Stav. 85
TRST, v nedeljo 26. marca 1911
Tečaj XXXVI
- IZHAJA VSAK DAN
ta« rt aedeljah la prazaiklh «b » , «1 pmiil|ki rt zjntraj.
PuuKie štev. m prodajajo po S nvft. (6 «oi) v u«|ft tobak ar n ah t Trstn in okolici, Gorici, Kitaj«, 84. Potrm, Postojni, Sežani, Nabraftini, St. Lncfti, Tolmina, AJ4or-Ičini, Dovnbergn itd. Znatnrole Mer. po S avi (10 sto«.).
04LA8I 8E RAČUNAJO MA MILIMETRI ▼ tirokoati 1
kolona. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • ot. »a, osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih savo4ov 20 st. mm. Za oglase v tekata lista do 5 vrst 30 K, vsa nadaljna vrsta K 2. Mali oglasipo 4 sto t. beseda, naj-
" "elek uprave „Edinosti".
manj pa 40 stol Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti— PlaMije se izključno le opravi
CPINOST
Glasilo politUntga drafttva „Idinot^ za Primorske.
NAROČNINA ZNAŠA
Plačljivo In vtolljivo v Trsta.
»mM!
Irt« 34 K, pol leta 12 K, S mesece • K i na na-toobe bres dopoelane naročnino, se uprava ne ozira, ■areiatea na neaeljafee ta«anje „IBIIOITI11 stene: so
,	*««e Krea » se, aa pel leta Xrea I SO.
TU dopis? aaj ae podajo na nrednUtvo lista. Nefranke-
▼aaa pinaa aa m aprejaaaje la rakeplal u aa vrataja HareAnine, oglase in roktaanacffojo potikati na apmvo lista.
UREDNIŠTVO i eMoa filergie Galattl W (Naredni to) Isdsjatati in odgovorni urednik &TEFAN GODINA. Lastnik konsoreg Usta „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga a omejenim poroštvom t Trsta, alion == Giorgio Galatti itev. 18. === PoStao-hrsnllnKnl raln Hi M1S52. TELEPOM it tV57.
DELAVCI!
Včeraj v soboto 25. marca t. /. so pričeli pogovori med odposlanci naših posestrim, jugoslovanskih dežela o socijalno-stanovski organizaciji za jugoslovansko delavstvo in o Zvezi jugoslovanskih socijalnih organizacij. Pogovori se bodo nadaljevali danes dne 26. t. m.
Poživljamo Vas, da pridete v čim večjem številu na
veliki manlfestacOskl shod
ki se bo vršil danes dne 26. t. m. ob 10. uri predpoludne v gledališčni dvorani „Narodnega doma" v Trstu, na katerem nastopijo govorniki iz vseh jugoslovanskih dežela.
DNEVNI RED: Socijalno-stanovski interesi našega delavstva in njih skupna obramba. Jugoslovanska demokracija.
ODBOR N. D. O.
BRZOJAVNE VESTI.
Ljubljanska „ Glasbena Matica" v Opatiji.
OPATIJA 25. Točno ob 10. 'in pol pri-vozil je na Reko posebni vlak iz Ljubljane. Z zborom „Glasbene Matice" je prišlo tudi mnogo drugih izletnikov tako iz Ljubljane kakor tudi iz drugih krajev Kranjske. Ženski in moški zbor štejeta skupno 190 pevk in pevcev pod vodstvom koncertnega mojstra Mateja Hubada. Izletniki so se takoj podali v razne hotele, kjer so naročena prenočišča, na to pa je bil pozdrav reških Hrvatov in Slovencev v prostorih „Hrvatske čitalnice" na Reki. Vreme je neugodno, deževno. Ob 3*30 so se usidrali izletniki in ž njimi mnogo reških rodoljubov na parnik „Tatra". Od-plull so proti Lovrani, od tam ob obrežju mimo Ike, Opatije do Voloske. V Voloski so izstopili, se podali v „Narodni dom", kjer je bil pozdrav.
Koncert se je vršil v veliki dvorani hotela „Kvarnero". Dvorana je bila nabito polna. Pri koncertu je sodelovala opatijska zdraviliščna godba. Vspeh velikanski. Mojstru Hubadu so izročili velik venec. Izvajali so najnovejše slovenske mešane in moške zbore a kapela ter „Tanana" in „Dobro jutro" s spremljevanjem orkestra.
Ker v Opatiji ni bilo dobiti prenočišč, se odpeljejo izletniki po koncertu nazaj na Reko.
Jutri ljudski koncert z istim vsporedom na Sušaku.
Pogreb posvečenega Škofa dr. Marschalla.
DUNAJ 25. Jutri se bo vršil pogreb posvečenega škofa dr. Marschalla. Pokojnik je v oporoki izrazil željo, naj bi njegovo truplo blagoslovil škof Sv. hipolitski dr. Rčssler, s katerim je bil intimen prijatelj. Truplo pokopljejo v votivni cerkvi, katere prvi prošt-župnik je bil pokojnik.
Italijanska kraljevska dvojica na Balkanu.
SOFIJA 24. „Balkanska Tribuna" poroča, da poseti ttalijanska kraljevska dvojica po jubilejnih slavnostih dvore v Be-
PODLISTEK.
Udovica.
Povest iz 18. stoletja. — Napisal I. E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs.
„Kako ti kaj ugaja?" jo je vprašala baronica.
„Da bi bil malo višji, a malo manj udvorljiv, bi mi morda ugajal," je odgovorila Gita z nasmehom.
lemgradu, Sofije in Carigradu. Kraljevska dvojica ostane v Belemgradu dva dni, potem se s kraljem Petrom in prestolonaslednikom Aleksandrom poda v Niš, od tamkaj pa v Sofijo in nato v Carigrad.
Nova parlamentarna skupina v francoski zbornici.
PARIZ 24. V zbornični skupini progre-sistov in zmernih republikancev je prišlo do resnega razdora. Štirideset členov te skupine, med temi načelnik Thierry, izstopijo {bržkone še danes iz te skupine in osnujejo novo stranko pod naslovom: republikanska zveza. V skupini progresistov ostane le še 35 poslancev, ki že dolgo sim-patizujejo s katoliŠko-konservativno skupino.
Nemška cesarska dvojica v Benetkah.
DUNAJ 25. Ob 12.30 opoludne je dospel semkaj cesar Viljem. Vreme je deževno, vendar se je zbrala pred kolodvorom velika množica ljudstva. Na peronu, bogato okrašenem s cvetlicami sta pričakovali nemško cesarsko dvojico vojvoda Abruški in princ Videmski s svojimi adjutanti, nemški konzuli in drugi dostojanstveniki. Cesarska rodbina se je v gondoli preko velikega kanala odpeljala na cesarsko jahto Hohen-zollern.
Ministerska kriza v Italiji.
RIM. 24. V zbornici kroži oastopna lista za novo ministerstvo: predsedstvo in notranje stvari Giolitti; unanje stvari San Giuliano; javna dela Sacchi; zaklad Abig-nente ; finance Facta; uk Credaro; poljedelstvo industrija in trgovino Bissolatti; pravosodje Finocchiaro-Aprile; pošta in brzojav Ciufelli ali Calissano; mornarica Leona rdi Cattolica; vojna Spingaadi.
Rusija.
PETROGRAD 24. Dva carska ukaza odrejujeta, da državni svet in državna duma prekineta zasedanja od 25 do 28. tekočega meseca. Ukaza je protipodpiral Sto-lipin.
PETROGRAD 25 Car je členoma drž. sveta Durnovu in Trepovu dovolil dopust do 1. januarija 1912.
Priprave za volitve.
PRAGA 25. Izvrševalni odsek nemške agrarne stranke na Češkem je imel včeraj tukaj shod, na katerem je z ozirom na predstojeći razpust državnega zbora sklenit ukreniti obširne odredbe.
Iz Meksike.
NEW-JORK 25. Glasom neke brzojavke iz Meksike je ministerstvo odstopilo.
Poročilo o turškem vspehu v Jemenu.
CARIGRAD 25. Glasom neke brzojavke vrhnega poveljnika v Jemenu, so turške čete po Šestdnevnih bojih zavzele osem krajev, med temi Beit al Mehdi. Dne 19. t. m. so bili uporniki hudo tepeni pri Pifkaku.
Aretacija ruskega dijaškega odbora.
PETROGRAD 24. Včeraj zjutraj ob 8. uri je bil aretiran dijaški koalicijski odbor, ki vodi štrajk na visokih šolah ter tudi vsi členi socijalnorevolucijonarne dijaške frakcije ; s tem utegne biti štrajk končan.
Dinamitna patrona v šolski sobi.
VALLE 24. V Grabowu (okr. Merse-burg) se je v šolskem poslopju pripetila osodepolna eksplozija. Desetletni deček Schulze je našel dinamitno patrono in se
zmotil v računu. Gospod asesor, ki je dobil mlado, lepo in živahno soprogo, je bil zelo ljubosumen na njo, in pazil je njo z Argo-vimi očmi in vedno jo je žalil s svojimi večnimi, a krivičnimi slutnjami. Po naravi osorne in jezne naravi je postal do svoje žene še surovejši in govorilo se je, da jo prezira. Ko je ubožica zagrozila, da rajše uteče od njega, nego da bi prenašala te večne muke, jo je asesor zaprl, dokler se ni pomirila. Surovina je ubil v svoji ženi vse veselje do življenja. Preje tako živa, vesela Cecilija se je spremenila v molčečo
„Izvrsten človek, boš že še videla," je!mrko ženo, kateri je bilo čitati na obrazu rekla Pudencijana, odhajajoč med dame. ! nezadovoljnost, skoro ogorčenje do Med damami sta bili samo dve, ali ti vsega sveta. Ljudje so vedeli za neslogo, ki dve nista mogli biti nevarni Giti. Hči blv- vlada med njima; in Gitini gostje so se šega podbana Raucha je bila ženska tihe in nemalo čudili, da je bil asesor danes tako mirne naravi, ki je živela samo za svojega j milostljiv ter je privel seboj svojo soprogo, moža in za svoje otroke; ni jej prihajalo v j Gotovo je to storil, da se ne zameri nje-glavo, da bi blestela v družbi in da bi si nerau bratu Petru, a morda tudi vicebanu,
_ Ji _ a_ •___ •____ V|____Lr«	aacIa Ivnan i	a ----_ -	M rt 4 /%
med odmorom ž njo igral v šolski sobi. Nakrat je patrona eksplodirala. Dečku je odneslo desno roko, levo pa težko poškodovalo. Dva druga učenca sta bila ranjena na obrazu in na rokah, ostalim se ni zgodilo ničesar.
REKA 4. (Ogr. biro) Kovači podmorskega oddelka Whitheadove tovarne torpedov so pričeli štrajkati, ker je delovodja ž njimi surovo postopal. Delavci zahtevajo, da se delovodjo odpusti iz službe. Štraj-kovci se nadejajo, da se ugodi nj?h zahtevi, ker so organizirani in se jih vsled njih solidarnosti ne more nadomestiti. Ravnatelj ni ukrenil še ničesar.
Dunaj 25. Danes je bila v navzočnosti cesarjevi slovesno otvorjena novozgradjena industrijska palača na Schwarzenbergovem trgu. Slavnosti sta prisostvovala tudi nadvojvoda Rajner in Leopold Salvator ter načelniki in zastopniki finančnih in trgovskih krogov.
Ratibor 24. V minoli noči se je na novi železnici Egersfeld-Rybrick-Sumin podrl most. Pri tem so bile štiri osebe ubite, pet pa težko ranjenih.
Dunaj 24. Cesar je podelil pruski prin-cesinji Viktorji Lujzi veliki križ Elizabetinega reda.
Pariz 24. Iz Lilla poročajo: Okolu 1 ure ponoči je izbruhnil ogenj v nekem starem poslopju, ki je prej provizorično služilo kakor cerkev, in je bil nedavno spremenjen v kinematografsko gledališče. Vzlic temu, da so naglo prišli gasilci, se je ogenj vendar naglo razširjal. Neka rodbina, ki je bivala v drugem nadstr, se je z tremi otroci zadušila.
Pariz 24. Tukajšnja trgovinska zbornica se je v nekem pismu, našlo vijem na trgovskega ministra odločno izrekla proti načrtu, da bi se 1. 1920 priredilo v Parizu razstavo.
Dunaj 24. Kakor poročajo iz Soluna, so popolnoma izmišljene vesti, razširjene v javnosti, o smrti bivšega sultana Abdul Ha-fmida.
London 24. Vojni minister Haldane je kakor viscount poklican v gospodsko zbornico.
Deficit italijanske razstave v Kopru.
„Slavisches Tagblatt" je prejel iz Trsta — kakor pravi — od visoko cenjene strani nastopni Članek:
Kakor znano, je italijanska stranka v minolem letu priredila razstavo v Kopru, ki je imela sicer oficijelni naslov ,deželna razstava", ki pa je bila vse prej, nego deželno podjetje. In v resnici se je Slovani niso udeležili, ne oficijelno, ne kako drugače; njihov jezik — ki ga govori večina prebivalstva Istre — ni prišel niti z eno besedo do veljave : ne v napisih, ne v negovorih in publikacijah, nanašajočih se na to razstavo, ne ob otvoritvi, ne na zaključenju! Še več: posamičnim uslužbencem je bilo naravnost zabranjeno, da bi se na razstavnih prostorih posluževali svojega materinega jezika.
Ni čudo torej, da je to podjetje financijelno popolnoma ponesrečilo, da-si troški niso morali biti veliki, ker se do režije niso stavile nerazmerne visoke
pridobivala možke.
Druga mlajša je. bila soproga asesorja Bedekoviča, sestra Škrleca. Gospa Cecilija je bila fina lepota, zelo podobna svojemu bratu Petru, duhovita in živahna. A v zakonu je bila nesrečna. Njen mož je bil starejši od nje za celih dvajset let; ni ga vzela
ki ga je često karal radi odurnega postopanja z ženo.
Od deklic sta bili prisotni dve Najši-čevi hčerki, popolnoma navadnega obraza, ne lepi, ne grdi, mali in suhi. Videlo se je na njima, da sta odrasli v belški pustinji, na vicebanovem zagorskem posestvu, ker v
iz svoje volje, temveč jo je gotovo prisilil v - družbi ^a bili plahi in tihi, pa sta se drla zakon njen varuh, sedanji podban Najšič, žali druga druge kakor dve grlici, ki je mislil, da veliko premoženje Bedako-i Grof Sermage je privel k Giti svojo vičevo osreči njegovo varovanko. Ali se je hčer Julijo. Bila je Še mala deklica, Jelenina
vrstnica, zelo živa in pametna, svobodna v družbi in simpatična, a tudi ona se ni odlikovale z lepoto. Gitina Jelena je bila napram Juliji vzor-krasotica.
Še je bila v družbi hči mestnega sodnika Szaleja, pravi tip meščanske deklice, dobro vzgojena, zdravih in rudečih lic. Drugače je bila deklica vesele naravi in ponižna proti vsakomur. Njej je še najbolj ugajala med vsemi mala Magdalena, pri kateri je stala in sta tiho, a neprestano čebr-njali o Čem.
Gita je bila najlepša v vsej družbi. Niti njena Jelena, ki pa še ni dorasla njenega stasu, se ni mogla meriti z mateijo v lepoti. Njeno oko, njen obraz, je bil čudovito svež, kakor šestnajstletne deklice; nihče ne bi rekel, da je tej dami trideset let in da ima dve odrasli hčerki, katerih ena je že godna za ženitev.
Kmalu na to, ko so se vsi gostje zbrali v sobi, kjer jih je Gita vsprejela, sta prišla dva sijajno oblečena efeba vabit k večerji. Glasnejše razpoloženje gostov je jasno pričalo, da so vsi z veseljem vsprejeli efebovo poročilo. Za večerjo je bilo pripravljeno v pritličju, kjer je bila velika jedilnica, kamor so Šli gostje po stopnicah zelo glasno.
.Odvedite Gito!" je šepnila baronica protonotaiju, ko so pričeli gostje'odhajati v pritličje, in protonotar je to zelo rad storil, kakor se je vsaj zdelo; pristopil je k Giti
zahteve: ne glede daljave krajev, iz katerih so zbirali posamične objekte, ne glede prostorov za razstavo samo.
Vzlic podpori iz deželnega fonda in vzlic znatni državni podpori iznaša deficit tega teritorijalno in stvarno jako omejenega podjetja jako znaten znesek. Govori se o kakih 150.000 K.
Dežela ne more pokriti tega, ker je po zakonu potrebna za to kvalificirana večina toliko v deželnem odboru, kolikor v deželnem zboru. A Slovanov ni možno dobiti za pokritje deficita za podjetje, ki je bilo sicer izvedeno v imenu vse dežele, pri katerem pa so jezik večine prebivalstva popolnoma prezirali.
Italijani so skušali pomagati si na drug način. Da-si se je že dlje časa glasilo, da bodo Slovani Istre — čeprav proti njihovi volji — udeleženi na pokritju deficita razstave, smo še le včeraj doznali način te nasilne udeležbe.
V seji občinskega sveta koperskega dne 19. marca so namreč vzeli na znanje neko poročilo o pokritju razstavnega primanjkljaja ter sklenili najetje posojila, ki se ima povrniti v 12 letih, kar da je smatrati kakor „čisto navadno administrativno funkcijo". , Občina koperska prevzame potemtakem 1 pri kakem bančnem institutu obvezo, da primanjkajoči znesek z obrestmi vred povrne v 12 letih. Dotična svota bo — kakor že rečeno — iznašala kakih 150.000 kron, a pokriti se ima po nastopnih delnih kon-tributih posamičnih avtonomnih korporacij: trgovska in obrtna zbornica v Rovinju letnih (skozi 12 let) 5000 K, Labinj po 100, Buje po- 200, Koper po 2000, Cres po 200, Cittanova 150, Veliki Lošinj 100, Mali Lošinj 300, Nerezine 100, Poreč 2000, Piran 700, Oprtalj 100, Rovinj 500, Bertonigla 200, Vižinada 100 in Umag po 200 K na leto skozi 12 let.
Trgovinsko zbornico in gori navedene občine označajo sicer kakor čisto „italijanske". To pa je nečuvena mistifikacija javnega mnenja, kajti toliko v trgovinski zbornici, kolikor v omenjenih občinah (ie z malimi izjemami) je na tisoče slovanskih davkoplačevalcev, ki bodo skozi leta in leta siljeni prispevati v obliki davčnih doklad za pokritje rečenega deficita.
Vest, da je ministerstvo za trgovino odobrilo sklep trgovinske zbornice v Rovinju, je mučno zadela v slovanskih krogih.
Kar se tiče občin, vlada med Slovani mnenje, da so tozadevni sklepi deželnih za-stopov nezakoniti, ker gre tu za pokritje deficita nekega „podjetja" po dokladah radi česar bi bili morali zaslišati vse davkoplačevalce. — Vsaj nekaterih slovanskih davčnih občin, spojenih z italijanskim mestecem v eno krajno občino, ni možno siliti da bi kakor „italijanske občine" pokrivale deficit, ki je le deficit italijansko narodne razstave.	_
V zadnjih' trenotkih.
Trst, 25. marca 1911.
Parlament je bolan, hudo bolan. Nada, da ozdravi gineva s svako uro. Zdi se, da ni več leka za prvi parlament splošne volilne pravice v katerega je stavilo avstrijsko ljudstvo vse svoje upe? Položaj je danes tako kritičen, da bi se moral zgoditi čudež, ki bi zopet vzpostavil normalne razmere.
ter ji ponudil roko. Na čelu mize je sedela baronica med kanonikoma Krčeličem in Ga-Ijufom, katerima je bilo po tedanji šegi: „ecclesia praecedit," odmeijeno vedno častno mesto. Gita in protonotar sta ostala tudi pri mizi nerazdružljiva. Tako je hotela baronica, ki je bolj gospodovala v tej hiši, nego njena prava lastnica Gita.
Ko so vsi gostje poseli okoli mize, je baronica pregledala dolgo vrsto gostov. Ivan Petkovič je sedel kraj Jelene ter se je zelo živahno zabaval ž njo. Pudencijana se je nasmejala v znak zadovoljnosti.
Grof Sermage in viceban Najšič sta zabavala svojo okolico, pripovedujoča vsakovrstne šale in smešne doživljaje, ki so jih morda že po stokrat poslušali, a so jih vkljub temu radi poslušali. Baronica se je zelo živo razgovarjala s svojima sosedoma kanonikoma. Gestikulirala je z nožem in vilicami v rokah, da sta se častita gospoda oprezno umikala razvneti baronici, boječ se, da ju ne zadene z nožem ali vilicami v obraz. Protonotar je vedno zabaval Gito, pripovedujoč jej različne stvari o Dunaju in o svojih potovanjih po Nemškem in po Italiji. Taka pripovedovanja je Gita rada poslušala, ker je tudi sama strastno ljubila potovanje, čeprav ni bila nikjer drugje, razun v Gradcu.
(Pride še.)
Stran II
„EDINOST" SteT. 85
V Trstu, dne 26. marca 1911
Odločitve je bilo pričakovati včeraj. Proračunski odsek je imel dolgo sejo, v kateri je imela od strani čeških agrarcev in radikal-cev zbruhniti obstrukcija. Te sicer ni bilo prav poznati, ker so opozicionalni govorniki govorili za sedaj, kakor normalno, vendar so češki poslanci zavlačevali razpravo z raznimi predlogi, katere je večina seveda odbila! Takoj v začetku seje so češki poslanci protestirali proti razpravljanju o proračunskem provizoriju in zahtevali, naj se razprava odloži, dokler bo navzoč minister-ski predsednik. Včeraj je namreč prispela na Dunaj nemška cesarska dvojica, ki odpotuje v Benetke, a od tu na Krf. — Vsled tega dogodka se je za nekaj časa pozornost oficielnega sveta odvrnila od krize.
Zato tudi včeraj ni Še prišlo do odločitve, ki se pričakuje za gotovo jutri v ponedeljek. Če namreč do jutri zvečer proračunski odsek ne reši provizorija, ostane za razpravo v plenumu tako malo časa, ki absolutno ne bi zadoščal, da pride do rešitve v določenem roku t. j. 31. t. m. Ako se uresničijo pesimistična pričakovanja, potem Bienerth ne bo odlašal z razpustom. Vendar pa ga vladne stranke svarijo pred kakim nepremišljenim korakom ter so mnenja, da je treba vztrajati do konca. V včerajšnji seji je baron Bienerth še enkrat poskušal pregovoriti opozicijo, naj bi odnehala. Ob tej priliki je zopet ponavljal staro frazo, o objektivnosti svoje vlade, ki pa ne more biti taka, da bi mu ploskali od obeh strani". Ali vam je prefrigan ta Bienenerth! Najprvo hvali samega sebe, kako da je objektiven, a obenem priznava, da ploska njegovi objektivnosti samo ena stranka, ki so seveda Nemci. Za tako objektivnost se lepo zahvaljujemo. — S to svojo izjavo je baron Bienerth v zelo lepi obleki povedal, da — ni objektiven. Slednjič je poživljal opozicionalce, da naj ga vržejo z glasovanjem, ako morejo. To je od Bienertha v trenotku, ko leži nad njegovo glavo De-moklejev meč, naravnost predrzno. Človek, čegar politika je že več nego {enkrat doživela bankerot, se kakor kak kmečki fant postavlja pred opozicijo, češ, vrzime z glasovi, ako me moreš I S tem je Bienerth hotel povedati, da je njegova večina trdna. Če je to res, kako je potem možno, da Bienerth s to večino ne more rešiti niti nuj-nejših državnih potrebščin ? Včerajšnji njegov govor v proračunskem odseku je pač polu „podvisliškega" druzega nič. Najbolj hinavska pa je „Neue Fr. Presse", ki je z vlado gotovo v tesnih zvezah. Vso krivdo radi krize meče na Čehe in bljuje nanje ogenj in žveplo. — Pravi, da hočejo Čehi vreči Bienerthov zistem zato, ker je ta zistem pravičen — vsem narodom! Čehi da bi zopet hoteli uvesti protinemško politiko. „Preša" je znana lažnjivka, a da ima tako predrzno čelo, bi je vse eno ne bili prisodili. To je sicer stara njena taktika, da vsakikrat, ko jo je kaka.nemška vlada za-vozila, meče krivdo na Čehe. To pot pa je to storila namenoma in je svoj infamni članek priobčila ravno na dan prihoda cesarske dvojice na Dunaj in tako hotela prikazati Čehe kakor protidržavni element. To se ji gotovo ne posreči. Čehi se za dunajsko tetko s strupenim jezikom še zmenijo ne in pojdejo svojo pot najprej brez ozira na laži iu obrekovanja.
Razpust smemo torej pričakovati vsaki čas. Bolj logično bi seveda bilo, ako de-misionira vlada. A merodajni faktorji hočejo raje žrtvovati parlament. Mi smo se v včerajšnjem uvodniku izrekli proti razpustu in to iz razlogov, ki so gotovo tehtni. A ker je pri nas v Avstriji še precej absolutizma, bržkone ne zmaga pamet, temveč Bie-nerthova trma. „Slovanska Enota" nikakor noče žrtvovati parlamenta, kakor se ji to podtika od nasprotnikov. Tisti, ki hoče razbiti parlament, je edinole Bienerth, ki žvižga na vsako konštucionelno postopanje in komaj čaka na § 14. Seveda hoče Bienerth v slučaju razpusta zvaliti ves odij na Čehe, oziroma „Slovansko Enoto". Če tudi uresniči svojo grožnjo in državni zbor razpusti, se nam Slovanom novih volitev ni treba bati. Slabše nego sedaj, se nam gotovo ne bo godilo. Odgovornost za eventuelno razpustitev pa naj nosijo tisti, ki se pravi krivci teh neznosnih razmer, to so Bienerth in Nemci.
Dnevne novice.
Protipoljsko Iz Rusije. *Wil. Wiestnik" piše, da je od leta 1906 do 1910 ruska vlada v minski guberniji iztaknila 161 tajnih poljskih šol in jih zaprla. V 27 slučajih so glasom policijski^ poročil te tajne Šole ustanovili duhovniki, v 19 slučajih pa členi raz-puščene „Osvviate" v Minsku.
Kronanje kralja Jurja indijskim cesarjem. Kakor javljajo iz Londona, se poda angleški kralj na jesen v Indijo, kjer bo dne 12. decembra slovesno kronan v Delhiji indijskim cesarjem.
No?} barski nadSkof. Na mesto pok. Milinovića je, kakor smo že javili, imenovan barskim nadškofom v Črnigori o. Mate} Kardum. Novi nadškof je rodom iz Dugo-polja blizo Klisa, bil je guardijan v Drnišu
in Sinju. Od leta 1892. je predaval bogoslovje v frančiškanskem samostanu v Šibeniku. Leta 1903 je bil izvoljen provincijalom frančiškanske provincije sv. OdreŠenika. O. Kardum govori več jezikov.
Predloga za zemstva v dumi. — Iz Petrograda poročajo: Predloga glede uvedbe zemstev' v zapadnih gubernijah, ki jo je odklonil državni svet, je zopet prišla kot predloga v dumo. Podpisali so jo predsednik dume Gučkov, oktobristi in nacijonalisti. Predloga ima besedilo prejšnje vladne predloge, ki jo je bila vsprejela duma.
Koliko denarja prihaja iz Amerike na Ogrsko in Hrvatsko ? Po izkazu uradne statistike je došlo iz Amerike na Ogrsko in Hrvatsko v dobi od leta 1900 do 1910 skupno 1275 milijonov kron, ali povprečno okolu 127-9 mil. na leto. Svote prvih let tega desetletja so bile manjše, zadnjih let pa veče, ker je tudi izseljevanje vsako leto bolj naraščalo. V samem letu 1910 je prišlo iz Amerike nad 185 milijonov. Od te svote odpada na Slovake in Maloruse na Ogrskem znesek 54 milijonov, na Hrvatsko in Slavonijo 44,660.000 kron, ostalo na Madjare, Nemce in Romune, ki žive na Ogrskem. Največ denarja so torej poslali Slovaki, Hrvatje in Srbi. Nu, to je denar, ki je bil poslan samo po pošti. Znatne svote so seveda došle tudi na drugi način, zato se lahko reče, da je lani došlo iz Amerike v Hrvatsko in Slavonijo okolu 50 milijonov kron.
Dalmatinski namestnik odstopi. —
„Hrv. Kor.piše, da namerava dalmatinski namestnik iz zdravstvenih ozirov prositi za umirovljenje. Njegov naslednik bo baje grof Franjo Thun, ki je sedaj uradnik v naučnem ministerstvu. Isti je dlje časa služboval v Dalmaciji.
Turški sultan v Sofiji in Belem-gradu. Sofijska „Balk. Tribuna" je zvedela, da obišče sultan Mohamed V. po svojem potovanju v Albanijo dvora v Sofiji in Be-lemgradu. Ni pa še določeno, kedaj se poda sultan na potovanje.
Taft bo posredoval med Rusijo in Kitajsko. Iz Petrograda poročajo, da hoče Kitajska naprositi predsednika Združenih držav, da bi posredoval med Kitajsko in Rusijo.
Zenstvo na univerzi. Na pruskih univerzah je študiralo v letnem semestru 1910 v celem 2035 žen (v letnem semestru 1909 — 1464). Na teologični fakulteti jih je bilo vpisanih 25 (med temi 5 rednih, ostale le kot hospitanke), na pravniški fakulti 12 (9 rednih), na medicinski 241 (rednih 202) in na filozofični 1757 (rednih 1118). Pravniška in teologična fakulta dosedaj pri nas ženam nista pristopni.
Zgodovina Turčije. Ko je bila turška ustava zopet vzpostavljena, je bila na ukaz sultana Mohameda V. imenovana komisija, kateri bo poverjena naloga, da spiše na podlagi uradnih dokumentov resnično zgodovino turške države od časa, ko je turški element stopil na pozorišče. V Turčiji je arhivov in omenjena komisija jih sedaj proučava. Členi komisije, ki vživajo glas zgodovinarjev, pravijo, da bo treba na podlagi listin, najdenih v arhivih odstraniti mnogo, kar je dosedaj v domačih in inozemskih zgodovinskih delih veljalo kakor zgodovinsko potrjeno. Med drugim dokazujejo najdene listine, da niso Turki v začetku ničesar vedeli o fanatizmu. Kar se tiče razmerja Otomanov do evropskih narodov, dokazujejo arhivalne listine, da je Turčija tekom svoje zgodovine najmanje trpela od germanskega elementa. Zato so pa drugi narodi krvaveli za Nemce.
Republikanski upor v Bolgariji. V
mestecu Dubnica v Bolgariji se je te dni odigrala rabuka, ki je bila naperjena proti monarhiji. Stotnik Petrov, ki je znan kakor republikanec, je namreč imel na svojo stot-nijo nagovor, v katerem je govoril proti monarhiji ter je izjavil, da treba Bolgarijo proglasiti za republiko. Pozval je stotnijo, naj napravi pohod v Sofijo, kjer se pridruži vsa garnizija. Mož pa s svojo stotnijo ni prišel daleč, ker ga je vojaška oblast dala zapreti in spraviti stotnijo nazaj v vojašnico. Vojni minister, obveščen o tem dogodku, je odredil preiskavo in je izdal navodila, ki so se pa izkazala za nepotrebne, ker je bil upor že v kali zadušen. Stotnik pride pred vojno sodnijo.
Soditi po gornjem opisu upora, pa bi bilo pametneje, ako bi stotnika dali v — norišnico !
Ljudsko štetje.
Za božjo voljo!
Spominjate se gotovo slučaja, objavljenega na tem mestu in zadevajočega kričeči slučaj, ki se je dogodil Josipu Franetiču iz Kjadina.
Poklican je bil v sekcijo za ljudsko štetje v ulico Donatello, kjer so mu pokazali naznanilnico, na katero je bil on sebe in družino vpisal za Slovence, a je v svoje veliko začudenje in še večje ogorčenje zapazil, da so v rubriki za ljudsko Štetje črtali besede „slovensko* in zapisali: i t a I i a n o! Zahteval je svojo naznanilnico nazaj. Odtrgali so ogel s podpisom in mu jo dali; ob
enem so mu pod globo zabičali, da mora prinesti v dveh dneh novo naznanilnico. Mož je izročil stvar predsedniŠtvu političnega društva „Edinost* in ni šel več na sekcijo. Prejel je še en poziv pod grožnjo kazni, a ni se odzval več.
Dne 23. t. m. je prišel k Franetičevi soprogi ravno oni uradnik, ki je raztrgal rečeno naznanilnico in prosil: per 1'amor d i Dio (za božjo voljo), naj mož napiše novo naznanilnico, ker da manjka edino še ta. Žena mu je povedala, kar mu je šlo in : dostavila, da že na vladi prilepijo odtrgani ogel na naznanilnico — da bo zopet cela. Sladkal se je navihanec na vse možne na-' čine, a brez vspeha! Ko je uvidel, da ne ! opiavi nič, je rekel: „Jaz sem prijatelj gosp. ' D. (gospodarja) in ga pojdem prositi, da on j stvar uredi!" Mi pa lahko povemo fantiču, ! da ne bo kaše pihal! „Saj sem tudi jaz Avstrijec in ne morda regnikolo* — je rekel „komisar* — misleč, da bi morda s tem omehčal ženo! Tudi jo je pohvalil, da govori dobro laški ter dostavil: „Da bi le jaz znal tako dobro slovenski, kakor znate vi laški I" Vse to in drugo, kar je poizkusil, da bi popravil pregrešek, mu ni pomagalo in mu ne pomore.
Lepo je prosil, naj pride v sekcijo, kadar more — da le pride! A tudi ta želja se mu ne izpolni! Skuhal si in zmešal kašo — pa jo tudi zaužij!	Hribovec.
Stavka mornarjev končala.
To, kar sta včeraj doživela gospoda Puecher in Pittoni, se jima dosedaj pač še ni zgodilo. Bila sta namreč prav pošteno izžvižgana in občutiti sta morala vso ne-smelost onega ljudstva, na katero se vedno sklicujeta.
V mestni telovadnici v ulici della Valle se je vršil včeraj opoludne shod stavkujočih mornarjev. Na tem shodu je dr. Puecher poročal o dosedanjih pogovorih z namestnikom, ter naznanil, da so brodolastniki pripravljeni se spustiti v pogajanja. Ta pogajanja bi tudi imela začeti že včeraj (soboto) ob 4. popoludne. Ali potrebno je, da mornarji takoj zopet prevzamejo delo. Na te besede je nastal nepopisen hrup. „Ne, nečemo in nečemo !* Tako je gromelo po dvorani. Dr. Puecher sploh ni mogel več govoriti naprej. Ko je videl, da se hrup ne poleže, je sedel.
Tedaj je ustal Pittoni in poročal o korakih, ki jih je storil v družbi z drugimi poslanci pri trg. ministru na Dunaju. Trgovinski minister da je pripravljen upli-vati na lastnike v smislu zahtev mornarjev.
Do tu je šlo vse gladko in zborovalci so ga mirno poslušali in mu tu pa tam tudi aplavdirali. Ko je pa nadaljeval: „ ... ali potrebno je, da mornarji zopet gredo na delo*, — je nastal hrup, po dvorani in iz galerije doli so doneli z grožnjami spremlje-vani klici: „Ne, nočemo! Hočemo črno na belem! Ne pustimo se voditi za nos, ne pustimo se prodati*.
Konečno se je Pittoniju vendar le posrečilo, da je s svojim sonornim glasom prevpil hrup in da je z nekako sugestivno silo hipnotiziral množico, da se je umirila in ga dalje poslušala.
Govoril je proti zahtevi, da bi se uprizorilo generalno stavko v podpretje zahtev mornarjev, ter rekel, da je leta 1902 izšel od njega predlog, da se uprizori generalno stavko. Ako bo treba, bo to še enkrat predlagal, a sedaj to ne smatra za potrebno, temveč svetuje, naj se povrnejo vsi na delo. (Zopetni hrup). Dokazoval je, da bi te stavke ne bilo treba uprizoriti, da so mornarji po letu 1902 ostali zvesti organizaciji. (Razni mejklici.) Pittoni je tekom daljnih izvajanj dokazoval, da bo za mornarje najbolje, ako slede pozivu vodstva. Deloma, ker je en del zborovalcev res prepričal, a deloma pač, ker je, kakor vešč govornik, svoj govor temu primerno zaokrožil, je na koncu pri enem delu zborovalcev dobil celo aplavz. Zato pa se je oglasilo več govornikov iz vrst mornarjev samih, ki so odločno zahtevali, da se ima stavko nadaljevati. Nismo ovce — je rekel neki mornar — ki bi pustile, da se jih prodaja! Hočemo biti na jasnem! Brodolastniki naj ugodijo našim zahtevam, sicer ne gremo na delo!
Drugi mornar, ki je govoril hrvatski, je rekel: „Ako verujete, da bo vlada držala obljubo, ki jo je dala, pojdite na delo, ako to ne verujete, storite nasprotno!
Klici: „Ništa! Ništa! Hočemo črno na belem !w
Cerniutz je govoril kakor predsednik društva strojnikov in priporočal ono, kar sta priporočala tudi že Puecher in Pittoni. Govoril je tako, da je bil večkrat aplavdiran. Rekel je, da ne potrebuje aplavzov, ljubši mu je, da ne dobi aplavzov med govorom, kakor da bi bil izžvižgan na koncu. Konečno se je tudi njemu posrečilo, da je ne-le svoj govor končal mirno, temveč dobil tudi ob zaključku aplavz.
Tajnik socijalističhe organizacije R e m i-š č e k je govoril, a bil je že tak nemir v dvorani, da ga ni nihče razumel.
Ko je zopet govoril Pittoni ter svetoval, naj se gre na delo, je bilo čuti klice: „Hodimo ven !*
In res se je začela dvorana prazniti, brez ozira na Pittonija, ki je govoril. Oni, ki so odhajali iz dvorane — večinoma mlajši ljudje — so klicali napram osebam na odru in posebno Pittoniju vse mogoče prijaznosti. Pittoni jim je nasproti vsklikal: „Vigliachi! Vigliachi !*
Pri glasovanju o predlogu, da se zopet nastopi delo, se je dvignilo precejšnje število rok, a večina to nikakor ni bila. Ker ni bil napravljen protiposkus, bi se dalo sklepati, da je predsednik konstatira], da je sklep sprejet.
Med velikim hrupom se je dvorana praznila. Zunaj je bilo čuti klic: „Živela stavka mornarjev !u
Nekateri mladiči so počeli peti delavsko pesem, a je takoj priletel poleg policijski uradnik in ustavil petje.
#
* *
Vidi se iz gori napisanega, da so si socijalisti skuhali zelo vročo juho, da zdaj ne vedo, kako bi jo posrebali. Duhov, katere so priklicali, se ne morejo več znebiti. Sicer trde socijalisti, da je stavka spontana, a kdo bo to veroval? Vsekako se more reči, da je stavka končala, ker brez vodstva pač stavka ni možna. Da bi mornarji Še dalje ustrajali, je pri teh razmerah pač malo verojetno. Za socijaliste znači vse to gibanje pač velik moraličen poraz.
Kakor doznajemo, pojdejo mornarji danes zopet na delo in so sprejeli predloge brodolastnikov.
Domače vesiL
Politično društvo „Edinost" ima od-borovo sejo jutri, ponedeljek, 27. t m. ob 3. uri popoludne v „Slovanski Čitalnici*.
Sejejo veter, žanjejo vihar in zato
—	denuncirajo !! V svojem večernem izdanju od minolega četrtka je prinesel „Pic-colo* dopis iz Buzeta, ki vsebuje jeremijade in preliva bridke solze, ker je prišlo ravno v Buzetu, kar so — Italijani izzvali. Pripoveduje, da je sluga italijanske šole odpuščen in da ne kurijo več peči, ker občina (co-mune croato) noče več dajati drv, da-si je termometer pal pod ničlo. Učitelj-voditelj da se je radi tega pritožil na više oblasti, a šolo da so morali zapreti. Tudi cittadini di Pinguente (meščani) da so ukrenili korake radi takega nezakonitega postopanja.
Zabeleživši ta grenka dejstva, preliva „Piccolo* golide indignacije in grozi, da začno tudi italijanske občine slično postopati s hrvatskimi šolami v svojih področjih !
Ali so dražestni — hinavci ti istrski Italijani. Sejali so veter, zdaj pa stočejo in javkajo, ker je prišel vihar. Z neodobrenjem proračunov so hrvatskim občinam odtegnili dohodke, in jih s tem prisilili, da vstavijo vsa izplačila, sedaj pa javkajo, ker občine izvajajo najnaravneje posledice in ker te zadevljejo tudi — Italijane ! Hoteli so imeti kaos v deželi in res imajo — kaos. Nikdar ne bi bilo prišlo našim občinam na misel, da bi odtezale italijanskim šolam, kar jim gre, nikdar ne bi jim prišlo na misel, da bi našo narodno borbo zanašale tudi v šolske sobe. Ali sila kola lomi: kdor ne dobiva, tudi dajati ne more. Tako je — punktum.
Nu, vse zadnje bi bili pri „Piccolu" oprostili to farizejstvo, da ni na zaključku svojega dopisa postal gnusen denuncijant.
Svoj umazani denuncijantski jezik je namreč — da si ohladi jezo — naperil proti posamični osebi, g. Ivu Sancinu potovalnemu učitelju poljedelstva in občinskemu zastopniku v Buzetu, češ: glejte ga državnega uradnika, ki je duša občinskega zastopa in političen agitator, mesto, da bi se bavil s poljedelstvom !! Grdi denuncijant poživlja više oblasti, na proganjanje g. Sancina. Taki
—	liberalci so ti istrski Italijani, taka je svoboda, kakor bi jo oni privoščali našemu narodu. Če zna „Piccolo" govoriti na adreso oblasti, pa znamo to tudi mi in jim pravimo : v kolikor poseza g. Sancin tudi v politične dogodke, ne dela tega, kakor učitelj in uradnik — kar se tiče vestnosti v vršenju svojih službenih dolžnosti, je mož sijajen uzor raznim laškim nesposobnim parazitom — ampak kakor zakonito izvoljen poslanec in legitimen zastopnik naroda ! In oblasti naj si zapomnijo: ako bi hotele oblasti kakorsibodi ovirati reče-nemu poslancu na vršenju poslanskih dolžnosti in pravic, bomo znali tudi mi naviti prave strune v njegovo osebno obrambo i« v varstvo ustavnih pravic našega naroda. Italijani pa naj ne pozabijo, da imajo tudi oni med svojimi poslanci državne uradnike! Pazijo, naj da šiba, ki bi jo hoteli plesti nam, ne bo padala tudi po njihovih hrbtih!
USTREDNl banka českych
CDflPITE I CM PODRUŽNICA v TRSTI.
OrUnI I uLtn n piaha pel poiterosso i. •••
Vloge natnjizice 4 v/o Pi smijefe vloge 4 v/0
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
VADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA.
■■■	Uradne ureod 8. zjutra] do 7. zvefeer
imr.i'irniu iii;in»;>:«. j,ti11 iii .i i > i ih.ii,m i i
Danes ob 8. zvečer vsi rs predstavo na čast jugoslovanskih gostov
V Tretu, dne 26. marca 1911.
EDINOST" St. 85.
Btr&n IH
Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu priredi v soboto, 1. aprila 1911 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu pevski večer v spomin 50-letnice slovenske narodne himne „Naprej zastava Slave 1" in v proslavo 75-letnice skladatelja Davorina Jenka.
Vspored : A) Kmoch : „Pod mlinom", koračnica. Artemjev: „V ruski vasi", pot-pouri ruskih ciganskih pesmi.
B) 1. Slavnostni govor. Govori g. dr. Fr. Ilešič. 2. „Naprej zastava Slave", moški zbor. 3. Slavnostna uvertura, izvaja vojaški orkester. 4. a) „Strunam", b) „Dve utvi", c) „Kam", pesmi s spremljevanjem klavirja. Poje g. Štefan Šink. 5. „Kosovo", uvertura za veliki orkester. 6. a) „Tiha luna", „Lipa" mešana zbora. 7. „Molitev", moški zbor. Vse skladbe so Davorina Jenka.
Sodelujejo : gosp. dr. F r a n Ilešič, predsednik „Slovenske Matice", g. Štefan S i n k (tenor), vojaški orkester 97. pešp. pod vodstvom kapelnika g. Petra Teplega ter društveni pevski zbor.
Začetek točno ob 8. in pol zvečer. — Vstopnina za člane 60 stotink; za nečlane 1 krono. Večer se bo vršil pri pogrnjenih mizah.
Prometne naprave na Molo Sanita v carinski luki v Trstu se izroče dne 1. aprila 1911 javnemu prometu. Tako nam javlja c. kr. državnoželezniško ravnateljstvo.
Prvi „dreadnought" avstroogrski bo kakor poroča „W. AUg. Zeitung" vsled cesarjeve odredbe spuščen v morje dne 24. junija.
Slovanske igralne karte. Kakor smo
že svoječasno poročali, se je v Ljubljani ustanovila „Prva slovanska tovarna igralnih kart Fran Cebokli & drug". To tovarno ni bilo lahko ustanoviti, ker so se takoj izpo-četka pojavljale skoro nepremagljive zapreke in težkoče. Ni biio treba premagati samo raznih spletk, ki so se z izvestnih strani uprizarjale proti podjetju, potreba je bilo zlomiti tudi odpor državne oblasti, ki prvotno niti slišati ni hotela o tem, da bi dala koncesijo za izdelovanje igralnih kait. Dve prošnji ste bili enostavno odbiti, še-le, ko se je vložila nova prošnja in ko se je za to na merodajnem mestu zavzel gospod državni poslanec Ivan Hribar, je vlada končno vendarle izdala potrebno koncesijo. Takoj nato so se pričele obsežne priprave: uredila se je tovarna, naročili so se potrebni stroji in preskrbeli načrti za karte. Vse to je stalo ogromno truda in stroškov ter mnogo časa. Končno so bile premagane vse težkoče in sedaj so izšle prve slovanske igralne karte. Za sedaj ste izšli dve vrsti. Prva vrsta, ki se imenuje „Slava", šteje 32, oziroma 36 kart, druga vrsta z imenom „Primorka" pa šteje 44 kart. Karte — umetniško delo slovenskega akad. slikarja Hinka Smrekarja — so izredno ukusno izdelane in izvršene in kar je največ vredno, na kartah so uporabljeni izključno samo slovanski motivi. — Imamo pred sabo francoske, nemške in italijanske igralne karte, a reči moramo, da se niti ene izmed teh niti od daleč ne morejo meriti s slovanskimi igralnimi kartami, niti, kar se tiče finosti izvedbe, niti kar se tiče originalnosti in okusnosti. Mesto znakov „srce", „karo", „tref" in „pik", so uvedeni znaki: „ščit", „ost", „meč" in „lipa", vendar pa tako, da ti novi znaki igralcem, navajenim na stare karte, ne delajo prav nobenih težkoč. Figure na kartah predstavljajo razne slovanske lipe: kralji — štiri zgodovinske slovanske vladarje; dame — Slovenko v avbi in peči, Čehinjo-Mora-vanko, Srbinjo v narodni noši; fantje — Hrvata, Slovaka, Srba, Bolgara v narodnih nošah; konjeniki — slovaškega, poljskega, ruskega (kozaka) in makedonskega jezdeca. Kakor čujemo, izidejo v kratkem tudi ta-rok-karte. Tudi na teh bodo izključno samo slovanski motivi: slike raznih slovanskih šeg in navad, plesov itd. Ne da bi pretiravali, lahko smelo trdimo, da so pravkar izišle slovanske karte tako krasno in fino izvršene, da se lahko z uspehom kosajo z vsemi tujimi izdelki. — Zato jih toplo priporočamo slovenskemu občinstvu, naj sega edino po tem proizvodu domače industrije.
Tržaška mala kronika.
Padel z voza sena. — Ivan Peric iz Oprtlja je pripeljal v petek v Trst voz sena. Ob tej priliki je vzčl Peric seboj tudi svojega desetletnega sinčka Ivana, ki ga je stavil vrh sena. Blizu Žavelj se je voz stresel, ker je kolo zadelo na kamen in dečko je zletel z voza in z glavo udaril ob tla. Peric ga je položil zopet na voz in ga pri-šedši v Trst takoj peljal na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatira!, da so se fantku pretresli možgani in da mu je morda počila lobanja. Zato je ukazal, da ga prenesejo v bolnišnico, ali Peric je hotel vzeti sinčka domov v Oprtelj.
Mladenič padel na starko. V petek popoludne je šla 60-letna Marija Tomadini, vratarica hiše štev. 13 v Rojanu, kakor že
večkrat umivat p6d manufakturne prodajal-niče, ki se nahaja v omenjeni hiši. Tomadini je opravljala svoje delo, ko se je na-krat trgovskemu pomočniku, ki je stoječ na stopnicah stavljal kos blaga v eden najvišjih predalov, zdrsnilo. Pal je s stopnic ravno na starko tako, da se ista ni mogla več dvigniti. Mladenič, ki se ni nič poškodoval, je brzojavil na zdravniško postajo. Došli zdravnik je na starki konstatira!, da so jej bila zlomljena desna pleča in se je pobila na čelu.
Padla z okna. 4-letna Ida Sulić, stanujoča v ulici Donato Bramante št. 12, je včeraj z okna v prvem nadstropju padla na ulico. Na srečo se ni mnogo poškodovala. Prenesli so jo vzlic temu v bolnišnico.
Koledar in vreme. — Danes: IV. postna nedelja. — Jutri: Rupert škof.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 4- 14° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Hladni vetrovi.
Društvene vesti.
Delavsko konsumno in obrtnijsko društvo „Jadran" pri sv. Jakobu uljudno vabi vse člane odbornike in nadzornike, da se vdeležijo skupne seje, ki se vrši v ponedeljek dne 27. 3. ob 8. uri zvečer v lastnih prostorih ulica Industria. Odbor.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan" bo imelo danes ob 2*30 pop. občni zbor v prostorih ul. Stadion Št. 19/1. Ker je občni zbor velike važnosti, se je nadejati obilne udeležbe. Dobrodošli tudi oni, ki se hočejo na novo upisati.	Odbor.
Pevski zbor „Bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu vljudno vabi svoje pevce, naj se vdeležujejo pevskih vaj, ki so vsako sredo in petek od 8. do 10. ure zvečer v prostorih prejšnjega policijsk. komisarijata.
Arimatejsko društvo na Prošeku bo imelo svoj redni občni zbor danes 26. t. m. ob 1. uri pop. v prostorih „Gospodarskega društva" na Prošeku.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ijobljani. Podružnice v 6orici, Celovca, Sanjevem in Spljetn Oelniika glavnica K 5,000.000.	Rezervni zaklad K 450.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako po voljnimi pogoji
devize m vse vrste denarja. - Vloge na Knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi zj-^jg ^jo
Prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
Umetni zobi v zlata, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanskem zi-stemu in po lastni patentirani metodi. Kroza XXX zobe iz zlata ali aluminija. XXX
I
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmodernejih metodah. — Reguliranje slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake^bolečine. XXXX
&
AMERIKRNSKI ZOBOZDRAVNIK
r v
Dr. LEOPOLD MRRCEK
Trst, Corso 5t. 17.
26
Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX
Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop.

Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolinu, Lucernu in New-Yorku. XX
Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop.
asa
Naše gledališče.
Včeraj popoludne so ponovili krasno komedijo „Kralj Harlekin", ki je izzvala zopet buren aplavz večkrat tudi ob odprti sceni.
Zvečer je bila sedma repriza operete „Valčkov čar". Nastopil je v ulogi „Nikija" tenorist Hrvat g. Rudolf Pany. Gosp. Pany, mlad mož, elegantne, vitke postave je pokazal takoj, da je rutiniran igralec; izlasti v prizoru z „Franci" v drugem dejanju je pokazal, da ima temperamenta. Radi tega je ta prizor med njim in gospico Janovo nenavadno krasno vspel. Glede njegovega glasu si pridržujemo Še sodbo, ker je bila očevidna indispozicija vsled utrujenosti od dolgega potovanja. Ali vzlic temu smemo že rečif da ima njegov glas jako prijeten liričen zvok in da je tudi silen v viših legah. Občinstvo je gosta ob nastopu pozdravilo živahnim ploskanjem in je bil tudi pozneje večkrat avplavdiran.
* ♦
*
Danes ob 4. uri popoludne se ponovi po daljšem prestanku opereta „Mamzelle Nitouche", ki se že dlje časa ni pela. V tej opereti nastopi poslednjikrat hrvatski tenorist g. R. Pany, ki bo pel poročnika Champlatreuxa. — Ostale vloge so enako zasedene kakor poprej.
* *
♦
Zvečer ob 8. uri pa bo slavnostna predstava N. D. O. Uprizori se Shakespearjeva drama
„Beneški trgovec".
Zobotehniški :: atelje
Josip Konigf
koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu.
Trst, ul. Farneto 86, n. u. 434
BsaoBaBaoBB
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pečenko - Trst
ulica Miramar št. 1	317
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste kakor n. pr.
žganje, slivovec in brinjevec,
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindo in šemade.
Brzojavka!
Došle so krasne novosti za spomladansko sezono kakor :
sukno, volna, svila in perllno blago itd. itd. —
Vzorce pošilja na željo brezplačno na dom.	=
Manufakturna trgovina
HEDŽET & KORITMIK, Gorica
Vogal Corso Giuseppe Verdi in via Scuole 5.
NB. Iščeva krošnjarjev (Hausirarjev) za mesto in deželo.
Poslano.9")
Družba VOSI s j steJe v čast aazuaaiti. da se .Je pri njenem pisalnem stroju "YOST" lo uvedla zelo važna novost, in sicer se Je odpravila tipka ta velike črke Unschalter>. Prehod majhnih crk v velike se od3leJ vrši zgorej z dotikanjem tipke razdeljevalke (Rauataste) Ta genialna sprememba, utrjuje vedno bolj prednost "YOSTOVIH"pisaInih strojev in pospeiuje hitrost pisanja.- Za dobro kakovost svojih strolev je dobila družba "Y0ST" visoko odlikovanje od Nj.V. angleškega ^kralja - Jurija V.-
Zavod grafičnih umetnosti Tovarna pečatov- Uiovanni Battara Trat Uiica S. Nieolo 33
Societe des Papiers Abadie.
SVARILO !
Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki naše splošno znane in priljubljene znamke cigaretnega papirja
RIZ ABADIE (Riz d ore)
v razprodajo, prosimo naše P. T. odjemalce, naj pazijo na ime Abadie, katero hočejo posnetki nadomestiti z raznimi drugimi besedami. Svarimo pred nakupom kvalitativno manjvrednih imitacij, ker bomo proti njim nastopali z vsemi zakonitimi sredstvi.	Societe des Papiers Abadie.
*) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
Velika 2aloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST
|f = Via S. Lucia 5-
= 5
i
0 <£■
i ® * 3 "O
991 # »2.
Via S. Lucia 5-18 f si
C BOGATA IS LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ # 68 ^ ~ DELO SOLIDNO	In vsakovrstnih stolle.	CENE ZMERNE. # »S.
Dobroznana trgovina
Ber toli S Sbuelz
Trst, Trg Barriera vecchia I in 2
zniža cene vsega blaga v svoji zalogi.
Moške srajce bele K 2, 2 40, 2 60, barvnate K 2-50. Moške in ženske maje I* fnštanja K 1, MO, 120, 130. Spodnje hlače K 1, 1*10, 1-20. — Velik isbor nogavic za moike In ženske, ovratnikoT in o r ratni e. FUSTANJI vellonr »eter od 48 stot dalje. ŽENSKO BLAGO, angleSko In doma Se od K 1-20 dalje. Bogat izbor šarp, volnenih in svilenih od K 140 dalje. Zaloga perila, platna in bombaža. Velik izbor iime In rolne za žimnice.
I Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in droboarije JI
g I	IS	i—jj
)oročamo našim KOLINSKO CIKORIJO!
fifosDodiniam — iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - -
8trau JV
►EDINOST« št. 85.
V Trstu, dne 26. marcu. 1911
TRŽAŠKA GLEDALIŠČA.
VERDI. — Danes premiera Strauss-ove opere „Salome".
POL. ROSSETTI. Danes dve predstavi In sicer opereta „Hans, godec na piščalko" in feerija „La polvere di Pirlimplopin".
EDEN. Dve varijetetni predstavi.
Vesti iz Istre.
Ženska podružnica sv. C. in M. na
Kozini bo imela danes v nedeljo svoj 1. redni občni zbor ob 4. uri popoludne v prostorih hotela „Kozin" na Kozini. K obilni udeležbi vabi odbor vse ude in sploh vse ljubitelje družbe.
Občine za pravico našega jezika!
Iz Dekani. Dne 5. novembra 1. 1. poslalo je županstvo Dekani sledečo vlogo predsedni-štvu deželnega sodišča v Trst, katero vlogo so podpisale vse slovenske občine koper-skega sodnijskega okraja:
„C. kr. okrajno sodišče v Kopru, rešuje slovensko vložene spise v slovenskem jeziku, ter s tem spoštuje zakonske predpise v jezikovnem oziru. Dokaj čudno pa se vidi na slovenskih spisih pritisnjen s a m o 1 a š k i pečat. Zdi se človeku, kakor bi se hotela c. kr. sodnija v Kopru norčevati s slovenskimi spisi, ter s tem pokazati, da si ni pridobil slovenski jezik, jezik ogromne večine koperskega sodnega okraja, one enakopravnosti, zajamčene mu v členu XIX. osnovnega drž. zak.
Naše kmečko ljudstvo je s tem, da vidi na slovenskih spisih samolaški pečat, uverjeno, da slovenski jezik nima one pravice kakor italijanski in da je temu slednjemu ■ekako podrejen.
Istotako izdaja c. kr. okrajno sodišče v Kopru plačilne naloge za izterjevanje raznih sodnijskih pristojbin dosledno samo v italijanskem jeziku. Dogajajo se slučaji, da dobi stranka tak plaSlni nalog, a si ne more raztolmačiti, kaj se prav za prav zahteva od nje. Hoče pa vedeti, o čem govori spis, mora se zateči k tolmaču, in to ne
—	vedno brezplačno.
Nadalje pošilja sodišče v Kopru razna vabila o stvari ureditve zemljiške knjige, sestavljene v slovenskem jeziku, a ne zmiraj, hoče pa na vsak način pokazati svoje laško lice s tem, da pridevlje laško vročilnico.
Predno se podpisana županstva poslu-žijo drugih sredstev v obrano, v zakonu slovenskemu jeziku zajamčenih pravic prosijo c. kr. predsedništvo blagovoli odrediti:
I.	Da se na vse slovenske spise, ki jih izdaja sodnija v Kopru, pritisne slovenski pečat;
II.	Da se izdaje slovenskim strankam plačilne naloge in sploh vse spise, sestavljene neposredno od sodnije v Kopru, v slovenskem jeziku zlasti one v smislu § 106 opr. reda, obrazec 16. justične naredbe z dne 5. V. 1897. čl. XLI št. 111, in
III.	Da se prepreči smešenje in poniževanje slovenskega jezika s tem, da se slovenskim vabilom pridajo laške dostavnice".
Predsedništvo deželnega sodišča v Trstu, je menda ta spis kam — založilo, ker slovenski spisi sodišča v Kopru nosijo do danes še vedno samolaški pečat. Govori se sicer, da imajo na sodišču v Kopru tudi slovenske pečate, ali znate: kje ? Zaprte pod ključem, da se ne bi kdo tako daleč spozabil in se jih posluževal pri slovenskih spisih.
Gospodje tam gori pri deželni in višji deželni sodniji naj bi se malček pobrigali za to stvar, in konec bi bilo teh pritožb. Res je, da smo v Avstriji, ali to vendar ne gre, da bi se tako igrali z našimi pravicami. Je pač tako! Ako zahtevaš kaj, ti pravijo, imaš popolnoma pravi Pritoži sel Ako se pa pritožiš, molče kakor grob, kakor da bi jih stvar čisto nič ne brigala, in jahajo nadalje starega „šimeljna" v veliko zadoščenje naših ljubeznivih nasprotnikov. Ščavo plačuj in — molči! __Kraški.
Druge slovenske dežele
Hans Woschnagg umrl. Na zabavnem parniku „Thalia" med vožnjo med Katanijo n Messino umrl glavni lastnik znane usnjarske tvrdke in obenem župan občine Šoštanj na Štajerskem, Hans Woschnagg (nekdaj VoŠ-njak). Njegova žalostna zasluga je, da je prišel slovenski trg Šoštanj v nemške roke.
—	Sploh je Woschnagg veljal po vsem Spodnjem Štajerskem za vzornega renegata.
Njegovo truplo so izkrcali v Messini, od koder je prepeljejo v Celje.
Ameriški župnik. G. Fran Šusteršičje v četrtek umrl v Ljubljani. Za svojega univerzalnega dediča je imenoval bivšega ameriškega škofa Stariha. Salezijancem na Rakovniku je za vzgojo slov. otrok volil 30.000 K. Pokojnik je svoje premoženje podedoval po svoji materi.__
Razne vesti.
Poljski kipar Valerijan Godovski in bivši profesor akademije je te dni umrl v starosti 78 let. Pokojnik je imel zelo žalostno življenje. Leta 1887 je na tragičen način izgubil vid.
Epohalna iznajdba Čeha. Iz Darm-stadta poročajo, da so se na tamošnji radio-telefonični poskuševalni postaji na darm-stadtski tehniški visoki šoli vršili poskusi z aparatom, ki ga Je iznašel Cech-Pražan. Ta
aparat namerja zvezo vlovitve brezžičnih brzojavk potom tretjih postaj. Po izjavi mero-dajnih strokovnjakov pomenja ta naprava izredni napredek na polju brezžičnega brzojava.
■J:Xg^ s 5 prostori 100 sežnjev zemljišča, voda, nloa v Rojanu se proda za 7000 kron. Naslov pove Edinost.	550
sem
Novnonidni slavnemu občinstva, da naznanja VII odprl novo mlekarno, 9 prodajo domačega kraha,/ pive in zelenjave v ulici Ponzionino št. 5. — Za obilen obisk se priporoča F. Sluga.	548
|||Xn nova s 4 prostori in vrtom se proda niSa samo za 8000 kron. Zglasiti se pri Fakinu Sv. Ivan St. 713, zgoraj pošte.	549
^Auliopelona spretnega pomočnika OUVIjarSKtnjd sprejme takoj. Cink
Cecilia 12.
se
via (547)
Otmfili*) se priporoča za vsako delo. Sprejema OIVIIJ4 tudi perilo. Obleke po kroju. Belve-dere št. 65, vrata 3.	548
Svetlo in likano perilo.
svetlo in liksno perilo, naj se obrne na zavod F. Samokez v Trstu, ulica Cecilia It. 14, pritličje Telefon 22-69	2003
Anton i o Alberti "rani* kolToho^Se j™
Trst, ulica Ponziana 665, Telefon 23—56 Zaloga — in bogata izbera vsakovrstnih koiuhovin. Prevv.ema naročbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrst koŽuhovine.	1575
vabi svoje — občinsrje,
Županstvo v Prvačini
bivajoče najmanj 10 let v Trsta, ki Želijo brezplačno doseči domovinsko prav:co tižuško, da se oglssijo vsako popoludne od 6.—7. ure pri A. Laneve, kazenskemu zagovorniku v Trstu, Scala al Belvedere St. 4, I.	380
M fotograf Je Anton Jerklč, Trst,
Via delle Poste 10. — GORICA, gospiska ulica 7. Izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu.	315
Meblirano
sobico s prostim izhodom se odda v najem. Ulica Belvedere 63, n.
542
Išče
aa vajenca za čevljarsko obrt. Dobi hrano in stanovanje. Trst, al. Belve-
535
dere 32, Schenk.
Odda
23, V. n., vrata 11.
qq v najem 1. aprila meblirano sobo s prostim uhodom. Ulica Mir a mar
534
Gospodična
z dobrim spričevalom, vešča slovenskega, italijanskega in nemškega jezika želi vstopiti kot bon v kako boljšo rodbino. Naslov pove Edinost.	530
aa dober mizarski delavec za pohištvo. ISbtJ %>© Ulica Ferriera 30, mizar Kuret. 551
pokusite pivo
češke delniške pivovarne
▼ ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je Izborno, na plzenski
zaloge: način narejeno. zaloge:
LJUBLJANA: T. H. Rotarman; POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroli; TRNOVO : Rudolf Valenčlč.
U
Kom? - U Gorico
k Petru Cotlču, RoStelJ 32.
Zvedel sem, da ima veliko izbero Čevljev po prav konkurenčnih cenah za sedanje kritične čase. — In Ti? — Jaz pa si grem naročit en par čevljev, ker mi jih tudi popravi, ko jih raztrgam. Torej greva skupaj k
Petru Gotica
Čevljarskemu mojstru v Gorici, v Raštelju štev. 32.
TRST: Schmidt & Pelosi.
PULA : Lacko Križ.
REKA—SLŠAK : Ante Sablich.
D D
Fran Uotouec
Trst, uh San Maurizio 3
priporoča slav. občinstvu
svojo veliko zalogo
oglja „kock" kamenitega itd« : drva za peči in štedilnike : (spargherd) ter petrolja.
Hranilnico m posojilnica o Dolini
registrov, zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
kateri se vrši
v nedeljo dne 2. aprila t. L ob 4. uri pop. v prostorih istega društva. -
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Rač. zaključek za 1IL upravno leto 1910
5.	Volitev načelstva.	i
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Sprememba pravil.
8.	Slučajnosti.
OPOMBA. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se drugi občni zbor pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. ; članov.	NAĆELSTVO. J
POZOR!
■ ■■
50000
parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50
Radi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih računov, se je meni naročilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usoja, galoširanih, spred s kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari
mr stanejo le kron 7*50. ""TO
Pošilja se po poštnem povzetju.
H. SPINGARN, SCHUH - EXP0RT
— KRAKOVO štev. 240 ——
Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj.
Hsrmangijti Trecci
Barriera vsccbia štev. 8 ima veliko zalogo
— Stara resnica, vsakemu že dobro znana, da je samo tista kava dobra, ki smo ji pridejaii „Kolinske kavine primesi". Ta kavina primes, ki jo izdeluje naše domače podjetje Kolinske tovarne v Ljubljani, je ne-dosežna glede izdatnosti in daje kavi izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo, torej tri lastnosti, ki jih mora imeti vsaka dobra kava.v
Že to bi bilo za Kolinsko kavino primes dovolj dobro priporočilo ; če pa še povdarimo, da je Kolinska tovarna edino domače podjetje te vrste na celem jugu, mislimo, da je v tem povedano tudi, da je dolžnost vsakega resničnega Slovenca, da kupuje samo Kolinsko kavino primes.
Pošiljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst ul. Belvedere 9, Telefon št. 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje.
Trst, Corso 2. Telef. 1917.
Leopold Haas
Pristni linoleum.......K 2 50 m2
Podolgaste preproge 67 cm »1*90 met. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7*50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz vodenega
platna............K 2 50
Namizni prti 85/115 cm......„ 2 80
. 65/130 „....... 1*80
Pourtnlkl iz sumila od K 22 dalje.
Podrjuhe..........po 70 stot.
Ovratniki iz kavtuka.....„	50 „
ManSete iz katfuka.......60 „
— Pošilja se tudi na deželo. 136
Ilova krojočnica!!
VENCI
trae
žd porcelana in biserov vezanih s na-iono žico, od umetnih cvetic s ko vi in n spisi.
Trst, ulica Belvedere 23, I.	j ^ M |drceUisaStih pbStah U SpemcaSfo
Izdeluje vsakovrstne moške obleke po ; N&Jniije konkurenčne oene. najnovejših krojih in po nizkih cenah. ___
Za obilen obisk se priporoča udani
416
FRAN MALIS, trojaiti mojster. r 4LEKS. FBAM! MATER - TKST Q

teahsica kave
TELEFON 1743»
Sajboljil Tir aa dcfctvasje poSaac ka-vo
A^lMlibl kambrika za žen-
0StanRl2oskrrK
zelo trpežnih K 10, posebno timh
K 12 HlaSevine dvojne
i.Mntifl» ra7nnšili. R Stermecki v Celju
Pozor Slovenci!
Podpisani si usoia naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na svoje ime
Kopališče ,Oesterreicher' v ulici Lazzaretto vec. 52
uhod to H? iz zagate 8. Eufemia štev. 1 nadali:,uje ulice SS Martin ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da ji-Lieže s av. občinstvu. Kopall&Se Je odprto vsak dan ob 7. aj. do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —-90. Abon^na za piivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo al. občinstvo čim najbolje obiskalo beležim
udani P- Lantsehiier.

ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Max Burni Briltant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Isielaje saielaaje s emblem, poreelaaoM,
srebro« ta ilsUa. Izdeluje posamezne aaetae sobove, kakor 187	tadt cele zobovje.
ORDINIRA, od 9.—12. predp., 3.-5. popoL
Restaurant:: Wiirschinger
— (ex Leon d' oro) —
Trst, ulica Stadion štev. 10.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. — I.a Dreherjevo pivo. — Pristna ■ { vina. — Dobra postrežba — Senčnat vrt.
Nov veliki dohod moških, deških in otroških
NAVADNE CENE.
oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za Danes vojački koncert — Vstopnina prosta. obleke po meri po cenah brez konkurence;	Začetek ob 7 uri in pol
v dobroznani trgovini	\Abonament na hrano ' dnevno K 'l-S0 in 2.
&LLA CITTA' Dl TRIESTE"!.
'I
Trst. aiiea Giosus Carte! il 40 (orej Torreate) i
Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke „ „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2* 14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd.
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Trst, ulica ftiosne Carlncci Sle?. 40 (prej Torrente)
Anton Krainz
STAVBENI IN UiiETNI KLEPAR
Trst, ulica Rossetti štev. 79.
Prevzemlje pokrivanje zvonikov. Napeljava in popravlja strelovode. Izdeluje vse v kle-
parstvo spadajoča dela. POSTREŽBX TOČNA. CENE NIZKE. BELO TRPEŽNO.
Velika zaloga praznih buteljk
TRST, Via delle Ombrelle štev. 5 — Telefon štev 21, Romano II.
GUIDO e UGO COEN
■v 100.000 buteljk od iamptajo« %m refoSk.	Prodajajo in kupujejo se
buteljke vsake vrste za refošk, šampanje, bordeaz, rensko vino, konjak itd. — Velika zaloga buteljk od pol litra ln 1 la pol litra. Domjane In ■ tekla opletene.
Prevzamejo to dopoiiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vsake vrste.