ttlt, — WtWM A* ■»jvelj« Velja a« oelo tote....... S« pol tote................13.01 New York odo tote.....|7.00 celo loto,.:.$7.00 IWI. E T. 9f *tkm Frm\ A. l GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Dally bi tho United States. Issned mry daj except Sundaya and legal Holidays. W 76,000 Reader*. "M TELEFON: S87« OORTLANDT. NO. 109. — ŠTEV. 109. Entered as Second Class Hatter. September tU 1903. at the Post Office at Hew Tort, 9. Y„ the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, TUESDAY, MAY 10, 1921. — TOREK, 10. MAJA, 1921. VOLUME VELIKE TEŽAVE S PROHIBICIJO POLICIJSKI NAČELNlfcl 12 ŠTIRIDESETIH MEST DRŽAVE FEW YORK IZJAVLJAJO, DA NE MOREJO UVELJAVITI PR0- HIBICIJE Albany, X V. k maja. — Štirideset policijskih načelnikov raz-Ii«-nili m« *t !»■ države j«* obvestilo konferenc« županov, da je prisilno i/v«d- iijr prohibb-ijsk« postave od strani uniformirane sile nemojro-«•» l»r/.aviia konft-reitra je pred k ratkini razposlala vprašal ne ]>ole ip večina načelnikov policijskih depart men tov je izjavila, da ne mori izvesti prohibieijshe postave. rrevladiijoeemti mnenju je dal izraza Thomas Fahev, ki je rekel; — In i formirana sila ne more izvesti aretacij, kajti sal una rji poznajo policiste. J. Sheldon Frost, kcmisar za javno varnost v Albany, je izjavil, tla policija ne more obvladati položaja v Albany, da pa je v drugih mestih nemogoče dobiti informacije, ki bi dovedle do uspešnih aretacij radi kršenja prohibicijske postave. Policijski načelnik soglašajo v tem, tla je upor»bc detektivov najboljša rešitev p-obl»»uia, a cb utea easu Izjavljajo. da niso za uporabo privatnih detektivov v zvezi z delom redne policije. Policijski n; relnik iz Yonkersa je mnenja, da bo treba večkrat izpremeniti osobje, dočim je poliei j.ski načelnik iz Gcvenrriilc naziranja, da je tifbc dobiti tujce, ki bodo preskrbeli potrebne dokaze za aretacijo kršilec v prohibicijske postave. Policijski načelniki številnih mest so mnenja, da so zvezne oblasti preveč popustljive z o/.irom na izvedenje prohibicijske postave. V sedanjem času so Ijudjfj, ki niso nikdar preje pokazali ni-k.ikili zločinskih naprncuj, zaposleni na ta ali ori način v 1 r po v in i s prepovedanimi pijačami, — je poročal policijski načelnik iz Kinp-ulona. — Tomu vzrok je dejstvo, da so bile zvezne oblasti tako popustljive z ozirom na izvedeje prohibicijske postave. Nadaljni značilni odgovori so bili naslednji: Niagara Falls. — V mestu s l.r».000 Ijmli so policisti v navadnih cblekah znani vsakemu. ki se noče pokoriti postavi in potem, ko nastopi tak policist dvakrat ali trikrat pred sodiščem kot tožitelj, postane tako splošno znan. da je njegova nadaljna služba kaj malo vredna. North Tonawanda : — Po mojem mnenju je to zvezna zadeva in bi jo morale rešiti zvezne oblasti. White Plains: — Ne verujem, da bi bilo mogoče prikriti iden-tičnost policistov, kar so potrdile izkušnje tega departmenta, ki je poslal ljudi v navadnih oblekah naokrog, kajti slednjim se ui posrečilo dobiti potrebnih dokazov. FAŠISTI DIVJAJO PO ITALIJI ŠEST MRTVIH IN ŠTIRIDESET RANJENIH V BOJIH ENEGA DNEVA MED FA&ISTI IN SOCIJALISTI V ITALUI. Južna Nemčija je izvedla celi svoj Litvinov *e 1k> vrnil v zunanje mi-pritisk, da dovede berlinsko via- nistrstvo. — Ime "Pet.-ograd" do do sprejema zavez, pogojev.! ostane. — Suša v Rusiji Rim, Italija. H. utaja. — Poboji med fašisti, to je skrajnimi na-cijonalisti, katere na skrivnem podpira italijanska vlada, ter komunisti in soeijalisti v različnih delih dežele postajajo z vsakim dnem siditejši. čim bolj sc bližajo voIit\e. V petek ie prišlo do številnih spopadov, tckoiu katcih je bilo ubitih šest oseb ter štirideset ranjenih. Kden izmed kont'iktov tega dne sc je ;.avršil v Oittadella. v bližini Padovc, kjer so knšali fašisti uničiti delavski jrlavni stan v po-\r.!Čilo za neki *.:npad od striuii komunistov. \"si. ki so se vdeležili tega napada, pa so bili aretirani ter vrženi v ječo. Ko je dospela novica o teh napadih v glavni stan fašistov v Psdovi, je odšlo več sto činov te organizacije \ fittadello z namenom. da oproste te jetnike. Predno no se -ndali so pričeli orožniki streljati in sledil je boj. tekom katerejra je bilo tlosti ljudi ranjenih. Karnbinjerji. ki so stali za zidom, so streljrli najprvo v zrak in potem v ljudsko množico. Na strani fašistov so padli trije ljudje. r7. Florence se poroča, da to fašisti zažgali s požigalnimi bombami delavski dom v JJifridi. dr sc osvetijo za neki napad od strani komunistov. Eksplozija je povzročila veliko paniko med prebivalstvom. ki je hitelo na prosto. Celo poslopje je bilo uničeno. IBANEZ SE JE VRNIL DOMOV. UMOR MEHIŠKEGA LI8TA. SOCIJA Madrid, Španska. 7. maja. —i - Vicente Masco Ibanez. slavni Mexico City, Mehika. 7. maja. španski pisatelj, avtor splošnoj^Jeronimo Moguel. član zakonoda-znanega ronu na Štirje jezdeci i jr \z države Yucatan, je bil ustre-A pokal i pse", ki se je vrnil predjljen. ko je korake! včeraj po par dnevi v Madrid, je govoril v|fc.;aTUeJU trp%l v Meridi. ^Manuel Gonzales, nadaljni poslanec, je bil ustreljen, ko je korakal včeraj po glavnem trgu v Meridi. Manuel Gonzales, nadaljni poslanec, je bil t* žko ranjen v istem času. Štirje možje, ki so sc vozili v avtomobilu. so se pripeljali mimo obeh. ko sla šla po cesti ter pričeli streljati nanje z revolverji, nakar so zbežali. Dosedaj se ni vprizorilo še nikekih aretacij. Oba poslanca sta bila odlična socijalista ter se domneva, da je bil napad na oba politične narave. nekem pogovoru 8 časnikarskimi poročevalci ne zelo navdušen način glede sprejema, katerega je bil deležen v Združenih državah. & lede katerih je izjavil, da prevladuje tam velikansko zanimanje aa Špansko in vse. kar se tiče španskega narodnega pokreta. Ibanez je govoril tudi o Mehiki, glede katere je rekel, da se jo mora pripustiti miru. da si bo lahko sama ustvarila svojo bodočnost in svojo usodo. Izjavil je nadalje, da je opaziti med mehiškimi Indijanci duha upora proti obstoječim napravam in da je največje zlo. s katerim se mora boriti Mehika, nepismenost in neizobraženost raznih generalov, ki vladajo deželo. Rekel je nadalje, da ne bo tako hitro objavil sve^je novele, imenovane 'Orel in kača", tikajoče se razmer v Mehiki in sicer raditega, ker noče netiti nadalj nt na požara v nesrečni deželi. Ne odlašajte ako nam ravate naročiti vozni listek iz stare domovine ca Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje: FRANK gAKSKR STATE BAKE (potnHU oddelek) NEMCI V ŠKRIPCIH GLEDE ŠLEZI JE Francozi so prepovedali vkor&ka-nje nemških oet v Žlezi jo. — Zdr. države v zaves najvišjem sveta. AVSTRIJI JE TREBA POMAGATI LIGA NARODOV KOT UPRAVITELJ KONKURZNE MASE, — IMENOVANE AVSTRIJA__NAČRTI ZA REHABILITACIJO DEŽELE. Col. George Harwey, novi rmeriški poslanik v Londonu. IUZNA NEMČIJA ZA 'ANGLIJA JE BAJE SPREJEM POGOJEV PRIZNALA SOVJETE Pariz, Francija, 9. maja. — V nekem sporočilu iz Berlina na Matin se gla,*i, poslanik v onem mestu informiral nemški zunanji urad. da bo smatrala Francija vsako vkorakenje nemških čet v Gornjo Slezi;o za kršitev mirovne pogod_e, sklenjene v Versailles. | Poročila iz Beuthena pravijo, da so nameravale nemške varnostne straže pričeti z ofenzivo proti Poljakom, ki so zasedli sko-ro celo Gornjo Šlczijo in da se je te čete organiziralo ob reki Oder. ( Poroča se, da je izdala med-zavezniška komisija v Oppeln poziv na prebivalstvo, v katerem se je glasilo, naj bo mirno, ker bodo zavezniške čete zavarovale mesto pred vsakim napadom. | Varšava, Poljska, 9. maja. — .Vspričo vedno množeč i h se spopadov med poljskimi ustaši in Nemci v Gornji Šleziji, je sklenila poljska vlada vprizoriti odločno akcijo v namenu, da napravi ko-'nec usta ji, kutero je pričel Maks jKorfanty, prejšni plebiscitni ko-.misar, ki se je polastil s svojimi četami skoro celega industrijalnega okraja Gornje Šlezije. Poljski kabinet je izdal ugotovilo, v katerem se glasi, da razume poljska vlada sicer domoljubne motiv«', ki eo napotili ustaše do tega koraka, da pa kljub temu ne odobrava njih početje, kar je vsprieo sedaj obstoječih razmer nemogoče doseči zaželjeni cilj. Vlada je pripravila nadaljno Dunaj, Avstrija, 8 maja. — Besedilo vladnega odpovora na predlog finančne komisije Lipre narodov, tikajoč se načrta za rehabilitacijo Avstrije da se bo dodalo k jamstvom za nadaljne kredite še monopol na tobak, je bilo objavljeno. Avstrijska vlada je nazira-da ie francoski tr0'ja dovoliti nadaljne živilske kredite, predno bo mogoče odpreti notranje vire dohodkov. Poroča se, da bo predlagani novi denar nosil drugo ime kot krona in da sc večina zavzema za frank al: pa stari goHinar. Vse-nemška strrnka izjavlja v cekem manifestu, katerega je fcdala. da je smatrati načrt, le začasnim, ker j.^ "uveljavljenje ravnotežja ekonomskega položaja Avstrije mogoče le v zvezi s širšim ekonomskim poljem, v kterera ozira more priti v poštev le Nemčija. Nadalje izjavlja stranka, da mora premični kapital prav posebno nositi bremena kot nepremični kapital ali zemljišča. Soeijalni demokratje izjavljajo, da je nemoproče odpraviti živilske podpore vspričo vedno padajočih plač in da se morajo tudi delodajalci vdeležiti reform. Posameznosti načrta za rehabilitacijo Avstrije, ki pomenjajo dejansko konkurzno upravo od strani Lige narodov, so bile objavljene včeraj zvečer. ANASTAZIJA JE PRIŠLA V DIVJANJE ŠTAJERSKIH KO FRANCIJO. ! MUNISTOV. Pariz, Francija, 9. maja. — Gr- Dunaj, Avstrija, 9. maja. — ška princesinja Anastazija je do- štajerski deželni glavar dr. Rin-spela v družbi svojega moža, prin- ftelen je sklical v nedeljo veliko ca Krištofa, danes semkaj. V druž-jzborovanje v St. Lorcnz. Na zbo-b; obeh sta r,e nahajala tudi sin:r0vanje so pa prišli komunisti ter princesinje Anastazije, navadni 'z;,čeli strahovito divjati. Dežel- Amerikanec brez vsakega plemi škega naslova, Mr. William B. Leeds ter njegova zaročenka, princesinja Ksenija. Princesinja je prišla v to mesto, da se zopet podvrže operaciji, ki jc postala potrebna vsled njene bolezni tekom pretekle zime. Operacijo bodo izvršili v ameriški bolnici v teku naslednjih par dni. Frankfurt ob Meni, Nemčija, 9.1 Kodanj, D.-.nsko. 9. maja. maja. — Tukajšnji vodilni poli- Poročila, prihajajoča iz ruskih vi tični krogi i>o prepričani, da borov, naznanjajo, da je angleška 'poslanico, naslovljeno na zavezni berlinska vlrda sprejela pogoje vlada priznala sovjetno vlaclo. zaveznikov in to deloma radi pri-' Te vesti š- niso potrjene, tiska, katereps. se je izvedlo na Stockholm, Švedska. 9. bori ins ko vIh.Io strani jnžne Šef ruske sovjetne misije v ino- nadalje zaveznike, naj čimpreje Nemčije. Južna Nemčija, ki je zemstvu. Maksim Litvinov, je bil mogoče rešijo problem Gornje bolj demokratičnega značaja kot pozvan nazaj v zunanje ministr-'Žlezi je. Izmed problemov, s katerimi se mora pečati poljska vlada, je ta, maja. kc, v kateri se istotako daje izraza obsojanju koraka poljskih ustašev v Žlezi ji. Poslanica prosi pa severni del države, je priprav- sivo. kjer bo nadomestil gospoda hena storiti vse v namenu, da si Karakhana. ki je bil imenovan so-zagotovi mir in prosperiteto. Ma-|v;etnjn poslanikom v Varšavi. Lise ne razumejo polneira pomena tvinov naslednik bo Sabian. reparacij ski h pogojev in tudi nej Rigaf Letska. 9. maja. — Ru-spoznavajo, kakšna bremena bodo^ka sovjetna vlada je dolgo C-asa'salo 20,000 oboroženih delavcev iz prevzele, a njih želja je napra-|,,ameravala izpremeniti ime Pe-viti enkrat za vselej konec večne-[ |:ograd v Petersburg. Slednjič je mu ogrožanju Porenske od strani'pa opozicija zmagala, in ime Pe- FRANCOSKI POSLANIK VATIKANU. PRI nega glavarja so vrgli skozi okno ter ga zatem obdelovali s kamenjem. Sedaj se nahaja v bolnišnici. Aretiranih je bilo veliko oseb. Komunisti dolže deželnega glavarja, da jih je ponedolžnem zasledoval. DELAVSKA KRIZA V ARGENTINI. Pariz, Francija, 9. maja. — Charles Jonnart, prejšni zavezniški visoki komisar v Atenah in prejšnji izvanredni poslanik pri Vatikanu, je bil konečno določen od francoske vlade za bodočega franeoskega poslanika pri Sveti stolici. Tako poroči list L'EcIair. Njegova službena doba pa bo le za- da skuša veliko število Poljakov časna, podvržena zopetnemu ime-priti upornikom v Šleziji na pomoč. Poročila pravijo, da je sku- 1* ranči je. Na drugi strani pa vidijo tu-kajšni izobraženi Nemci tri poli- trograd bo definitivno ostalo. Rign, Letska. 9. maja. — V Ru-Isiji vlj.da si na suša. Ministrski Bombrova-Sosnovice okraja prekoračiti meje v namenu, da pomagajo ustašem. da pa so jih zavrnile poljske oblasti na meji. Do resnih spopadov med Nemci in poljskimi ustaši je prišlo na tične prednosti v pogojih, kot so pred<*dnik Lenin se zopet nahaja'različnih točkah v okraju Ribnik, bili sestavljeni na konferenci vLr,.(l velikimi gospodarskimi tež-1 kjer je bilo. soglasno s poljskimi Londonu. To pa kljub dejstvu, da j.^. novanju po preteku šestih mesecev. Papež Benedikt je izbral državnega podtajnika, Monsignorja Cerretti-ja za svojega nuncija v pogojev, Parizu in sicer na temelju istih vlada. . .Buenos Aires, Argentina, 9. maja. Delavske zadrege, s katerimi so se moralo boriti pristaniške oblasti že nekaj časa, so dospele do svojega viška. Delodajalci so bili pripravljeni, da izvedejo svoj načrt, da sprejmejo na delo neunijske delavce in oblasti se boje sedaj, da bo prišlo do oboroženih konfliktov v slučaju, da bodo delodajalci v resnici izvedli svoj načrt ter sprejeli na delo neunijske delavce. Vladni organ, La Epoca, izjavlja, da je vi;vda proti nameravanemu koraku delodajalcev. katere stavila francoska ami. znaša skupni reparacijski dolg 132.000.000.000 mark v zlatu, kar je več kot je določila konferenca, ki se je vršila meseca februarja v Parizu. Te predifosti obstajajo v naslednjem : — Ta načrt pomenja povratek k mirovni pogodbi in s tem k zo-petnemu ustanovljenju gotovih postavnih prednosti, vsebovanih v dotičnem dokumentu. Reparacijska komisija bo tudi imela od časa do časa nalogo ugotoviti, koliko je Nemčija v stanu plačati, dočim ni bilo soglasno s pariškimi pogoji ničesar določenega v tem oziru. V posebnem proglasu je zapoved a i kmetom, naj sade le take stvari, ki ne potrebujejo dosti vlajre SE SO POŠTENJAKI NA SVETU PEPEL ROZE LUKSEMBUR- London, Anglija. 8. maja. — Policija je navalila na tukajsni glavni Stan komunistov. Razen raznih dokumentov je našla tudi posodo s pepeiom. Uradniki so rekli. da je to pepel Roze Luksem-burške. Znana socialistična voditeljica Roza. Luksemburg je bila ubita v Berlinu leta 1919. Morilci so jo zatem vrgli v reko. toda njenim pristalem se je posrečilo truplo dobiti, . s i ..Genova, Italija, 9. maja. — Policijski načelnik tega mesta je dobil pismo od takozvane * Družbe žepnih tatov", v katerem se je slednja pritožila, da imajo okra-deni ljudje nepošteno navado, da prijavljajo policiji večje izgube kot pa so ji u v resnici doživel L V pismu se navaja en slučaj, v katerem je neki človek izgubil vsled žepne tatvine le petdeset lir. dočim je prijavil policiji, da jc bil olajšan za dva tisoč in petsto lir. V pismu se glasi nadalje, da imajo take nepoštene izjave pred policijo za posledico napete razmere med člani tatinske organizacije. kajti žepne tatove, ki prinesejo svoj denar v glavni stan, se ima seveda vedno na sumu, da so nekaj prikrili v slučaju, da poda okradeni napačno izjavo ter pravi, da je bil oljšan za večjo svoto kot je bil v resnici. — Takozvani pošteni ljudje bi morali biti bolj delikatni, — se glsat koncem pisma. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah poročili ubitih nad 150 Poljakov,»6e potom r.aše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro, dočim je baj? na nemški strani Včersj so bile naše cene sledeče: padlo še več ljudi v boju za posest Friedricbsguette, važnega tO- JUGOSLAVIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani. 300 kron ____$2.40 1,000 kron ____ % 7.75 400 kron ____$3.20 5,000 kron ---- $38.50 500 kron____$4.00 10,000 kron .... $76.00 pil nega središča. SOVJETNE ČETE ZATRLE REVOLUCIJO. Riga, Letska, 8. maja. — Iz Moskve poročajo, da se je pojavilo v provinci Tambov močno revolucijonamo gibanje, kateremu je načeloval general Antonjev. Vlada je poslala tja svoje čete, ki so ustajo takoj zadušile. Važno za potnike. Kdor leti t bližnji bodotnoeti potovati v atari kraj, naj ee obrne na nas, da mn polijemo vsa navodila, kako je mogočo dobiti potni list. Kdor ie ima jugoslovanski aH ameriški potni list lahko potuje kadar hoče. Kdor pa spada v saaedsno osemlje, in ieli potovati v staro domovino, mn ie vodno lahko preskrbimo potni iist, kadar pride e New York. V vnkoa erirm m obrnite na tvrdko: ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu. - , - , jA r^sr-jT * : 50 lir ____ $ 300 500 lir ____$26.50 100 lir ----$ 5.50 1000 lir ---- $52.00 300 lir ---- $15.90 NEMfiKA AVSTRIJA: Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dopsjo. 1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemsko-avstrijskih kron $ 13.00 10,000 nemško>avstrijsk£h kron S 26.00 50,000 nemško-avstrijskih kron &120.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. UI računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke. Kot generalni zastopniki "Jadranska Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izv an redno ugodne pogoje, ki bodo vslike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Denar nam je podati najbolj po Domestic Monaj Order, ali pa po New Tock Bank Draft. Fmk sabar Stala Ban . > ...t ncmurtsintf,. kvYtfl "GLAS NARODA" FfMUm 1AKWW. PUBLISHING COMPACT < lm awwratiM) LOUI« UNCDIK. T» New York City. N. Y. —d«n In praznikov. Zm Htm York u mIo n Ml Ml ZaJMMMftve u tfM MJO SB la« nahoda (Vole* mt too P«oeta) «av r«krtr u n D»n*r pii M UapvaH po-Orte. Prt iprttaembl kraja. naroCtHkot prosimo. da a* —> fc fcttrej« najdemo nflorplluu_ Najboljša metoda razoroženja. Razorožeje v pravem smislu, — namreč kai sredstvo za odpravo velikih bremen vojaških izdatkov, ki teže sed;»j vse velike sile, — zavzema odlično mesto v mirovem programu predsednika Hardinga. Veliko agitacija za razoroženje v zadnjem česu je bilo takega značaju, da je Teč škodilo stvari kot pa koristilo. Ta agitacija je prihajala od strani onih, katerih ni bilo nikdar mogoče ozdraviti njih iluzij, tjkaj^čili se one vrste pat-ifizma kot jc prevladoval v tej deželi v ča-tu pred vojno. Predvojni pacifisti so bili za to, da se odpravi militarizem vsepovsod in brez oziia na posledice. Nemčija je bila brezupno militaristic na ter se je smejala naporom teh ljudi. Vse to pa jih ni oviralo, da so poživljali druge narode, naj se razorožijo in s tem so ti pacifisti celo pospeševali načrte Nemčije^ T* ameriška šola je hetela, da uveljavijo Združene države vzgled vojaške nepripravljeni!, ne toliko iz uzirov varčnosti, temveč radi moralega ličinka takt g a koraka. Geslo teh pacifistov se je glasilo: — Nihče se ne bo drznil udariti na neoboroženega moža. Civilizirane sile, ki so se naučile nekaj tekom vojne, so sedaj razorožile Nemčijo. Zmagovale! so se vedno obcroženi in nekateri med njimi morajo ostati oboroženi, da s silo uveljavijo mir. V Ameriki je najti atevilne zagovornike razoroženja, ki hočejo obnoviti bedasto propagando, katero so uganjali v času pred vojno. Poživljajo kongres, naj skrči oborožbo radi razoroženja samega in brez o-zira na to, kaj bodo sterile druge velesile. Taka izolirana akcija bi bila zelo nespametna in nelogična. Razoroženje se more završiti le potom dogovora, — potom skupnega poskusa, da se zmanjša stroške, povzročene oil nepotrebnega rivalstva v delu bojnih ladij ter povečanju armad na suhem. Mr. BdVah in Pomerene zahtevata posebno konferenco z Anglijo in Japonsko v namenu, da se omeji grajenje bojnih ladij. Obstoja pa že sedaj zastopstvo; ki se lahko na bolj zadovoljiv način peča z omejitvijo oboroževanja. To je zavezniški svet. v katerem bodo — Združene države s»ed*j zopet zastopane. Ta svet lahko stori več kot bi mogla storiti katerakali konferenca amerišhih izvedencev. Ta svet iina večjo avtoriteto kot bi jo mogli imeti izvedenci, izvoljeni za tako konferenco. Svet vključuje tudi Francijo in Italijo in proslavlja zaveznike kot bili tekom težkih vojnih časov. Predsednik Hardig simpatizira s splošnim gibanjem, da se zina-njša velika davčna bremena, ki so posledica oboroževanja na suhem i». na morju. Njegov način, kako odpomoči temu. nudi krajšo in varnejšo pot kot pa načrt Boraha in Pomerena. Obenem pa je na ta način mogoče izogniti se nearu^ti, ki bi se pojavila, če bi Združene države ua tvojo lastno roko vprizorile tak eksperiment. Zopet v dražbi zaveznikov. Ameriška vlada je sprejela povabilo konference zaveznikov, da liaj bo zopet zastopana pri najvišjem svetu zaveznikov, pri konferen cch poslanikov v Parizu ter pri delu reparacijske komisije. To je smatrati za najbolj važno in najbolj dalekosežno dejanje, katero je ikvrftila ameriška vlada izza podpisa pren«irja. Mogoče je eelo, d - ni bilo izza sprejeme Monroe doktrine nobenega dejanja ameriške vlade, ki bi bilo tako bistvene važnosti kot je bil ta zadnji nj-a korak. Predsednik Wilson nas je vzel iz bratstva narodov ter napravil konec odr^ošajem, ki so predstavljali zvezo z demokratičnimi narodi *oeta. Predsednik Harding pa nas je postavil nazaj ter uveljavil zopet zvezo s temi narodi. Izolacijska politika administracije je prenehala obstojati dne 4. marca. O bi imeli Amenkanci navado potrkavati z zvonovi v proslavo kakega velikega dogodka ali praznika, bi danes potrkavali v vseh cerkvah, kajti korak, katereg je nrpravila ameriška vlada, je bistvene važnosti, ne le za, narod, temveč za človeštvo v splošnem. Sedaj smo zopet člani svetovne družbe, koje namen je v prvi vrsti likvidirati svetovno vojno, in v drugi preprečiti ponovitev take katastrofe kot je bila zadnja svetovna vojna. Svoje sodelovanje smo s« veda omejili, kar je bilo brez dvoma potrebno. Zadeve izključno evropskega enačaja nas ne briprajo, a zadeve svetovnega pomea. ki *e tikajo č loveča ust va ter splošne civilizacije, nas pa dosti brigajo. Vsled zadnjega koraka ameriške vlade pa smo postali edep izmed varuhov najboljših interesov človeštva. Lahko se zgodi, da bodo zopet prišle razmere kot so obstojale leta 1914. V takem slučaju se bo zveza z demokratičnimi narodi ta zopet izkazala kot nejboljše jamstvo miru in splošnega blagra. Francija se nahaja na bojni črti zapadne Evrope in Poljska na bojni erti vzhodne Evrope in obe se bojita, da bo zavojevalec zopet v ft al ter ogrožal mir sveta. Nevarnost v tem pogledu pa se je zelo zmanjšala. Nemci in Rusi bodo brez dvoma ostali v notranjosti svojih meja. če bodo vedeli, da so sinovi Amerike zopet pripravljeni priti preko morja ter poseči v boj. Najnovejši korok ameriške vlade bo vsled tega popiiril one, ki so se bali. da bo mir le malo časa trajal in d?, bo treba še nadalje stokati pod težo vojaših bremen. Popis Pittsburgh, Pa. V nedeljo 1. maja je imelo društvo Kranjsko Slovenski Dom preskrbel brezplačno tiskarno, da bi mu dal brezplačno stanovanje 'v Ij>omu, da bi mu plačevali mast- svojo glavno letno sejo, katere se u° tajniško plačo, ga imenovali je vdeležil tudi društveni odvet-jše upraviteljem Doma in tako bi nik g. Marion H. Murphy. Sled- j končno .postal tudi diktator naše njega smo pozvali na sejo, da nam:naselbine. To so fine sanje, toda pojasni pravice članstva in tako- j le —sanje! Mučno je moralo biti ivanili delničarjev. G. M.uiphy je temu "bisagarju" ko je videl na Londoinski "Daily Herald", o-fieijelno glasilo angleškega organiziranega delavstva, je poslal ''članom vlade Njegovega Veličanstva'' naslednje komplimente: Mi vas dolžimo laži! Lagali ste j^ede vzrokov vojne! Lagali ste glede namenov voj- odgovarjal na razna -vprašanja, svoje lastne oči izjalovijenje svo- ne! katera mu je stavil začasni predrjje strategije. Njegov *'»tar" kau-sednik seje Anton Zbaanik, in iz(didat je dobil pri glasovanju za odgovorov je bilo povsem jasno, začasnega predsednika -celih TRI-da je imel g. Zbašnik povsem'NAJST glasov izmed 200 članov prav, ko je v enetn svojih dopisov j ostale je dobil rojak A. Zbašnik. v Glasu Naroda poročal, da ima-;^i čudo, da je pri neki priliki iz-mo pri našem Domu samo eno vr-Jjavil: Mislil sem, da ima moj pri-sto članov, ki imajo*enaikopravne ^jatelj več "pula", toda motil sem pravice. Edino, v čemur srno se se. Se bi lahko dostavil: Prišel, motili, je bilo glede uradnikov, videl, izgubil — bi se bolje vje-G. Murphy se je na seji izjavil,' malo. V svojem trovilu "Naroibe" da je bila pred leti sprejeta pri-je prerokoval sijajno zmago svo-K. S. Domu resolucija, ki je iz- j«? "napredne'* (ste slišali to, No-premenila pravila tako, da se za-}vakove napredne) stranke, toda morejo voliti v odbor samo taki namesto zmage je bil fiasko. Na člani, ki imajo vsaj eno obvezni- j seji je samo enkrat zamahnil, to-eo v društvenem domu. Dasirav-jda videč, da ni kos Zbašniku, je no ni o tej resoluciji ničesar za-(potrtega srca in skoraj jokajoč bilježenega v zapisniku," je član- zapustil dvorano. To so vam "na-stvo kljub temu smatralo to ute-jrobe" junaki! Seveda bo ta potu-meljenim. Odvetnik Murphv je pa joči zvonček povsem drugače »pi-tudi izjavil, da imamo pravico sal v svojem lističu, katerega pa, pravila izpremeniti. ako tako za-hvala B-jigu, nihče ne čita. Daj mu hteva dve tretini članstva.. Vsled! par dolarjev, pa te bo proklamiral Lagali ste giede vodstva vojne! Lagali ste glede vojnih dobičkov? Storili ste vse, da bi ohranili moč ter poteptali delavca v prah: * * * Tako jasen in razločen jezik govore angleški delavei! O, ameriški delavci, kako silno zaostajate glede eneržije iti odločnega nastopa za svoiimi angleškimi tovariši ! * * * V glasilu "K. S. K. Jednote" eitam naslednjo čudno lepo pesmico: "Ti pa, Kraljica rajnika, Prosi za nas Jezusa! Vineene je postal nemiren." * * * No, naj bo pesem taka ali taka, pesem je vendarle. tega je g. Zfbašnik predložil resolucijo, na podlagi katere se iz-premeui točka 1 v členu V. tako, največjim in najbogatejšim far-merjem blizu St. Louisa. No, pa kaj bi toliko .pisaril o našem vse-|kom kei. da se črta zadnja točka, ki se se-jvednem in vsemogočnem in naj- t?n daj glasi: Predsednikom, pod-]lepše slovensko govorečem Zvonč-predsedhžkoui, finančnim tajni- jku, saj orirana t- 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni Predsednik: RUDOLF PERDAN. 933 K. 185th SL. Cleveland. O Eodjredsednlk: LC'TJIS BALAKT, Bor 106, Pearl Avenue, Lorain, 0. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZITH, Ely, Minn. Blagajn'k neizplačanih gmrtnln: JOHfT MOVERN, 624 N. 2nd Ave.; W. Dulutb, JOse. Vihral x£mmT- JOS. ?. GBAHEK, 843 EL Ohio Slu, N. 8., Pittsburg*, Pa. .Nadzorni wifcoar: MAX KEKŽIŠNIK, Box 872, Rock Snrinra, Wvo. MOHOR MLADIC, 2003 So. Utwndafe Are., Chicago, IlL FRANE ŠKRAREC, 4822 Washington St., Denver, Colo. Porekli odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely. Mian. GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wuh. FRANK ZORICH. 02i; St. Clair A ve., Cleveland, O. __Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 310 Meadow Ave.. Rochdale, Jollet, HL PAULINE ERMENC, 53» — 3rd Street, La Salle, IlL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa A venae, Foebln, Colo. ANTON CELARC, 70« Market Street, Wankegan, IlL - Jednotino uradno glas Jo: ,'GLAS NARODA", r' "r~r j Vae atvarl. tikajoče ae uradnih zadev ka>or tudi denarne pofillja-tro naj se roSllJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj »e poSilja na predsednika porotnega odbora. Proftnje za sprejem novib, članov tn bolnlSka »pričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor žel! postati član to organizacije, naj se zglasl tajnika fcljlinega društva J. S. K. J. Za ustar^ovitev novih dmilte? ■e pa obrnite na gL tajnika. Novo drn«>tvo se lahko vstsnovl ■ 8. Sani ali ameriški državljan in vsaj eno leto član K. S. Doma. Na ta način bi .se onemogočilo priti v urad kričijo: work or fight! Marsikak delavec bi rad delal, toda ne da se mu prilike. V (bližnjih prenio- takim osebam, ki so šele včeraj; garskih naselbinah gre tudi zelo prišli v Pittsburgh, ^nes bi pa]počasi z delom; dela se po dva. že hoteli biti dragoplačani tajniki tri dni, kar še ne zadostuje za pri društvu. To ibi bilo izkorišče- "board". vanje. Sicer se je do sedaj pojavil VXaše pittsburško pevsko od Murphz ju tudi izjavil, ški zbor. Drusštvo bo letos prazno-da so obveznice ali takozvaiie valo desetletnico svojega obstan- "delnice" vredne nič več kot sto dolarjev, kajti kolikor so člani posodili Domu. toliko se jim bo povrnilo. Torej smo o tem vendar enkrat na jasnem. ka. Priredilo bo dne 28. maja izbran koncert v Kranjsko Slovenskem Domu in drugi dan, 29. maja, pa velik piknik. Ker je "Prešeren" naše edino pevsko društvo Na seji je bil tudi enoglasno v Pittsbnrghu, je dolžnost naših sprejet predlog, da se volitve uradnikov za tekoče leto prelože do prihodnje seje, ki se vrši prvo nedeljo v mesecu juaiiju. Ta sklep očivkino ni ugajal Novakovemu rojakov, da se »polnoštevilno vde-leze slavnost i. Kranjsko Slovenski Dom bo tudi praznoval desetletnico svojega obstanka in to na Decoration Da^r Najboljša stvar pri moškem je upliv dobre ?ene. Pred poroko ima vsak moški svojo teorijo, kako treba postopati z žensko. Po poroki pa najde, da je stanje, ne pa teorija, s katerim Ima opravka. * * Bedastoča bedakov bolj miče večje množice kot pa modrost — modrijanov. Ljubezen polni prosta srca. a meša prazne glave. • * • Preveč je ljudi, katerih glave so polne nepotrebnega znanja. Nobena stvar ne ?tane toliko kot stvari, iatere skušamo dobiti gest on j. » Zvonkotu, ki je prišel na sejo vj«»0. maja. Program slavnosti se trdnem prepričanju, da bo že na bo pozneje objavil v Glasu Naro-tej seji izvoljen tajnikom DomaJda in drugih slovenskih listih. Tu-Zvonko je namreč že pred več te-jdi te slavnos>ti se bomo vdeletžili dni imenoval kandidate svoje.vsi zavedni Slovenci in Slovenke. partije'1 in sam sebe je nomini-l To je vse za danes, g. urednik, ral za tajnika. Dela račun brezJProem, oprostite mi, da sem jo kremarja. Slovenci, ki žive v;tako dolgo navlekel, toda kaj si Pittsburghu že več let in ki vedo, j hočemo. Glas Naroda je najbolj s kakimi mukami smo prišli do j razširjen list tudi v naši naselbini svojega narodnega doma, gotovo;iu radi tega se pa tudi najrajši ne bodo dovolili, da bi jim narekoval kak klati-žurnallst. ki je prišel v našo naselbino k očivid-nim namenom, da izrabi naše narodne institucije v svoje privatne s vrhe. "Gospod" Zvonko Novak 'on namreč ne sliši na drugo kot na GOSPOD Novak, kajti ta "titi" je baje dobil, ko je bil urednik fauioznega "Slovenskega Naroda" v New Yorku) baje stremi za tem, da bi mu K. S. Dom' poslužujemo njegovih predalov. Imamo sicer tudi v Pitteburghu nekak listič, katerega se pa ne moremo posluževati, ker ga Novakov Tone rabi za svoje osebne slavospeve. K sklepu poživljam vse člane Na Irskem jo umrla ženska, sta-rn ^14 let. BHa je od rojstva slepa. Če bi imela dober rid ter z dneva v dan gledala kaj počenjajo Angleži z Irci bi najbrže ne doživela take starosti. «• -3- * — Ali je ura obstala, ko ti je pad-la na tla? — Seveda. Kaj pa misliš, da bo po .-obi letela ? * * * Zvonko se je spet oglasil. Zvonko zr».S sou. Ohio. l*l)ila sta se brata John;St. Clair Ave. je bil ubit (j. maja in Anton KeržiČ. Oba brata ter preti hrvatsko šolo sv. Pa v hi na Ana Kuhar iz Clevelanda šli 140. cesti.. Otroci so se igrali pred v nedeljo na obisk na farme in šolskim poslopjem, ko pri vozi mi-okoli S. ure zvečer so se vračali j mo Frank Day iz 721:i Melrose presti domu. Pri omenjenem me-'Ave. v svojem avtomobilu in ga stu sta brata, ki sta s Ford avto- na mestu ubije, mobilom precej urno vozila, za- Poročno dovoljenje sta dobila dela v drug Ford avtomobil, ki je (J. maja Vid Markušir, '2~* let. 0'J'il stal v temi ob strani ceste, brez S t, flair Ave., in Anna Sintič. 10 vsake luči. Neposredni vzrok ne- let. sreče pa je bil najbrž veliki avto- Dne 7. maja d tam na dom na 14:J8 K. St.'lj** 22. maja ob 1. uri popoldne v Pri tem sta prizadeti tudi družini Virantovi dvorani. Na tej seji se Oberman (Hrovat) in Bizjak, ka- bo posebno razpravljalo o načrtih himpov, ki S3 neovirano izpreha-ittr|h bčeri sta soprogi omenjenih. N*ar. Doma. jajo naokoli, kajti v New York Raj»ka sta bila člana društev Li-; ^ sf>boto 2^ maja .s«* vrši ves io Tivosto in svobodno mesto Vodnikov Venec SNPJ. D«i- !irišel pred S(xlnika John drugi mož je bil dr. Zawlchurstraduni- povedal je sodniku, da je Kohlas. s katerim sem živela 17 prwel 12 za4>0™v v pondeljek (2. Charles J. Burns, superinten- pora, ker sirota ni mogla plakati dent mestne prisilne delavnice, se Jlf5.:i5 sodnih stroškov. Ženica je je izjavil, da velja mesto nad 53 tako stara, «latba in skoro z obema j zmožne za delo? Delale so in giba-tisoč dolarjev v prvih treh mepe- j nogama v grobu, da so jo morali le 60 let, danes ne morejo več. let. Ker je bil neprestano bolan na revmatizmu, ni mogel skoro ničesar zaslužiti. Zred 12. leti pa sem poročila Georga Fakolic, 7017 St. Clair Ave. S tem, da sem si 60 let pritrgovala od ust in stradala, sem kupila hišo za $4000. Potem je pa prišla polieija in mi je rekla. da moja -hiša ni čista. Sama ne morem delati, denarja nimam, da bi najela deklo. Moj mož me je zapustil. Poglejte te roke, ali so eih letošnjega leta. da skrbi za nest i v zapore. Superintendent obleko, hrano in druge potrehaČi-j zaporov jo je dal takoj odpeljati ne jetnikov v prisilni delav»ici, kiJ v bolnišnico. Jtajnor spada, ne pa ljubi ljubimca, zna vendar pogosto na in- pravza^Mrav ne i>i ,4*naU bki nik-!v zapor, kjer n^j bi se driwila 4 * *' * dar tja poslani. V- prisilni delar- taticami, proetitutlqpjami in dni Nikdar nisem bila Se pretirana in maja), v torek so ga pa zopet aretirali. Toda prosil je sodnika, naj ga nikar ne iwislje v Warrens-ville, ker je "slaba kosta" tam. "Ali right", je dejal sodnik, "samo petnajst dni. Mislil sem vas obsoditi na trideset dni." V prostore A. Šu.sterja na 2510 E. 46. St. je prišel neki bandit, ki je zahteval kozarec žganja in rekel, da bo streljal, ako ne dobi. Potegnil je revolver. Gostilničar se je izjavil, da nima žganja, nakar je bandit sam vse pregledal in ko ničesar dobil ni. je odšel. mislila .sem. da bom mij^ao umrla.'ne da bi odnesel kaj denarja. Sedaj so jne pa zaprli. Otrok pi-| Rojaka Frank Somrak in Jos. sem nikdar imela. Prihodnjo ne-[^erhar st£ odprla na 6512 Saint del jo - (8. maja) - bo "materinskiClair Ave. novo delavnico za po- Doktor B F mullin 411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa. Prvi i n najboljši Doktor Specialist Slovene*. let izkušnje v zdravljenju moških bolezni. Zdravi T9C moške bolezni uspeŽno In hitro. K n jeon prihajaj o Slovenci od bUzn In dmM. da Jih ozora. rl. Če ste tudi 11 bolni, idite k njemu, on Vas bq najbolje ozdraviL Pazite, da prid te i oapnuri naslov. GLAS XARODA. 10. MAJA 1921 Sveta Helena - itp let po smrti Napoleona. Poroča Frederick Dean. Smrt Napoleona Bonaparte, koj« stoletnico so ravnokar obhajali, je bila tembolj tragična vsled kraja, kjer se je žavršila. — Jaz sem mnenja, da bodo vsi potniki, ki bodo kdaj obiskali ta otok, r oglašali z menoj, da je Sveta Uelena najbolj od Boga pozabljeni kraj na vsem božjem svetu. Obal otoka je skalnata. Nobenega zaliva ni 5n nobene zareze v t-kaJe. Celo izkrcališčc v Jamestown, ki predstavlja edini kraj ter giavno mesto otoka, ie nevaren kraj. Gorje pa onemu, ki skuša splezati po spolzkih .stopnicah, ne da bi imel varen oprijem. Poznal sem čase, ko je bilo valovje tako visoko \ zalivu, da je bilo treba cele četrt ure, predno je človek zadel na pravi trenutek, da skoči iz čolna ra prvo stopnico in še to z veliko nevarnostjo, da izpodrine ter pade v morje. Ko splezate po stopnicah navzgor, zapazite edino cesto v Jamestown. Angleško izgledajoče hiše predstavljajo en blok ali nekoliko več. I)rnga hiša od vogala služi kot javna hiša za zabavo slučajnih gostov na otoku. Bilo je v tem hotelu, v katerem je spal Napoleon v noči. v kateri je dospel na Sveto Heleno, — dne 17. oktobra 1815. — Dali so mu isto sobo in ij»to posteljo, v kateri je spal Sir Arthur Wellesley, ki je bil pozneje znan kot vojvoda Wellington, ko se je ustavil na otoku na poti proti domu iz lvapskega mesta v Južni Afriki. Naslednjega due in sicer pozno popoldne, je bil Napoleon preveden \ majhno hišo, imenovano *'Th? Briars", dočim se je njegovo bodočo ječo "Lougwoot1" prenavljalo ter pripravljalo za stalno bivanje. To je bila stara past za podgane, to veliko poslopje v obliki rkc L in poprave so bile završeoe v zadovoljstvo ječarjev do srede decembru, Napoleou jc vsled tega preživel svoj prvi Božič že v tej fciši. S seboj je imel celo spremstvo, ki je prišlo z njim na bojni ladji "B-llephron". Ker se mil je dovolilo tri častnike, si je izbral generale Bertranda, de Montholona in Gourgouda. Bert ra ud je dobil dovoljenje, da sme privesti s seboj svojo ženo, de Montholon svojo ženo in dva otroka. Bivši državni svetnik, grol de las Cases, ga je spremljal v lastnosti tajnika in njegov služabnik Marcliand, z desetimi drugimi služabniki, jc zaključeval celo skupino. Ob vhodu na zemljišče, ki obdaja Longvvood, se nahaja majhna koča stražnika ali paznika in v tej sta živela marša! Bertrand in njegova žena. Ne le Napoleou sam, temveč tudi vsi ostali njegovega spremstva, so imeli zapustiti ozemlje le v spremstvu enega angleškega častnika. Pristava Longwood se nahaja štiri milje od Jamestowna. Če se hoče dospeti do te pristave, je treba splezati po skrajno nevarnem frriču. Napoleon se je peljal v neki stari kočiji, a številni njegovega spremstvo ->o jahali na mulah, kar delajo še lanes skoro vsi turisti, ki prihajajo na otok. Te mule nimajo niti sedel, niti vajeti in vodijo jih majhni črni dečki ki se drže njih repov, s katerimi dajejo mulam tudi znamenja, v katero smer naj krenejo. Prvih par mesecev bivanja na otoku je Napoleonu skrajno zakrit nil angleški governer otoka. Sir Hudson Lowe. Nobena Stvar ni bila prepuščena slučaju. Murchand, služabnik, se je pritožil pri svo- gospodarju, da se preišče vsak prtlč in preobrne vsak pisker in 1< nee \ prizadevanju, da "se najde kako zaroto proti angleški kroni. . — Po enem letu te tpijonaže je prišel governer do prepričanja, da ji dokazana zarota "proti veličanstvu njegovega stališča kot gover-rja", in trije francoski služabniki so bili poslani nazaj v Boulog-11 Hrt /. svarila je prisilil grofa Poniatowskija, poljskega plemiča ter občudovalca Napoleona, da je odpotoval proti domu z i*to ladjo. \ v to pa še ni zadostovalo *4 skrbnost i* * governerja. V naslednjem mesecu je bil izgnan tudi Las Časa, baje *"radi tajne korenšponden-ec z Evropo". Kmalu nato je bil tudi irski zdravnik O'Meara obtožen izdaj*t\.i ter odpokln-an na prošnjo nezaupuega governerja. *k luči ie bil. ki je prišel v tem času z življenje Napo-iči ki je prišel direktno iz Anglije in katerega ui mo-nili governer sam. Mr>. Abel. neka tnlada Angležinja, m ča*u na otoku in ž njo tudi njena šestletna hčerka. Kmetiji ne me več! Kmetovalecje pred kratkim bil tako liberalen kot je sploh dovoljeval to duh časa, v katerem, je živel. — Vspričo zapuščenosti in turobnosti otoka vplivajo blagodejno na človeka sobe v hiši. v kateri je živel Napoleon, kajti tam je čutiti povsem drugačnega duha. Isti čut navdaja tudi človeka ob njegovem, grobu pod vrbami, ob vrelcu, katerega je skopal Napoleon s svojimi P1"*01***1 P0*1 Sornjim naslovom u-lastnimi rokami in na pečini, raz katero se je neštetokrat oziral p0]vomi gnojili pomnožili svoje vsem božjem svetu, Sveta Helena, katere se spomnite, ko ste že dav- pridelke, no zopet sredi civilizacije v bučnem velemestu, kjer ni nobenega prostora za to, kar je minilo ter se izpremenilo v prah. Iz Slovenije. 1< OI Le en žai i, žarek 1 fc-el preprečiti jc živela ob t Skupno z drugimi Angleži je bila tudi ona prepričana, da je Napoleon satan iu poiast: tla ima kopita in rogove, in da pokaže v časih. ko ga nihče ne \idi. tudi rep. Kakorliitro je torej izvedela, da bo priši■! Napoleon na otok, je pihala v Anglijo ter profila, naj se pusti njo in hčerko zopet domov ▼ Anglijo. Sreča pa je hotel*, da sc je rešitev njene prošnje zavlekla in da ji strašna pošast prišla na otok še predno je mogla ona pobegniti, llis,*. v kateri je živela Mrs. Abel. ni bila daleč od The Briars, kjer je stanoval Napoleon takoj po svojem prihodu na otok. Naslednjega jutr-t ko se je ozrla Mrs. Abel skozi okno. je zapazila svojo majhno hčerko, kako je hodila roko v roki z nekim tujcem v zeleni suknji. Zapazila je. da se oba prav dobro razumeta med se- " Inteligenten" skladiščnik. Iz Zidanega mosta poročajo: Pri nas imamo na južni železnici jako inteligentnega, vsaj sam si to domieljuje, skladiščnika. To potrjuje dogodek z dne 11. aprila 1921. Skladiščni delavci so pomagali gostilničarju B. naložiti voz vina. za kar jih je hotel nagraditi. Nagrado je oddal omenjenemu skladiščniku, "Kmetijski list" sedaj piše: Kakor odobravamo ta nasvet, prav tako tudi podpisujemo trdi-tev, da kmetija dane?« ne nese ve«. Poglejmo samo našega navad-, nega kmeta! Med nami je največ kmetov, ki rede po eno do štiri ži-vinčeta. Kmetov, ki bi imeli po pet do osem glav živine, je bore malo. In vendar tvori pri nas glavno kmetovo premoženje živina, ker mu daje potreben gnoj, ker je brez živine obdelovanje 'polja ne srednjevelik, črn, močan pes." ves'j)a7nekaj Oproda""* AH* ph" more peneč in dirjajoč — 1----' je bilo sprejetih 2839 oseb in samo v marcu 1084, torej skoraj polovico. Vse je prenapolnjeno. Stekel pes na Igu. Po ižanskih vaseh se je pojavil niogfiče iu keT joTahko? kadar tre j , v ot Pmlekotl je .podavil nekaj ko-'kmet na nočen način tega storiti med delavce, ki so poinagah pri.kosi, drugod in posebno v Iški va-'ne more. Kaj takega j^ mogoče nakladanju. Moz pa je oddal sed-.si pa 8 domačih psov^uva jev. Uno pri veleposestnikih. kateri m. del delavcem ostalo pa sije Teh psov se je tudi polotila stek-'morejo rediti večje število živine, pndrzal sam. Al. glej ga spakal hna m na Igu je nastal pravi di-'Ali spričo današnjih dragih delav-Gost.ln,carju B. je to nekdojpo-rmdaj m lov za psi. Kmetje soških moči niti položaj v^eleposest-vedal, k« je dal nagrado drugič, a.drvdi za njimi in jih pobijali. O nikov ni zavidanja vreden ne omenjenemu pospodu, ki se steklem psu obveščeni orožniki na' fes toasted dežele v polnem cvetju. Saj dobi dandanes t v mišk i delavec večjo letno mezdo kakor pa je vredno malo posestvo marsikaterega našega kmeta. Država ne stori za kmeta ničesar, pač pa se dopušča, da z večnimi stavkami raste draginja, ker iiua smisel samo za organiziranega delavca, dasi le-ta dosledno ruši njen ugled. Nad vse krivično bi bilo tudi. da bi se davki odmerjali v Sloveniji prav tako, kakor v blagoslovljeni Ba'-ki in blagoslovljenem Tianatu. Pri nas mora delati kmetovalec ves dan, in sicer trdo delati. vendar pa ne znese izkupiček njegovega truda niti desetine te-;ga. kar pridela kmet v Ban at n ali 1 \ Slavoniji, četudi še tako zanemarja svoje polje. Resnica .ie. da kmetija danes ne nese več. Gorje državi, če ne prepreči tega. da postane resnica trd- na zavest pri vseh kmetovalcih, ker nastal bo tak beg z dežele in prišteva med inteligente. , Razmere pa so še nev.__ Igu so takoj počeli streljati in so(Recimo, da bi mogel kmeto ustrelili več psov, dočim jim je prodati redno vsako leto pobegnil "erm pes \ Pes je (po- vola. S tem izkupičkom bi si vse-1 Ce Pa lliu,a kmetovalec niti ži-padel tudi več oseb. U-griznjena eno ne mosel nabaviti rotrelme'vine- niti vinu za Prodajo, s čim Prav v zadnjem času je bilo vse polno bolezni po deželi. Razsajale mesta se bodo tako napolnila z so griža, koze, difterija, jetika maso brezposelnih, da sc bo mo-itd. Kdo pa premore dandanes ra,a stresti država v svojem to-[sredstva za poplačilo dragih zdra- melju. Zategadelj je krvava dolž-vil in dragih zdravniških obiskov. nost države, d& zastavi ves svoj ki veljajo dostikrat po 400 in še vpliv in vse svoje sile, da se kme-več kron! Naš bedni kočar, pa tu- tu sedanje stanje izboljša in da rzdržnejše. ^ kniet gotovo ne! In za- P osebno slovenski kmet ne bo kmetovalec tw ima smrt bogato žetev po' de- največji trpin vse Jugoslavije. želi. Pomagajte, dokler je še čas. in enega ie- Sta bila med drugimi tudi 131etni|obleke in potrebnega gospodar- Pa naJ P<>tem poravna visoke dav-ajjsm gostačke Martin Gradišek iz skega orodja, sploh vsega tistega. ke in vse ^rugo, kar se dnevno ze Drage in l:Jletni sili delavke Loj- kar neobhodno potrebuje. ° zahteva -njega? Kako naj živi. Medvojni čas slovenskemu kme- 80 nm za davke zaru-bi posled-tovaleu ni prinesel nobenega do-nJa krava? Klut>t «e dobi kakor bieka. Živine so mu pobrali nam-|uradnik redno vsak mesec ,reč toliko, da ni imel doma nit-i Plače in Je bolan, ni za primer Odgovor ministrstva za socijalno'zadostne množine gnoja. Zaradiibolezni' niailJ Pa za stai'<»t za- i1„i,„;-Q I varovan kakor delavec. politiko. Na novega leta dan je bil v No vem mestu shod dolefijskih obrt tega se je zmanjšala produkcija'varovan KaKOr aelavei>- KJe nai njiv in travnikov, ki jih je vojno!torei vzame Potem revež denar za gosi>odaretvo že itak dosti izželoJumetna Okostnjaki na stavbišču. Pri kopanju temelja " Gospoda i-ske banke" na iliklošičevi cesti v Ljubljani so naleteli tamkaj zaposleni delavci, kakor smo že^jrage ui i;jletni sin delavke Loj poročali, na okostnjake. V petek ze Rotar na Studencu. Oba sta 8. aprila prcdpoldne so v vzhod- bila pripeljana k okrajnemu nem delu stavbišča našli v produ zdravniku v Ljubljano, o okostnjake, popoldne pa še 2.|" Nekateri izmed teh so imeli težke' skale na sebi. Boljše dele teh okostij so izročili muzi ju. Pri nadalj-nem kopanju pa so 13. aprila na- šli zopet 4 okostnjake, ki f0^ nikov, ki ga je skli^a^^bnna'Kni'et je ined voi^ .tradairkajti' In^sedaj poglejte ceno gnojil, oenidno bolj ohranjeni kakor, ^^ /a SIovenijo„ in napobralo se mu je skoraj vse. Xn ikak^ne zahtevajo v Ljubljani in prejšnji kljub temu da so popol- katerem je ^ d d J pred Ikako se je .plačevalo pri nas za-|Y Z^bu. Naša '"Kmetijska dru noma v prsti. Po njihovi kakovo- , „ „ . . , ™ 1 I , . a _ . * 1 j.- • , .j . ■ A on1Jagana m tudi soglasno sprejeta 'plenjeno blago? Tako v ost i sodili niso stari dosti nad 30 , .. ... w ° , . . -'i m • i j i » let. Ker temelj zgradbe ni niti T 7 ^ , , polovice^zkopan se računa , si- "krajmh boln^.h! Nas l,ra Hrvat tega seveda n, gurnotfjo, da iHrfo izkopu še na- blagaJU m "ad kr'vienega od-.^til. Ne glede na to, da mu je p« daljne okostnjake. Kako so prišli ti okostnjaki tn v zemljo, je za-gonetka. O tem se širijo po mestu različne govorice, tako na primer, da je bil tu nekdaj gostilniški vrt in da so to sigurno kosti bogatih trgovcev, katere je gostilničar u-bil in oropal: potem se govori o neki bolnišnici, ki je tukaj pokopavala svoje mrliče. Zakaj pa je bilo potem pokopališče? Ker gotovo vsakogar zanima, odkod na tem mestu človeške kosti. ,bi pač ) slaibo, ka-'zba" l)nKlaJa super fosfat po 380 tržavi!' ! kron, "Hrvatsko kmetijsko dm- a seveda nr!št™'' Pa P° 27;» kron- torej za več kot 100 kron ceneje. Galica velja v Ljubljani 23, v Zagrebu vzetja premoženja bolniškim bla-l^lila narava boljšo zemljo, so,vJ,Ja v -f v Za-rr,ebu gajnam ob njih centralizaciji. Na »>jemu tudi plačevali vse dvakrat '' kr<>11' , .Ja v LJttblJaQl v to resolucijo je prišel ta-le odgo-|dražje kot nam. čeprav njegova 21 _kr011' rdetelJnf> fme kazalo, da bi sc odredile potrebne j ue". poizvedbe, da se dožene. kako so' 1 ^ i „„ ^. i___• . « va v raz boj, kot da sta že dolgo časa prijatelja. Ko je prišla ven, da sc sestane s tujcem, jc zapazila očarljiv us-uiev moža, ter čnla smejanje svoje hčerke. Pohitela je naprej in pred stavljena je bila — generalu Bonaparte. — Instinktivno. — piše ona v svojih spominih, — sem se ozrla, da vidim rogove in kopito, a dejensk' sem držala v svoji roki zelo lepo roko ter čnla zelo prijeten glas, ki je govoril z menoj v zelo slabi iMigh Ščini. Posegla -cm po svojem otroku, a takoj umaknila roko, kajti spoznala sem, kakšno strašno napako sem napravila. Ta mala deklica .ie predstavljala največje veselje Napoleona tekom prvih par let njegovega bivanje na otoku. Bila je staluo v njegovi družbi, dokler se ni z materjo vred vrnila v Anglijo. Ob nobenem ča>>u njegovega življenja ni mogoče prišla osebna o. arljivoo Napoleona tako na dan kot ravno v izgnanstvu na Sveti Heleni. Bil je priprostost sama in v izgnanstvu se je pokazala njegova v bistvu dobra narava in njegova družabnost, ki se je zrcalila v pogovorih z vsakim človekom, ki je imel dostop do njega. V izgnanstvu je tudi neomejeno vladala njegova Ijubav do natančnosti in reda Njegove memoare so bile prepisane in korigirane, dokler ni lilo najti niti ene napake glede kake bitke ali drugega važnejšega dogodka. , Vse od Toulona pa do Moskve, od Egipta pa do cesarstva, od Benetk pa do Waterlooa se je še enkrat prerešetalo, dokler mu ni u-gajala sleherna stvar. On je navajal dejstva brez vsakega komentarja. Dejstva in zopet dejstva, — to so bile stvari, ki so mu ugajale. — Kaj bomo delali na tem osamljenem prostoru? — je vprašal svojega tajnika. — Se enkrat bomo preživeli preteklost, gospod, — je odvrnil Las Casaa. — Dobro, potem lahko spišemo svoje memoare in sicer zelo .na tančno, — je odvrnil cesar in se takoj lotil dela. — Napoleon je presenetil celo stvarstvo s svojo velikansko silo, — pravi Rnnciman, — in orodja njegovega padca so si laskala, da je prišel den božje sodbe, ko so ga premestili na njegovo Golgato. Ali je dal on izraza svoji ogorčenosti? Oitajte njegove besede, katere je pisal o svojem sinu: — Če bo živel, bo mogoče vsled mojega mučenišiva dobil moj prestol. Moj sin pa ne sme oevetiti moje smrti, — temveč se je mora pottluiiti. Kot v prejšnjih časih, je tudi tu podpiral vsa prizadevanja in mj^ zaslogo, kot je omogočil v dnevih svtye moči in sla-vsakemu talentu karijero in sicer brez vsakega ozira na rojstvo a je v zadnjih njegovih letih lMUa slrast. da pO Med dragimi stvarmi je sestavil tudi načrt za prispela na ta kraj t>ko>ija. Res zagoaietka! Smrtna kosa. Umrl je v Horjulju pri Vrliuiki 21>. marca župnik Josip Pristov. Rojen je bil dne 14. marca 1865 v župniji Breznica. V mašnika je bil posvečen 22. julija 1888. Kot kaplan je služboval v Sostrem, Crojah in Dobu. Župnikoval je na Prežgan jem, v Ribnt-ni in nazadnje v Horjulju 16 let. V vseli treh župnijah je napravil nove zvonove. v Horjulju pa dvojne. Umrl je veterinarski nadzornik Maks Paul in v 54. letu svoje starosti in sicer v Ljubljani na posledicah težke bolezni, katero si je pridobil v dolgoletni naipomi službi kot uradni veterinar za politični okraj Črnomelj. Tu je služboval 29 let v silno neugodnih veterinarskih razmerah, osobito v času,, ko je bil ta okraj še ob meji države. Po značaju tih in miren, bil je v službi vesteu in delaven živinozdravnik. Umrla je v Ljubljani na Starem trgu v Ahaelčevi hiši v 76. letu starosti Marija Puova, mati odvetnika dr. Dinko Puea in urednika Ljubljanskega dopisnega u-rada dr. Frana Puea. V Moravčah je po daljši bolezni umrla Mr. Tomanova, soproga nadučitelja tomana in mati ravnatelja mariborske podružnice ''Jadranske banke". vor: -Na Vašo resolucijo z dne 1. živina in njegovi pridelki niso l>ili'7 L'lublJam ;; Zagrebu 45 K, januarja t. 1. je ministrstvo za so- "ie boljši kakor nasi. Vzlie temu'1" 2Pla™fmo eialno politiko z dopisom z dne P« je na Hrvatskem nezadovolj- 400 kron" docim sa rju s predvojnimi da-|*° oproščeni poslovnega jat vam i m m o vsled kmet za 2^0 kron. Zaradi take razlike v cenah, ki se ne dajo prenašati, postanejo naši pridelki naravno dražji kot drugod in se iz 'prav tega vzroka tudi težje pro-^ dajo. Take so današnje razmere, v katerih se mora truditi naš kmetovalec od zore do mraka. Ker v takih razmerah ne more živeti, za- cl aivk a prispevki, temveč sa->ri uvozu mijno potrebnih stvari j ■zmanjšanja vrednosti,ter dobivajo vse. tudi obleko,* denarja popolnoma nedovoljne;znatno ceneje kakor mi. Trošari1( ^ dajatve in prispevke deloma zopet lla drugi davki so podražili vso, B varujte se. da ne bo vaša pomoč prekasna! — Kmet je temelj države. Poklicani einitelji, skrbite, da bo ta temelj aktiven! To je vaša državniška dolžnost! Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Peon Ave. Pittsburgh, Pa. I>r. Koler ]« naj-■taj-eJSI slovenski BdraviJk ipecje.-llst ▼ PJttabttrKhu. k! Ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moMrlh bolezni. Zastrupljenj« krvi Klruvl « n«. iorltem 60«. ki ga je Izumrl dr. prof. Rrllci». Ce Imate mosolj« &I1 mehurčka po teleau, v grlu. Izpadanje Ua, boleiane v Kooteh, pridite In ix&lstn ram bom kri 2Ce čakajte, ke? ta bo- Vren naleze. Vse moAke bolezni sdravlm po o-krajftanl metodi. Kalcor nitro opazit* Ja vam prenehuje ziiavje. ne CaksJ-ce, temveč prUIlte In Jaz vam ca bom zopet poTrnll. Hyrosvlo all vodno kilo ozdravim r 8».. urah in deer bi*ez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v krliu In hrbtu in viailh tudi pr! puičan'j rode, oalravlm r goto-natjo Itevmatlzem. trsa nje. bolečine o-tekline srberMce. ikrofle In druse ko-S-e bolezni, ki nastanejo vsled ne£l-«te krv!. ozdravim v kratkem času fn nI potrebno letati. Nekateri drugI zdi^vnikl rabijo tolmače. da vas razumejo. Jaz znam le iz starega kraja, zato vas lalje sdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od t do C, Ob nedeljah od S do S. spravi mi "kot zavarovanje odpravi ali onemotgo ei. Poziv na tujo konkurenco v tem slučaju ne drži, ker imajo vse Ko je peljal 611etni posestnik Prance S raj iz Matulj na Blokah na semenj mladej yrindll 0. V. 303 (Nadaljevanje.) — Madama. — je rekel Cauvignae. — jaz se ne morem ustavljati temu. da da zapisati vaša visokost to, kar se ji zljubi. — Zgf>diIo se je, madama, — je rekel obtožitelj. — Dobro, in sedaj, gospod moj. — je rekla prineesinja, — podpišite ta protokol. — To bi storil z največjim veseljem. — je odvrnil Cauvignae, — In veselilo bi me storiti nekaj, kar bi ugajalo vaši visokosti. Pri sporu, katerega sem danes zjutraj imel z drhaljo Bordeauxa, pri tem sporu iz katerega me je vaša. vinokost tako velikodušno rešila s pomočjo svojih mušketirjev, pa sem si na nesrečo zvii svojo desno roko in eel o svoje borno življenje nisem bil še i ik^ar v stanu pisati z levico. — Zapišite da -e obtoženi noče podpisati, gospod, — je rekla j rincesinja proti obtožitelju. — l>a ne morem, da ne morem, gospod. — je rekel Cauvignae. — Bog naj me obvaruje, da bi hotel kaj zanikati tako visoki gospej, kar je v moji možnosti Cauvignae se je nato spoštljivo priklonil ter odšel ven v spremstvu dveh vojakov. — Mislim, da imate prav. gospod Leuet, — je rekel vojvoda Iaroehefoucault. — Nismo iineli prav, da si nismo zagotovili tega človeka. Lenet je bil preveč zaposlen v svojem duhu, da bi mogel odgovoriti. V tem slučaju mu je slabo služila njegova običajna bistroumnost. S svojimi večnimi izgovori pa je bolj zabaval tribunal kot ga pa razjezil. Njegovo zaslišanje je popolnoma uničilo utis, katerega jc napravilo zaslišanje Cnollesa in vsa plemenitost slednjega se je 5 otopila v zvijačnost in nesramnosti Cauvignaca,, ki se je hotel na In način izmotati iz zadrege. Ko je prišlo do glasovanja, je bila soglasno izrečena smrtna obsodba nad obema. Prineesinja je zbrala glasove ter slovesno proglasila razsodbo, ki je bila storjena. Nato je vsakdo podpisal protokol. Najprvo vojvoda de Enghien, ubogo dete, ki ni niti vedelo, kaj podpisuje; nato prineesinja in vojvode in za njimi ostali. Ko so vsi podpisali, je dala prineesinja, ki je našla zadoščenje v izidu obravnave, vrata, ki so se preje še dvakrat odprla ter zaklicala ven: — Gospoda, Richon bo maščevan, lahko se za nesete na nas. Ko se je vrnila prineesinja v svojo sobo z Leuetom, ki ji je žalostno sledil ter še vedno upal, da jo bo mogoče pregovoriti, so se cdprla vrata in gospa de Cambes, vsa objakana in bleda, je padla pred noge princesinje ter vzkliknila: — Madama, v imenu Boga, čujte me, ne zavrnite me! — Kaj pa je vendar, dete moje? — je vprašala prineesinja. — Zakaj pa se solziš? — Jokam se, madama. ker sem čula, da se je glasovalo za smrt in da ste vi to razsodbo potrdili. In kljub temu ne morete dopustiti, da bi usmrtili gospoda de Canollesa. —- ln zakaj ne, moja draga? fSaj so tudi oni umorili Rieliona. Madama, ker je to isti gospod de Canolles, ki je rešil vaso visokost v Chantilly. Ali naj mu bum hvaležna za to, da se je dal zavesti od naše zvijače ? Dobro, visokost, ravno v tem tiči zmota. Gospod de Canolles sc ni pustil varati niti eno minuto. Na prvi pogled me je spoznal. — Tebe Claire? Da, madama. Napravila sva preje del poti skupaj. Gospod de Canolles me je pozna! se zaljubil v mene in v spričo teh okoliščin Madama, mogoče ni imel prav, a gotovo ni vaša naloga očitati mu rfiditeira . . . Wpri«"*o teh okoliščin je doprinesel ljubezni veliko žrtev. — Torej oni. katerega ljubiš... — Da, madama. — Torej oni, za katerega m me prosila do\oljciija, da se smeš poročiti z njim? — Da. — Je bil? — (Jospod de Canolles, — je vzliknila vikointesa. — Gospod de (an oil ca, ki se je udul meni v Saint George, ki bi brez mene sebe in \ a še vojake pognal v zrak , .. Gospod de Canolles, ki bi lahko bežal, a mi izročil svoj meč. da ne bo ločen ©d mene. Vi razumete, madama, da moram umreti tudi jaz, če bo umrl on, kajti jaz sem bila ona, ki ga jc pahnila v nesrečo. — Moje drago lete, — je odvrnila prineesinja, nekoliko giuje na. — Pomisli vendar, da zahtevaš od mene nekaj nemogočega. Ri ehon je mrtev in njegovo smrt je treba osvetiti Celo če bi mož za hteval od mene, kar zahtevaš ti, bi mu morala odkloniti. — O, jaz nesrečuica. — je vzkliknila gospa de Cambes, ki je pričela zopet iliteti. — Jaz sem pognala v nesrečo svojega ljubčeka! Lenet, ki ni medtem ničesar govoril, se je tedaj približal prin eesinji ter rekel; — Madama. ali ni dosti ena žrtev! Ali potrebujete dveh glav, da plačate za smrt Richona ? — A, strogi gospod. — je odvrnila prineesinja. — To se pravi, da zahtevate od mene življenje enega in smrt drugega. Povejte, ali se vam zdi tako postopanje pravično? — Madama. če imata umreti dva čiloveka, y: pravično, če le mogoče, da umrje le eden. če ima sploh kdo na svetu pravico upihniti plamen, katerega je prižgala božja roka. V takem slučaju je pravifc-i.o, da ost m ne pri življenju poštenjak in da se da njemu prednost pred hudobnežem in zločincem, človek mora biti že Žid, da izpusti Barabo ter pribije Krista na križ... — O. jrospod Lenet. govorite zame, prosim vas, — je kričala Claire. — Vi »te mož in mogoče bodo vas bolj pc&htšali kot mene. — In vi. madama, — je nadaljevala. — spomnite se, da sem cela svoje življenje preživela v službi vaše hiše in vašega rodu. — In jaz tudi, — je rekel Lenet. — Kljub temu pa nisem za tri-ue-et let rvestobe še nikdar ničesar zahteval od vaše visokosti. Pri tej priliki pa hočem prositi za trideset let. zvestobe milost od vaše \ isokoMti. ee ostane neizprosna. — Katero 1 - *** ' — Da smem oditi, madama, se vreči pred noge kralja^ da mu j>< vehm OKtale dni svojega življenja, ki je bilo dosedaj posvečeno pastj vaš« hiie. _ — Dobro, — je rekla prineesinja, premagana od skupnih pro-sen. — Ne pretite mi, stari prijatelj in tudi ti re jokaj, moja draga Claire. En sam bo umrl, ker hočeta imeti tako. Ne prosita pa me za pomiloščenje onega, ki bo določen za smrt. Claire je prijela princesinjo za roko, pokrila slednjo s poljubit ter rekla: — Hvala, hvala, madama. Od tega trenutka naprej pripada moje in njegovo življenje izključno le vam. — In ste, ko ravnate tako madama, — je rekel Lenet, — ste obenem pravično i usmiljena, kar je bila dosedaj le predpravica Boga. — O, ali ga smem videti, ali ga smem oprostiti? — je vzkliknila Claire nestrpno. — Taka demonstracija je v tem trenutku nemogoča, — je rekla prineesinja, — kajti prinesla bi nam le nesrečo. Jetnika naj o-staneta a- ječi. Ob istem času se ju bo izpustilo iz nje, enega v prostost, drugega pa v smrt. — Ali bi ga vsaj lahko videla, pomirila in potolažila ? — je prosila Claire. — Pomiriti ga, draga, prijateljica? Ne mislim, da bi bilo kaj takega pametno v tem trenutku. Ljudje bi pričeli sumiti. Ne, zadovolji se za enkrat s tem, da ga lahko smatraš lesenim. Takoj hočem obvestiti oba vojvoda o svojem sklepu. — Dobro, udaru se, madama, — je vzkliknila Claire. Prisrčna vam hvala. Gospa de Cambes je odhitela, da se lahko svobodno razjoče ter slavi Boga iz dna svojega, od hvaležnosti in veselja prekipevajoče ga srca. (Dalje prihodnič.) S t* v e r o v 3 idr.) v iJ.j v r'ti r /1/ j j o / il r i v i t v ti r ujin.i1! Ozdravite svoje živce. Kadar počutite, daste utrujeni, zlo* ▼oljni, nervozni, ako m lahko razjezit«, ako m vznemirja ium in ropot, nemorete storiti bo^sga, kakor če vzamste SEVERA'S NERVOTGN || (Severov Nervoton) pravilno zdra-M vilo in tonile*. Namenjen je za taks W slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov-H zroči «=oanj«, ki osvežuje in pojača _ vaš živčni sistem. Cena $1.25. I Dobite ga pri vaiem lekarju. Vpra- __ | sajte za aeverovega. Ne jemljite H M drugega. ' W. F. CEDAR SEVERA RAPIDS, CO IOWA KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW Y0RTA. cretic 11 mala — Genoa BELVEDERE 11 Junl. — Trst FRANCE 12 mala — Havrt AQUITANIA 14 lun. Cherbourg LA TOURAINE 1« maja — Havre CANOPIC 17 lunlia — Genoa MAUftCTANIA , 12 mala — C harbour« KROONLAND 18 Junl. — Havre ROCHAMBEAU 14 mala — Havre LA SAVOIE 18 iunl. — Havre OLYMPIC 14 mala — Cherbourg ROCHAMBEAU 18 iuni. — Havre KROONLAND > «4 mala — Cherboure AMERICA 22 iunl. _ Cherbourg CALABRIA 17 m&la — Trat FINLAND 25 Junl. _ Cherbourg POCAHONTAS 1*. maia — Genoa COLUMBIA 28 iun. — Trst FINLAND 21 mala — Cherbourg BERENGARIA 30 lun. — Cherbourg LA SAVOIE •1 mala — Havre POCAHONTAS 30 Juni. _ Genoa ARGENTINA 24 mala — Trat LAFAYETTE 2 iull. — Havre aquitania 24 mala — Cherbourg ZEELAND 2 iul. _ Cherboura ZEELAND »• mala — Cherbourg AQUITANIA 5 Jul. — Cherbourg AQUITANIA 28 mala — Cherbourg LA LORRAINK 6 lull. — Havre LA LORRAINE is maia — Havre ADRIATIC 6 lull. — Cherbourg PRES. WILSON 28. maia — T ral PRANCE 7 iuli. — Havre REGI. d* ITALIA 28 maia — Genoa PRES. WILSON 9 JulIJa — Trst ZEELAND 1 iunl. — Cherbourr CRETIC 12 lull. — Genoa ADRIATIC 1 junl. — Cherbourg MAURETANIA 14 Jul. — Cherbourg P. MATOtKA 2. iunila — Genoa LA SAVOIE 14 iuli. — Havre OLYMPIC 4 Iunl. — Cherbourg p. MATOIKA 14 iuli. — Genoa FINLAND 4 iunl. — Cherbourg LAPLAND 16 lull. — Cherboura PESARO 4 iuni. — Genoa ARGENTINA 21 Iul.la — Trst PANNONIA 4 iuniia — Trst SAXONIA 21 Iul. . — Cherbourq LAFAYETTE 4 Iunl. — Havre AMERICA 23 iull. — Cherboura ftOUSILLON 7 Iunl. — Havre ROCHAMBEAU 23 tuli. — Havre LA TOURAINE 7 Iunila — Havre PARIS 27 iuli. — Havre MAURE'ANIA 9 iunl. — Cherbou* o KROONLAND 23 Iuli. — Cherboura SAXON1A .9 iuni. — Cherbourq FINLAND 30 iull. Cherbourci FRANCE 9 iuni. — Havre WASHINGTON 33 lull. — Cherboura LAPLAND 11 Iunl. — Cherbourg BELVEDERE 11 aug. — Trst OMI za VMM lldka In tm irvu I>r lasnfla. obrnit« m FRANK SAKSER STATE BAN- tt Cortlandt St- rt« Hm York SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK ■aks 112 Hsfcwwril RMg., Pittsburgh* Ph. vocal Diamond and Grant Ste. (nasproti Courts). Izdeluje raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, zaprisežene izjave ln profinje za dobavo svoj« eev is starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zeml^ifič tu in v starem kraju, posreduje v tožbenih zadevah med strankami tu ln v domovini, Izdeluje prevode is slovenščine na angleški Jezik, ali obratno, tolmači na sodniji sil pri kompezacijskih razpravah ln d«je vsakovrstne Informacije zastonj. One nizke, dete točno ln pravilno. DELNICE JUGOSLOVANSKE BANKE D. D. v Zagrebu (preje ZEMAUSU BANKA.) Avtor iziran Kapital: K200,000.000.00 Popolnoma vplačan kapital: KlOO.OOO.OOO.OO. Rezerva: K9S.OOO .000.00 Glavni urad v Zaorebu. 10 podružnic v Jugoslaviji, 1 v New Yorku. LASTUJE OZIROMA FINANCIRA 39 TOVARN IN OBRTNIŠKIH PODJETIJ V JUGOSLAVIJI. Cene po pravem kurzu Zagrebške borze, a ne na Špekulacije in na nevednost. Kdor želi vložiti svoje prihranke v delnice Jugoslovanske Banke O. O., ki je z ozirom na vplačan ln rezervni kapital ena največjih, a z oxirom na In-dustrijalno podjetnost najnaprednejša banka v Jugoslaviji ter tako osijru-rati svoj delež pri razvoju ln dobičku tesa velikega bankovnejra podjetja, naj e« blaftovoli obrniti nr.: S. KUCICH, Broker 70 Cortlandt St., New York Strahovita nasilja nad slovanskim življem v Primorju. Da se maščujejo nad uporom lirvaske«ra prebival sva v Krnici zoper fašisovska liudodelsva, so se f&šisi dne 5. aprila ob 3. uri zjutraj blizu vas: zbrali iu zasnovali cel vojni načrt, da bi oblasti e- ce so oblasti morale clriijri dan izpustiti. ker se je izkazalo, tla niso ničesar zakrivili, pač pa da gotovi varnostni organi slišijo travo rasti. Prizadeti se pritožujejo zoper ta čin postopanja v odprtem pismu na generalnega civilnega komisarja. Pomagalo to seveda ne bo nič. ker generalni komisar v Julijski Benečiji ni g. Moseoni, temveč slavni "Fascio di comba-j ttimenti", organizirana družba raznih nepridipravov in " narodnih' * anarhistov. i V Trstu pričakujejo nov napad ventuelno ne preprečile njihovih nakan. Okoli Štirih zjutraj seje na slovenske ; a v ode' Tiskarno in kolona fašistov podala v vas Sc- : uredništvo Edinosti straži cela gotici, ki šteie dvajset hiš in vjgtotuija vojakov v popolni bojni kateri prebiva jugoslovanski di- opremi, jak Čilega, ki je bil baje organizi- DOCTOR LORENZ ■DINI ILOVKIMKO OOVORBČI ZDRAVNIK IpieiMLNT MOtolMBOLBZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka Jo adroTljenjo akutnih to knmUoik koloni Ju mm S« adravim nad 23 let Sar Imam akninj« ▼ vieh bolesnik in kefl ■Mm slovensko, salo raa morem popolnoma raaameti in apoana tft vašo belazan, da raa ozdravim In n«am moft in »dravja. Sko« si 28 let aem pridobil posebno akninjo pri oadxsrljenjn ipoftft bolezni. Zato mm morete popolnoma jnmaati na mene, moje akrt pa je, da too popolnoma oadrafim. Ho odlalajta, ampak pridik iimpreje. krt. padanje Im. boMIn« * v meliurju. HM ure ms V MaaeiJM. V torkih. Mrtl Oto Ml flb I NB ZDRAVIM. FRIDKTK OtCMM MB POZABITI 1«B M Dr. LORENZ AT*. PITTSBURGH, PA. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co* 82 Cortlandt St. New York .65 35 .60 .30 Poučne knjiga. Hitri računar Nemški abcednik Nemško-angleški tolmač Pravilo dostojnosti Blovensko-angleiki alo-rar. trdo t platno Tesan 1.50 Slovensko-ii emiki slovar (Janežič Bartol) 100 81ovenako-nemiki slovarček 1.00 Ne t Ameriko, Sesti del X.SS Zabavne ir knjigo. Amerika in Amerikan- ei 5.00 Knjiga za lahkomiselno ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pet tednov v zrakoplovu 2.00 Doli s orožjem «60 Zbrani spisi Jakob Aleiovee Kako sem m jas likal. Pni dol UK Drugi del L25 Tretji del 1.00 Ljubljanske alike. Četrti in peti del U0 Gledališke igra, Revček Andrejček .00 ZonOjeTidi. Združenih držav .15 Kranjake dežele ,10 Zemljevid Evrope .30 Velika stenska mapa Evrope 2.50 Zemljevidi: New York, HI., Kans., Colo., Mont. Pa., Minn., Wis, Wyo., W. Va., Alaska ▼aald po .M Molitrenlkl. Rajski GlaaoTi, ▼ platn OTosano .90 ▼ nanje veaano 1.80 ▼ kost Tesano 1.70 Sveta Ura, t platno Tesano 1.00 t nanje Tesano 2.00 ▼ kost Tesano 1.80 HaročOom je priložiti ▼ _ Jop* ral upor ljudstva. Fašisti pravijo da so jih sprejeli z ognjem iz pušk zato so poslali po ojaeenja v Krv' nico, odkoder so dobili eno strojne puško. Ko so kmete razguali, so vjeli nekega dečka, ki jim je baje povedal, katere vasi so se bile vdeležile oborožene vstaje. -— Na podlagi tega so se podali v Veliki Vareški, ki obstoji tudi iz 20 hiš. Moški so se iz Varešk streljaj e umaknili in so ostale samo ženske in otroci. Fašisti so jih vse zaprli v eno hišo, ostalo vas pa so zapalili Nato so se podali v pr<\j omenjeno vas Šegotiči, kjer so tndi vse zažgali, da so ostali samo zidovi. Nato so požgali Male Ya-reške in se podali v Muntvoran. Tu so vsi prebivalci fašiste s — sklenjenimi rokami prosili, naj j«m prizanese jo Ker je tu duhovnik, Italijan, zagotovil fašiste, da bc vas vekomaj ostala zvesta Italiji, so fašisti zažgali le nekaj his ki so last zavednih Hrvatov. — Nato so se podali v Krnico. Ljudstvo se je bilo tu zbralo na glavnem trgu, župnik, Hrvat, pa je izrazil udanost ljudstva Italiji. — Fašisti so zaprli svoj <4Alala" — (Alali il Alah?) in se odpravili v Filipani. Kam so se podali " uporniki", katerih je okoli 300. se ne ve; domnevajo, da se hočejo združiti z neodvisno republiko štraj-knjočih rudarjev v Labinjščini. Tega se Lahi zelo boje in so iz-premenili Krnico naravnost v vojaški tabor. — S tem pa kronika fašistovskih grozodejstev še ni končana. V Fi-lipanu so iskali ondotnega župnika Antona »Tinka, kateremu pa je posrečilo, da jim je srečno ušel. Isto se je zgodilo v Tinjamt. odkoder je moral pobegniti župnik Kreljič. V Rojanu pri Trstu so streljali kakor divji, rogoviliii v konsumnem društvu in dva Slovenca brez povoda pretepli. — Tržaški generalni civilni komi-sarijat v svojem generalnem komunikeju indirektno priznava da so dogodke v Krnici povzročili fašisti, ki da so se podali v Krnico zaradi t(volilne agitacije'". Pravi tudi, da se je oblasti posre čilo preprečiti nadaljne represali je od strani fašistov! — Kakor smo že poročali, so neki pregoreči karabinjerji v Rojanu pri Trstu v gostilni Konsumnega društva odkrili "tajno ju go slo vensko zaroto1* v osebi urednikov Edinosti, gg. Besednjaka in Fr. Novaka, g. Josipa Srečko, urednika "Pnčkega Prijatelja" gospoda Virgflija Sčeka', duhovnika in še nekaterih drugih, vsega sku pa j 18 oseb. Izvršili so nad njimi otebno preiskavo brez pismenega pooblastila preiskovalnega sodnika ter jih samovoljno aretirali, desi so se vsi legitimirali in se ni pri njih našlo nič sumljivega. — Višek vsega pa je. da so karabin-jf-ri vse to sami razglasili po listih dajoč jim na razpolago polna i-mena in natančna stanovanja prizadetih. Kakor da bi boteli nalašč pokazati s prstom nanje, da bi jih fašisti lažje, naali, <*eTfoi j^e jim zdelo potrebno nastopili proti tem "sovražnikom Italije". Aretqraa- Kje je JANEZ PENKO? Pri nas ima pismo od svojih iz St. Petra na Krasu. — Uprava Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (10-11—5) Iščem svojega brata JOHNA ULE, doma iz Lipsenja pri Grahovem na Notranjskem. Pred 8. leti se je nahajal nekje v Minnesota Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ker mu imam več važnega poročati. Ce pa sam čita te vrslice, naj se oglasi svoji sestri: ill's. Neža Donat (rojena Ule). 5002 Preiser Ave., Cleveland, Ohio. (10-12— American Line Direktna služba NEW YORK V HAMBURG Veliki in mudenii paruiki iiu dva vijaka. MINNEKAHDA < n.>v i sama tretji ruzretl 21. maja. MANCHURIA ...... junija MONGOLIA ........ 16. junija Red Star Line NEW YORK - HAMBURG LIBAVA - 6DANSK POLAND .......... 26. maja Vprašajte pri pisarni konipanije 9 BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnem agentu. Iščem svojo sestro ANO TAV-ZELJ. doma od Borovnice na Kranjskem. V Ameriki biva že kakih 17 let in pred tremi leti se je nahajala v Clevelandu. O. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njen naslov, da mi n«. PHELPS BROTHERS. & 09. 4 West Street "*New York IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vreča 130 funtov $12. Pri večjem nakupu vprašajte za posebno ceno. K naročilu priložite Money Order MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NOVO! NOVO! ZNIŽANJE CENE veljavne od 15. marca naprej. Cene a pilatue Bl»ane Colombia traso padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri i za nizko eena. Piiite nam takoj po novi eaaik * novimi cenami ter »l prihranite precej dolarjev. , Ivan Pajk 24 Main St, Conemaugh, Pa. French Line COMPAGME GENERALE TRIKSAIUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE ........................................12. man LA TOURAINE ............................f». maja ROCH AM BEAU ............................14. mala SAVOIE ............................................21. maia CHICAGO ........................................21. mala Direktna železniška zveza Iz Pariza v v«e alavne točke Juooalavlle. Hitri parnlkl • Stlrlml In dvema vijakoma. Poaeben zaatopnlk Jugoslovanska vlade bo Drlčakal Dotnlke ob prihodu na-lih parni kov v Havru ter |lh točno od-prem 11 kamor ao namenjeni. Parnlkl Francoska črte ao transportlratl tekorrj_ vojna na tisoče čehoslovatklh vo-Jaov brez vaa neorlllko Za ilfkarta In eane vpraša Ka v ORUZBINI PISARNI, 19 Stati St., M.Y. Cj all pa pri takalulh aoantlh. BRZOPARNIK Calabria Cun&rd- Anchor črte odpluje 17. maja v TRST Cena za III. razred $120.00 Gena za II razred $180.00 vštsvši vojni davek. Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko FRANK SAKSER BANK STATE