi, ki pridejo pod ključ, kajpada zavidajo svoje srečnejše sotrpine, ki odlete nazaj v prostost. Po njihovem bi morali tudi sedeti. Ce pa količkaj sumijo, da so se tisti srečnejši po kakršnikoli nedovoljeni poti izmuznili iz zanjke, skrbe za to, da pride taka stvar poklicanim na ušesa. Vse zunanje okoliščine so močno obremenjevale Rorija. Ni čuda. da se je Darbiju in De Welskeinu vse skupaj zdelo sumljivo. De I^acy je De Welskeinu, ki je Rorija dolžil izdajstva, vse lepo razložil, da bi Rorija opral v njegovih kakor tudi v očeh vseh tistih, ki so verjeli v Rorijevo izdajstvo. De Welskein je odšel, preden se je Rory vrnil. Ta je prišel pozno domov, zakaj nikakor se ni mogel odločiti, kaj naj napravi z Reganom. Šele mrak, ki je začel legati na zemljo, ga je opomnil, da je čas iti domov. Doma so mu povedali, da bi »učenjak« rad z njim govoril. Kar v temi se je dotipal do njegove sobe in se mu oglasil. De Lacy mu je zaklical, naj vstopi. Ko so se vrata za njim zaprla, mu je De Lacy povedal vse, kar sta govorila z De Welskeinom. Rory je bil ves ogorčen. Ko mu je De Lacy pokazal, da ga dokazi močno obremenjujejo, se je razvnel: »K vragu z njihovimi dokazi! Ali jih ne morejo imeti za drugo kakor za to, da poštenemu človeku jemljejo dobro ime! Kako morejo dolžiti take umazane reči mene, ki imam kri pravih 0'Moreov v sebi! Kazen božja naj pride nadnje, nad te grde obrekovalce! O, da bi jih imel tu, ubil bi jih! Pri moji veri, vse bi pobil! Še enega se nisem rešil, že drugi vale name! O, Rogk je skoraj bolestno končal. De Lacy se je trudil, da bi ga pomiril. Sicer je šlo težko, a nazadnje se mu je le posrečilo. Na De Lacijevo vprašanje je Rory vse mirno razložil o Salomonovem na-migavanju zaradi izredno lepih rac, o šali na sejmu in o Reganovi podlosti, ki mu je namenoma podtaknil tatvino rac. >In ne bi se čudil, ako bi ta lopov tudi te reči zaradi izdajstva razbobnal,« je pristavil ubogi Rory. Na De I>acijevo zagotovilo, da De Welskein Rega-novega imena sploh ni omenil pri tej stvari, je Rory dejal, da je vse prav, da pa vidi, da mu ljudje hočejo vzeti dobro ime in da tega ne bo trpel. Vsaj od Regana bo zahteval, da vzame besedo nazaj, zakaj takih očitkov ne more in ne sme preiti, ker se ne ve, kako se take reči lahko končajo. Prav za prav se je ob reki Roriju jeza precej ohladila. Ze je sklenil, da se ne bo zmenil za to, če ga je Regan obrekoval, češ, naj ljudstvo sodi o njegovem dobrem glasu. Ko mu je pa De Lacy pripovedoval o novih obrekovanjih, mu je iskra jeze vztlela v plamen. Zato se je odločil, da bo Regana osramotil, da ga bo javno terjal na odgovor, in da bo moral preklicati vse obrekovanje. Vse to je mladeniča silno bolelo. Legel je ves vročičen. Ponoči so ga mučile sanje. Salomonovo režanje se je menjavalo s prodirajočim očesom De Welskeina; stražnice in kleti, zapuščene ulice, sejmi z množicami, stari zarjaveli lonci, race, ki so se pekle, vse to se je kupičilo drugo na drugo in mešalo drugo z drugim kakor tiste pisane reči v kalejdenski steklenici. Največkrat so se kazale race. Dve sta ga lovili vso noč. Vrteli sta se pred njim, dokler se ni tudi on sam vrtel in sukal, kakor bi se tudi sani pekel na ražnju. Videl je, kako sta raci viseli. Iznajdljiva domišljija, ki včasih v sanjah duha tako neusmiljeno muči, je spremenila obe raci v dva zločinca, ki sta se naenkrat spojila v enega samega. V tistem enem pa je spoznal sebe, kako stoji pred očmi vseh svojih prijateljev in znancev, ki strme vanj in čakajo, da bo zaradi ropa obešen. In bol nad ponižanjem in sramoto ga je zbudila. Zastonj se je trudil, da bi zopet zaspal. Noč ni okrepčala ubogega Rorija. Ob zori je nespočit vstal. Težko je čakal prihodnje nedelje. Ko je prišla, je šel v cerkev, kjer je vedel, da bo gotovo dobil Regana. Regan, čeprav razuzdan človek, je vsako nedeljo hodil k maši. Irci so se češčenja Boga ob nedeljah tako strogo držali, da je moral biti človek že hud zločinec, ako je zanemarjal službo božjo. Po končani maši se verniki niso takoj razšli, ampak so v skupinah postajali okoli cerkve. Tisti, ki se ves teden niso videli, so se pomenkovali in si pripovedovali najnovejše reči, čeprav so morda svojega bližnjega tudi opravljali. Za »Jugoslovansko tiskarnoc v Ljubljani: Karel Cei Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Loize Golobi*.