MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo m uprava; Maribor, Gosposka ul. 11 / I elefon uredništva 2440, uprav« 245L Izhaja razen nedelje In praznikov veak dan ob 14. un Velja mesečno prejemen v upravi ali po po&ti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase snrejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA’ 99 esinski vpad v Kako se le pričela katastrofa Grazianijeve voiske - Ogromne italijanske materialne izgube - Cete rasa Deste v italijanskem Odurlu - Velika abesinska ofenziva na severnem bojiiču - Ita- BijjanB se umikajo Dež, biato, malarija LONDON, 28. novembra. Reuterjev dopisni urad objavlja podrobne informacije o katastrofi, ki jo je doživela južna italijanska armada v Abesiniji. Neprestano deževje, ki je povzročilo zastoj v rednem dovažanju hrane in municlje ter razsajanje malarije je tako oslabilo italijanske čete, da so postale skoraj nesposobne za vsako vojskovanje. Pole« tega so se pričeli upirati zaradi neprestanega porivanja v prve vrste in nezadostne prehrane tudi domačinski vojaki. Brez Italijanskih častnikov in podčastnikov,' ki so večinoma vsi oboleli, pa domačinski vojaki ne bi mogli prodirati In vzdržati na bojišču tudi ako bi hoteli. Nadaljnja Posledica deževja je bila, da so obtičala v blatu večinoma vsa italijanska motorna vozila, zlasti tudi tanki. Vse to so spretno izkoristili Abesincl, ki so z močnimi četami napadli italijanske postojanke in vrgli Italijane iz njih. Potem abesinski napad Med tem je uspelo rasu Desti na zahodu južne fronte zvesti svoj dobro premišljeni sunek proti boku italijanskega levega krila. Z naglim prodiranjem je iirišel Italijanom za hrbet in jih tako prisilil k umiku. Umik levega krila italijanske vojske je pa prisilil tudi središče in 'lesno krilo, da so tamkajšnje čete morale zapustiti svoje postojanke. Ohrabreni abesinski vojaki so pri umiku planili 'ia Italijane in jim bili stalno za petami, teko, da ne more več biti govora o kastni rednem umiku, ampak o paničnem tagu. Na tem begu je omagalo zlasti ve-[iko število italijanskih časttilkov, podčastnikov ter vojakov in fašistov iz Ita-'■ie, ki so jih Abesinci pobili ali zajeli. Materialne izgube Abesincem se je na ta način posrečilo v dobrem tednu dni osvoboditi zopet vse kraje, ki so jih italijanske čete zasedle s Svojim dvomesečnim prodiranjem od so-"laiske meje proti severu. Italijani so se '"naknili na izhodne položaje, toda tudi s teh so jih v nekaterih krajih vrgle Zasledujoče abesinske čete. V močvirji! razniočenih cest je ostalo ogromno šte-',«lo italijanskih motornih vozil, tankov, '°Pov in materiala, kar so vse Abesinci Naplenili. Obenem so Abesinci dobili tudi ^romno število strojnic in pušk, ki so j1*1 bežeči Italijani pometali od sebe. Ma-.erialna škoda, ki jo je povzročil itali-lanski vojski ta poraz, je še skoraj bolj ?|)čutna, kakor škoda, ki jo je povzroča izguba častnikov, podčastnikov in v°!akov, 100 km v Somaliji Ofenziva rasa Deste je dosegla že pred £ar dnevi abesinsko-somalsko mejo. Nje-^*ve čete so vpadle s silno naglico v Havansko Somalijo in zavzele sinoči že pesto Odur, ki leži skoraj sto kilome-daleč od abesinske meje v Italijan- v vseh krajih, kjer so se pojavile abesinske čete, z navdušenjem pozdravilo Abeslnce kot osvoboditelje izpod italijanskega jarma. Splošno se sodi, da vojska generala Grazlanija v sedanjem trenutku in v sedanji sestavi ni več sposobna zadržati abesinskega napredovanja v Somalijo. Cilj oienzive rasa Deste je glavno mesto Somalije, Mogadisk, ki leži ob Indijskem oceanu. Abesinska ofenziva na severu LONDON, 28. novembra. Boji, ki so se pričeli predvčerajšnjim severovzhodno od Makale In v področju Teinbjena, so trajali ves dan in vso noč. Četam rasa Sejuma in rasa Kase se je posrečilo Italijane vreči z Jijlhovlh položajev in pričeti. prodiranje proti severu. To je pri- sililo Italijane, da so pričeli v naglici prazniti tudi Makalo in nastopiti pot umika proti Adigratu. Zdi se, da sta ras.Sejnin in ras Kasa s tem pričela veliko akcijo, katere namen je vreči Italijane iz Tigreje, kakor so na jugu vrženi iz Ogadna. Beg iz Tigreje LONDON, 28. novembra. Po velikih abesinskih uspehih na jugu, so dosegle sedaj abesinske čete tudi prve velike uspehe na severu. Abesincem se je po-srčilo predreti Italijanske linije in pasti Italijanom za hrbet. V Makali, ki so jo izpraznili, so pustili Italijani le čete askarjev. Tudi Adigrat zapuščajo vse italijanske čete in se umikajo v Eritrejo. Demonstracije do vse' Italiji Veliki nemiri zaradi pomanjkanje hrane in upora proti fašističnemu režimu LONDON, 28 novembra. »Times« poročajo iz Milana, da so nastale tam in v drugih italijanskih mestih, posebno industrijskih centrih velike demonstracije proti fašističnemu režimu. Ljudstvo je silno razburjeno, ker že primanjkuje živil. Pri demonstracijah v Milanu je morala nastopiti policija z orožjem in poklicano je bilo na pomoč tudi vojaštvo. Mussolini je izdal proti demonstracijam najostrejše ukrepe. Voditelji demonstra- cij pridejo pred posebni fašistični tribunal. Kakor se zatrjuje, proglasi Mussolini po vsej Italiji obsedno stanje. LONDON, 28. novembra. Italijanska vlada je izvedla zadnje dni veliko pre-grupacijo čet in preklicala dopust 100.000 mobilizirancev. Prvotno se je mislilo, da u> ti ukrepi namerjeni proti sankcije Izvajajočim državam, sedaj pa izgleda, da gre za notranjo varnost, ki postaja za režim vsak dan problematičnejša. Društvo narodov in sankcije Odgoditev poostritve sankcij je le tehničnega značaja — Anglija ne popusti — Italijanskih groženj se nihče ne boji ŽENEVA, 28. novembra. Odgoditov poostritve sankcij proti Italiji, ki je bila sklenjena glavno na pritisk Francije, se je ponekod tolmačila kot znak popuščanja s strani Društva narodov in zlasti tudi Anglije. To tolmačenje pa ni pravilno. Društvo narodov, ki je imelo do-velj poguma, da je proglasilo Italijo za napadalko v italijansko-abesinski vojni in uvedlo proti njej finančne in gospodarske sankcije, ima tudi toliko poguma, da ne bo obstalo sredi pota in naenkrat kapituliralo. Najmanj sc pa more to pričakovati, dokler ostane Anglija zvesta svoji dosedanji politiki. Glede Anglije se tu naglasa, da se njeno stališče ni v ničemer spremenilo ii: vse kaže, da se tudi ne bo. Vse drugačne vesti sc širijo v svet z zainteresiranih strani s prozornimi nameni. Anglija svojega dosedanjega stališča sploh ne more opustiti, ker bi s tem postala njena svetovna politika neresna in smešna. Iz vsega tega sledi, da je bila poostritev sankcij proti Italiji odgodena bolj iz formalnih vzrokov, ker zadevne uvodce priprave še niso dovršene. Glede prepo-! vedi dobave nafte, premoga in kovin Ita- kolonlji. Domačinsko prebivalstvo je 1 liji sc mora prej dovršiti potrebna orga- nizacija, ker ne gre samo za države, ki so članico Društva narodov, ampak tudi za druge, zlasti za Združene države Severne Amerike. Roosevelt je sicer pristal na to prepoved, a brez obveznih zagotovil s strani petrolejskih družb bi vse lahko ostalo le na papirju. Čim bodo te priprave dovršene, se bodo sankcije proti Italiji gotovo poostrile v navedenem smislu. lega se zavedajo tudi v Italiji, kjer postajajo vsak dan bolj vznemirjeni. Ako sc izvede ustavitev vseh dobav bencina, premoga in kovin, mora slediti v Italiji neizogiben polom vse afriške akcije in s tem — tako se'splošno sodi — tudi fašizma. Italija grozi sedaj zaradi tega z vojaškimi represalijami, toda teh groženj nikjer nc jemljejo resno. Nanje se obeša le Laval, da bi jih porabil za svojo posredovalno akcijo, ki postaja z vsakim dnem bolj brezupna. Nihče ne veruje, da bi si Italija upala napasti Anglijo, ker bi v tem primeru imela proti sebi vse države, ki so članice Društva narodov. Eventuelna vojna Italije v Evropi bi se končala za Italijo z največjo katastrofo. O tem so si edlr.i tu vsi. Okna m svet LAVAL PRED PADCEM. PARIZ, 28. novembra. Popoldne se prinče seja francoske vlade, od katere poteka bo odviser. nadaljnji obstoj ali padec Lavalove vlade. SEJA ANGLEŠKE VLADE. LONDON, 28. novembra. Jutri bo važna seja angleške vlade, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju razširjenja sankcij proti Italiji. Listi naglašajo, da se bo vlada najbrže odločila za razširjenje sankcij in tudi za kontrolo ladij, ki so namenjene v italijanske luke. DVOJE NASPROTNIH VESTI. RIM, 28. novembra. Tu se odločno zanikajo vse vesti francoskega in angleškega tiska, po katerih naj bi bila Italija pripravljena ustaviti svojo vojaško akcijo v Abesiniji In skleniti mir. kakor bi ga ji ponudili iz Londona. V Londonu pa zatrjujejo, da imajo sestanki angleškega poslanika sira Drummonda z Mussolinijem namen najti podlago za ugodno rešitev abesinskega spora v direktnih pogajanjih med Anglijo in Italijo brez fran coskega posredovanja. ZDRUŽITEV IRCEV. DUBLIN, 28. novembra. O pogajanjih med Londonom in Dublinom se izve. da gre v glavnem za to, da dobi irska vlada popolno oblast brez kraljevskega guvernerja. Med severno in južno Irsko bi se ustvarila zveza na federativni podlagi, dočim bi Irska dovolila Angliji svobodna pristanišča in bazo za vojno mornarico. REVOLUCIJA V BRAZILIJI. BERLIN, 28. novembra. Tukajšnji listi poročajo iz Brazilije, da se je vladnim četam posrečilo v glavnem že zadušiti vstajo v severni Braziliji. Vstaja je bila docela komunističnega značaja in so vstaši v primeru zmage nameravali proglasiti sovjetsko republiko. MASARYKOV NASLEDNIK? PRAGA, 28. novembra. Med parlamentarnimi klubi se vrše važna pogajanja zaradi odgovora na razna vprašanja vlade. Baje gre tudi za vprašanje spremembe na naj višjem državnem mestu.. Ha ietištu dohtme itdMe Zakaj je vojska v Abesiniji? Pod tem naslovom je napisal Peter Rešetar v zadnjem »Slovenskem Gospodarju« sledeče: »Na Hrvaškem sta se pogovarjala dva kmeta mačkovca, zakaj je vojska v Abesiniji, pa je dejal eden: »Znaš zašto? Za hrvatsko pitanje, bre!« Tako in podobno se »Slovenski Gospodar« že več časa norčuje iz hrvatskega vprašanja, med tem ko izjavljajo voditelji stranke, katere glasilo je, neprenehoma, da je ena njihovih prvih nalog rešiti, tudi — hrvatsko vprašanje! In tako se norčuje iz hrvatskega vprašanja list, ki je prej, ko je pisal šc opozicionalno, naglašal, da obstoja poleg hrvatskega tudi enako slovensko vprašanje. Ako se torej sedaj norčuje iz hrvatskega, se norčuje tudi iz slovenskega vprašanja, katero jc nekoč sam postavil in proglašal za najvišjo politično svetinjo. Na vse to moremo reči le eno: cinizem ljudi, ki iini razen strankarskih interesov ni na vsem svetu sveta nobena druga stvar. Sekeiske j Maši Sokoli in prvi december Svečane priprave za letošnji državni in sokolski praznik Slovesna zaprisega novega članstva — Slavnostna akademija v Narodnem gledališču domu je obvezna za vsa mariborska društva in bo meddruštveni sokolski odbor Slavnostno se pripravlja naše Sokolstvo na državni praznik 1. decembra, ki je obenem praznik vsega jugoslovanskega Sokolstva. Še posebej praznično pa pripravlja za ta svečani dan Sokolstvo ob naši severni meji. Krona vseh priprav bo nedvomno slavnostna akademija, ki jo priredi na večer pred praznikom v Narodnem gledališču Sokolsko društvo Maribor-matica. Kakor prejšnja leta; se ie matično društvo tudi letos posebno skrbno in vestno pripravljalo za ta dogo dek. Mesece in mesece so se vežbale izbrane skupine vseh telovadnih vrst, ki bodo nastopile z bogatim in pestrim sporedom na slavnostni akademiji. Posebnost pa bo tudi nastop naših olimpijcev. Sokolsko društvo Maribor-matica bo slavnostno akademik) ponovilo na praznik 1. decembra ob 15. uri, da se je. lahko udeleže tudi vsa sosednja okoliška in podeželska bratska društva. Z akademijo ne bo samo povdarjena simbolika slavno stnega dogodka sokolskega praznika, pokazala bo tudi vso lepoto in napredek sodobne telovadbe. Posamezne vrste bo do predvajale točke, ki jih Še nismo videli. Spored slavnostne akademije pa je naslednji; za uvod in otvoritev bo godba zaigrala državno in sokolsko himno. Pri prv' sporeda bodo nastopile nižje naraščajnice in izvajale po skladbi Jarnik Morajčevo »Jutranjo gimnastiko«; obrtni naraščajniki bodo predvajali po skladbi Rajhovi simbolično »Naš je svet«; člani in članice bodo nastopile skupno pri »Fan taziji«; po sldudbi ipiž.. J^iiidtnerja"bodo-, nato višji naraščajniki predvajali. »Telovadno etudo«; po skladbi, Manke. Wag-nerjeve bodo nastopile višje naraščajnice, člani bodo nastopili na bradlji, po skladbi Večerove pa bodo nastopile članice kot ritmična sestavina. Pri 8. točki sporeda bosta izvajala Primožič in Grilc poljubne proste vaje za Olimpijado v Berlinu. Pri zadnji točki bodo nastopili člani s »Polonaiso« po Murnikovi skladbi. Spored bo zaključen s sokolsko koračnico. Na izreden užitek, ki ga bodo naši So-koli, vrli matičarji, pripravili s svojo aka demi.io. opozarjamo vse Sokole in vse Sokolu naklonjeno občinstvo, naj pohiti v soboto zvečer in na državni praznik ponoldne v Narodno gledališče. Oficijelna proslava sokolskega h; državnega praznika pa bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v Narodnem domu. Sokolskemu članstvu bo prečitana zvezina poslanica, novo sokolsko članstvo pa bo priseglo zvestobo sokolski ideji. Tudi so na programu glasbene in pevske točke ter deklamacije. Proslava v Narodnem izdal še vsa potrebna navodila. Sokoli in Sokolu naklonjeno občinstvo, udeležite se vsi slavnostne akademije v Narodnem gledališču in oficijelne proslave v Narodnem domu. Ob tej priliki mo* ramo zopet ponovno izpričati svojo sokolsko zavest, svoj sokolski ponos! Iz župnega načelstva. 1. Župni izpiti se vrše dne 14. in 15. decembra v Mariboru. Bratje in sestre, ki so položili že društveni izpit in delujejo najmanj dve leti kot prednjaški pomočniki, naj se prijavijo najkasneje do 1. decembra župnemu načelstvu. Prijavo je izpolniti točno po navodilih v okrožnici 19/35 od 7. novembra 1935. 2. Izpiti za smučarske sodnike se bodo vršili dne 21. in 22. decembra: pričetek 21. dec.'ob 16. uri v-župni pisarni. Prijave poslati do 10. decembra župnemu načelstvu. V prijavi navesti poleg osebnih podatkov še opis sokolskega delovanja, koliko časa smuča in če ima že kakšne izpite. 3. Smučarski tečaj se bo vršil od 26. dec. do 2. jan. Župna uprava je dala tečajnikom podeželskih edinic, ki imajo nogoje za smučanje, nekaj brezplačnih mest. Prošnje za ta mesta je vložiti na načelstvo župe preko svojega okrožja. 4. Prijave za savezne smučarske tekme, ki se bodo vršile letos v Mariboru, so: v polnem teku. 5. Tekme naraščaja v 1-stu 19.36 se vrše v trli oddelkih: V prvem in drugem se tekmuje z obveznimi saveznimi vajami, za tretji oddelek pa se bodo vaje te- dni razposlale društvom in četam. Zdravo! BKammmmmmmmmrnmmtmm Poverjeništvo JLAS, službeno. Za tek »Osvobojenja« dne 1. decembra še odreja sledeča žirija: Vrhovni sodn.k: Fišer, vodja teka: Perir., starter: Bergant, sodniki: Cestnik, Kramberger F., Kramberger B., Smerdel in vsi sodniški kandidati. Sestanek žirije in žrebanje ob 9.30 na igrišču ISSK Maribora (Ljudski vrt). — Poverjenik. V Mariboru se bo ustanovil nogometni podsavez? Kakor doznamo, je v teku akcija za ustanovitev nogometnega pod-saveza v Mariboru. Vršijo se mrzlične priprave, da bi se zadevni predlog predložil že letošnji glavni skupščini Jugo-slovenskega nogometnega saveza, ki bo 15. decembra v Beogradu. Mariborski nogometni podsavez bi obsegal bivšo mariborsko oblast in bi bilo v njej ob ustanovitvi včlanjenih 15 klubov, in si- cer iz Maribora, Celja, Ptuja, Laško, Čakovca, Murske Sobote in Dol. Lendave. Tekmovanje za sveovno prvenstvo v table-teni.su ne bo v Zagrebu! Kakor znano, bi se moralo prihodnje svetovno prvenstvo v table-tenisu vršiti v Zagrebu. Dolgo je premišljeval naš savez, ali mu bo uspelo zbrati dovolj sredstev, da bi dostojno izvedel to veliko prireditev. Pa ie končno moral javiti mednarodni federaciji, da prepuščamo to prireditev drugim, ker smo preveč revni. Res škoda! Naši table-tenis igrači so na zelo lepi višini in bi gotovo na domačih tleh dosegli zavidljive uspehe. Kandidatov za to prireditev pa seveda ne manjka. Za organizacijo svetovnega prvenstva v table-tenisu sta se prijavili med drugim Češkoslovaška in Nemčija. Zdi se, da se bo mednarodna' federacija odločila za Nemčijo ter se .bo vršilo svetovno prvenstvo najbrže v Hamburgu. Zmmtite javite Na naslov sreskega načelstva Maribor desni breg. Zadnje dni hodijo po Teznem neki moški od hiše do hiše in pobirajo podpise strank ali ža priključitev k Radvanju, ali k mariborski mestni občini ali pa za odcepitev Od Pobrežja in za samostojno občino Tezno. Nazadnje se pre-zentira strankam povrh še posebna pola, kjer se naj vpiše vsak poglavar rodbine. Nabiralci podpisov zatrjujejo, da je ta pola in podpis ozir. vpis za ljudsko štetje. Pola pa ni tiskana kot uradni obrazec za ljudsko štetje, ampak je le navadna pola papirja, rubricirana s svinčnikom za vpis imena. Nikjer na poli ni žiga občine in podpisa občinskega predsednika. Nepravilnost zanfpre opaziti le tisti, ki pozna uradne obrazce za ljudsko štetje, drugi ne. Izvedeli, smo, da obstoja na Teznem skupina mož, ki je razposlala s takimi polami nabiralce vpisov za »ljudsko štetje«. Če ni to po .nalogu oblasti, je mistifikacija ljudstva in zloraba oblasti, ki je najbrže kaznji-va. Neki gospodje nameravajo baje te pole za »ljudsko štetje« priložiti vlogi na merodajno oblast kot prilogo in »verodostojen dokaz«,'da zahteva toliko in tolika tisoč ali stotin »samostojno« občino Tožno«. Mistificirani Tezenčani prosimo sresko načelstvo Maribor desni breg, tiaj stvar temeljito preišče in vse krivce pozove na odgovor ter postopa v smislu zakonitih določil. Iznajdljivim tezenskim orožnikom gotovo ne bo težko eruirati krivcev, saj lahko dobijo potrebne podatke na Teznem skoraj pri vsaki hiši. Retflm$ke u.wm Stavka rudarjev v Poljčanah končana* Poročali smo pred dnevi, da je stopilo delavstvo tukajšnjega premogovnika (116 rudarjev) 16. t. m. spontano v stavko, ker je podjetje odpovedalo službo 6 rudarjem, ki so pripravljali ustanovitev legalne strokovne organizacije in rad1 zaostankov, nastalih pri izplačevanju mezd. V ponedeljek predpoldne se je vršila v obratni pisarni premogovnika rudarske družbe ponovno razprava, ki ie privedla do zaželjenih uspehov in nevzdržni položaj spremenila v toliko, d3 se je 26. t. m. zvečer ob 6. uri zopet prte' čelo redno obratovanje. Po daljšem razpravljanju je bil v glavnih točkah dosežen obojestranski sporazum, ki je bil na popoldanskem sestanku objasnjen stavkajočemu delavstvu. Tako je vse odpuščene delavce zope* sprejelo v službo. V primeru, ako bi bil° primorano skrajšati obratovanje v rudniku, se ne bo zmanjšal stalež delavstva z redukcijo posameznih delavcev, ampak se bo sporazumno z delavskimi zastopniki določilo skrajšanje delovnega času-Zaostale mezde se izplačajo postopno v določenem roku. Sklenjeno je bilo dalje tudi glede zastopstva delavstva v obratu in sicer vrši funkcijo lokalnega odbornb ka Jančič Ivan, kot njegova pomočnika pa sta Oprešnik in Bedene M&iske javite tU&Ue m Podpora ponesrečencem. Po intervenciji sreskega poslanca g. Doberška je narodna skupščina dala za ponesrečence ob priliki volitev 5. maja na Radeljski Cesti 5000 Din. Velikodušni čipi gospoda poslanca vsi hvalijo, kajti denar, ki ga bodo ponesrečenci prejeli bo ravno sedaj, ko trka zima na duri, zelo dobrodošel. Smrtua kosa. V ptujski bolnišnici ic umrl po dolgi mučni bolezni Leopold Koler, mehanik ir.-šofer iz Ptujske gore-Star je bil šele 36 let. Nezgode in nesreče. Petnajstletni P3' stir Ivan Gabrovec, posestnika sin v Da*’ leni se je na paši ranil v levo nogo. Kef je rano zanemaril, je nastalo zastrupil3' nje krvi in so morali fantka prepeljati v nt-ujsko bolnišnico. Njegovo stanje je /*3' lo resno in je le malo upanja, da nj" rešijo življenje. — V isti zavod je mora*® tudi cT etiia Ana. Golob iz Podgorci-Na potu v cerkev je padla tako rR' srečno, da si je zlomila levo noga/ ' Srebrna poroka. Pod tem naslovom smo poročali o srebrni' poroki g-. Vid0' nije s Pragerskega. Ugotovili pa smo da smo nasedli mistifikatorju, ki' .ie 's t0 vestjo zasledoval nečedne osebne nam3' ne. S tem popravljamo to nehote storjen3 krivico g. Vidon;ji. Spomenk viteškega !«raS$a meh-sandira l. Zedin^tefid v Mariboru * Mariborčani v Benetkah KONEC. Opoldne najdejo Slovenci svojo kost, da so jo glodali vse do povratka, nekak osrednji problem tega popotvanja. »Potnik« nas je spravil menda v skoro najodličnejši hotel. Angležev ni, sezona je mimo in rajši ko nič vzamemo celo Slovence, si je utegnil misliti direktor, pa je z znatnim popustom dal hrano ir. stanovanje nam. Ta hotel je palača nekega slavnega doža, vse v mramorju, kristalih, perzijskih preprogah, z zgodovinskimi umetniškimi stropi, slikami, stebriči, nepopisnim vestibulom itd. In zdajci: Arhitekt: Vse je prav, le v tak hotel ne spadamo, to je za Angleže s funti in Amerikance z dolarji, ne pa za Slovence. Mi spadamo v oštarijo. Sploh se ne znamo obnašati. Kako posmehljivo nas gledajo natakarji, ker nimamo frakov, govorimo z njimi, si. pri mizi kažemo, kaj smo kupili, ne znamo jesti perutnine, rib, sadja itd. Hochštapler je, ki trdi, da spadamo sem. Igor, ki je že sinoči ves zardel, ko ie stopil v hali od jeze, da nima fraka s seboj, je tudi tukaj politik in — molči. Pozneje se izkaže, da je za kompromis, seveda. Jožko: Kaj. ali smo Slovenci kar za pod mizo? Ce plačamo, spadamo vse-povsodi. Morda bolj cenimo umetniško okolje kot busyn*2sman ali farmer. Ker je cena primerna, nismo hohštaplerji. Po Tvoje tudi Cankar ne bi smel v tak hotel. — Arhitekt: Jasno, da ne. To je le za kapitaliste. Jaz: Hudirja, zato, ker ima Anglež doma kapjtale, mi pa ne, spada on sem, mi pa ne? Vnanja okolnost naj odloči? Ce ne držim nog t:a mizi in ne spuščam vetrov in ne delam druge družabne sramote, spadam sem; če se pa grdo obnašam, me tudi iz oštarije vržejo! Pa to še ni konec. Nadaljevalo se je na Lidu (zdaj je prazen), na Markovem stolpu (božanski razgled), na strehi Markove cerkve (tam, kjer so štirje tisočletni konji, ki na cerkev ne spadajo), pri koncertu na Markovem trgu (igral je orkester na pihala, kot ga še nismo sli- šali; arhitekt je trdil, da je večletni svetovni nagrajenec takih godb) v doževi palači (kakšen Boticelli), v avtobusu (na mesto, 100 km po ravni cesti, žal le 47, čeprav .ie vozil dobro in ni imel niti defekta na gumah), v Ljubljani, v Mariboru -— in se še ni končalo in se tudi ne bo. V oči pada nerazmerje uniform, ki so za naš okus preveč operetaste in pa zelo skromno oblečeno prebivalstvo. Vtis je, da se 'ljudstvo mnogočemu odreka. Zdaj tu zdaj tam kdo kaj previdno pove: Slaba. Zvečer smo doživeli demonstracijo. Skupine mladih ljudi so kričale proti Angliji in pomazale izložbe, kjer se je raz- stavljalo tuje blago, ali kjer so bili napisi v angleškimi, francoščini ali nemščini, saj drugih itak tli bilo nikjer. Pod Markovim stolpom se celo javno obešajo karikature na račun Angležev in Francozov. Preseneča Videm po svojem prometu in velikomestnem obeležju. V Trstu nam prvi ogovorjenec odgovori slovenski. Luka je res prazna in mrtva. Kdor jo je poznal poprej, to takoj opazi. Kanal za- sipavajo. Na mestu Narodnega doma ste]1 nov hotel. Slovenci žive in so odpori'1, čeprav jih oficielno ni nikjer, ne v drd' štvih ne pod napis: ne v šolah. Slovel1.®1' ue smatra Laha za enakovrednega, za^ je asimilacija in poitalijančenje teža' nejše. Z Opčin se poslavljamo od divnega P_' gleda na to mesto, pljučno krilo nas zemlje. Potem zopet proti Postojni. Ma'°. rana in chiantija za potrebo po Potl vsak nosi s seboj. Le ob Jožku se car le nik ustavi. Pojasnim mu, da se pac tnora ravnati množina terana po potrebi, ta P je pri Jožku znatno večja kakor pri u‘" ostalih. Ko zdrkne avto zopet na našo S'risvlj,t cesto, je pa vendarle spet lepše. * tod3 mrki graničar in preprosti financar, , svobodno. Svobodno vsej človek diha v Benetke nismo šli, tam tega pn obilici ogromnih umetniških in ku spomenikov preteklosti več ne.p0f ‘et-In zato pripada tudi kulturno^ m niško ustvarjanje tam doli le sc — ^ dovini. tikuMmke m duftiške Mavite Da bi bil Maribor čim lepši... Umesten predlog o pravem času — Kaj z nizkimi stav« bami sredi večjih stavb? m tudi ni združen z bogve kakšnimi stroški. Treba je le seči P<> vzorcih v drugih mestih, kjer so si takoj znali pomagati. S slikovitimi, velikimi reklamnimi Maribor se je v zadnjih letih silno razvil. Lah!.o celo rečemo, da dobiva neko svojsko lice in obliko, ki je za pogled prijetna. S predvidenimi preureditvami Trga.svobode, Glavnega trga, Zrinjskega . trga. Tomšičevega drevoreda itd. Da se bo Maribor uvrstil med naša najlepša mesta. Ta veliki napredek Maribora v zadnjih štirih, petih letih priznavajo tudi mnogi drugi, ki so zapustili naše mesto v prvih letih po prevratu in ki niso bili v Mariboru dolga leta. Ko sedai po presledku 12 in več let prihajajo k nam, nas vprašujejo, priznavajoč ta veliki napredek ir, prizadevanje za lepoto mesta: »Kaj ste naredili iz Maribora? Saj se ni več v njem spoznati.« So pa pri vsem tem neki nedostatki, ki bodo ostali trajni, ako se že sedaj no napravijo primerni ukrepi, ki naj te ne-dosmtke in vrzeli izločijo Sredi mesta, kakor na primor na Aleksandrovi cesti, na Glavnem trgu in drugod se namreč nahajajo pritlične stavbe sred! dvo- in večnadstropnih hiš Ni treba posebej povdarjati. da kazijo te hišice vtis in celotr.o lice. Vsa prizadevanja za olepšavo in modernizacijo bodo k vblBi. BTBfl Mav. praznikom 30. nov. ‘ako dolgo brezuspešna, dokler se temu nedostatku nc odpomore. Izhod ni težak ploskvami, ki segajo približno do višine sosednjih višjih stavb in ki delajo vtis, da gre dejansko za gradnjo, bi se te vrzeli mogle v razmeroma kratkem času mi z razmeroma majhnimi stroški izpolniti. Te velike reklamne ploskve, na katerih so lahko celo markirana okna nadstropij, bi morala kajpak biti primerno urejena in bi morala imeti zadevno dovoljenje gradbene oblasti. Slejkoprej sc bo to vprašanje moralo sprožiti Drugod so z rešitvijo v navedenem smislu pokazali, da ni nujno in da je celo smešno, da se stavijo zahteve po podretju takšnih hiš, ko obstojajo druge možnosti, ki niso zvezane z nikakšnimi posebnimi stroški ter žrtvami in ki s slikovitostjo ploskev nudijo možnost še veliko večjega vtisa ih še mičnejše zunanjosti kakor je na primer navadna dvo-ali tronadstropna stavba. Z izvedbo sistematičnega dela v tem smislu bo rešeno eno izmed poslednjih še nedotaknjenih in' še nerešenih vprašanj naše mariborske olepševalne politike, četudi segamo v najboljšem namer.u po sredstvih »Potemkinovih« metod. SOKOLSKA AKADEMIJA Velik požar v Bresternki Neprevidnost je povzročila požar — Poslopje na hribu gori - Skoda 5O.G0O dinarjev Včeraj ob 8.45 je izbruhnil ogenj v Bre-sternlci 89 na hribu in uničil gospodarsko poslopje pos. Franca Strošnika. Ognjeni zublji so na mah objeli hlev, -skedenj, stiskalnico in vse gospodarsko poslopje. V kratkem času je bilo vse uničeno. Na kraj požara je takoj orišla mariborska gasilska četa. kmalu za njimi pa še gasilci iz .Kamnice, Ker je bilo goreče po- slopje daleč od. vode in je stalo na precej visokem hribu; je bilo gašenje zelo otežkočeno in so gasili le z ročno brizgalko. Kljub vsen? težkočam so vrli gasilci ogenj omejili in rešili stanovanjsko poslopje. Škoda, povzročena po požaru, znaša preko 50.000 dinarjev. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti. »Edeninštirideseti« je uajnovejši- roman iz dobe ruske revolucije in ga naša javnost že pozna s filmskega platna. Sedaj izhaja ta romam v izvrstnem Vukovem prevodu v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film in modo »Naš val«. V novi številki tega prvega ma-gazinskega., tednika, ki je pravkar izšla, najdemo v prilogi za ljudske odre še nadaljevanje klasične Goldonijeve komedije »Krčmarica Mirandolina«, v belestristie-nem delu pa .Terome Rebouxovo duhovito črtico »Bedasta žena« in roman v slikah »Secjuoia«. Zanimivosti iz domače in svetovne radiofonije, modne skice ih križanke zaključujejo redakcijski del lista, kateremu so na 32 straneh priloženi programi vseh evropskih, radijskih oddajnih postaj. Ljudska univerza. Danes v četrtek ob 20. uri predava g. univ. prof. dr. Grga Novak iz Zagreba o Rimu — prestolici novega diktatorja. Mnoge skioptiČr.e slike! — Jutri v petek, dne 29. novembra predava g. univ. prof. dr. Grga Novak o aspiracijah Italije na Sredozemskem morju. To italijansko politiko bo pokazal od zedinjenja Italije naprej pa do danes. Govoril bo o italijanskem stremljenju po Tunisu, po vplivu v Egiptu, o prvih razgovorih o Tripolisu in o italijanski ekspediciji v Crpo morje. Nadalje bo razpravljal, kako je prišlo do trozveze, do dogovora med Angleško in Italijo ie‘a ‘887, o stanju na Sredozemskem morju, do francoSko-italijanskega sporazuma glede Maroka, Tripolisa, kako se je zadržala Italija napram aneksiji Bosne, in kako je anektirala Libijo. Končno še zadržanje Italije med svetovno vojno in po vojni. G. rektor univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani dr. M. Samec je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad 15. jubitej-nirh plesom »Društva -jugosl. akademikov GRAJSKI KINO Telefon 22-19 Iiatadsufi H 03 G. Maks Furijau nam je danes poslal Dismo sledeče vsebilie: »Dne 3. novembra oopoldne sem neopravičeno izostal ''d predstave »Tartuffe« in jo s tem Onemogočil. Obžalujem ta svoj nepremišljeni korak, ki sem ga storil v skrajni duševni stiski, ter prosim p. t. občinstvo in upravo Narodnega gledališča v Mariboru. da mi blagohotno oprostita.« S tem le rešena afera, ki je vzbudila tudi v javnosti mnogo zanimanja. G. Furijar. se vrača na delo v našem gledališču. Pozdravljamo iskreno to rešitev zadeve. Iz občine Košake. Zupan občine Košaki. narodni poslanec Tvan Janžekovič, in odložil županske posle. Vodstvo ob-dbie je sedaj « rokah vnetega javnega 'n nacionalnega delavca g. Cerinška. ki je stekel obilo zaslug za napredek ob--'ine. socialno skrbstvo in predvsem elek-irifiVacik). Za cenejši plin. Organizacija mariborskih gostilničarjev je pokrenila akcijo, bi se plinu cene znižale. B'Io bi lahko svetlejše. Že neštetokrat fDo slišali pritožbe in zafrkacije tujcev, *i Prihajajo k nam v Maribor. »Lepo je '‘‘Ge mesto, krasna je vaša okolica in izborna vaša kapljica, le vaš kolodvor je v liptovski temi jn bi se lahko pobrigali la malo več svetlobe.« Mi pa pravimo: .Se je res kar ti tujci pripovedujejo. In Se ta predlog stavimo, da bi na temač-r'em kolodvorskem peronu žarele moč-neiŠe žarnic-e Za Maribor se to spodobi! list? Kakor znano sta med razbeljenim klerikalnim delavstvom in na-jKSčenstvom dve struji, in sicer tako-ar>i »beli« in takozvani »zeleni«. »Ze- ZV; li .n'” so imeli organizirane samo zaseb-e nameščenoe. katerih je seveda silno Sedaj pa je iz struje »zelenih« iz-a nova delavska organizacija kot pro- tiutež »beli« Jugoslovanski strokovni zvezi, ki ima radikalnejša gesla. Kakor doznamo, bo v kratkem pričel izhajati v Mariboru nov tednik »Delavska fronta«, ki bo imel namen pridobivati delavstvo za »zelene«. Bogve, koliko haska bo... Nova dvonadstropua stavba. Nadzidava drugega nadstropja nad vogalnim poslopjem na Aleksandrov, cesti 42 in Meljski cesti 1 je že prišla do strehe, ki je tudi že pokrita. Del poslopja na Meljski cesti bo trinadstropen. Naši purančkl gredo po svetu... Okusa morajo biti prav imenitnega in gotovo tudi dobro teknejo, kajti v inozemstvu je bilo letos prav živahno povpraševanje po naših slovitih purančkih. Preko 70 vagonov so jih v letošnji'sezoni poslali preko meje. Gasilska zajednica dravske banovine naroča po odredbi Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije vsem gasilskim četam, odnosno župani, da se na spominski dan našega osvobojenja in zedinjenja, dne 1. decembra udeležijo polnoštevilno ali vsaj po svojih odborih cerkvenih sveča- nosti in morebitnih drugih prireditev v počastitev tega narodnega praznika. Starokatoliška cerkvena občina praznuje državni praznik dne 1. decembra s slovesno službo božjo ob 9. uri v Narodnem domu. Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo, dne 1. decembra bo v našem Sokolskem domu slavnostna telovadna akademija, ki jo priredi naše društvo v proslavo državnega in sokolskega praznika. Spored telovadne akademije je prav mnogovrsten. Pričakujemo, da se bodo naše prireditve udeležili vsi naši prijatelji od blizu in daleč. Začetek akademije ie ob 8. uri zvečer. Zdravo! v Mariboru«. S tem je resno delo naših akademikov dobilo visoko priznanje. Vstopnice za sokolsko akademijo, ki bo v soboto 30. L m, ob 20. uri in na državni praznik 1. decembra ob 15, uri v Narodnem gledališču, dobite pri dnevni gledališki blagajni. V soboto 30. novembra Miklavžev večer v Narodnem domu. Svira jazz mariborske mestne godbe. I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev za dravsko banovino, sedež Maribor, priredi dne 30. novembra 1935 v Gam-brinovi dvorani Miklavžev večer s plesom. Prijatelji društva in športniki vljudno vabljeni. Vstop prost. Začetek ob 31. uri. Darila se sprejemajo v Gambri-novi dvorani od 15. do 20. ure. Kavarna »Astoria« priredi v petek 29. t. m. y proslavo skladatelja Liszta klasičen večer. Na sporedu so: Liszt z 2. in 12. rapsodijo in veliko fantazijo »Soirč pri Sisztu«; poleg tega so na sporedu: Zajc, Godard, Dvorak in Schubert. Vljudno se vabijo vsi ljubitelji klasične glasbe. Začetek ob pol 21. uri. Po sporedu zabavna glasba. Vse točke izvaja priljubljena kapela I. Ritter. Cene običajne. Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v petek pa Minafikova in Konigova lekarna. Pobreškj pokolj. V zadevnem poročilu navedeni Cotič ni identičen z Dragom Cotičem, ključavničarjem pri Splošni stavbeni družbi na Teznem. To pojasnilo prinašamo na željo, da se ne bi komu zgodila krivica. Očetu polomil rebra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovar jati posestniški sin Maks O. iz Spodnje Voličine. Dne 14. aprila t. 1. se je nam reč med Maksom in njegovim očetom vnel prepir. Sin je zgrabil za neki pred' met' in obtolkel z njim očeta ter mu poki mil tri rebra. Obtoženec je priznal, da je očeta poškodoval, toda pri tem se je za' govarjal, češ da je to storil, ker je oče z materjo grdo ravnal. Obtoženec je bil obsojen na tri mesece ječe. pogojno na tri leta. Strupena ljubosumnost. Včeraj popoldne so v tukajšnjo bolnišnico pripeljali iz Slovenske Bistrice 55tetnega posestnika Martina Korošca, ki ga je v neki | Predprodaja vstopnic pri XX Samo še dva dni najboljše dunajsko delo »Zadnja ljubezen'1 Albert Bassermann. Od sobote dalje naj le psi til us iz carstva divjih živali »Divji tovor«. Senzacija, smrtne borbe na lovu za divjimi zvermi-Ta velefilnt se predvaja v nemškem jeiiku. Kino Union. Danes zadnjič kolosalna komedija »Zlata Katarina«, prvovrsten film češke produkcije. Od jutri dalje sen-zacijski film »Artisti« s Harry Pielom iti mnogimi dresiranimi živahni. REPERTOAF Četrtek, 28. novembra ob 20. uri: »Map da«. Red B. Petek, 29. novembra: Zaprto. Sobota, 30. novembra ob 20. uri: »Sokolska akademija«. Izven. V nedeljo zvečer »Poljska kri« po znižanih cenah. Bujno melodiozno in. vedno privlačno Ncdbalovo opereto »Poljska kri« ponove v nedeljo, 1. decembra ob 20. uri po znižanih cenah. »Zagrebški kvartet« v mariborskem gledališču. V sredo 4. decembra koncertira v mariborskem gledališču znani »Zagrebški kvartet«. Ta odlična godalna enota slovi po vsej državi, pa tudi zaradi uspešnih turnej po tujini in poudarjajo Strokovne kritike povsod njeno precizno izvajanje, homogeni zvok ter umetniško zrelost vsakega posameznega člana tega rvarteta. Mercedes Goritz-Pavelič pleše. V soboto 7. decembra nastopi v mariborskem gledališču zagrebška plesna umetnica Mercedes Goritz-Pavelič, ki je pred kratkim na turneji po Romuniji žela prave pravcate triumfe. gostilni napadel I. P., ker ;e dvoril napadalčevi. ločeni ženi, K ' **l c je dobil s koloni več udarcev prš!.o glave ut hrbta ter .so njegove poškgdbe precej nevarne. 15,000 dinarjev dvignila in na svoje ime prepisala. Na zatožni klopi je sedela pred mariborskim okrožnim sodiščem 25letna želarka Marija Makovčeva iz Lo-kavcev, ker je dne 2. januarja t. 1. dvignila z hranilno knjižico svoje tete. ki pri njej stanuje, znesek 15.000 dinarjev in ga prepisala na svoje ime pri istem denarnem zavodu, ne da bi teta o tem kaj vedela. Radi tetine ovadbe je prišla nečakinja na zatožno klop in se je zagovarjala v tem smislu, češ. da bi itak ona vse podedovala. Obsojena je bila na štiri mesece zapore, pogojno za dobo dveh let. Velika tatvina železa. Trgovec s kovinami Alojzij Arbeiter v Dravski ulici 15 je prijavil tukajšnji policiji, da mu je nekdo v zadnjih 8 dneh ukradel iz zaklenjenih skladišč 300 kilogramov raznega železa in svinca v vrednosti 3000 dinarjev. Istočasno je Arbeiter izjavil, da so mu neznani storilci letos pokradli že 2100 kilogramov železa ter da je skupno oškodovan za približno 10.00U dinarjev. Vlomne tatvine sta osumljena trgovčeva bivša delavca in se bo v' tej smeri preiskava nadaljevala. Izvoz našega sadja. S 15. novembrom je bil ustavljen zaradi povišanih audn ves izvoz našega sadja v češkoslovaško. S 1. decembrom pa bo ukinjen tudi nai-brže ves izvoz v Nemčijo, ker še ni določen kontingent. Če je madjarskim obljubam kaj verjeti, bodo Madžari v decembru uvozili okrog 100 vagonov naših jabolk. Med madžarskim trgovinskim ministrom in našimi merodajnimi činitc-Ui se vrše že zadevna pogajanja. Ob zaključku tetošnje izvozne kampanje sadja bodo menda zadovoljni tudi producenti, da trgovcev ne omenimo. Kakor pa smo doznali iz vrst naših sadjarjev, pripravljajo za prihodnje leto, če bo sadje obrodilo nove akcije, ki jim utegnejo pri-! nesti lepe koristi, zlasti ori izvozu sadja v tujino. HALO ZORA! POJDIVA HA IZPREHOD, NE MOREM, ANICA, HIMAM | ZIMSKEGA PLAŠČA. HODILA SEM 'Z I PRODAJALK V PRODAJALA 5EI mm MOGLA ODLOČITI ZA NAKUP X7A zimskega plašča i poglej! imam vsega 1000 DIMARiEV, A10, KAR Ml UGAJA. JE POVSOD DOSTI| DRAŽJE ! ZORAlOGRNI SE, VODILA TE BOM! (ZDAJ BA ZORA, BOVA Z [OSTANKOM KUPILI j£ KLOBUK JIM ROKAVICE.TAKO! • ^ SAJ SEM Tl PRAVILA, OA BOS “""•TIVARJU . ZA MA 10 DENARJA DOBILA 3 VSE, KAR ISCEŽ1--- lTIVAR NIVEA CREHE Brez posebncRa obvestila. NIVEA CREHE MARIJ S KALAN » & % ik ROMAN 5(00 jltOHfflA Po njegovi smrti se je moja blazna jeza I pomirila. Postal sem bolj strašilo za otroke, kakor divji maščevalec. Vendar j sem sovražil tudi bratovega sina Josipa, I njegovo ženo Marijo in hčer Sido. Pričel sem jih strašiti, dasi se nikoli nisem izdal. Josip Silan pa je vendarle vedel, kdo sem. Čudaški berač Habakuk je stal nad Silanovino kakor prekletstvo in pogubo oznanjujoča senca in prekletstvo in poguba sta prišla. Kako divje sem rjul od zadovoljstva, ko se je Silanovina podirala. Kako se je grozotno razlegal v noč moj krohot, ko se je Sidin mož strmoglavil čez jez in so ga potem iskali po Jasnici mimo mojega domovanja. Jezil sem se samo, da ni planila za njim še Josipova hči. Toda prišlo je še večje prekletstvo: stopila je na pot svojega blaznega starega očeta ... Tako se izpolnjuje moje maščevanje in sedaj čakam samo še, da pade Josip Silan ...« Tu so se zapiski nehali, na drugem novem listu je pa bil še novejši pripis, napisan z očitim naporom in muko: »Taka je bila zgodba mojega življenja. Sedaj se bliža koncu. Določno čutim, da nove zime ne bom več preživel, zato moram skleniti svoje račune. Tudi pome prihaja smrt. Naj, ne bojim se je. Samo moja duša se mehča pod pezo njene ko- ščene roke. Kakor slana v soincu kopni moje sovraštvo, ki mi je dajalo dolga desetletja moč, da nisem omagal in živel dalje to nečloveško življenje. Morda je bilo vse to kar sem poosnjal res blazno in sem bil zares nor. Ako ne bi bil, bi si izbral drugačno usodo. Moj oče in brat sta mrtva in Bog jima bodi milostljiv. Odpuščam jima, preden stopim pred njunega sodnika, našega Boga. Odpuščam tudi njunim potomcem, ki niso sami zagrešili nič drugega kakor to, da so bili rojeni iz njiju. Naj Bog, ki je edini upravičen sodnik, razlije novo milost na Silanov rod, da bo osvobojen strahot nečloveških grehov našel pravo pot v novo življenje. Kakor sem živel vedno sam, tako bom tudi umrl. Nikogar ne bo pri meni v zadnji uri in morda nikdar nihče ne najde mojega zadnjega počivališča. Če se pa le zgodi, da pridejo ti zapiski kdaj v roke kateremu iz Silanovega rodu, ga prosim naj mi odpusti in naj moli za pokoj in zveličanje moje grešne duše. Morda bo našel v tej molitvi tudi olajšanje svojih trpljenj in bolečin, katerih je vse polno življenje nas, ki si s tako majhno pravico pravimo ljudje ...« xxxn Ko je Sida prebrala zgodbo življenja Jakoba Silana, se je še bolj zaprla vase. Misel, da je obsojena v pokoro za grehe svojih prednikov, ki je vstala v njeni duši prvič ob materini smrti, se je razrasla v prepričanje, ki je napolnilo vso njeno notranjost. V tej misli se je utapljalo vse drugo kakor v neprodirni megli, ki je vedno bolj legala na njen razum. Po Habakukovi smrti je ostajala cele dneve v svoji sobi, sedela na divanu in strmela izgubljeno pred se, ali pa ob oknu ven v zimsko pokrajino, ki jo je ob Novem letu pobelil sneg. Govorila je malo in večinoma zmedeno. Do zdravnika je postala popolnoma hladna. V njeni bolni duši ni bilo več tiste ljubezni, ki jo je prej terala v krčevite boje z usodo in okoljem. Izginila je. kakor izgine zelenje pod belo odejo snega. In celo za lastnega otroka se ni brigala tako, kakor prve | dni po porodu. Prepuščala ga je dojilji in j stari Matildi. Samo včasih, v svetlih tre-notkih, ga je vzela v naročje, pritisnila k sebi in ihtela. Včasih pa ga je divje zibala in mu pela čudne, zmedene pesmi. Toda njena razpoloženja so se tako naglo menjavala, da jim je bilo težko slediti, V sredini januarja je pa pričela postajati nemirna. Včasih je sredi belega dne nenadoma kriknila, planila kvišku in se prestrašeno umikala pred prividom svojih bolnih možganov. Grozotne halucinacije so se ponavljale vedno pogostokrat in v vedno močnejši obliki. Zaman so se trudili dr. Frangež, dojilja. Matilda, Helena in Mary ter Jasna, ki sta včasih prihajali na Silanovino, da bi jo pomirili. »Ne vidite,« je kričala v grozi, »kako se odpirajo pred menoj neskončni propadi s črnimi žreli? Ne vidite, koko st iztegajo po meni roke mrličev, k; jih umorila. Mojo kri in mojo dušo zah to vajo. Obvarujte me! Rešite me!« »Nikogar ni,« so ji zatrjevali, a Sida se ni dala pomiriti: »Ne vidite belih skeletov? Ne vidite za njimi peklenskih pošasti? Glejte, tu.e se premika Ervin. Njegove oči so votle, glava je brez kože, zobje šklepečejo. Joj.. In tam.. Ne vidite Habakuka-Za njim Adolfa Rogana. moje matere, Simona Silana... Usmiliti se me! Odpustite mi!« Zgrudila se je na kolena, dvignila sklenjene roke. prosila, rotila in klicala lia pomoč. Nenadoma se je pa blazno za-krohotala: »Le pridite bliže, da vas pritisnem * sebi, saj vas ljubim, vi vsi. Saj ste nioij in jaz sem vaša. Odpeljite me s seboj’ Kani se umikate? Čemu bežite. Ne Pu' stite me same! Tam za vami vidim vrata v silne daljave, vse solnčne in zlate. Dovolite, da odidem z vami ...« Dvignla se je in pričela bežati prot' vratom. Z nadčloveško močjo se je hotela osvoboditi rok, ki so jo zadržale. Polagoma so pa postajali rijeni privid} vse pogostejši in duševna depresija je o’ več zapustila. Vendar se je njeno obnašanje spremenilo. Včasih je hodila zunal po zasneženih poteh in stezah mimo. kakor da se sprehaja, zato niso več tal